53F.
IZVESTJE
DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE KRALJEVIČA ANDREJA V PTUJU
za Šolsko leto
1934-35
mWM
v-.v;.	.
DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE KRALJEVIČA ANDREJA V PTUJU
ZA ŠOLSKO LETO
1934-35
TISK MARIBORSKE TISKARNE, MARIBOR — PREDSTAVNIK STANKO DETELA
1 w
w
f Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj
Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.
9. oktober 1934
(Govoril na šolski komemoraciji za blagopok. Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem prof. Fr. Habe.)
V črnino je odeta vsa naša zemlja. V mračni dan plakajo zvonovi. Vsako uro . . . Kakor težki kamni pada njih jok na srce. Največji mož mlade Jugoslavije leži na mrtvaškem odru. Ko smo se v strahoti preteklih dni zavedli neumljivc resnice, so nam čudno zadrgetali prsti in se skrčili v onemeli grozi. Stisnilo in zagrabilo nas je nekaj silnega za goltanec, vest, da je padel od zločinske roke zadet naš najvišji oče — naš kralj.
V tem trenotku mi stopa pred oči živa slika. Bilo je v juniju 1920. leta. Kot eden najmlajših sem se udeležil njegovega prvega prihoda v Slovenijo. Pokali so topiči na ljubljanskem "radii, vse mesto, vsa Slovenija je bila odeta v najslovesnejšo obleko. Takrat je bil za slovensko zemljo poleg osvobojenja njen najlepši dan. Prvikrat v zgodovini Slovencev je stopil v njihovo sredo po tisočletni sužnosti vladar, čigar beseda je bila naša. Trpljenje in sramota, ponižanje in tisočletna bridkost slovenskega človeka, vse je bilo pozabljeno. Dobro se ga spominjam. Cvetoč in mlad je radosten sprejemal naše pozdrave. Mlad, kljub temu da je bila za njim dolga trnjeva pot, ki jo je moral prehoditi, je stopil na slovenska tla kot naš kralj.
Preko balkanske vojne, kjer je s Kumanoviin maščeval in osvelil kosti junakov, počivajočih na Kosovem polju, ga je vihra nemirov zanesla v krvavo klanje svetovne vojne. Ni uničila naroda strašna Kalvarija preko albanskih gora. Bolan in ves izmučen je stal kralj brez domovine rame ob ramenu s svojo vojsko, ki jo je obnovljeno postavil na solunsko fronto. S svojim življenskim geslom »V svobodo ali smrt« je pregnal tisočletnega tujca in ustvaril mlado Jugoslavijo. Od takrat pa do danes je minilo 16 let.
On, ki je v svojem imenu družil vso bridko preteklost suženjstva in bojev s slavo nove enotne in velike Jugoslavije, je bil most, po katerem naj bi šla nova država v dobo narodnega edinstva. Zazrl Se je v osvojeno domačo grudo in začel celiti rane viharnih desetletij.
Za ustvarjanje tega cilja je naš hlagopokojni kralj založil vse svoje moči v notranji in zunanji politiki. Najprej je skušal učvrstiti in okrepiti
obstoječe prijateljske vezi. V tem pogledu se je izkazal kot izkušen politik.
Obnovljena je bila zveza s Francijo. Zgrajena je bila Mala antanta, ki je postala zelo vpliven političen činitelj v Evropi — vse to močno po zaslugi našega kralja. V stalnem in neumornem trudu, da utrdi mednarodni položaj svoje države, so bile njegove težnje, da sc najprej razčistijo in urede mednarodni odnosi na samem Balkanskem polotoku. Prišlo je do balkanskega sporazuma, ki je odklonil težka in viseča vprašanja med balkanskimi narodi. Sporazum je izražen v Balkanski zvezi, h kateri so poleg naše države pristopile Grška, Rumunija in Turčija. Toda na kralju je ležala še težka skrb rešitve najvažnejšega in najtežjega vprašanja, t. j. ureditev jugoslovansko-bolgarskih odnosov. Tudi v tem oziru je vprav državniška modrost pokojnega vladarja imela najsijajnejši uspeh. Z njegovim prizadevanjem je bilo doseženo zbližanje med Jugosloveni in Bolgari. Trepetala so naša srca, ko je bil v Sofiji. Ves svet se je čudil junaku, ki se v sveti službi svoje države ni ustrašil stopiti na ognjena tla. Njegov osebni pogum pa ni bil zastonj. To je bila krona vseh njegovih prizadevanj, srečna rešitev najtežjega zunanjepolitičnega problema —-uspeh, ki mu ga lahko zavidajo vsi evropski državniki. Kot apostol miru je poromal tudi v zavezniško Francijo, kjer je padel kot žrtev evropskega miru in konsolidacije v najvišji službi svoje države.
Danes, ko je vsa naša domovina ena sama žalost, ko so sklonjena srca pred neizprosnim dejstvom, se zavedamo vsi, in mislim, še prav posebno mi Slovenci, stisnjeni med žreli dveh zemljelačnih tujcev, da je živel naš kralj z glavo in srcem za naš jugoslovenski dom. Živel je za našo kajžo. Delil je beli kruh jugoslovenski družini in prav po kmečko globoko ga je odrezal vsak kos.
Ni čuda, da je bila pot romarja, ki gre tako spredaj, samotna. Usoda ga je izbrala, da služi domovini in samo njej. Od štirideset šestih let svojega življenja jih je dal narodu štirideset šest.
Za druge je rezal kruh, zase ne. Zato je v zadnjih letih osivela očetu glava, zato so mu zorale mladostni izraz težke skrbi za veliko družino.
Po vsej pravici veljajo zanj Cankarjeve besede: »Moje delo jc knjiga ljubezni, — odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti jc pravičen sin. Če je bilo veliko ali malo, Bog je delil, Bog razsodi! Dal sem ti svoje srce in svoj razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje, kaj bi ti še dal? . ..«
Štirideset šest let, štirideset šest dobro obdelanih njiv na naših domačih ozarah! Koliko brazdam, koliko dušam si vlil pravo podobo! S teh štirideset šestih njiv si nam vozil ncutrudoma leto za letom na dom bogato žetev. Kakor si nam bil skrben oče, tako ti tudi mi, mladina, ležečemu na mrtvaškem odru, ko plakajo zvonovi in gore sveče po vsej tvoji domovini, oh tej slovesni uri obljubljamo, da se bomo ravnali po Tvoji sveti oporoki in da bomo čuvali bodočim rodovom milo Jugoslavijo. Ob tej težki uri ti kličemo ob odprtem grobu kot Viteškemu kralju trikratni Slava!
A. Profesorski zbor
Izpremembe v učiteljskem zboru
Premeščena sta bila iz Ptuja:
1. Dr. Žg eč Franjo, profesor, na drž. realno gimnazijo v Celju, S. n. br. 26.783 od 27. avg. 1934.
2. Fon Danilo, učitelj veščin, na drž. real. gimnazijo v Ogulinu, S. n. br. 26.325 od 18. avg. 1934.
Premeščeni oziroma nameščeni so bili v Ptuj:
1. Paulinič Arnold, suplent	drž. real.	gimnazije v	Prizrenu, S.	n.	br.
26.325 od 20. avg. 1934.	Službo je	nastopil 10.	sept. 1931.
2. Habe France, suplent II.	drž. real.	gimnazije v	Ljubljani, S.	n.	br.
27.691 od 31. avg. 1934.	Službo je nastopil 13. sept. 1934.
3. Dular Jože, honorarni suplent tega zavoda, kot suplent, S. n. br. 26.754 od 20. avg. 1934. Službo je nastopil 24. avg. 1934.
4. Zega Jožko, učitelj veščin na učiteljišču v Čakovcu, S. n. br. 26.783 od 27. avg. 1934. Službo je nastopil 3. sept. 1934.
Služitelju:
1. Senčar Josip, 20 let, 2 meseca službe, I. polož. skupina od 8. maja 1933.
2. Krapša Ivan, 15 let, 9 mesecev službe, II. polož. skupina, 2. peri-odski povišek.
.5 :f
— c'
« 3 S:
■z*.
a? ■5 £ 2 S
■S S
”ra	^53'
E3. Kronika
5.	jul. 1934: Na vabilo sreskega načelnika sta zastopala zavod pri slovesni službi božji v čast slovanskima svetnikoma sv. Cirilu in Metodu v mestni proštijski cerkvi direktor dr. M. Kovačič in profesor Fr. Alič.
Od 21. jul. do 19. avg. je bil na dopustu direktor dr. M. Kovačič, nadomeščal ga je profesor Fr. Alič. (Odi. banske uprave IV. št. 8918/8 od 13. jul. 1934.)
24.	avg.: Konferenca o učnih knjigab in popravnih izpitih.
Od 27. do 31. avg. so se vršili popravni izpiti.
Popravni izpit so napravili:
I. a razred: Gostič Gregor, Krajnc Marija, Prelog Viktor, Štumher-ger Lado in Vibmer Karlo.
I. b razred: Dogša Edvard, Hojnik Edvard, Jurjaševič Dragotin, Kaučič Milan, Košir Rudolf, Potrč Alojz, Selinger Adolf in Toplak Janez.
II. a razred: Belšak Nada, Čas Ivan, Kreft Bogomila, Marčec Marija, Ošlovnik Vera, Persolja Marija, Pinčer Marta, Škerbinek Vilibald in Turin Marica.
II. 1» razred: Berlič Srečko, Breznik Adolf, Čuček Franc, Dogša Branko, Janžekovič Bogdan, Kmetec Franc, Muzek Jožef, Purg Anton, Rozman Janez, Stropnik Jožef in Tačer Otmar.
III. a razred: Krajnc Anton, Majcen Zdenka, Maroh Aleksander, Mavko Franc, Mohorko Franc, Ozimič Helena, Rižner Cvetana, Samec Danilo in Sajhenbauer Valter.
III.	1» razred: Dvorak Vida, Hedžed Stanislav, Kasper Erik, Lugarič Viktor, Muzek Nada, Urbančič Boris in Vrbnjak Mirko.
V. razred: Banko Viktor, Gunžer Franc, Kveder Marijan, Levačič Štefan, Nasko Franc, Sever Ivan, Sterk Dušan in Šošterie Avgust.
VI. razred: Belšak Josip, Domajnko Gizela, Geršak Melita, Kasper Karel in Stepihar Hinko.
VII. razred: Drofenik Josip, Furlan Dušan, Kosi Vladimir, Šiinnic Nikolaj, Turk Marij in Vrbnjak Franc.
Popravnega izpita niso napravili:
I.	a razred: Gmajnar Anton in Rotar Anton (izgubil pravico do šolanja).
I.	b razred: Glavnik Stanislav.
II. a razred: Vrabič Franica.
III. a razred: Mathans Ludvik .(izgubil pravico do šolanja), Potočnik Maks, Vavpotič Maks in Vozlič Ivan (izgubil pravico do šolanja).
III.	b razred: Golob Marija in Slatner Rudolf.
V. razred: Erlab Andrej.
VI. razred: Kovač Ludvik.
VII.	razred:	Cestar Franc in Simonič Franc.
Od popravnega izpita so odstopili:
I. a razred: Zajc Franc.
II. b razred: Koželj Stanko (izgubil pravico do šolanja).
III. a razred: Pišek Anton (izgubil pravico do šolanja).
Razredni izpiti (po § 52 zak. o sred. šolab) zbog daljšega bolovanja koncem šol. leta 1933/34 neocenjenih dijakov:
IV.	razred: Glavnik Franc jc odstopil od izpita (izgubil pravico do rednega šolanja).
VI.	razred: Gomboc Viktor je odstopil od izpita. (Glej osmrtnico!), Sipoš Aleksander ni napravil izpita.
30.	avg. popoldne so se vršili popravni nižji tečajni izpiti, ki so Jil* uspešno napravili tile dijaki(nje): Rolafio Mario, Breznik Svetozar, Gaj-zer Edeltraut, Hočevar Antonija, Kosi Vladimir, Muzek Antonija, Pahor Franc, Petrovič Ivan, Pogorelc Anton, Šober Karel, Vekšajder Kurt in Zorčič Jožica.
Popravnega nižjega tečajnega izpita ni napravila Glazer Ema.
Popravni višji tečajni izpit se je vršil pismeno 30. avg. dopoldne, ustno pa 31. avg. dopoldne.
Izpit so napravili vsi v junijskem roku 1934 zavrnjeni kandidati, in to: Ciglar Martin, Dular Drago, Dular Slavko, Kukovec Igor, Kunst Ema, Rusjan Gojmir in Zagoršek Stanko.
1.	sept. se je pričelo šolsko leto 1934/35.
Poslovodske posle je v tem letu opravljal profesor Alič Fran.
Vpisovanje se je vršilo od 1. do 5. sept. Vpisalo se je 417 dijakov (inj); I., II., III. in IV. razred so bili razdeljeni v po dva oddelka, tako da je bilo skupno 12 oddelkov.
6.	sept., ob rojstnem dnevu Nj. Vis. kraljeviča Petra, se je profesorski zbor z direktorjem na čelu udeležil službe božje.
9. sept. je bila otvoritvena služba božja in otvoritvena seja.
10. sept. se je pričel redni šolski pouk.
Šolnine se je nabralo 46.750 Din, za zdravstveni fond pa 8820 Din.
