mm
! V .
GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE
Vsja vsak četrtek. — Uredništvo ir. i>j>mvni$tvo: Kar! Mark so (preje Turjaški) trg št. 2, pritličje. — Naročnina za mesec 6, četrtletno 18 Din. ~ Dopisi se ne vročajo, štev. 5.	LJBULJANA,	petek,	25.	januarja	1924.	Leto	D.
21. t m. umrl sodrug
Dne 21. januarja t.1. je zadela svetovni proletariat po Marxovi smrti največja izguba.
21. januarja je preminul sodrug Lenin, poleg Marxa naj večji teoretik revolucionarnega socializma, voditelj svetovnega proletarskega gibanja, predsednik prve sovjetske delavsko-kmetske republike na svetu, srce in duša vseh zatiranih in izkoriščanih.
Že davno ni bil noben človek tako ljubljen, cenjen in prizna-van. In že davno ni bil noben človek tako osovražen in pro-klinjan ne samo po vladajočem razredu, temveč tudi po onih, ki se imenujejo socialisti.
Vladimir Ilič: največji med velikimi, postava, okrog katere se že legende vijejo. Resnični revolucionar, ki je bil dolgo nepoznan, preganjan in zaničevan in ki je nenadoma izvršil svoj program — osvoboditev proletarskega razreda in postal mož, ki je vtelesil v sebi istočasno koprnenje ruskega ljudstva in neiztrebljive nade vseh delavcev in revnih kmetov celega sveta.
Despota, ekstremnega fantasta, bednega strankinega voditelja, nemškega agenta, veleizdajalca, ga je imenovala meščanska in menjševiška družba. Danes ga isti primerjajo s Petrom Velikim.
Ime, življenje, delo in dejanje sodruga Lenina že danes spadajo v svetovno zgodovino.
Dne 21. januarja nam ga je iztrgala smrt iz naše sredine.
uri zvečer smo prejeli brzojavno avtentično vest, da je
Lenim.
Delavsko-kmetska vlada zveze sovjetskih republik je izdala ob njegovi smrti proglas:
Najširše delavske množice sveta bodo žalovale za svojim največjim voditeljem, ki ga ni več med nami. Njegovo delo pa ostane neporušeno. Sovjetska vlada, izvršujoč voljo delavskih množic, bo nadaljevala delo Vladimirja Iliča ter neustrašeno korakala naprej po isti poti dalje
ter varovala pridobitve proletarske revolucije.
Dan po odstopu Lloyd Georgea je dejal Trocki, da je izmed vseh vlad edino sovjetska trdna in neomajna. In vlada delavcev in kmetov Rusije je v resnici trdna kljub vsem težavam in tudi po smrti moža, ki jo je zastopal pred vsem svetom. Ruski delavci in kmetje bodo nadaljevali in končali njegovo delo.
Ob smrti sodruga Lenina bomo olajšali ruskim delavcem in kmetom nadaljevanje njegovega dela, če se bomo borili podvojeno za priznanje sovjetske Rusije, za upostavo odnošajev z Zvezo socialističnih sovjetskih republik.
Spomin sodruga Lenina morajo počastiti vse strankine organizacije ne samo v ožjem krogu, temveč z ostalimi še ne organiziranimi delavci in kmeti.
Bojevni proletariat ostalih dežela bo ustavil začasno delo ob urah njegovega pogreba. To je pri nas radi bele reakcije nemogoče.
Zato pa se borimo proti tej reakciji in za svojo osvoboditev z isto odločnostjo, pogumom in samozavestjo, kot se je boril sodrug Lenin v časih najtežjih porazov proletariata.
Okrepljeni z Leninovim duhom, sledeč po jasni in ravni poti, ki mu jo je on začrtal, kljubujoč vsem težkočam in odstranjujoč vse ovire, bo zmagal tudi slovenski delavec in kmet.
Umrl je največji človek razreda, ki ima izgubiti samo verige, pridobiti pa cel svet. Živi pa delo in duh Lenina, živimo proletarci, ki smo poklicani da dokončarpo njegovo delo, da pridemo v deželo, ki nam jo je pokazal naš Mojzes. Sodrug Lenin je mrtev.
Živel Lenini
Posamezna Številka Din t.—.
Posebna izdaja.
Poštnina giačana v gotovini.
Stran 2.
GLAS SVOBODE, 25. januarja mi.