17.	sept. predavanje ravnateljevo o «Irju Miroslavu Tyršu. Pevski zbor je zapel pesem »Sokoli, naprej!«
Strašna vest, ki se je raznesla v večernih urah
9.	oktobra iz Marseille-a po svetil, je globoko zadela tudi učečo se mladino ptujske gimnazije. Vsa potrta po izgubi, ki sta jo narod in država utrpela s prerano smrtjo Nj. Veličanstva Viteškega Kralja Aleksandra I., Zedinitelja, je bila več dni le zamišljena ter je težko mogla slediti pouku. Šele po daljšem času se je pribrala, da je začela delali normalno. Spontano so se pojavili takoj prve dni po smrti Kralja-Mučenika na prsih mladine žalni znaki, a v razredih so bile okrašene kraljeve slike z žalnimi trakovi in zelenjem. Se vedno zro milo uči pokojnega vladarja v razredih s slik, obdanih z znamenji tuge, hkratu pa opominja mladino na skupno našo dolžnost, zadnji vzdih velikega pokojnika:
„Čuvajte Jugoslavijo !“
10.	okt. je učiteljski zbor prisegel zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Ta dan je odpadel pouk.
13.	oktobra se je po razredih tolmačil pomen zasedbe prestola po mladem vladarju.
16. okt. je bila žalna manifestacija v dvorani Dijaškega doma: 1. Uvodna beseda ravnateljeva, nato dve minuti molka; 2. govor drugošolca Dim. Vošnjaka; 3. govor prof. Fr. Habeta.
17. okt. se je prečitala poslanica g. bana drja D. Marušiča šolski mladini.
18. okt. udeležba na žalni manifestaciji po Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Tyrsevcm trgu.
26. okt. popoldne sv. izpoved.
27. okt. zjutraj sv. obhajilo in pouka prosto.
30. okt. zvečer je Pomladek Jadranske straže sodeloval na žalni komemoraciji Mestnega odbora Jadr. straže za pokojnim kraljem.
31. okt. je bil mladini pojasnjen kot dan štednje ter kot »Jadranski di»n«.
1.	in 2. nov. je bilo pouka prosto.
9.	nov. Udeležba na sv. opravilu za blagopokojncga kralja.
12.	nov. se je pojasnil mladini kot dan premirja ter kot »Angleški dan«.
1. dec. proslava drž. praznika s temle sporedom: Govor prof. Fr. Veselka, petošolec Polič Radko je recitiral pesem G. Koritnika »Domovini«, krajši govor drugošolca Dim. Vošnjaka, himna.
3.	do 6. dec. nagovori ob priliki »Obrtnega tedna«.
2. do 8. dec. nagovori ob priliki »Izseljeniškega tedna«.
17. dec. udeležba pri maši zadušnici za blagopokojnega Kralja-Mu-čenika.
Od 22. dec. 1934 do vključno 10. jan. 1935 božične počitnice.
26. jan. praznik sv. Save s predavanjem prof. Mil. Djermanoviča. Pouk odpadel.
29. jan. redovalne razredne konference.
30. jan. zaključna konferenca za F. tečaj; pouk odpadel radi raz-redniških poslov.
31. jan. zaključek I. polletja.
4. februarja »Štrosmajerjev dan« s predavanjem prof. St. Cajnkar-ja; pouk odpadel.
2.	marca jc umrl upok. prof. Steblovnik Ivan, ki je svoje službovanje završil na ptujski gimnaziji.
22. in 23. marca dubovne vaje.
11. apr. inšpekcija pouka verouka na zavodu po kanoniku g. drju Iv. Žagarju.
17. apr. spominska svečanost ob lOOletnici ilirizma.
Od 18. aprila do vključno 6. maja velikonočne počitnice.
24. maja sv. izpoved.
25. maja sv. obhajilo; pouk odpadel.
12. do 19. maja po razredih predavanja o vlogi Rusije v osvoboje-nju J ugoslovenov.
26. maja predavanje g. san. svetnika drja VI. Vrečka o pobijanju tuberkuloze v zvezi s »tednom narodnega zdravja«.
29. maja sklep pouka za IV. in VIII. razred ter redovalne konference zanje.
30. maja telovadni nastop ptujskih šol, pri katerem je gimnazija sodelovala s petimi točkami.
1.	do 6. junija privatni izpiti.
5. junija spominsko predavanje prof. St. Cajnkarja ob 851etnici nadškofa drja A. 15. Jegliča ter predavanje prof. J. Dularja ob obletnici smrti franc, pisatelja V. Hugoja.
7. junija razredni izpiti po § 54 zak. o sred. šolali.
10.	junija popravni izpiti za IV. in VIII. razred.
12.	junija pismeni nižji tečajni izpit.
15. ter od 17. do 19. junija ustni niž. teč. izpit za IV. a razred.
14.	in 15. ter 17. in 18. junija ustni niž. teč. izpit za IV. h razred.
14.	do 17. junija pismeni višji teč. izpit.
21.	do 23. junija ustni višji teč. izpit.
25.	junija sprejemni 'izpit za I. razred.
27. junija zaključna konferenca.
28. junija zahvalna služba božja.
a)	Ekskurzije.
29. sept. 1934 so priredili vsi razredi razen I. a, I. h in II. h razreda poučno literarno ekskurzijo k Sv. Tomažu pri Ormožu, v rojstni kraj slov. pesnika in pisatelja Fr. Ks. Meška, da počaste ožjega rojaka in bivšega dijaka ptujske gimnazije ob njegovi 601etnici. Z govori, preda-
vanji in našo pesmijo smo počastili pisatelja in našo »poljano«. Govorili so direktor dr. M. Kovačič, prof. St. Cajnkar, sedmošolec Franc Kolarič, recitirala je sedmošolka V. Bebler, pel je dijaški pevski zbor. Ekskurzijo je vodil g. direktor s profesorji.
15.	nov. 1934 sta	pohitela	V.	in VI. razred na poučno ekskurzijo
v	Maribor, kjer sta si	ogledala	tamkajšnje tiskarne in muzej (pod vod-
stvom ban. arhivarja Fr. Baša). Ekskurzijo je vodil g. direktor z razrednikoma.
15.	dec. 1934 popoldne si je V. razred ogledal film »Pogrebne svečanosti za hlagopok. Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljcm«. Ekskurzijo je vodil razrednik.
Istega dne je pohitel VII. razred v Maribor in obiskal pod vodstvom g. uč. vešč. Koširja Franja slikarsko razstavo mariborskega kluba »Brazda«.
17.	marca 1935 sta vodila	gg.	supl. Habe Franc in Ingolič Anton
skupino	dijakov višjih	razredov	na	Jesenice, kjer so si pod strokovnim
vodstvom ogledali tamkajšnje tovarne. Vsem faktorjem, ki so šli dijakom kakorkoli na roko, iskrena hvala!
h) Izleti.
29.	sept. 1934 so pohiteli:
I.	a na Kicar in na Mestni vrh, I. h in II. h na Ptujsko goro, kjer sta si pod vodstvom g. supl. Fr. Habeta ogledala lepo gotsko božjepolno cerkev.
22.	maja 1935 so bili pod vodstvom razrednikov majniški izleti. Pohiteli so: I. a na Boč, I. h k Sv. Barbari v Halozah, II. a in II. h na Boč,
III.	a na Vurberg, III. h na Pohorje in v Maribor, V. v Celje in k Celjski koči, VI. na Vurberg in VII. čez Bori v Zavrče.
C.	Seznam učbenikov
v šolskem letu 1934/35
I.	ra/.red.
Levičnik, I. del, Zgodbe sv. pisma stare zaveze.
Katoliški katekizem.
Bajec, Sovre. Slov. čitanka in slovnica 1.
Rupel, Srhskohrvatska vadnica I.
Južnič R., Francoska vadnica 1. letnik. Radivojevic-Prijatclj, Osnovni pojmi zemljepisa. Kocen-Šenoa, Geografski atlas za I.—VIII. razred.
Kunc, Aritmetika za I. in 11. razred.
Mazi, Geometrija za I., II. in III. razred, 3. izdaja. Verbic-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede srednje šole.
Kozina, Hotanika za I. in II. razred srednjih šol.
Kramolc, Pesmarica za nižje razrede.
Verouk:
Srhohrvat.-slovcn. jezik:
Francoski jezik: Zemljepis:
Matematika:
Prirodopis:
Petje:
Verouk:
Srbohrvat.-sloven.
Francoski jezik: Zemljepis:
Zgodovina:
Matematika:
Prirodopis:
Petje:
Verouk:
Srbohrvat.-sloven.
Francoski jezik: Nemški jezik: Zemljepis:
Zgodovina:
Matematika:
Fizika:
Higijena:
Verouk:
Srbohrvat.-sloven.
Francoski jezik: Nemški jezik: Zemljepis:
Zgodovina: Matematika:
Fizika:
Kemija:
Higijena:
Verouk:
Srbohrvat.-sloven.
Francoski jezik:
Nemški jezik: Latinski jezik:
II. razred.
Lcvičnik, II. del, Zgodbe sv. pisma in cerkvena zgodovina. Katoliški katekizem, jezik:	Bajec, Kolarič, Slov. čitanka za II. razred sred. šol.
Rupel, Srbskohrvatska vadnica II. del.
Južnič, Francoska vadnica II. del.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis, II. razred.
Atlas kakor v prvem razredu.
Bučar, Zgodovina starega veka.
Stanojevič, Historijski atlas za opču i narodnu istoriju. Kakor v prvem razredu.
Kakor v prvem razredu.
Kakor v prvem razredu.
III. razred.
Stroj, Liturgika, izdaja 1933.
Katekizem.
jezik:	Wester, Slovenska čitanka, III. del.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja.
Kupel, Srbskohrvatska vadnica, III. del.
Južnič, Francoska vadnica, III. del.
Piskernik, Učbenik nemškega jezika za srednje šole, I. del. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za srednje šole, II. del. Atlas kakor v prvem razredu.
Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, I. del.
Atlas kakor v drugem razredu.
Kunc, Aritmetika in algebra za	III.	in	IV.	razred.
Geometrija kakor v I. razredu.
Kunc, Fizika za nižje razrede.
Ivo in Bojan Pirc, Higijena za	III.	in	IV.	razred.
IV. razred.
Mlakar, Verouk za IV. razred srednjih šol. jezik:	Wester J,. Slovenska čitanka, IV. del.
Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja.
Kupel, Srbskohrvatska vadnica, III. del.
Južnič, Francoska vadnica, IV. del.
Dr. Piskernik, Učbenik nemškega jezika, I. del.
Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razred. Novak, Zemljepisni atlas kraljevine Jugoslavije. Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, 11. del.
Aritm. kakor v III. razredu.
Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razred, 2. izdaja. Kakor v III. razredu.
Prezelj, Kemija in miner, za nižje razrede srednjih šol. Kakor v m. razredu.
V. razred.
Svetina, Katoliški verouk za višje razrede, I. del. Resničnost katoliške vere. jezik:	Breznik, Slovenska slovnica.
Grafenauer, Slovenska čitanka I.
Poljanec, Istorija srhohrvatskog književnog jezika. Adamovic, Francuska čitanka za viš. razrede sr. šk.
Sturm, Grammaire frumjaise.
Medenica, Ncmačka čitanka za V. razred.
Pipenbacher, Latinska slovnica.
Pipenbacher, Latinska vadnica, I. del.
Zemljepis: Zgodovina: Matematika: Prirodopis:
Verouk:
Srbohrvat.-sloven. Francoski jezik: Nemški jezik: Latinski jezik:
Zemljepis:
Zgodovina:
Matematika:
Prirodopis:
Higijena:
Verouk:
Srbohrvat.-sloven.
Francoski jezik:
Nemški jezik: Latinski jezik:
Zemljepis: Zgodovina: Matematika:
Fizika: Prirodopis: Filozofija: Higijena:
Verouk:
Srbohrvat.-sloven.
Francoski jezik: Nemški jezik: Latinski jezik:
Zemljepis:
Zgodovina:
Matematika:
Radivojcvic, Osnovi fizičkc i obče geografije za V. razred. Atlas kaK.or v I. razredu.
Bučar, Obča zgodovina za V. razred.
Atlas kakor v II. razredu.
Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred. Matck-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razred.
Bevk, Botanika za višje razrede srednjih šol.
VI. razred.
Pečjak, Resnice sv. vere. jezik:	Grafenauer,	Zgodovina slovenskega slovstva (pom. knjiga).
Popovič-Trivunac, Franc, čitanka, 1.
Medenica, Nemačka čitanka za VI. razred.
Pipenhachcr, Latinska slovnica.
Pipenbacher, Latinska vadnica, II. del.
Sovre, Lanx satura.
Čermelj, Kozmografija za VI. razred.
Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede.
Atlas kakor v 11. razredu.
Aritmetika kakor v V. razredu.
Matek, Geometrija za VI., VII. in Vlil. razred.
Sodnik, Logaritmi.
Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede, 2. izdaja. Dr. St. Ivanič, Higijena za VI. razred.
VII. razred.
Pečjak, Življenje po katoliški veri. jezik:	Žeželj, Antologija novijc jugoslovenske lirike.
Grafenauer, Slovenska čitanka 111.
Grafenauer, Zgodovina slovenskega slovstva, 2. izdaja. Sarazin, Morseaux choisis de la litterature franyaise. Gramatika kot v V. razredu.
Medenica, Nemačka čitanka za VII. razred.
Pipenbacher, Latinska slovnica.
Sovre, Lanx satura.
Erdeljanovič, Osnovi etnologije.
Komatar-Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede. Kunc, Aritmetika in algebra za VII. razred.
Matek, Geometrija za VI., VII. in VIII. razred.
Sodnik, Logaritmi.
Reisner, Fizika za višje razrede, 2. izdaja.
Dolžan, Mineralogija in geologija za višje razrede.
Veber, Očrt psihologije.
Dr. St. Ivanič, Higijena za VII. razred.
VIII. razred.
Medved, Zgodovina katoliške cerkve, jezik:	Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva, 2. izd.
Grafenauer, Slovenska čitanka IV.
Žeželj, Antologija novije jugoslovenske lirike. Popovic-Trivunac, Franc, cit., II. del.
Medenica, Nemačka čitanka za VIII. razred.
Vulič, Latinski pisci za VIII. razred.
Pipenbacher, Latinska slovnica.
Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije za VIII. razred. Novak, Zemljepisni atlas kraljevine Jugoslavije.
Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razred.
Škrcblin, Infinitezimalni račun za VIII. razred.
Geometrija in logaritmi kakor v VII. razredu.
Fizika:	Kakor	v VII. razredu.
Kemija:	Prezelj,	Anorganska	kemija za višje razrede
Fil. prop.:	Ozvald,	Logika.
Veber, Psihologija.
Slovarji:	Kotnik,	Slov.-franc.	slovar.
Pretnar, Franc.-slov. slovar.
Bradač, Nem.-slov. slovar.
Bradač, Lat.-slov. slovar.
ir
C.
Pismene naloge iz srbskohrvat-skoslovenskega jezika
v višji gimnaziji
V.	razred.
Ingolič Anton, suplent.
Šolske naloge:
1. a) Križem naše lepe domovine. (Vtisi s počitniških potovanj.)
b) Tam gori sa lini mam Eli terfek Itoji,
Je s’ grosdjam obloshen,
De komej derslii.
2. V miru se razvija narodna kultura. (Po odi. min. prosv.)
3. a) Orišite Smail-ago Čengiča po prvem spevu Mažuraničevega epa
»Smrt Smail-age Čengiča«.
1>) Orišite glavno osebo enega izmed romanov, ki ste jih prečitali v zadnjem času.
c) Orišite človeka, ki ga dobro poznate, č) Orišite samega sebe.
4. Napišite nekoliko misli ob naslednjem verzu:
a)	Gorje, kdor nima doma,
Kdor ni nikjer sam svoj gospod. — (S. Jenko.) h) Stvorac višnji pticam nebo dade.
Jadnoj raji? — ne dade ni kore suha hljeba, da je suzam kvasi.
Al’ što velju? dade nebo dobro,
no je nesit sve več Turčin pobro. — (I. Mažuranič.) c) Nas je ova zemlja porodila,
za nas lepše u svijetu neima. — (I. Mažuranič.) č) Čas vrti se neprestano,
seka rane in zdravi. — (S. Jenko.)
5. Kako skleneš in ohraniš prijateljstvo s tovarišem iz zavezniške države. (Po odi. min. prosv.)
Domači nalogi:
6. Ali ni živel naš blagopokojni kralj Aleksander I. po naslednjih Gregorčičevih verzih:
»Kar storiš zase, to že s taho izgine, kar storiš za narod, ostane vselej.«
7. Prosta tema.
VI.	razred.
Dr. Kovačič Maks, direktor.
Šolske naloge:
1. Kaj je in kakšna mora hiti slovstvena zgodovina, čemu sc je učimo?
2. V miru se razvija narodna kultura. (Po nar. min. prosv.)
3. a) Kako je usmerjen moj pogled.
h) 0 javni zadevi, ki je	v središču	mojega zanimanja,
c) Sedanja faza mojega	življenja.
4.	Pojavi trajne vrednosti	v slovstvu	protireformacijske	dohe.
5. a) Ptujčani, h) Po mestu.
c) Na mestni periferiji.
6. Kako si pridobim in ohranim tovariša (tovarišico) iz zavezniške države. (Po nar. min. prosv.)
7. Naše šolstvo prosvetljene dohe — odraz svojega časa.
Domači nalogi:
1. Kralj Aleksander I. — vzor državnika in človeka.
2. »Ne samo, kar veleva mu slan,
kar more, to mož je storiti dolžan!« — (S. Gregorčič.)
VII.	razred.
Ingolič Anton, siiplent.
Šolske naloge:
1. a) Kako sem si v počitnicah razširil svoje duševno obzorje, h) Klopotci pojo, pojo . . .
2. a) Grobovi tulijo . . .
Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih vam — kaj hočete, grohovi, še od nas?
Grobovi tulijo ... — (0. Župančič.)
(Misli ob prerani in usodni smrti našega kralja Aleksandra 1. Uc-dinitelja.)
h) Kako naj mi dijaki izpolnjujemo poslednjo voljo našega blago-pokojnega kralja: »Čuvajte Jugoslavijo!«
3. V miru se razvija narodna kultura. (Po odi. min. prosv.)
4. a) Razvoj slovenskega črkopisa.
b) Ilirizem — predhodnik jugoslovanske ideje.
c) Vloga »Kranjske Čhelice« v razvoju slovenskega pesništva.
5. a) Zakaj ljubim Prešernove pesmi?
h) Katera Prešernova pesnitev se mi zdi najlepša? (Analizirajte jo!)
6. Kako skleneš in ohraniš prijateljstvo s tovarišem iz zavezniške države. (Po odi. man. prosv.)
Domači nalogi:
7. Prosta tema.
8. a) Vsaka ideja zahteva svoje žrtve.
h) Vloga in važnost šole v življenju poedinca in naroda, c) Ljudi je veliko na sveti,
a pravi človek je malokteri. — (A. Medved.)
VIII.	razred.
Ingolič Anton, suplent.
Šolske naloge:
1. a) Tehnika v službi sodobnega človeka.
h) Znanost lajša življenje, umetnost ga lepša.
2. V miru se razvija narodna kultura. (Po odi. min. prosv.)
3. a) Slovenska poezija v dobi realizma in naturalizma.
b) Slovenska proza v dobi realizma in naturalizma. (Poizkusna maturitetna naloga.)
4. Razmislite naslednji citat:
a) Neumrljivo je hrepenenje. — (1. Cankar.)
b) Kakor hudodelec blodi, komur je vsegavedni Bog dodelil strašno milost hrepenenja. — (I. Cankar.)
c) Kolikor lepše in predrznejše so sanje, tem bolj umazana je resnica.
č) Kmet je po moji misli tudi šola mislečemu človeku. — (I. Jurčič.)
5. Kako skleneš in ohraniš prijateljstvo s tovarišem i/. zavezniške države. (Po odi. min. prosv.)
6. a) Napredek pomeni boj. (Dokazi iz naše slovstvene zgodovine.)
b) Socialne razmere Jugoslovanov. (Po dosedanjem znanju in opazovanju.)
c) Socialne razmere Slovencev. (Po dosedanjem znanju in opazovanju.)
(Poizkusna maturitetna naloga.)
Domači nalogi:
7. Prosta tema.
8. a) Ljubezen srca! Ker v ljubezni je življenje, v ljubezni zmaga, v
ljubezni moč sveta . . . — (Meško.)
b) Gotovo ste že kje srečali Francko iz Cankarjeve povesti »Na klancu«; opišite jo!
c) Veliki ljudje pripadajo vsem narodom in vsem vekom.
č) Svetli vladata dve sili: meč in duh. A na koncu vseh koncev zmaga duh.
D.	Šola in dom
Društvo »Šola in dom« je tudi v šolskem letu 1934/35 imelo tesne stike s starši, (la hi s skupnim delom dosegli boljše uspehe učeče se mladine.
Na ohčnem zboru, ki se je vršil 28. okt. 1934, je bil izvoljen naslednji odbor: Šestan Dušan, strok, učitelj, predsednik; Šalamun Jelka, soproga odvetnika, podpredsednica; Polič Kuža, sopr. železniškega uradnika, tajnica; Osole Franc, nadgeometer, blagajnik; odborniki: Lešnik Pavla, sopr. šolskega upravitelja; Sevnik Bogdana, soproga notarja; Brečko Karel, posestnik; Križan Matija, upokojeni davčni uradnik; Per-tot Janko, strok, učitelj; Požlep Dragotin, vojni referent; dr. Remec Alojzij, odvetnik. Pri občnem zboru sc je poudarilo, da je imelo naše društvo vsaj nekaj uspeha v svojih težnjah. Uspeli smo v vprašanju šolskih knjig, ker smo dobili dovolj slovenskih, a kar jih še ni, jih pišejo slovenski profesorji. Doseglo se je tudi, da se gg. profesorji ne premeščajo več v sredini šol. leta, kar škoduje pouku. Na našo intervencijo v Ljubljani radi zdravljenja revnih dijakov smo uspeli, da imajo zdravnika in zdravila brezplačno. Združeno z občnim zborom je imel g. Cepuder Leon, sreski šolski referent, krasno predavanje »Svoji k svojim«.
Prvi roditeljski sestanek sc je vršil 25. nov. ]934, na katerem je predaval g. ravnatelj dr. Makso Kovačič: »Otrok v šoli in izven nje«. Omenjal je med drugim, da nogomet kvarno vpliva na mlade ljudi. Di-jaštvu je priporočal čitanje primernih mladinskih knjig.
Na drugem roditeljskem sestanku 17. febr. 1935 je predavala gospa Tonka Hinterlehrierjeva iz Maribora o temi: šola in dom. V lepem govoru je pokazala nekaj smernic za vzgojo našega naraščaja.
Tretji roditeljski sestanek se je vršil 14. aprila t. 1. Predaval je strokovni učitelj g. Drago Hasl o isti temi: šola in dom. Stvarno je orisal, kakšne bi morale biti sodobne šole, in apeliral na čim tesnejše sodelovanje vseh šol in staršev.
19.	maja t. L se je vršil četrti roditeljski sestanek, na katerem je predaval g. dr. L. Poljanec, upokojeni prosvetni inšpektor iz Maribora o svobodi in avtoriteti v šoli. Predavanje odličnega pedagoga je bilo globoko zasnovano in poučno.
Odbor je vabil starše na sestanke z listki, ki so jih dobili dijaki v
šoli.
V	tem šolskem letu je bilo pet sej. —• Starši, pristopajte k društvu »Šola in dom«!
Podporno društvo
Podporno društvo, ustanovljeno leta 1870., podpira siromašne dijake zlasti z izposojevanjem šolskih knjig. Ptujčani, starši in drugi dobrotniki so požrtvovalno prispevali za društvo.
Sedanji odbor tvorijo:	ravnatelj	dr. Maks Kovačič, predsednik;
prof. St. Cajnkar, tajnik; prof. P. Holečck, blagajnik; prof. Fr. Alič, knjižničar: polic, komisar v pok. Vilko Baebler, vdova po sod. svetniku Melita Geršak in posestnik Jakob Skok, odborniki.
lin
10
10
LO
10
10
ID
80
5
Hi
10
10
30
5
5
10
10
40
10
20
20
50
50
5
20
00
Id
50
20
15
50
10
20
10
10
5
50
10
20
30
10
lil
10
10
20
10
10
10
10
10
10
10
10
100
10
10
Imenik članov in dobrotnikov Podpornega društva v šolskem letn 1934/35.
Alič Fran, prof. ....	Din 10
Alt Rajko, sodni ur. . . .	10
Alter Geza, hran. ur. v p. .	10
Arnuš Jakol», tl. kontr. . .	10
Bac Andrej, or. nar. v p. .	10
Baebler Vilko, pol. kom. v p.	30
Baša Andrej, učitelj . . .	10
Bata v Borovu 		100
Belšak Št., prov. v p.	10
Berlič Josip, gostilničar	10
dr. Blanke Viljem, zdravnik	10
liračič Marica, gost. . . .	10
dr. Bratina Ant., sr. nač.	30
Bratkovič Lj., vdova po not.	25
Brauchart Ant., šped. . .	20
Brenčič Alojz, trg		30
Brenčič Ant., trg		50
dr. Brenčič Vinko, zobozdr.	30
Breznik Josip, pos. na Kogu	44
Breznik Tomaž, trg. . . .	10
Brumen Beno, učitelj . .	5
dr. Brumen Fran, zdravnik	10
dr. Brumen Tone, odv. konc.	10
Burg Bajko, uč. petja . .	10
Burger Ivo, mestni knjig.	10
Cajnkar Stanko, profesor	20
Carli Mar., vdova po not.	10
Celotti Terezija, tovarn.	10
Cepuder Marija, učit. . .	10
Cilenšek Pankr., prokurist	15
Cirilova tiskarna v Ptuju .	100
Copak Vilko, brivec . . .	5
Cvikl Ivan, trg		50
Čabrian Ml., šef m. pol.	5
Černivec Fr., nadz. proge	5
Čuček Ant., posestnik . .	10
Čuš Jak., upr. m. pošte	30
Dascli Ilerb., zas. uradnik	10
Delpin J., žel. uradnik . .	14
»Delta«, tvorn. perila . .	20
Domajnko Gizela. dijakinja	10
Dobrina Eva, zas. uradnica	5
Družba sv. Cirila in Metoda	300
Drvenik H., d. nadunr. v p.	10
Dular Jože, prof		10
Dvorak Josip, p. ur. . . .	10
Elektrarna v Ptuju . . .	200
Elsbacber Viljem, industr.	20
Emeršič Erna, trg. . . .	25
Ernest Ferdo, gost. in pos.	10
Eržen Mili., or. nar.-vodnik	10
Fencs Alojziji, brivski salon	15
dr. Fcrmevc Ivan, odvetnik	30
Fischer Franc, sr. tajnik v p.	10
Florjančič M., upr. bolnice	20
56. Fras Ferdo, hran. uradnik .
57. Führer Simon, d. uprav.
58. Fiirthner Josip, pek in pos.
59. Gaiscr Avgust, kamnosek
60. Gerlevc Franc, sr. šumar
61. Geršak Melita, vd. po s. svet.
62. Gjurasek Julij, hrivec . .
63. Glavnik Franc, poštni zv.
64. Golob Franjo, notar . . .
65. Gortnar Franc, ur. v holn.
66. Gorup Josip, šol. nadzornik
67. Greif Ivan, prošt ....
68. Habe France, profesor . .
69. Habjanič Mar., vd. po d. upr.
70. Hasl Drag., uč. na mcšč. šoli
71. Havelka Rudolf, trg. . . .
72. dr. Hciss Alfred, ban. zdrav.