Štev. 5.
Življenje in delovanje sodruga
Lenina.
Vladimir Ilič Uljanov (Lenin) je bil rojen 10. aprila 1870 v Simbiraku. Njegov oče, ki Je bil iz kmetske družine, je bil inšpektor ljudskih šol in je užival splošno priznanje med vaškimi in mestnimi učitelji. Lenin je često vzbujal pozornost svojih učiteljev s svojo bistroumnostjo, s katero je znal hitro rešiti vsako vprašanje, vsako nalogo.
Ko je bil Lenin v osmem razredu gimnazije (1. 1887.), je bil obešen v Peterburgu njegov brat, Aleksander Ilič Ulja-nov, ker je bil udeležen v zaroti proti cesarju Aleksandru III. Ta dogodek je napravil na Lenina velik vtis in je bil revolucionaren krst za njegovo bodoče der lovanje.
Po dovršenih gimnazijskih študijah se je vpisal na univerzo v Kazanu, ker so bila vrata univerz velikih meet zaprta bratu obešenega terorista. Ze po enem mesecu je bil izključen iz univerze radi udeležbe pri demonstracijah proti cari-3tlčnemu režimu. Sele po štirih letih je mogel dobiti dovoljenje, da dela izpit iz pravnih študij. V teh štirih letih se je pridno pripravljal za svoje bodoče naloge. Lenin je že tedaj z vso jasnostjo spoznal, da more le marksizem osvoboditi rusk9 ljudstvo izpod carizma in buržua-zije in da mora biti proletarski razred temeljna sila tega osvobodilnega gibanja. Lenin se je tedaj vprašal: »Ali so sedaj v Rusiji drugi ljudje, ki zastopajo isto mišljenje kot jaz?*
In šel je na potovanje križem Rusije in iskal sodruge svojih misli, iskal hrabre, odločne sodruge, ki bi bili pripravljeni, stopiti v boj. In Lenin je našel intelektualce in delavce.
Ustanovil je prvo marksistično grupo. Večina intelektualcev je smatrala Leninov načrt in njegove misli za fantastične, ali on se je držal trdovratno začrtane poti, že tedaj zmage gotov. Nezavedni delavci niso razumeli niti svojih lastnih gospodarskih interesov. Vsak delavec je še tedaj mislil popolnoma na egoističen način na samega sebe; vsak delavec je sanjal le o tem, kako bi izboljšal svoj osebni položaj. To je bilo v onih časih, ko se je začel delavski razred šele razvijati.
In kaj je storil Lenin?
Potoval je, obiskoval mesta, tovarne in delavnice, govoril in razpravljal z delavci. Notiral je tožbe delavcev, jim dal obliko zahtev, izdajal tajno tozadevne letake in jih delil. Lenin je znal dati vrednosti malim stvarem iz vsakodnevnega življenja delavcev in vzbuditi v delavcih zaveet njihovih razrednih interesov. Lenin je pokazal torej že v svojih mladih letih čudovito razumevanje za gibanje množic in poznanje delavčeve duše. Kdor ne pozna te temeljne Leninove poteze, ne more razumeti, kako je mogel spraviti v gibanje in oživeti delavske množice Rusije in svetovni proletariat.
V Petrogradu je organiziral »Bojovno srrozo za osvoboditev delavskega razreda.« Delavnost te zvfeze se je kmalu pokazala kot n. pr. v prvi stavki tekstilnih delavcev, katere se je udeležilo 40.000 delavcev. Lenina so zaprli in poslali v Sibirijo. Tudi večino drugih članov te bojne zveze so aretirali in poslali v Sibirijo. Lenin je ostal v Sibiriji tri leta in je mnogo napisal na polju nacijonalne ekonomije.
Med tem si je tudi zasnoval načrt za organizacijo za boj sposobne delavske organizacije. Mislil je, da mora delavski razred preiti trdo šolo, da bo prešel od gospodarskega boja k političnemu. Tedaj je bila v Rusiji precej močna struja takozvanih »ekonomistov«, ki so trdili: »Prepustimo politični boj buržuaziji in proletariat naj se omeji samo na gospodarske zahteve.« Tej grupi je napovedal Lenin najostrejši boj.