73. Hernja Andrej, lončar . .
74. Hintze Ernest, vclepos.
75. Hoinig Franc, trgovec . .
76. Holeček Peter, profesor
77. dr. Horvat Anton, od v.
78. Horvat Rudolf, mestni upr.
79. Horvatiček Angela, pek.
80. Hran. in posojil, v Središču .
81. Hutter Simon, tovarnar
82. Iglič Franc, trgovec . . .
83. ligo Ferdo, kontr. žel. post.
84. Ingolič Anton, profesor
85. dr. Ivanšek Fran, javni notar
86. Jamšek Fran, šol. uprav.
87. dr. Jedlička Vil j., živinozdr.
88. Jelinek	Roza, gostiln.	.	.
89. Jerin Alojz, žel. uradnik
90. Jerman	Alojz, davkar	.	.
91. Jerše L., župan mesta Ptuja
92. Job Anica, poštna uradnica
93. Jurca Ema, vd. po koin. svet.
94. Jurschinag Fr., prokurist
95. Jurtela Al., vd. po odvetniku
96. Kahaj Mara, učit. glasbe
97.	Kafol Ciril, učitelj	.	.	.
98. Kancler	Anton, sodnik	.	,
99. Kasper	Karel, velepos.	.	.
100. Kaučič Gizela, zasebnica
101. Kersche Herman, ravnatelj
102. Kladnik Viktor, inženir
103. Knez Jos., or. nar. v p.
101. Kocmut Lojzika, uč. m. šole
105.	Kodclla Viktor, ključ.	,	.
106.	Kodclla Viktor, pek	.	.	.
107.	Kogej Jože, sodni ur.	.	.	.
108. Kolarič Ant., prof. v p.
109. Kolarič Mar., vd. po žel. ur.
110. Komac	Slavko, učitelj	.	.
		Din
111.	Komel Franc, zvali. . . .	5
112.	dr. Komljanec J., ravn. v p.	100
113.	Kores Maks, fotograf . .	10
114.	Korošec Kati, hotelirka	10
115.	Kosi Elza, učiteljica . . .	5
116.	Kostanjevec Alojz, trgovec	10
117.	Košar Fr., <1. naduprav. . .	10
118.		
119.	Kovač Albina, šol. uprav.	10
120.	Kovač Andr., or. nar. v p. .	5
121.	dr. Kovačič M., ravn. . .	20
122.	dr. Krainz Anton, zasebnik	20
123.	Kraker Alojz, veletrg. . .	100
124.	Kravina Fr., trg. in pos. .	20
125.	Kreft H., trg. in pos. , . .	20
126.	Križan Matija, d. uprav.	20
127.	dr. Kiihar Al., primarij . .	20
128.	Kunst Karel, klobučar . .	10
129.	Kveder Drag., ravn. m. šole	10
130.	Lab Anion, poštni kontrolor	5
131.	Laibacher Fr., d. nadupr. v p.	10
132.	Lajh Fr., nadz. p. t. in t. lin.	5
133.	Lašič Josip, pek 		5
134.	Lenari Franc, veletrg. . .	100
135.	Lešnik Aleš, živinozdravnik	10
136.	Lešnik Janko, šol. uprav.	10
137.	dr. Levičnik Fr., sr. nač.	10
138.	dr. Lipič Lovro, sodnik . .	10
139.	Luknar Mar., šol. uprav.	30
140.	Macbalka Terezija, trg. . .	10
141.	Maister Marija, trg. . . .	5
142.	Makoter Fr., žel. uradnik	6
143.	Marič Oskar, trg		10
144.	Marinček Ivan, geometer	10
145.	Marob & Petek, trafika	5
146.	Matznn & Scharner, trg.	10
147.	Mazili Alfonz, učitelj . .	10
148.	Meglič Mirko, bančni ravn.	10
149.	Mervič Dora, učit. ....	10
150.	Mlaker Marija, učit. . . .	6
151.	Močilnik Matej, m. kaplan .	20
152.	Molinaro Ivan, profesor	10
153.	Molitor Rudolf, lekarnar	20
154.	Možajskij Sergej, inženir	10
155.	dr. Mrgole M., okr. zdr.	20
156.	dr. Muha Vlad., sodnik	10
157.	Miilleret Fran, trg. . . .	5
158.	dr. Munda Jože, zdravnik	10
159.	Murko Ljud., mizar . . .	'0
160.	Musek Ljud., šol. upr. . .	10
161.	Muzek Ignacij, pos. . . .	10
162.	Nedog Franc, trg		10
163.	Novak Franc, zvan. . . ,	5
164.	Novolny Josip, ur. . . .	10
165.	Občina Ptuj 		1500
166.	Obran Angela, uradnica	10
167.	Ogorelec Mirko, rav. plel. š.	5
16P.	Onič Fran, profesor . . .	10
169.	Ornig Pavel, veletrg. . .	50
			Din
170.	Orožen lJožo,	lekarnar	20
171.	Osole Franc,	nadgeometer	20
172.	Paulinič Arnold, profesor		20
173.	Peček Uroš,	ol. uprav.	10
174.	Pečnik Malild	a, šped- . .	20
175.	Persoglia Ant.	, nar.-vodn.	10
176.	Perlol Janko,	uč. mešč. šole	10
177.	Petek Ida, trg. s steki.		10
178.	»Petovia«, usn	j. veleind.	10
179.	Petrovič Ant.,	šef saobr. sl.	10
180.	Petrovič Miba	posestnik	10
181.	Petrovič Simon, odv. kouc.		4
182.	Pinoza Alojz,	urar . . .	10
183.	Piricli Franc,	tovarnar . .	10
181,	Pirieli Pavel,	podžupan	50
185.	Plevnik Miba,	bran. uradn.	10
186.	Poberaj Josip,	drogerist	10
187.	Počkaj Josip,	žel. uradnik	10
188.	Podgornik Anton, zasebnik		10
189.	Podgornik Mirko, učitelj		10
190.	Podgoršek Franc, mesar		10
191.	Podpečan Alo	z, or. nar. v p.	5
192.	Polič Anton,	žel. uradnik	10
193.	Posojilnica v	Ptuju . . .	1250
194.	Potočnik Hen	r., orožn. nar.	10
195.	Potočnik Mart	., inšp. f. k. v p	10
196.	dr. Pozilik Al.	, predsl. sr. sod	20
197.	Požlep Drag.,	sr. voj. ref. .	20
198.	Praper Franc,	bančni ur.	10
199.	Praprotnik Edvard, učitelj		10
200.	Prime Albert,	d. kontr.	10
201.	Pristolič Jos.,	f. nadkom. v p.	6
202.	V K< 7? >	čevljar . .	5
203.	Ramšak Josip	pek . . .	5
201.	Reich Rudolf,	dentist . .	10
205.	Reinhard Jos.	veletrgovina	200
206.	dr. Remec Alojz, odvetnik		10
207.	Ribarič Stank	o, p. ur. . .	5
208.	Ribič Anion,	d. ur. . . .	10
209.	Rižner Fr., u	ir. ur. . . .	10
210.	Rot Andrej, orožn. nar. v p.		10
211.	Rozman Konrad, pol. pristav		10
212.	Rudolf Ivan, višji ofic. . .		10
213.	Rus Vilko, pi	ofesor . . .	10
214.	Sagadin Joško, mizar . .		47
215.	Samec Jos., s	ražnik v p.	5
216.	Sancin Cezar,	učitelj . . .	10
217.	Sancin Franc,	učitelj . . .	10
2iU.	Saria Otmar,	,rK		10
219.	dr. Schneditz	Ivan, odv.	10
220.	Schwab F. C	, trg. . . .	10
221.	Selingcr Adolf ravn. . .		10
222.	Sellinschegg Ad. trg. . . .		10
223.	Semrekar Fr.,	cestni nadz.	10
224.	Senčar Alojz,	trg. ....	30
225.	Senčar Josip,	gimn. služ.	20
226.	dr. Senčar M	at., odv. . .	50
227.	Senčar Milica	uč. m. šole	5
228.	Senčar Milko,	veletrg. , .	50
		Din			Din
229.	Sevnik Lavoslav, notar	20	264.	Tonejc Rudolf, trg.	10
230.	Skalovnik Zora, učit. . .	10	265.	Te pk k Karel, pos. ....	10
231.	Skok Jakob, pos. ....	10	266.	Treo Anton, stavbenik . .	6
232.	Skrabar Viktor, notar . .	10	267.	Urban Franc, mesar . . .	10
233.	dr. Sluga Jurij, odv. . ,	10	268.	inž. Urbančič J., šef. pr. sekc.	10
234. Snoj & Urbančič, veletrg. .		50	269.	Vadnjal St., upr. eks. OUZD	4
235.	Sok Mihael, pregl. fin. kon.	10	270.	Vauda Ignac, vrtnar . . .	20
236.	Sonnenschein H., trg. . .	20	271.	Velkavrh Ivan, prcgl. fin. k.	10
237.	Sorko Anten, or. nar. v p.	5	272.	Veselko Franjo, prof. . .	10
238.	Sorman Davorin, d. upr. v p.	10	273.	Vidmar Franc, hran. ravn. .	10
239.	Starkel Rib., sodavičar . .	10	274.	Vidovič Ant., or. nar. v p. .	10
240.	Sterk Davorin, sr. S. nadz. .	10	275.	Vincekovič Ivan, vrtnar	10
241.	Stern Leop., trg. ....	20	276.	Vindiš Ignac, veleposestnik	10
242.	Steudte Emilija, pos. . . .	10	277.	dr. Visenjak Alojz, odv.	20
243.	Stcudte Ivan, pos. ....	10	278.	Vodnik Hinko, prof.	20
244. Stiplovšek Franc, profesor		10	279.	Vošnjak Vlad., vinogradnik	5
215.	Strasehill Ivan, trg. . . .	10	280.	Vrabič Karel, nar.-vodn.	10
246.	Strašek Jos., ban. ur. . . .	5	281.	Vrabl Martin, trg. ....	10
247.	dr. Štuhec Bela, zdr. . .	20	282.	dr. Vrečko Vlad., san. svetn.	40
248.	dr. Suhadolnik Fran, sodnik	10	283.	Vukasovič Drago, poročnik	10
249. Suppan .los., pos. ....		10	284.	Wagrandl Julij, mesar . .	20
250.	p. Svet Alfonz, župnik	10	285.	Wegschaider Frie, posestnik	10
251.	dr. Šalamun Franjo, odv.	25	286.	Weissenstein Maks, mesar	15
252.	Samperl Mart., uč. v p.	10	287.	Zagoršek A., cestni nadz, v p.	5
253.	Šegula Janko, odv. konc.	20	288.	Zavadlal M., mag. ravn.	40
254.	Šestan Dušan, učit. . . .	10	289.	Zavrnik Ivanka, trg. . . .	15
255.	pl. Širca Frid., general v p.	10	290.	Zidarič Marija, učit. . . .	10
256.	Širec Franjo, mehanik . .	10	291.	Zorčič Alojz, mlinar . . .	50
257.	Škorjanc Mirko, žel. ur.	10	292.	Zorčič Stanko, kmet. ref.	10
258.	dr. Šober Rado, zdr. . . .	10	293.	Zorjan Martin, višji ofic.	10
259.	Tanim Vincenc, kov. mojster	10	294.	Zupanc Jos., kmet. ref. v p.	10
260.	Tobias Jak., v. d. upr. v p.	10	295.	Zupančič Marija, gost. . .	20
261.	Tomanič Adolf, gost. . .	5	296.	Žolnir Ivan, šol. uprav, v p.	10
262.	Tomše Ema, traf		10	297.	Žunkovič Davorin, polk v p.	10
263.	dr. Tomšič Jos., sr. podnač.	10			
Odbor sc vsem dobrotnikom v imenu podpirane mladine iskreno zahvaljuje in prosi, da ostanejo tudi v prihodnje naklonjeni našemu društvu.
Blagajniško stanje Podpornega društva.
Blagajnik: Iloleček Peter.
Denarno stanje 8. junija 19.'! t.	Dohodki od 8. VI. 1934. do 8. VI. 1935.	l/datki od 8. VI. 1934. do 8. VI. 1935.	Denarno stanje 8. junija 1935.
8.967'80 I)in	10.328* Din	8.341*— Din	10.954*80 Din
Literarna družina „Kultura“.
Nadzornik: dr. M. Kovačič, ravnatelj.
Dijaška literarna družina »Kultura« je imela v tekočem šolskem letu 12 skupnib sestankov, za katere pa dijaštvo ni bilo posebno navdušeno in se jih zato tudi ni mnogoštevilno udeleževalo. Vendar pa kljub maloštevilnim obiskovalcem družina ni prenehala delovati. Bilo
je več predavanj, v katerih se je razpravljalo o vseli važnejših vprašanjih, ki se tičejo današnje družbe in ki jih mladina poskuša ter hoče razjasniti. Bilo je tudi zanimanje za književnost, kakor za jugoslovansko, tako tudi za francosko, le žal, da več predavanj ni moglo priti na program.
Upajmo, da ho v bodočem šolskem letu dijaštvo spoznalo vrednost organizacije »Kulture« in ho pokazalo več volje za literarno delovanje.
Prosvetni odsek sokolskega naraščaja.
Pod vodstvom gimnazijskega ravnatelja drja M. Kovačiča deluje na tukajšnji gimnaziji že drugo leto naraščajski sokolsko-prosvetni odsek. Odsek je zelo agilen; vsako nedeljo je imel svoj redni sestanek s predavanjem, čitanjein lastnih del in obravnavanjem sodobnih aktualnih problemov, razen tega pa tudi vsak mesec svoje poselo za sokolske pripadnike z glasbenimi, telovadnimi in drugimi točkami. Odsek je priredil tudi spominsko svečanost na dan rapalske pogodbe in dve gledališki predstavi, eno v Ptuju, drugo pa v Ormožu oh priliki odsekovega izleta. Za vse to so pokazali člani veliko zanimanje in razumevanje. Razen tega je imel odsek še 9 rednih in 1 izredno sejo. — Sokolskih pripadnikov je na zavodu med dijaštvom 159, upanje pa obstoji, da sc bo odseku v prihodnjem delovnem obdobju posrečilo to število še znatno povečati.
Knjižnica Podpornega društva.
Knjižničar: Alič Fran, profesor.
Koncem šolskega leta 1933/34 je bilo v knjižnici 1467 učbenikov. Darovali so: Zajc Franc fl. h) 1 knjigo; Toplak Meta (III. a) 3 knjige in Čoki Dušan (III. h) 6 knjig. Nakupljenih je bilo v tem šolskem letu 207 knjig, 4 knjige pa izločene, tako da je v knjižnici 1680 knjig. Izposojenih je bilo 1620 knjig, povprečno 4 na dijaka. Ako ceniš knjige povprečno ä 30 Din, je potemtakem društvo podprlo dijaštvo s ca. SO.000 Din.
Pomladek Jadranske straže.
Poverjenik: Veselko Franjo.
Od ustanovitve 29. oklobra 1933 kaže Pomladkovo delo razveseljiv uspeli in napredek. Članov je 253, članic pa 115, skupaj 3655. Lanske počitnice je priredil Pomladek ekskurzijo na morje v dneh od 4. do
9.	julija. Poverjenik in supl. Djermanovič M.iloš sta peljala 25 dijakov — med potjo so si ogledali Zagreb — na Sušak, kjer so ostali štiri dni, se v morju kopali, si ogledali luko in nje naprave in starinsko znamenitost, grad Frankopanov na Trsatu. S parn.'kom so se peljali tudi na otok Krk in pri Omišlju na obali med kopanjem uživali lepoto in zdravje oh našem Jadranu. Globoki so bili vtisi potovanja na dijake, katerih večina še ni bila mnogo dalje izven dravske banovine.
V	začetku preteklega šolskega leta si je 7. oktobra 1934 občni zbor izvolil sledeči odbor: Velkavrh J., Vil. razr., predsednik; Kolarič Franc,
VII.	razr., podpredsednik; Petrič Bojan, VIII. razr., blagajnik; kiičan
Ernest, VII. razr., podblagajnik; Krivec Jože, VI. razr., tajnik; Vrečko Nada, III. a razr., podtajnica; Sevirk Srdan, VII. razr., knjižničar; Drofenik Jožef, VIII. razr. in Petrak Miloš, VIII. razr., revizorja.
Odbor je imel šest rednih in dve izredni seji. Izredni sta pripravljali program akademije, med tein pa je odbor ob smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja priredil v prosvetni dvorani Mladike 30. okt. 1934 žalno komemoracijo skupno s krajevnim odborom Jadranske straže v Ptuju. Poverjenik je po govoru g. sreskega načelnika dr. Bratine Zvonka imel zgodovinsko predavanje: »Kralj in naše morje«, Pomladkov pevski zbor je zapel Hajdrihovo »Buči, buči, morje adrijansko« in »Na straži«, petošolec Polič Radko pa je recitiral Silvina Sar-denka: »Kralj Zedinitelj vsem zedinjenim«. Na pogrebnih svečanostih v Beogradu sta Pomladek zastopala Krivec Jože iz VI. razr. in Velkavrh Janez iz VII. razr.
Pomladek je drugič priredil svojo letno akademijo v prosvetni dvorani Mladike 1. marca ob 15. uri popoldne za šolsko mladino in 2. marca ob 20. uri za meščanstvo. Na akademiji je govoril g. supl. Dermanovič Miloš o temi: »Zakaj sem član Jadranske straže«; nastopil je tudi gosp. prof. Rus s svojimi in točkami Pomladkovega zbora, ki ga je z ljubeznijo in vnemo uvežbal, za kar mu bodi izrečena na tem mestu v imenu Pomladka najiskrenejša zalivala z željo, da bi Pomladkov zbor ohranil na isti lepi višini, na katero ga je dvignil. Recitaciji Kafolove Ljudmile iz V. razr. in Krivca Jožefa iz VI. razr. sta bili podani s čustvom. Učinkovita je bila telovadna točka »Smrt za slobodu«. Alegorija »Neosvo-bojena domovina« je končala spored, ki je rodil moralni uspeh dela in temeljite priprave.
Vstopnina je dala pri mladinski predstavi 222 Din, pri večerni pa 1146 Din, kar vse bodo skupaj z nabrano članarino uporabili pomlad-karji za potovanje na morje, in sicer v Split, iz Splita s parnikom v Cri-kvenico, od tam pa ob morju peš v Bakar. Na cvetlični dan, 19. maja, so pridne Pomladkarice nabrale 449 Din, krajevni odbor J. S. Ptuj je poklonil v iste svrhe 500 Din, prav toliko tudi mestna občina Ptuj, za kar jima izreka Pomladek iskreno zalivalo.
Svoj veliki praznik je doživel Pomladek 30. maja, ko je dobil iz Ljubljane otl banske uprave od sekcije Pomladkov J. S. krasen prapor, ki je bil slovesno razvit in blagoslovljen 30. maja ob priliki telovadnega letnega nastopa vseh ptujskih šol. Prapor je blagoslovil g. prof. Stanko Cajnkar. Kuinica gospa Ljudmila Bratina je pripela na prapor lep moder trak z napisom: Jadran — naša moč, naša bodočnost.
Čuvajmo naše morje!
Pomladek Rdečega križa.
Poverjenik: Košir Franc, učitelj veščin.
Članov 77. V tem šolskem letu je bila ena sama odborova seja. Radi bolezni g. poverjenika je delovanje društva zastalo in ni doseglo uspehov, ki bi jih bilo želeti.
XV. podružnica Ferijalnega saveza.
Nadzorni nastavnik: Zega Jože, učit. veščin.
V upravni odbor XV. podružnice F. S. so Itili na občnem zboru dne
9.	novembra 1934 izvoljeni za lelo 1934/35: Pavličič Jože (predsednik), Belšak Jože (tajnik), Hegediiš Fran (blagajnik), Merc Viktor, Rusjan Albert, Brečko Stanko (odborniki); Velkavrh Janez, Lešnik Draga, Vrečič Viljem (nadzorni odbor).
Bilo je sedem rednih in I izredna odborova seja. Poleg tega je bilo več sestankov posameznih pododsekov. Denarnega prometa je bilo v tem letu 4350.50 Din.
Letos so na naši podružnici 103 člani, med njimi 1 iz ptujske meščanske šole. Iz tega se vidi, da je število članstva padlo, to pa radi tega. ker podružnica ni mogla plačati revnejšim članarine, ki se je letos še zvišala po odpravi dobrotvorov. Med člani F. S. je tudi 72 članov mladinskega odseka SPI). Letos uživajo iabko namreč tudi člani F. S. za malenkostno vsoto ugodnosti, ki jih nudi SPI).
Delovanje pododsekov. Že več let obstojajo pri naši podružnici različni pododseki, ki se udejstvujejo v vseli panogah. Dramatski odsek si je letos nadel nalogo, da se vsaj z eno predstavo pokaže javnosti. Nameraval je igrati Vombergarjevo komedijo »Vodo«, nastopile pa so zapreke, radi katerih se igra ni uprizorila. S tem je ta odsek nebal delovali, pač pa ho nadaljeval svoje delo prihodnje lelo.
Športni odsek je organiziral 20. januarja t. I. smučarske dijaške tekme in 14. maja lahkoatletske tekme za prvenstvo gimnazije v posameznih panogah. Rezultati so bili zelo dobri in tudi udeležba (tekmovalcev je bilo čez 50, med njimi tudi iz mešč. šole). Vsekakor se vidi, da se je pododseku posrečilo zbuditi v dijaštvu veselje do lahke atletike, tako da ho lahko nadaljeval svoje delo z vedno večjimi uspehi. Zahvala gre tudi ptujskemu Sokolu, ki nudi dijaštvu na svojem lepem letnem telovadišču priliko za vežhanje in telovadbo.
Šahovski odsek ni priredil v tem letu nobenega turnirja, pač pa so dijaki šahisti pridno študirali šahovske knjige, ki jim jih nudi odsek, da se bodo lahko v bodoče uspešno udejstvovali na šahovnicah.
V počitnicah bodo organizirana sporazumno s SPD letovanja na Ratitovcu in Črni prsti.
Kakor vsako leto, bo tudi letos organizirano v gimnaziji zavetišče, nameslo odpadlih dobrotvorov pa ho delovala ferijalna kuhinja, ki ho nudila potujočim dijakom v našem mestu ceneno dobro hrano.
Letos je predsednik dravske oblasti F. S. dr. J. Mihclak dvakrat pregledal blagajniške in tajniške posle. Našel je vse v redu in pohvalil delovanje podružnice.
Podružnica v teh počitnicah ne bo organizirala skupnega potovanja, pač pa bodo potovali posamezniki širom naše domovine.
Podružnica nabira tudi prispevke za spomenik hlagopok. kralju Aleksandru I. v Mariboru.
Steg skavtov in planink v Ptuju.
Pokrovitelj in starešina: Onič Franc, suplent.
Steg je imel v šolskem letu 1934/35 34 članov iz gimnazije in ljudske šole. Deli se v tri votle. Kot vsako leto, se je tudi letos glavna delavnost prenesla v vode same, ki so se med letom sestajali na redne sestanke. Posamezni vodi so prirejali izlete s šotori v prosto naravo.
Radi strožjih župnih odredi) letos steg ne ho šel na lastno taborjenje, vendar pa se hodo udeležili naši elani drugih skupnih tahorenj. Nekateri hodo šli celo na vseslovanski tabor v Varšavo.
El. Knjižnice in zbirke.
Profesorska knjižnica.
Knjižničar: Paulinič Arnold, suplent.
Na koncu šolskega leta 1934/35 je liilo 3957 knjig in revij. Med tem šolskim letom se je knjižnica povečala za 38 knjig in publikacij.
Knjižnica je prejemala tele revije: Čas, Časopis za zgodovino in narodopisje, Planinski vestnik, Geografski vestnik, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, publikacije Slovenske šolske Matice, Slovenske matice, Sokolsko Prosveto, Soko, Popotnik ter Zeitschrift für Individualpsychologie.
Dijaška knjižnica.
	Stanje na koncu šol. leta 19.13/34	Prirastek v sol letu 1934/35	Stanje na koncu šol. U ta 1934/3.S	Varuh
Slovenski odd. Srbohrv. odd. Krane, odd. Nemški odd.	1214 knjig 159 „ 526 „ 1052 „	150 knjig 30 „ 15 „	1364 knjig 489 „ 541 „ 1052 „	j Ingolič Anton k "! ) Ilabč France Kus Vilko Dular Jože
Skupaj	3251 knjig	195 knjig	3446 knjig	
Zoologija: stenske slike . .
modeli...............
okostnice, njih deli in konhilije . . mokri preparati . suhi preparati . .
Prirodopisna zbirka.
Varuh: Vodnik Hinko, profesor.
žuželke
149	kosov 14 „
670 „ 239 „
90 „
nagačene živali ß. Botanika: stenske slike modeli . . . . suhi preparati . herbarij . . .
2132 kosov 260 „
150	kosov 41 „ 420	„
1230 „
C. Mineralogija in geologija:	hribine	....	183 kosov
stenske slike . .	5	kosov	okamenine . . . 336	„
modeli .... 215	„	Č. Drugi pripomočki:
rudnine .... 1226 „	mikrosk., orodje 336 „
V	tem šolskem letu sta darovala prirodopisni zbirki: g. ravnatelj
dr. Kovačič Maks — Pecten jacob. in šestošolec Musek Ljudevit -— 12 izvenevropskih metuljev.
Geografsko-zgodovinska zbirka.
Varuh: Stiplovšek Franc, profesor.
Geografski stenski zemljevidi........................................  59
Geografske slike......................................................214
Narodopisne slike .....................................................23
Pridvižna zemljevida iz lepenke........................................ 2
Slike za pouk fizične geografije.......................................49
Aparat za tolmačenje solnčnih	poti................................. 1
Aparat za tolmačenje rotacije	in revolucije............................ 1
Stielerjev atlas....................................................... 1
Zgodovinski stenski zemljevidi.........................................27
Zgodovinske slike ....................................................209
Model Cezarjevega mosta................................................ 1
Model grške vprege..................................................... 1
Globusi................................................................ 3
Fizikalna zbirka.
Varuh: Bermanovič J. Miloš, suplent.
Mehanika	....	96	aparatov	Magnetizem	...	13	aparatov
Toplota ..............39	„	Elektrika	....	84	„
Valovanje in	zvok .	23	„	Optika .............57	.,
Skupno 312 aparatov,	od katerih je	poškodovanih	11. En akumulator je	daroval gosp. dr. Anton Horvat,	odvetnik v Ptuju.
Kemijska zbirka.
Varuh: Bermanovič J. Miloš, suplent.
Steklenih kemijskih aparatov 52 Kemijskih preparatov . .	129
Kisarska zbirka.
Varuh: Košir Franjo, učitelj veščin.
Zhirka ima:
risarske predloge	... 40	vzorci iz lesa...............67
vzorci iz mavca	.... 158	razni vzorci................350
Vsi vzorci so porabni. Letos ni bilo prirastka.
Pevska zbirka.
Varuh: Burg Rajko, učitelj veščin.
Zbirka vsebuje:
1 harmonij, 15 stenskih tabel, 34 zvezkov cerkvene glasbe, 59 zvezkov posvetne glasbe, 110 razmnoženih cerkvenih pesmi in 67 razmnoženih posvetnih pesmi.
Telovadna zbirka.
Varuh: Zega Jožko, učitelj veščin.
Zbirka ima: 2 bradlji, 1 konja, 1 kozo, 4 žrdi za drog, 2 para krogov, 1 trapeč, 1 lestev, 1 krogotek, 2 gredi, 1 lestev s konstrukcijo, 3 različna plezala, 1 par stojal za skok. 1 prožno desko, 3 skakalne deske, 3 blazine, 45 lesenih palic, 32 železnih palic, 1 bambusovo palico za skok, 32 kijev, 145 ročk, 5+3 žog, 2 železni krogli, 1 železno prizmo, 30 železnih stalk. 2 gredi, 1 + 1 disk, 4 kratke kolebnice, 1 klavir.
Novo nabavljeno je bilo: 2 a 10 m dolgi slamnati preprogi, 10 m dolga vrv in 1 m dolga kolebnica.
F.	Zdravstvo.
Zdravniška pomoč.
V	Ptuju ni šolske poliklinike. Brezplačna zdravniška pomoč se je nudila za rodbinske člane OUZD pri pristojnih podružnicah, za rodbinske člane žel. bolniškega fonda pri žel. zdravnikih, za siromašne iz okolice pri banovinskih zdravnikih. Sreski sanitetni referent je v minulem šolskem letu 91krat brezplačno ordiniral za siromašne dijake. Oil zbranega fonda za zaščito učencev je bil na razpolago le pičel znesek za nabavo zdravil.
Bolezni.
Epidemija gripe (influence) neugotovljene etiologije se je zasledovala od decembra 1934 do marca 1935. Bolezen ni bila komplicirana, pač pa precej razširjena. Večina šolske mladine je bila bolna.
Pljučna tuberkuloza je v minulem šolskem letu zahtevala 2 žrtvi. Badi navedene bolezni so se zdravili 3 dijaki iz višjih razredov in 2 dijaka iz nižjih razredov. Sumljivih slučajev je bilo troje iz nižjih razredov, 1 je bil iz višjih razredov.
Lažje bolezni prebavljal, ustnih organov, živčnega sistema itd. so se pojavljale vse leto, vendar so bile večinoma cfcmernega značaja.
Razen večjega števila lažjih poškodb so bili trije slučaji kostnega preloma.
Vsled embolije po operaciji slepiča je umrla 1 dijakinja.
Zaščitno cepljenje.
Proti osepnicam je bilo cepljeno 38 dijakov in 34 dijakinj, drugo zaščitno cepljenje se ni izvršilo.
Sistematični zdravniški pregled.
Na zavodu ni nikakih antropometričnih pripomočkov, vsled česar je točnejša ocena telesnega razvoja otežkočena. Tudi zdravstvenih listov zavod nima.
Telesni razvoj je l>il v splošnem zadovoljiv. Iz nižjih razredov -— 196 dijakov, 97 dijakinj — je bilo 15% slabotnih dijakov in 14% slabotnih dijakinj, iz višjih razredov — 92 dijakov, 31 dijakinj — pa je bilo 7% slabotnih dijakov in 9% slabotnih dijakinj.
Iz nižjih razredov je bilo kratkovidnih (slabovidnih) 9% dijakov in 7% dijakinj, iz višjili razredov pa 16% dijakov in 20% dijakinj. Oslabel sluh se je ugotovil le pri dveh dijakih iz nižjih razredov in pri eni dijakinji iz višjih razredov. Nega zobovja je bila v nižjih razredih pomanjkljiva, v višjih pa povoljna. Izrazitih organskih napak je bilo malo.
Stanovanje in prehrana.
§ 26 zakona o zdravstveni zaščiti učencev se ni mogel uvaževati. Ker velik del dijakov (dijakinj) stanuje izven Ptuja, ni bilo mogoče pregledati stanovanj.
Za brezplačno prehrano siromašnih dijakov je skrbela Dijaška kuhinja.
Predavanja.
Sreski sanitetni referent je predaval za VII. in Vlil. razred o veneričnih boleznih (s skioptičnimi slikami), ob priliki protituberkuloznega tedna pa o jetiki za vse razrede.
Dr. Vlad. V r c č k o.
G.	Klasifikacija*
I.	a razred.
Razrednik: Onič Franc, suplent.
		Izdelali so:	
1.	Alič Vida	12.	Molitor Ingehorg
2.	Bauman Marjan	13.	Ornik Helga
3.	Boksa Stanislava	14.	0 s o 1 e Marjan
4.	Cvetko Jožef	15.	Panič Srečko
5.	Hajs Pavel	16.	Rogina Ana
6.	Kancler Nada	17.	Skok Jožef
7.	Kasper Egon	18.	Snoj Marija
8.	Klančnik Sta nisi	lav 19.	L'ršič Marija
9.	Lajh Viila	20.	Vernik Sava
10.	M a 1 e n š a k-B 1 a s Mi	lena 21.	Z u p a n c Marija
11.	Medik Božena		
Popravni izpit imajo:
1. Alt Anton iz francoščine
2. Belšak Milan iz francoščine
3. Carli Silverij iz srbohrvaščine in francoščine
4. Cestar Alojzij iz srbohrvaščine in francoščine
5. Čuš Franc iz slovenščine iu francoščine
6. Daš Erna iz matematike
7. Dobnik Dušan iz zemljepisa P. Iglič Franc iz zemljepisa
9.	Kogej Dušica iz matematike
10. Komel Franc iz srbohrvaščine
11. Kosi Oliva iz francoščine in matematike
12. Podpečan Dragica iz matematike
13. Šegula Zorica iz francoščine
14. Zonenšajn Fanika iz francoščine in matematike.
Izdelali niso:
1.	Brečko Miroslav	3.	Kalb Ingehorg
2.	llrgula Jakob	4	Polh Jožefa
Odstranjena po § 54. sred. šol. zakona koncem 1. polletja, a nista prišla k
razrednemu izpitu.
1.	Šošterič Ivan	2.	Žnidarič Olga
I.	h razred.
Razrednik: Dular Jože, suplent.
Izdelali so:
1.	Bračič Maks	10.	Petek Vladimir
2.	Kegl J a k o 1)	11.	Pihlar Anton
3.	Korenjak Boris	12.	Potočnik J a n e z
4.	Korenjak Stanko	13.	Prejac Aleksander
5,	Kukovce Martin	14.	Predan Bojan
6.	Lipič Boris	15.	Prelog Stanislav
7.	Marinček Drago	16.	H a k u š A n t o n
8.	M i k š a Alojz	17.	Sancin Smiljan
9.	Ostroško Edvard	18.	Simonič Maks
* D» brli tit*k označuje odlične, razprti prav dobre iu ozki dobre dijuke (-injc).
19.	Suhadolnik Dušan	26.	Zadravec Ig
20.	Šcstan Hogdan	27.	Zagoršek Franc
21.	Škrlec Janez	28.	Zajc Franc
22.	Urbančič S v jato polk	29.	Zaletel Janko
23.	Vagner Josip	30.	Žerak Ernest
24.	Vajdič Anton	31.	Žerjav Dragotin
25.	Vuk Mihael		
Popravni izpit imajo:
1.	Černivec Franc	iz	srbohrvaščine	in	francoščine
2.	Germ Rajnhard	iz	srbohrvaščine
3.	Potrč Ludvik iz	francoščine in zemljepisa
4.	Vidovič Henrik	iz	matematike
5. Vucaj Jožef iz zemljepisa in matematike
6. Zadravec Janez iz francoščine in zemljepisa
Izdelali niso:
1.	Košir Vladimir	2.	Lašič	Feliks	3.	Turkuš	Stanislav
Odstranjen po § 54. srednješolskega zakona koncern 1. polletja, a ni prišel k
razrednemu izpitu:
1.	Volmer Karl
II.	a razred.
Razrednik: Ingolič Anton, suplent.
		Izdelali so:	
1.	Alič Fran	13.	Milialjevič Vesna
2.	Brenčič Danic a	14.	Pertot Vlast
3.	Godnič Magdalena	15.	Pinoza Darinko
4.	Golob L j u h o in i 1	16.	Prapotnik Nadina
5.	Gosak Metoda	17.	Rančigaj Majda
6.	H a j s Marijana	18.	Sevnik Vadan
7.	II v a 1 e c Štefanija	19.	Snedic Dagmar
8.	Jerič Jurij	20.	Šober Milenko
9.	Kovačič Alenka	21.	S t c r k M arij a
10.	Kozjek Marija	22.	Stumberger Lado
11.	Kramar Cirila	23.	Vidovič Franc
12.	Majcen Nevenka	24.	Vošnjak Dimitrij
Popravni izpit imajo:
1 Juršinak Marjeta iz zemljepisa in zgodovine
2. Krajnc Marija iz zgodovine
3. Petovar Marta iz zemljepisa
4. Svetek Srdan iz francoščine in zemljepisa
5. Strafela Elizabeta iz zemljepisa in matematike
6. Tomšič Marija iz zemljepisa
7. Vrabič Franica iz zemljepisa
8. Majhen Anton iz francoščine in zemljepisa
Izdelali niso:
1. Hojnik Gertrmla	3-	Prelog Viktor
2. Junger Franc	4.	Beranič Marija
II.	1) razred. Razrednik: Habe France, suplent.
		Izdelali so:	
1.	Arzenšek Stefan	11.	Kranje Janc/.
2.	Brenčič Ivan	12.	Majcen Franc
3.	Eržen Miloš	13.	Mojzer Janez
4.	Gortnar Frane	14.	Potočnik Viktor
5.	Ingolič Jožef	15.	Rakuš Vinko
6.	J e r ni a n H a (lova n	16.	Selinger Adolf
7.	Kafol Marko	17.	Sever Rudolf
8.	Kancler Jožef	18.	Šeruga Jožef
9.	Kladnik Hajko	19.	Škof Jožef
10.	Koki Milan		
Popravni izpit imajo:
1. Bedrač Janez iz francoščine
2. Brazda Edvard iz francoščine
3. Košir Rudolf iz slovenščine in srbohrvaščine
4. Kovačič Miljenko iz francoščine in matematike
5. Potočnik Jožef iz zemljepisa in matematike
6. Rojina Anton iz francoščine
7. Rot Branko iz francoščine
8. Vesenjak Franc iz srbohrvaščine in matematike
9. Vibmer Karol iz slovenščine in francoščine
10.	Postrak Arnold iz slovenščine in srbohrvaščine
Izdelali niso:
1. Kavčič	Milan	3.	Mileret Kurt
2. Kumer	Janko	4.	Toplak Janez
Izgubi pravico do šolanja:
1.	Belšak Martin
Odstranjeni po § 54. sred. šol. zakona koncem 1. polletja, a niso prišli k
razrednemu izpitu:
1. Hameršak Mihael	4.	Potrč Alojzij
2. Hojnik	Edvard	5.	Šimenko Maksimilijan
3. Jnrjaševič Dragotin
III.	a razred.
Razrednik: Dermanovič J. Miloš, suplent.
1. Alič Milojka
2. Ban Milenko
3. Brus Mira
4. Čas Ivan
5. Čuček Jugoslavica
6. čurda Vida
7. G e r 1 e v c Roza
8. ligo S o n j a
9. Iva n i ek Fran
10. Janžekovič Bogdan
11. Kreft Hinko
12. Kregar Gregor
Izdelali so:
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
Marinič Slavica Mlakar Anton Osolc Franc Petrovič Vida Podgoršek 11 e 1 e n a Potočnik Ivan P o ž 1 e p Marija Remec Vera Škorjanec Zdenka Toplak Marjeta Vodnik Hinko Vrečko Nada
1. Alter Rozamarija iz fizike
2. Golob Marija iz matematike
3. Hois Kristina iz francoščine
4. Kreft Bogomila iz zemljepisa
5. Kveder Marta iz francoščine
6. Sancin Anica iz zemljepisa in zgodovine
7. Sagadin Anton iz francoščine
8. Skerbinek Vilibald iz nemščine
9. Vajscnstajn Vilma iz francoščine
10.	Velkavrh Pavla iz francoščine
1. Cvikl Doroteja
2. Ločniškar Hinko
3. Marčec Marija
4. Ošlovnik Vera
Izdelali niso:
5. Peršolja Marija
6. Pinčer Marta
7. Turin Marica
Izgubi pravico do šolanja: Potočnik Nada
I!I. b razred.
Razrednik: Veselko Franjo, suplent.
		Izdelali so:
1.	Bauman Anton	12. Kovačič Franc
2.	Čoki Dušan	13. Marinček Ivan
3.	Feguš Konrad	14. Mlakar Slavko
4.	Hajs Mihael	15. Morde j Franc
5.	Hentak Jožef	16. Purg Anton
6.	Jamnik Janez	17. Sancin Saša
7.	Jelovšek Albert	18. Starc Viktor
8.	Kizer Ludvik	19. Stropnik Jožef
9.	Kmet Dušan	20. Šacer Jožef
10.	Kolarič Rrauko	21. Tomšič Stanislav
11.	Kolarič Ciril	22. Z a v a d 1 a 1 Miloš
Popravni izpit imajo:
Rizjak Filip iz nemščine Rrauhart Rudolf iz francoščine Dogša Rrauko iz francoščine in matematike Goličnik Franc iz srbohrvaščine in francoščine Krumpak Franc iz zemljepisa in zgodovine Pifko Mihael iz nemščine in matematike Šegula Stanko iz francoščine in nemščine Zorčič Otmar iz francoščine in nemščine
Izdelali niso:
Berlič Srečko Rreznik Adolf Fric Alojz Muzek Jožef Rozman Janez Senčar Ivan Zorec Alojzij
l.
4.
5.
6. 7.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Razrednik: Holeček Peter, profesor.
Izdelali so:
1. Boksa Amalija
2. Brenčič Anton
3. Cepuder Aleksij
4. Drvenik Nikolaj
5. Ivanšck Vera
6. Klančnik Friderik
7. Kostanjevec Zvonimir
8. Kovač G i z e 1 a
9. L a j h M ara
10. Liki Alojzija
11. Mavko Franc
12. Mohorko Franc
13. Petek Kozina
14. Petrovič Stanko
15. Pišck Lovrenc
16. Požlep Katarina
17. Pušnik Štefanija
18. Rajh Rudolf
19. Rižner Cvetana
20. Tomše Danijela
21. Vadnjhl Ivo
22. Vavpotič Ferdo
Po popravnem izpitu so izdelali:
1. Majcen Zdenka
2. Ozimič Helena
3. Pučnik Janez
4. Šajhenhauer Valter
Izdelali niso:
2.	Maroh Aleksander
1.	Krajnc Anton	2.	Maroh	Aleksander	3.	Samec	Danilo
Izgubita pravico do šolanja.
1.	Kuharič Božidar	2.	Toplak	Olga
IV.	h razred.
Razrednik: Vodnik Hinko, nrofesor.
Izdel
1. Blanke Viljem
2. Bračič Vladimir
3. Budja Pavel
4. D e 1 p i n Anka
5. Elshaher Ernest
6. H e r n j a Elizabeta
7. Hlede Drag o
8. Kopic Franc
9. M a z 1 u M i 1 e v a
10. Mlinarič Branko
11. Peček Dušan
12. Pernat Janez
13. P o z n i k Aleksander
14. Praprotnik Boža
15. Primc Danica
16. Sarner Albert
17. Šinko Bojan
18. Veldin Terezija
Po popravnem izpitu so izdelali:
1. Drevenšek Lucija	4.	Kasper Erih	7.	Urbančič Boris
2. Hedžed Stanislav	5.	Lugarič Viktor	8.	Zorko Anton
3. Hince Lieselotte	6.	Prec Pavel	9.	Zupanc Anica
Izdelali niso:
1. Dvorak Vida	5.	Podhostnik Karel
2. Gabrovec Ivan	6.	Vrbnjak Mirko
3. Kravina Franc	7.	Zupan Karel
4. Musek Nada
Razrednik: Rus Vilko, profesor.
1. Alter Margareta
2. Bagar Mirko
3. Breznik Dušan
4. Breznik Svetozar
5. Čeh Branko
6. Čuček Tatjana
7. Farčnik Dušan
8. Jamšek Božena
9. Jamšek Svetka
10. Kafol Ljudmila
11. Kolarič Josip
12. Kolarič Mirko
13. Kosi Vladimir
14. Kovačič Vida
Izdelali so:
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26. 27.
Lešnik Dragica Mesarič Štefan Molitor Rudolf Musek Antonija Pavko Dragotin Polič Radko Požlep Helena Prapotnik Cveta n a Semrekar Palmira T a m H e 1 g a Toplak Karola Vodopivec Danica Zorčič Jožica
Popravni izpit imajo:
1. Čadež Marija iz matematike
2. Gajzer Edeltraut iz matematike
3. Hočevar Josip iz latinščine
4. Kafol Marko iz latinščine
5. Petrovič Janez iz matematike
6. Pogorelec Anton iz zgodovine
7. Rojnik Ivan iz nemščine
8. Selinšek Valter iz zgodovine
9. Šober Karl iz matematike
10. Šiftar Ivan iz matematike
11. Vckšajder Kurt iz zgodovine
12. Vertovšek Hugon iz nemščine
13. Vidovič Angela iz matematike
1. Bolafio Mario
Izdelali niso:
2.	Brečko Stanislav
3. Osole Tatjana
VI.	razred.
Razrednik: Molinaro Ivan, profesor.
Izdelali so:
1. Antauer Oton
2. Belšak Katarina
3. Cvetko Štefan
4. Čuček Dušan
5. Kovač Ludvik
6. Krivec Jožef
7. Kunst Karel
8. Kveder Marijan
9. Lipič Ernest
10. Mele Franc
11. Petrič Miloš
Popravni
1. Gunžer Franc iz matematike
2. Jerše Jožef iz matematike
3. Musek Ljudevit iz francoščine
12. P o z n i k Marija
13. Prapcr Cvetoslav
14. Salaj Lovrenc
15. Sedlaček Mileva
16. Sok Radoslav
17. Sušnik Martin
18. Šterk Dušan
19. Vidovič Anton
20. Vukasovič Stojan
21. Zidarič B o r i s
izpit imajo:
4. Rusjan Albert iz matematike
5. Samec Pavla iz francoščine
6. Šošterič Avgust iz francoščine
Izdelali niso:
1. Levačič Štefan	4.	Trclec Danilo
2. Nasko Franc	5.	Visenjak Radim
3. Tori Tugoinir
VII.	razred.
Razrednik: Alič Fran, profesor.
Izdelali so:
1. Antauer Jožef
2. Bac Konrad
3. Bebler Vilma
4. D o m a j n k o Gizela
5. Geršak Melita
6. Hernja Stanko
7. Kasper Karel
8. Klanjšček Viktor
9. Kolarič Franc
10. Križan Oskar
11. Kiičan Ernest
12. Reinec Ljubo
13. Senčar Aleksander
14. Sevnik Srdan
15. Simonič Franc
16. Sok Vida
17. Titan Ernest
18. Tomše Anton
19. Velkavrh Janez
20. Visenjak Milena
21. Vlaj Vilma
22. Vodnik Srečko
23. Vrečič Viljem
24. Zarja Otmar
Popravni izpit imajo:
1. Belšak Josip iz matematike
2. Cestar Franc iz matematike
3. Črešnik Simon iz matematike
4. Jeza Maks iz matematike
5. Šalamun Franc iz zgodovine
6. Šober Marijan iz matematike
7. Tavzes Rado iz matematike
Ni izdelal:
1.	Šober Boris
VIII.	razred.
Razrednik: Stiplovsek Franc, profesor.
Izdelali so:
1. Čurman Ludvik	7.	Petrič Bojan
2. Feguš Mihael	8.	Polič Svetozar
3. Hegediiš Franc	9.	Praper Zorislava
4. Kolarič Konrad	10.	Stojte Herbert
5. Novak Marija	11-	Vrbnjak Franc
6. Pavličič Josip
Po popravnem izpitu so izdelali:
1. Kolarič Franc	2.	Merc	Viktor	3.	Petrak	Marjan
Izdelala nista:
1.	Drofenik Josip	2.	Turk	Marjan
Tečajni izpiti
I. Nižji tečajni izpit
se je vršil 12. junija pismeno in od 14. do 19. junija ustno za oba oddelka IV. razreda. K izpitu je bilo pripuščenili 25 dijakov(-inj) IV. a in 26 dijakov(-inj) IV. b razreda.
Naloga za pismeni izpit iz slovenščine za oba oddelka je bila: Studenec ol) cesti.
a) Uspeh v IV. a razredu:
1. Oproščeni so bili nižjega tečajnega izpita: Ivanšek Vera, Požlep Katarina in Vadnjal Ivo, vsi z odličnim uspebom.
2. Nižji tečajni izpit so opravili s prav dobrim uspehom:
Lajli Marija	Pučnik Janez
Pišek Lovrenc	Vavpotič Ferdo
3. Nižji tečajni izpit so opravili z dobrim uspehom:
Brenčič Anton	Majcen Zdenka
Cepuder Aleksij	Mohorko Franc
Drvenik Nikolaj	Petek Kozina
Klančnik Friderik	Petrovič Stanko
Kostanjevec Zvonimir	Pušnik Štefanija
Kovač Gizela	Rajh Rudolf
Liki Alojzija	Tomše Danijela
4. Zavrnjeni so bili do jesenskega roka:
Mavko Franc iz matematike;
Ozimič Helena iz zemljepisa in zgodovine;
Rižner Cvetana iz zemljepisa in zgodovine.
5. Zavrnjen je bil za eno leto: Šajhcnbauer Valter.
b) U s p e h v IV. b razredu:
1. Oproščeni so bili nižjega tečajnega izpita: Blanke Viljem s prav dobrim uspehom, Budja Pavel z odličnim uspehom in Poznik Aleksander s prav dobrim uspehom.
2. Nižji tečajni izpit so opravili s prav dobrim uspehom:
Bračič Vladimir	Kopič	Franc
Delpin Anka	Mazlu	Mileva
Hernja Elizabeta	Šarner	Albert
Hlede Drago	Šinko	Bojan
3. Nižji tečajni izpit so opravili z dobrim uspehom:
Elsbaher Ernest	Pree Pavel
Hedžed Stanislav	Primc Zlata
Lugarič Viktor	Veldin Terezija
Mlinarič Branko	Zorko Anton
Peček Dušan
4. Zavrnjena sta bila do jesenskega roka:
Drevenšek Lucija iz matematike,
Praprotnik Boža iz matematike.
5. Zavrnjeni so bili za eno leto:
Kasper Erik	Urbančič Boris
Pernat Janez	Zupanc Anica
II.	Višji tečajni izpit.
Višji tečajni izpit se je vršil od 14. do 17. junija pismeno, od 21. do 23. junija pa ustno.
Izpitna komisija: Zupančič Jakob, gimn. direktor v pok., predsednik; dr. Kovačič Maks, gimn. direktor, podpredsednik; Ingolič Anton, suplent, za narodni jezik; Dular Jože, suplent, za francoščino; Paulinič Arnold, suplent, za nemščino; Stiplovšek Franc, profesor, za občo in narodno zgodovino ter zemljepis; Molinaro Ivan, profesor, za matematiko.
K višjemu tečajnemu izpitu je bilo pripuščenili 14 letošnjih osmo-šolcev(-šolk), 2 lani za eno leto zavrnjena kandidata in en kandidat po čl. 2 točka c Pravil o v. t. i.
Naloge za pismeni izpit so bile:
1. Iz narodnega jezika: a) iz slovenščine: Najprej tako dolgo in težko pričakovana matura — kaj pa potem? b) iz s r h s k o h r v a t-ske književnosti: Očrtajte onoga srpskohrvatskog p'sca ili pesnika, kojega ste pročitali, zavoleli i njegovim delima oplemenili svoj duh.
2. Iz francoskega jezika: G. Lanson, Histoire de la litterature 1'rnn-«jaise: Reforme de la langue et de la poesie: . . . »Avec une tres elaire ccnscience . . . et vertu des participes?«
3. Iz nemškega jezika: J. Wolfg. Goethe, Das Amphitheater von Verona (Italienische Reise): . . . Das Amphitheater ist also ... oh es groll oder klein ist.
4. Iz matematike: I. Ako povečamo v n-členski geometrični posto-pici z vsoto 31 srednji člen za 8, dobimo neko aritmetično postopico. Kako sc glasi geometrična postopica, ako je 11 največji koren enačbe: 3y4 — I6x3 + 26x2 — 16x + 3 = 0? — 2. Koliko je površje in kolika je prostornina telesa, ki nastane, če se enakokraki trapeč z osnovnicama
a.	— 40 cm, c = 24 cm in kotom a = 63° 25’ 16” zavrti za 360° okoli krajše osnovnice? — 3. Določi pri krogu, ki gre skozi točko M(i, a) in se dotika premice 4y = 3x + 30 v točki Mi (2, yi) enačbi tistih tangent, ki sta na dani premici pravokotni!
Po pismenih izpilili so bili pripuščeni vsi kandidati k ustnemu izpitu.
ü-
2 O
w o
o "t
O 'ti
N O
2T 3
3 2.
Q. P
Xi
■a 2.
O o
Po ustnih izpitih je tale rezultat:
H.	Privatni izpiti
K privatnim izpitom so sc prijavili:
1. Čas Elizabeta, liči Maksa, veleposestnika v Javniku pri Dravogradu,
2. Kostanjevec Alojz, dnevničar pri davčnem uradu v Ptuju,
3. Ribič Liberat, sin Antona, davč. uradnika v Ptuju,
4. Žilavec Hedvika, hči Julija, mesarja v Ptuju, vsi čez I. razred.
5. Hunkar Gabrijela, liči Aladarja, min. svetnika v Budimpešti, čez II. razred.
6. Glavnik Franc, sin Franca, poštn. zvaničnika v Ptuju, čez IV. razred.
7. Gerdina Roman, sin Karla, žel. uradnika v Celju,
8. Hartner Geza, sin Ferdinanda, veletrgovca v Murski Soboti,
9. Pucko Jožef, sin Janeza, posestnika v Lipi pri Beltincih,
10. Štojs Alojz, sin Josipa, posestnika v Studencu pri Krškem, vsi čez V. razred.
11. Teza Franc, sin pok. Franca, posestnika na Sp. Hajdini in
12. Štojs Alojz (glej št. 10!), oba čez VI. razred.
U s p e h: Sprejemni izpit so napravili vsi prijavljenci od 1.—4. Nadaljnji uspehi:
I. razred: Čas Elizabeta, dober,
Kostanjevec Alojz, dober,
Ribič Liberat, dober,
Žilavec Hedvika, ni izdelala.
II. razred: Hunkar Gabrijela, dober,
IV. razred: Glavnik Franc, ni izdelal,
V. razred: Gerdina Roman, ni izdelal,
Hartner Geza, prav dober,
Pucko Jožef je odstopil od izpita,
Štojs Alojz, dober.
VI. razred: Jeza Franc, popravni izpit iz matematike,
Štojs Alojz, popravni izpit iz nemščine.
K»
K»
K»
KI
KI
Ki Kj
Ki
Ki 4*.
Ul
Ki
Ki
VO
Ki
KI
Ki
Kj
Z- v
KJ
Ki
KJ
Ki
Ul
Ki
KJ
K)
O-
OO
Ki
Ul
VO
KI
KI
I. Statistika dijakov in dijakinj, i. Številčno stanje.
II.	Statistika rcdovanih dijakov (-inj) koncem II. polletja
Razred	Na kontu šol. leta je ostalo			Niso ostali do konca li. polletja, tako da nimajo letnin ocen po									Število redovanih dijakov(inj) konr. II. polletja		
				S -2			S 54			»kupno					
	m.		sk.	111.		sk.	m	ž.	sk.	ni	ž.	sk.	Lmj	/.	sk.
I. u	19	22	41				1	1	2	1	1	2	18	21	39
I. 1>	41		41		'		1		1	1		1	40		40
II a	13	23	36										13	23	36
II. k	i 39		39				5		5	5		5	34		34
III. a	13	29	42										13	29	42
III. 1>	37		37									■	37		37
IV. a	18	13	31									>	18	13	31
IV. 1>	23	11	34										23	11	34
V.	24	19	43										24	19	43
VI.	28	4	32									•	28	4	32
VII.	26	6	32										26	6	32
VIII.	14	2	16									•	14	2	16
Skupaj	295	129	424				7	1	8	7	1	8	288	128	416
III.	Statistika dijakov (-inj) po uspehu
Razred	1. a	1. b	Ha	ll.b	III. a	III. b	II!. a	IV b	V.	VI.	VII.	Vlil.	Skupno	V o/o
Odlični I’rav dobri Dobri	5 8 8	5 10 16	4 8 12	4 4 11	2 8 14	2 8 12	3	1 4	10 19 16		1 13 13	2 6 13	3 11 10	"i ti	32 94 154	7'69o o 22'60o o 37-0200
Skupno jili je izdelalo	21 |	31 24		19 24 22			26 27		27	21	24	14	280	67-31o/o
Ima jih popravni izpit Niso izdelali Izgube pravico do Šolanja	14 4	6 3	8 4	10 4 1	10 7 1	8 7	3 2	7	13 3	6 5	7 1	2	82 50 4	19710/0 12-02oo O'960/o
Skupno jih k. leta ni izdel.	18	9	12 15		18	15	5	7	16 11		8	i	136	32-690/0
Skupno Število redovanih dijakov (-inj)	39 40 36 34 42 1 1 II					37	31	34	43	32 32 1		16	416	lOOo/o
J. Dijaška kuhinja
\ šolskem letu 1934/35 je dobivalo hrano v Dijaški kuhinji 32
učencev.
Na občnem zboru dne 28. septembra 1934 je bil izvoljen nov odbor. Za predsednika je bil izbran gimnazijski ravnatelj dr. Maks Kovačič, za odbornike pa gg.: dr. M. Senčar, konz. svetnik Anton Kolarič, dr. Iv. Fermevc, dr. Anton Horvat, prof. Franc Alič, prof. Hinko Vodnik in prof. Stanko Cajnkar. Pregledovalca računov sta gg. dr. Vlad. Vrečko in Franc Osole. Dolgoletnemu požrtvovalnemu predsedniku g. upok. ravnatelju dr. Josipu Komljancu, ki je ponovno izvolitev odklonil, je občni zbor izrekel posebno zahvalo za njegovo delovanje v Dijaški kuhinji.
Darovi za Dijaško kuhinjo so v tem letu še bolj padli. Ker pa je prosilo za hrano nekaj manj dijakov kot lansko leto, je bilo še nekako mogoče, da so bili vsi prosilci uslišani. Ako ne bodo prispevki obilnejši, bo v prihodnjem letu Dijaška kuhinja v nevarnosti. Skrb za našo mladino bi se morala poznati tudi v prispevanju ptujske javnosti za tako potrebno ustanovo, kakor je Dijaška kuhinja.
Vsem, ki so kaj darovali ali prispevali, izreka društvo v imenu dijakov najlepšo zahvalo.
K. Važnejši razpisi
Kr. ban. uprava, št. IV—4726/53 od 29. avgusta 1934: Za osnovo pri odmeri šolnine učencem, kojih starši so zavezani usliižhcnskcmu davku, se jemlje le uslužhcnski davek, ne pa tudi izredni prispevek po toč. 4. § 16. finančnega zakona za 1934/35.
Kr. ban. uprava, št. IV — 12.715/2 od 20. oktobra 1934: Učenci, ki prvega razreda niso uspešno dovršili, se morejo vpisali v prvi razred kot ponavljavci, četudi so že dovršili 14 let starosti v letu ponovnega vpisa.
Ministrstvo prosvete, S. n. br. 41.571 od 28. novembra 1934: Redni učenci polagajo popravni izpit iz narodnega jezika pismeno in ustno, iz ostalih predmetov samo ustno. Privatni učenci ga polagajo tudi iz ostalih predmetov, iz katerih se pri rednem pouku pišejo naloge, pismeno in ustno.
Ministrstvo prosvete, S. n. l>r. 39.897 od 26. novembra 1934: Privatni učenci morajo na prijavni prošnji za izpit prilepiti taksni kolek v višini, ki odgovarja za vse razrede, za katere prosijo, da polagajo čez njih priv. izpit, neglede na to, ali dovoljenje potem izkoristijo ali ne.
Ministrstvo prosvete, S. n. br. 41.785/34 od 12. januarja 1935: Ne smatrajo sc za ponavljavce 1. učenci, ki se v teku šolskega leta izpišejo radi bolezni ali iz kakšnega drugega razloga; 2. učenci, ki od pouka izostanejo ter o tem obvestijo šolsko oblast; 3. učenci, ki prestanejo po-sečati šolo radi bolezni ter ne opravijo razrednega izpita niti v juniju niti v avgustu, a izostanek od izpita opravičijo; 4. učenci, izključeni po čl. 40., toč. 6., 7. ali 8. Pravil o vedenju, ako po izključenju niso nadaljevali šolanja na kakem drugem zavodu.
Kr. banska uprava, IV — 1418/2 od 6. februarja 1935 in IV — 1418/3 od 25. februarja 1935: Učenci, odstranjeni po § 54 Zakona o srednjih šolah, se morejo vpisati nato na meščanskih šolah le na osnovi odhodnega izpričevala srednje šole. Vpis na mešč. šoli pa se mora izvršiti najdalje v 10 dneh.
f
In zopet jc zamahnila s koščeno roko in njena kosa je požela kar pet cvetov.
10.	avgusta 1934 je umrl za jetiko osmošolec SENČAR JOSIP;
25. avgusta 1934 jc po operaciji slepiča izdihnila radi embolije četrtošolka
ŠKETA MARIJANA;
9.	septembra 1934 se jc na Jalovcu v Jul. Alpah smrtno ponesrečil ahiturijent ptujske gimnazije
BENEDIK MARIJAN.
Jetika je zahtevala nadaljni dve žrtvi: 26. septembra 1934 je omahnil v grob šestošolee
GOMBOC VIKTOR
in 24. februarja t. 1. je zatisnil svoje oči ahiturijent naše gimnazije
NOVAK FRANC.
Le pokojnima Benediku Marijanu, ki počiva v Šmartnem pri Kranju, in Gombocu Viktorju, ki spi zadnji sen v Prekmurju, ni mogel zavod izkazati zadnje časti, vse ostale pa sta spremila profesorski zbor in zavod na njih zadnji poti na ptujsko mestno pokopališče.
Naj uživajo pokojni, ki so bili vrli in marljivi dijaki, večni mir!
L.
Oznanilo za šolsko leto 1935/36
Popravni izpiti se bodo vršili od 24. do 31. avgusta 1935. Za te izpite se imajo dijaki priglasiti do 16. avgusta 1935. Priglase je kolkovati s 5 Din in za vsak predmet priložiti kolek za 10 Din. Natančnejši razpored ho razglašen na uradni deski.
Šolsko leto 1935/36 se ho pričelo 1. septembra 1935.
2. septembra	se	bodo	vpisovali	učenci	v 1. razred.
3. septembra	se	bodo	vpisovali	učenci	v II. in 111. razred.
4. septembra	se	bodo	vpisovali	učenci	v IV. in V. razred.
5. septembra	se	bodo	vpisovali	učcnci	v VI., VII. in VIII.	razred.
6. septembra	slovesna	služba božja ob	rojstnem dnevu Nj.	Vel.	kralja Petra II.
7. septembra bo razglasitev urnika.
8. septembra bo otvoritvena služba božja.
9. septembra se bo pričel redni pouk.
Za vpis v vse razrede, ki se ne sme izvršiti brez spričevala o dovršenem nižjem razredu, oziroma o položenem sprejemnem odnosno nižjem tečajnem izpitu, je določena taksa 50 Din, ki se prilepi na prijavo.
Ob vpisu je treba plačati šolnino in prispevek za zdravstveni fond.
Šolnino, ki je letna, plačajo učenci, katerih roditelji plačajo več ko 300 Din neposrednega davka. Šolnino plačajo za
	davek				I.-IV	. razr.	V.-Vl.	razr.	VII-VIII ra	
preko	300	ilo	1.000	Din	Din	100	Din	150	Din	200
preko	1.000	do	3.000	Din	Din	150	Din	200	Din	250
preko	3.000	do	5.000	Din	Din	200	Din	250	Din	300
preko	5.000	do	10.000	Din	Din	301)	Din	400	Din	500
preko	10.000	do	20.000	Din	Din	500	Din	600	Din	700
preko	20.000	do	50.000	Din	Din	800	Din	900	Din	1.000
preko	50.000	Din			Din	1.300	Din 1	.400	Din	1.500
Roditelji, ki imajo več otrok na državnih šolah, plačajo polno šolnino za prvega otroka, za vsakega ostalega pa polovico. Vsak učenec naj prinese k vpisu potrdilo davčne uprave o višini neposrednega davka roditeljev.
Za zdravstveni fond se plača 20 Din.
Ob vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17., ob vpisu v VII. razred ne starejši od 19 let. O izjemah za V. in VII. razred, če ni učenec starejši dve leti od predpisanega števila let, odloča ministrstvo prosvete. Prošnje se naj vložijo pravočasno po ravnateljstvu.
Določbe disciplinskega reda veljajo za vse učence(-ke) tudi v velikih počitnicah.
Ravnateljstvo.
&«»Äi
' V"‘; *Vr4\.-;m .*,:** •'• • \» :h .,-»
illlÄ
tili1#
C'.' '>
fci- - •'.^V.Vrt.,A	v*
' 'vfe1«-,<•'