Lenin je sestavil organizacijski načrt. Caristični režim je onemogočal, da bi se ustanovilo revolucionarno jedro v Rusiji sami. Zato je šel v inozemstvo, kjer je z Martovom, Potresovom in drugimi člani grupe »Osvobojenja dela" ustanovil leta 1900 časopis >Iskra«. »Iskra« naj bi tvorila podlago za združevanje idej -raznih grup ruskih revolucionarnih socialistov in vodila boj delavskega razreda in njegove stranke.
Noben časopis ni igral tako važne vlo. ge v revolucionarnem boju kot »Iskra«,
ki se jo je tajno spravljalo v Rusijo in tajno tam širilo. Središče socialistične propagande je bilo v inozemstvu, tu se je izdajalo ilegalne brošure, tu so se vršile konference in kongresi.
Lenin, zastopnik čistih, ne po tvor jeva h marksističnih načel, ni mogel dolgo delati skupaj z malomeščansko in oportunistično orientiranim Martovom in Potresovom. Stopil je na čelo revolucionarne skupine, ki se je 1. 1903. organizirala v socialdemokratski Rusiji pod imenom »boljševiki«, ker je dobila na strankinem kongresu večino (rusko boljševi-štvo).
Boj proti reformistom, proti menjševikom, proti »likvidatorjem« in proti social - revolucionarjem se vleče kot rdeča nit skozi delo boljševikov in Lenina, pravi Kamenjev, In v tem svojem boju je bil neizprosen in nepopustljiv, čeprav je ostal včasih osamljen. Nasprotniki so mu očitali pomanjkanje inteligence, domišljavost, diktatorstvo. »Vse razžene, kamor pride« so dejali o njem, kot se to govori o človeku, ki hodi naravnost brez ozira na trenotne neuspehe. Ce je ostal začasno osamljen v svojem mišljenju, je s smehljajem odvrnil: »Borili se bomo in bomo videli, s kom bodo šli delavci.«
OD REVOLUCIJE 1905 DO REVOLUCIJE 1917.
Lela 1905. so si ruski boljševiki na svojem tretjem kongresu v Londonu slvorili svoj program.
V istem letu se je razvilo v Rusiji prvo veliko revolucionarno vrenje, ki ga navadno imenujemo: prva ruska revolucija. Kriza, nastala po porazu ruske armade v rusko-japonski vojni in dolgoletna sistematična revolucionarna agitacija je dovedla do slavk v velikem obsegu. Te stavke so dovedle do oborožene vstaje ruskega proletariata, ki pa je bila po trdovratnem odporu delavstva udušena.
Lenin se je živo udeleževal revolucije leta 1905., čeprav je moral ilegalno bivati in se skrivati najprej v Petrogradu in potem na Finskem. Dočim ko se je Trocki oficielno udeleževal revolucije 1905, se Lenin ni.
Dočim ko so menjševiki obžalovali, da je šel ruski proletariat v oborožen upor, jo Lenin nasprotno odobraval taktiko boja. Ko so menjševiki tožili nad porazom, je Lenin odvrnil: »Revolucija bo zopet vstala. Sovjeti bodo zopet vstali. Sovjeti bodo zmagali.«
Lenin je moral kmalu zapustiti tudi Finsko in iti ponovno v inozemstvo v prepričanju, da bo zopet vstalo revolucionarno gibanje, za kar da je potrebna dobra ilegalna delavska organizacija.
V Parizu in Gentu je pisal naprej časopise in brošure in skrbel za njihov transport v Rusijo.
Leta 1907. se je udeležil internacionalnega kongresa v Stuttgartu, kjer je bi! najbolj aktiven v diskusiji o vojni. Skupaj z Rozo Luksemburgovo je dosegel, da je prišel v tozadevno resolucijo odstavek, da je v slučaju vojnega izbruha dolžnost vseh socialistov »z vsemi silami izkoristiti gospodarsko in politično krizo, da se pospeši strmoglavljenje kapitalističnega gospodstva«.
V tem času je izdal poleg polno manjših del tudi kolosalno delo »Materializem in empirokriticizem«.
Leta 1912, se je preselil v Krakovo, da bi bil bliže Rusiji in da bi laže vplival na pisavo petrograjske »Pravde«, ki je bojevala tedaj zopet poostren boj z oportunisti, menjševiki. »Pravda« ie kmalu zbrala okrog sebe ogromno večino organiziranih delavcev. Obenem je silno zboljšal organizacijo delavskega gibanja v Rusiji.
Od leta 1912. do 1914. je naraščalo revolucionarno gibanje v širino. Leta 1913. je stavkalo v Rusiji poldrug milijon delavstva, leta 1914. je preseglo število stavkujočih dva milijona, še na predvečer svetovne vojne se je gradilo barikade.
Prišel je 4. avgust 1914. Krali II. internacionale. Maloštevilni člani internacionale, ki so ostali zvesti načelom razrednega boja, so zapadli v pesimizem.
A Lenin je živel tudi tedaj v gotovosti. Od tega časa je stal no čelu ne samo
ruskega, temveč internacionalnega gibanja in v njemu je kalila misel Ul. internacionale, ki naj bi bila zgrajena ne iz mrtvega lesa in opek, temveč iz že-leza in betona.
Social-demokrati so povsod glasovali za vojno in postali najbolj divji patrioti. Tudi anarhist Krapotkin je bil navdušen za vojno.
Edino zastopniki boljševiške stranke v ruskem parlamentu so ostali dosledni intemacionalisti in so vodili med delavskimi množicami boj proti vojni. Obsojeni so bili od carja na dosmrtno ječo.
Lenin je razkrinkal H. internacionalo in že prve dni po izbruhu vojrve se je širila v svet njegova resolucija: »Internacionala ni in ne bo propadla. Delavske množice bodo kljub vsem iežkočam zgradile novo internacionalo. Sedanio imperialistično vojno je treba izpreme-niti v državljansko vojno.«
V Zimmervvaldu so branili Lenin in zimmerwaidska levica svoje dosledno stališče. S konferencami, članki, letaki in brošurami je Lenin zastopal in širil načela revolucionarnega razrednega boja.
REVOLUCIJA 1917 IN LENINOV POVRATEK V RUSIJO.
24. februarja 1917 so se razvile v Petrogradu velike demonstracije siavkujo-čega delavstva. Prvi ostri streli so padli.
26. februarja je streljalo vojaštvo na množice, strojne puške so kosile delavske vrste.
27. februarja se začne puntati vojaštvo samo.
16. aprila so izstopili Lenin in njegovi prijatelji na finskem kolodvoru v Petrogradu. Delavstvo se je v masah zbralo pred kolodvorom, da ga pozdravi.
Med burnimi ovacijami so odvedli Lenina v avtomobilu v bivšo palačo carjeve plesalke.
Suhanov pripoveduje med svojimi vtisi o Leninovem prihodu in njegovem govoru delavskim množicam: »Nikdar ne bom pozabil tega govora, ki ni pre-Iresel samo mene, temveč vse. Nihče ni pričakoval kaj takega. Duh uničenja vsega, ki ne pozna nobene ovire, nobenega dvoma, nobene človeške težko-če, je plaval v dvorani nad glavami mladih ljudi.«
Meščanstvo in socialpatrioti so spoznali, da se nahaja v Rusiji njim najnevarnejši človek in radi tega so organizirali proti njemu boj, da jc veleizdajalec, nemški agent itd.
Lenin se ni brigal za to, temveč je delal z vsemi silami na tem, da preide proletariat po strmoglavljenju carizma v proletarsko revolucijo za strmoglavljenje kapitalističnega razreda in njegovega družabnega reda.
BOLJšEVKKA REVOLUCIJA IN SOVJETSKA VLADA.
24. oktobra (6. novembra) so zasedli boljševiki glavne brzojavne urade. 7. novembra so zasedli revolucionarni vojaki in mornarji glavno poštno poslopje in državno banko. Padla je meščanska vlada, Proglašena je bila oblast delavskih, kmetskih in vojaških sovjetov. Vstala je prva delavsko-kmetska republika v zgodovini.
Nemška vojska je prodirala dalje v Rusijo, Lenin je nastopil za to, da se sklene z Nemčijo mir, čeprav bi prinesel Rusiji velike izgube. Njegov predlog je bil končno sprejet s 115 glasovi, proti 85 glasovom proti in 26 glasovom, ki so se vzdržali. V notranjosti boljševiške stranke se je stvorila levo orientirana opozicija, ki so jo vodili Buharin, Osin-ski in Radek. Nadaljnji dogodki so dokazali, kako daleč je segal Leninov pogled; boljševiki so izpremenili Brest-Litovsko pogodbo v cunjo papirja.
Po Leninovih in Trockijevih direktivah so vodili boljševiki revolucijo dalje, premagali vse kontrarevolucionarne vojske, bande in generale.
Pred sovjetsko republiko je stopilo vprašanje obnovitve gospodarstva na socialistični podlagi.
In tedaj je nastopil Lenin za takozva-no novo ekonomsko politiko CNepJ. V stranki vstane močna opozicija proti temu, češ, do pomenja nep povratek h
kapitalizmu. Ali po nekaj mesecih so razumeli opozicionalci, da je imel Lenin zopet prav.
Lenin je videl delno udejstvitev svojega načrta, pred njegovimi očmi in pod njegovim vodstvom se je odigrala zrna-gonosna proletarska revolucija, sc ustanovila HI. internacionala in se začela gospodarsko oživljaii zveza sovjetskih republik, pred njegovimi očmi se je skovala zveza delavcev in kmetov; prve kmetske konference, ki znači ustanovitev rdeče kmetske internacionale, se je udeleževal Lenin že težko bolan ali v trdni zavesti, da pomenja ona novo oja-čenje osvobodilnega boja vseh izkoriščanih in tlačenih .
V casu, ko stoji svetovno osvobodilno gibanje pred novimi problemi, mu je pretrgala smrt nit življenja.
Kader, ki ga je zapustil, bo pot, začrtano po Marxu in njem, dokončal.
Stoječ ob njegovem grobu se zaklinja svetovni proletariat, da bo izvedel po Marxu in Leninu začrtani osvobodilni boj do kraja.
Okrepljen z Leninovim duhom, bo premagal vse zapreke.
KOMUNIKE SOVJETSKE VLADE O
LENINOVI SMRTI. Sovjetska vlada je izdala povodom smrti sodruga Lenina sledeči komunikč:
»Nič ni kazalo, da bi kmaiu moglo priti do katastrofe; v zdravstvenem stanju Leninovem se je v zadnjem času pokazalo celo zboljšanje. Njegovo zdravstveno stanje se je naglo poslabšalo in v nekaj urah je nastopila smrt. Vseruski sovjetski kongres, ki se ravno vrši, bo storil vse potrebne sklepe, da zagotovi Leninovo politiko. Od proglasitve sovjetske republike je to najtežji udarec, ki je zadan ruskim delavcem in kmetom vsega sveta. Lenina ni ve^ med nami, ali njegovo delo bo živelo še dalje.«
POGREB LENINA.
Lerinovo truplo se je prepeljalo iz Gorke dne 23. t. m. v Moskvo v dom strokovnih organizacij. Ob mrtvaškem odru bo stala straža, sesiav-Ijena iz vseh delavskih in kmetskih organizacij. Ljudstvo bo imelo svoboden vstop, da izkaže poslednjo čast svojemu osvobodilcu.
Za soboto popoldne je določen pogreb.
ŽALNA IZJAVA.
Klub občinskih svetovalcev NDSj v Ijubijanskem občinskem svetu je na javni seji dne 24. januaiia 1924 podal povodom Leninove smrti sledečo žalno izjavo:
»Mrtev je Lenin, za Marksom največji duh revolucionarnega socializma. Proletariat je izgubil svojega velikega učitelja in voditelja. Obnemeli vsled težkega udarca stojimo ob njegovem katafalku.
Odšel je Vladimir Iljič Uljanov. Njega ni več na barikadi revolucionarne Rusije. Milijonska, povsodi pričujoča revolucionarna armada je izgubila svojega velikega poveljnika in sodruga.
Lenin je mrtev. Slava Leninu! Lenin naj živi!«
Občinski klub NDS| ie nato zapustil zbornično dvorano.
S2JiSBt21t211SHI2ii2JI2llSai2Ji2il2jl2Si2S VSEM SODRUGOM, ČLANOM IN ;	ZAUPNIKOM NDSJ!
V prihodnjem tednu izide v založbi »Glasa Svobode«
KNJIGA O LENINU.
ilustrirana in z bogato vsebino. Stala bo samo 5 Din.
Vsi, ki žele naročiti to dragoceno knjigo, naj javijo takoj na »Glas Svobode«!
Razprodajalci imajo 20% popusta. Vsak proletarec, vsaka delavska hiša mora imeti to knjigo!
Lastnik in izdajatelj Konzorcij. Odgovorni urednik Anton Šušteršič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani,