Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor — Uredniški odbor časopisa: Anton Miklavčič — predsednik, inž. Franc Indihar — namestnik. Člani: Marija Lam-bergar, Tine Rojina, Rina Lupša, Darinka Fajdiga, Anica Rozman, Meri Kadoič, Peter Gunčar, Ivan Mauser, Miloš Štempihar in Jože Javornik. — Telefon številka 2881 do 2884. Tisk: CP Gorenjski tisk v Kranju LETO VII. • 28.1.1964 • ŠT. 1 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKST ILINDUS KRANJ Naši dosežki v letu 1963 in predlog plana zaposlenih za leto 1964 S SEJE UO PODJETJA 14. seja upravnega odbora je bila vsebinsko izredno pomembna, saj so člani na njej obravnavali dosežke iz leta 1963 in predloga za finančni plan ter plan zaposlenih v letu 1964. Predloge so proučevali tudi' obratni delavski sveti ekonomskih enot, nakar jih je potrdil centralni delavski svet. Zaradi pomanjkanja časa ni bilo možno predloge obdelati tudi na masovnih sestankih, vendar bo v prvi polovici februarja podana na .najbolj ustrezen način vsa problematika in potrebna , pojasnitev tudi članom kolektiva. V bistvu tu ni no- bene razlike, ker predlaga finančnega plana tako ni moč menjati in enako tudi ne plana zaposlenih. Važno je le to, da se člani kolektiva spoznamo s problemi in težavami, ki nas čakajo v 1. 1964 in z izredno težkim stanjem, v katerem se bomo v tem obdobju nahajali. Važno je tudi to, da končno spoznamo, da bomo morali paziti na vsak dinar, če bomo hoteli obdržati enake osebne dohodke, kot smo jih imeli v zadnjih mesecih. Le-to pa bomo uspeli le, če bomo bistveno izboljšali kvaliteto naših izdelkov in če bomo dalje uspeli vpeljati v proizvodnjo res najbolj rentabilne izdelke. Le ob vestnem so- Dobili smo 9 kolajn Kot vsako leto, je bila v okviru SEJMA MODA — 1964 tudi letos ocenitev izdelkov tekstilnih in konfekcijskih podjetij. Ocenjevale so 3 tričlanske komisije. Ocenjevanje je bilo izvedeno že pred otvoritvijo sejma. Naše podjetje je na ocenjevanje poslalo 25 izdelkov, in to: 3 nove vzorce iz sintetlke, 8 popelinov, 4 satinete, 1 finet, 1 d,u-vetin, po en robec in brisačo in 6 vzorcev dekorativnih tkanin. Vse to so boljši artikli z modernimi barvami in vzorci. Od poslanih artiklov jih je bilo nagrajenih devet, in sicer: 1 zlata kolajna za — satinet, ki je primeren za ženske letne oblake. 1 zlata za popelin z borduro. Primeren je za ženske bluze. 2 srebrni za dekorativni tkanini. 1 srebrno za sanitet z lilijo, ki je .namenjen za ženske večerne obleke 1 srebrno za karo-popelin, primeren za moške srajce. 1 bronasto za karo popelin, namenjen za ženske bluze in moške srajce. 1 bronasto’ za finet z borduro Iz katerega bodo posebno lepe otroške pižame. 1 bronasto pa za ekskluzivni vzorec iz dekorativne tkanine, ki je namenjena tudi za obleke. Skupaj smo torej dobili 9 kolaj.n, kar je lep uspeh za nase podjetje. „ (dalje na 3. strani) delovanju vseh proizvajalcev in ob upoštevanju priporočil upravnega odbora, ki so bila Objavljena v prejšnji 'številki, nam bo uspelo realizirati postavljene naloge in obdržati vsaj najvažnejše perspektive. Količinski plan za posamezne enote: Predilnica I je izpolnila osnovni plan s 103,3% (v efektivnih kilogramih), predilnica II je dosegla le 95,2 %, tako da je uspeh predilnic I in XI skupaj: 100,4%. V baznih kg je uspeh predilnice I 106,4 odstotka, predilnice II 100,7 % in obeh skupaj: 104%. Brez vigonke. Plan vigonke predilnici nista izpolnili, in sicer zato, ker sta v četrtem tromesečju zaradi neresnosti prenehali z injeno proizvodnjo. V predilnici 1 so po ukinitvi začeli z remontom, ki bo zaključen v mesecu aprilu,, v predilnici II pa vigonke ne bodo več proizvajali. V preteklem letu sta imeli predilnici količinsko dovolj bombaža in .staničnega vlakna, medtem pa asortiment surovin ni bil naj- bolj prikladen v določenh obdobjih za potrebne mešanice. V zadnjem četrtletju so nastopile še težave okrog staničnega vlakna iz uvoza, ker nismo dogovorjenih količin dobili .pravočasno, šele de-(dalje na 2. strani) Iz vsebine • Naši dosežki v letu 1963 in predlog plana zaposlenih za leto 1964 • Dobili smo 9 kolajn • Naše nove tkanine iz sintetičnih vlaiken • Naši bolniki si želijo predvsem zdravja • Pripada vam samo 1 izvod Tekstilca • Storilnost, ekonomičnost in rentabilnost — merila rezultatov gospodarjenja podjetja • Vprašanja, ki zahtevajo odgovore • Proizvajavci sprašujete • Podatki o zaposlenih v 1.1963 • Spremenjena je sindikalna članarina • Za dom in službo, preprosto in prijetno • Zahvale vojakov, zahvale bolnikov • Program za bodoča tekmovanja • Ko sem prvič videla Tita • Prvo pomembno delo ODS splošne uprave • Nagradna križanka Na poslano čestitko maršalu Titu, smo dobili naslednjo čestitko PR EDSEDNIK R EP UBLIKE JOSIP BROZ TITO ZAHVALJUJE NA ČESTITKAMA I UZVRAČA NAJBOLJE ŽELJE ZA NOVU 1964, GODINU Naše nove tkanine iz sintetičnih vlaken Iz 'statističnih poročil naše države, kakor tudi drugih držav je razvidno, da na svetu stalno raste .proizvodnja im potrošnja tekstilnih artiklov. Do nedavnega je uporabljala tekstilna industrija kot osnovne surovine bombaž, svilo, lan, konopljo in volno. V novejšem času so se pridružila klasičnim vlaknom umetna vlakna. Pri umetnih vlaknih razlikujemo tista, ki so izdelana na bazi celuloze, to so celulozna vlakna in popolnoma sintetizirane kemične spojine, ki jih označujemo kot sintetična vlakna. Razlikujemo razne vrste sintetičnih vlaken, katere trenutno še uvažamo. V letošnjem letu bomo dobili polyacrylnitrilna vlakna iz nove tovarne Naum-Naumovski Borče, Skopje .im čez dve leti po-lyesterska vlakna od Iplasna, Koper. Napravljeni so projekti še za nova podjetja sintetičnih vlaken, katera bodo začela v bližnji prihodnosti oskrbovati domače tržišče s svojimi proizvodi. V .našem podjetju imamo, že dalj časa poizkusne predelave po- lyacrylnitril vlaken in polyster-skih vlaken v razne vrste tkanin. Tkanine so .izdelane 100% iz .po-lyacrylnitr.il vlaken ali iz mešanice: 67 % teh vlaken in 33 % bombažnih vlaken. Izdelani so bili tudi razni vzorci tkanin, sestavljeni iz bombažne in sintetične preje. Te tkanine imajo nekatere posebno odlične lastnosti pri nošnji, katere so zelo privlačne za kupca, in to: — jakost tkanine je mnogo večja, zato je tkanina mnogo trpežnejša .in se dalj časa nosi, — tkanina je mehka, ima privlačen priijem in je prijetna za Naši bolniki si želijo predvsem zdravja Kot vsako leto .prej, smo tudi 5. VAŠ KONJIČEK? letos določili skupino članov ko- — Zelo rada berem in to pred kožo pri nošnji, — tkanina je topla in lahka. Nizka specifična teža vlaken in večji volumen preje vežejo večje množine zraka, ki učinkuje pri noš- — Vedno preberem modo, col- malo .pester, v njem je vse preveč nh kot toplotna izolacija, niček in kake gospodinjske na- statistik in referatov. zračnost tkanine je dobra. Od- lektiva, ki je obiskala vse tiste vsem domače pisatelje, vendar se svete Meninl da je časopis pre. _7- STE PRIČAKOVALI, DA VAS P*'1™ člane, ki že dalj časa bolujejo na tudi kriminalk ne izogibam. ’ domu ali pa v bolnišnici 6. KAJ MENITE O »TEKSTIL- _ ....... Težiko je povedati, kako veseli cu<|? so bili skromnih daril in ganjeni ‘ BODO OBISKALI NA NOVO LETO ČLANI KOLEKTIVA? (dalje na 5. strani) se ne zatesnijo vsled tega, ker je nabreknjenost vlaken zelo majhna, (dalje na 3. strani) ob spoznanju, da nanje nismo pozabili. Solze ganjenosti in veselja so jim polzele po utrujenih licih, v očeh pa se jim je lesketalo veselje in sreča. Tovariš Tejč je za Tekstilca pripravil štiri razgovore, ki jih v celoti objavljamo. Preberite še zahvalna .pisma, ki smo jih prejeli od .naših bolnikov. SLAVKA GORJANC (obrat I): 1. V KATEREM OBRATU STE ZAPOSLENI? — Moje delovno mesto je v predilnici obrata I. 2. KATERO BOLEZEN IMATE? — Revmo — ishias. 3. VAŠA ŽELJA V NOVEM LETU? — Posebnih želja nimam, vendar menim, da je največje bogastvo za človeka, če je zdravje pri hiši. 4. VAŠ NAJSREČNEJŠI DAN V PRETEKLEM LETU? — To je pa vsekakor bilo takrat, ko sem dobila novo stanovanje. Slavka Gorjanc I Pripada vam samo 1 izvod Naša sodelavka Julka Škapin je bila srečna in ganjena hkrati, ko jo je obiskala skupina članov kolektiva Že nekaj mesecev poslušam, da v določenih ekonomskih enotah zmanjka Tekstilca za nekaj članov, čeprav ga dobi vsaka enota točno po dnevnem stanju, in sicer po številu zaposlenih. Ker ima skoraj vsaka enota nekaj članov v bolniškem staležu bi moralo ustrezno število izvodov celo ostati, v nobenem primeru pa jih ne more zmanjkati. Ugotovil pa sem, da nekateri jemljete kar po dva in celo tri izvode pa zato ni čudno, če jih zmanjka. Prosim, da to v bodoče ne delate več, ker ni pošteno do tistih, ki zaradi takšnega ravnanja ostanejo brez lista. Prosim tudi tiste, ki so v enotah zadolženi za razdelitev lista, da to vestno izvrše, ker bo le tako možno preprečiti razna negodovanja in kritiko. Urednik Naši dosežki v letu 1963 in predlog plana zaposlenih za leto 1964 Predlog plana zaposlenih (nadaljevanje s 1. strani) cembra se je stanje izboljšalo tako daleč, da je predilnica pričela z normalino proizvodnjo stanične preje. TKALNICI Tkalnica I je izpolnila svoj osnovni plan v tekočih metrih s 103,8% in v votkih s 102,5 %, medtem ko je dosegla tkalnica II v trn 98,1 % v votkih pa 98,4. Skupni uspeh tkalnic v tm je 102%, v votkih pa 101,1 %. Tkalnica II plana torej ni izvršila; neizvršitev je posledica rekonstrukcije njenih oddelkov zaradi česar tekom leta niso mogle biti koriščene vse predvidene kapacitete. S prejo sta bili obe tkalnici količinsko zadovoljivo oskrbovani, kvaliteta preje pa v določenih obdobjih ni bila najboljša. PLEMENITILNICI Plemenitilnica I je dosegla 105,9 odstotka v kvadratnih metrih, plemenitilnica II pa 101,9 %, vendar v tem odstotku niso zajete usluge, (ki znašajo preko 2 milijona metrov tkanin), 'ki jih je plemenitilnica II tudi naredila. Skupni uspeh plemenitilnic pa znaša 104,6 % v m2. Obe plemenitilnici' sta izvršili tudi plan v tekočih metrih. Medtem ko je imela plemenitilnica I dovolj surovega blaga na razpolago za plemenitenje pa ga je ple-menitilnici II primanjkovalo. Potrebno blago je zato plemenitilnica II dobila iz tkalnice I. Tudi z barvami in kemikalijami sta bili omenjeni enoti količnsko kriti, bile pa so nekatere barve in kemikalije nabavljene prepozno oziroma so jih trošili več kot je bilo predvideno v naročilih. Po asortimentu Glede asortimenta, ki je bil planiran so osnovne enote dosegle naslednje rezultate: % predilnica I 89,6 predilnica II 80,1 predilnici skupaj 90,6 tkalnica I 79,6 tkalnica II 80,7 tkalnici skupaj 80,0 plemenitilnica I 66,6 plemenitilnica II 74,4 plemenitilnici skupaj 77,9 Kot vidite uspeh po asortimentu ni preveč razveseljiv. V letu 1964 bo torej temu vprašanju treba posvetiti več pozornosti na sejah samoupravnih organov in operativnega vodstva. Kvaliteta Tu so osnovne endte naredile naslednje odstotke izdelkov PRVE KVALITETE: Vemo, da je okrog plana zaposlenih vsako leto veliko krega in težav, ker nekateri še vedno nočete razumeti, da število zaposlenih ne moremo kar poljubno po-večavati, če hočemo, da bomo obdržali osebne dohodke na višini zadnjih treh mesecev v letu 1963. Plan je namreč postavljen na osnovi osnovnega plana za leto 1964, cenikov za enoto proizvoda in doseženih povprečnih dohodkov v letu 1963. Poleg tega je bilo treba upoštevati še 10 % povišanje za celo leto 1964, medtem ko smo to povišanje lani imeli šele od septembra dalje. To povišanje seveda zopet povečuje potrebna sredstva za osebne dohodke v tem letu. če bi sedaj hoteli zaposliti več ljudi je razumljivo, da bi to lahko naredili le, če znižamo osebne dohodke že zaposlenih, ker prostih sredstev za več ljudi1 enostavno ni. Tu torej ne gre za neko vsiljevanje, kot to nekateri trdite, temveč zgolj za izvajanje sistema, ki ga razpoložljiva sredstva in proizvodne kapacitete dopuščajo. Morda je res, da je plan v nekaterih enotah bolj napet kot v drugih, vendar so razlike minimalne ter nikaka osnova za razburjanje in neupravičeno kritiziranje. Treba se je pač sprijazniti z dejstvom, da imamo na izibro samo dvoje: sedanji plan in sedanje dohodke in večji plan z nižjimi dohodki, če pa se- veda katera enota v okviru razpoložljive mase za osebne dohodke zaposli več proizvajavcev, ,po tem je to njena zadeva, ki jo mora tudi sama rešiti in opravičiti pred svojimi člani. Plan za leto 1964 pa izgleda takole: (Glej tabelo!) (za primerjavo je prikazan tudi plan v letu 1963 in povprečno zaposleni v 1963. letu!) Kot vidite je plan za leto 1964 nižji od onega iz leta 1963. Znižanje je nastopilo predvsem v tkalnicah, ki jih avtomatiziramo, kar nujno zahteva zmanjšanje zaposlenih. Seveda bo to zmanjševanje izvedeno postopoma, vzporedno ž montažo avtomatov. Ker so Lekom leta dokaj veliki izstopi iz našega podjetja, bo ta zadeva verjetno rešljiva brez rednih odpu- stov. Številka 878 za tkalnico I pa seveda ne pomeni, da ima toliko ljudi zaposlenih že sedaj, saj kaže dnevno stanje, da jih je imela 16. januarja še 953. Planirana številka torej pomeni, da jih sme ta enota imeti v povprečju (seštevek za 12 mesecev deljen z 12) za vse leto toliko. Isto velja za tkalnico II. V predilnici II je znižanje nastopilo zaradi ukinitve vigonke in zaradi prehoda na proizvodnjo višje povprečne številke preje. Vzdrževalni obrati so se povečali zaradi dodatnih mazačev, ki jih zahteva nov strojni park. Tudi v tej enoti trenutno še nimajo te kvote, vendar pa jo bodo zopet vzporedno z montažo novih statev povečevali do zahtevanega povprečja 270. V splošni upravi.se je številka povečala, ker smo že v letu 1963 morali uvesti drugo izmeno v skladišču gotovega blaga ter smo zato, po izvedbi tega sklepa, že lani imeli v tej enoti zaposlenih 275 ljudi. Poleg tega je enota vključila še bolniške negovalke in gasilce. Toliko v pojasnitev sprememb, ki so nastale nasproti letu 1963, več in bolj podrobno pa boste brali v posebni izdaji, kjer bodo zajeti in obrazloženi plani in problematika podjetja v letu 1964. Ekonomska enota Plan 1963 Povpr. zap. v 1963 Plan 1964 Predilnica I 321 313 295 Predilnica II 238 236 207 Tkalnica I 958 954 878 Tkalnica II 725 711 700 Plemenitilnica I 410 406 411 Plemenitilnica II 131 136 138 gravura 40 38 40 termocentrala 40 38 40 vzdrž. obrati 263 256 270 splošna uprava 265 268 285 Skupaj: 3391 3356 3264 predilnica I — predilnica II — tkalnica I 74,5 tkalnica II 59,5 tkalnici skupaj 69,8 plemenitilnica I 88,6 'Plemenitilnica II 63,9 iplemenitilmci skupaj 81,1 Razumljivo je, da tudi kvaliteta, namreč dosežena, ne nudi nikake-ga zadovoljstva, če upoštevamo, da smo zaradi slabe kvalitete morali prodati preko 7 milijonov metrov blaga s popustom v metrskih in kilogramskih ostankih. Ni dvoma, da je ‘kvaliteta za nas še vedno problem št I, ki ga bomo morali rešiti vsaj zadovoljivo. Storilnost, ekonomičnost in rentabilnost - merila rezultatov gospodarjenja podjetja Po vrednosti (vrednost proizvodnje po cenikih za osebne dohodke) gravura skupaj proiz. obrati 100,5 98,2 predilnica I 102,8 predilnica II 93,9 predilnici skupaj 99,0 tkalnica I 100,8 tkalnica II 93,2 skupaj tkalnici 97,5 plemenitilnica I 98,6 plemenitilnica II 101,4 skupaj plemenitilnici 99,3 Kot vidite smo tudi vrednostno pod palnom, kar je še posebno žalostno, vendar kaj drugega tudi ne moremo ‘pričakovati, dokler bomo proizvajali slabše artikle na račun boljših, ki so bili planirani. Kot vedno nas zopet tepejo cici in njim podobni izdelki. Uspehi prodaje Kumulativno smo v letu 1963 dosegli realizacijo prodaje po me-traži 103%, po vrednosti 98,1% 'in po planiranih cenah 95,2 odstotka. Prodaja tkanin s popustom je bila v poslovnem letu 1963 razmeroma visoka. Od vseh prodanih tkanin, to je preko 40milij. tm, smo prodali 7.514.534 tm s popustom v metrskih in kilogramskih ostankih, kar je okoli 18%. Smatramo, da bi tkanine, ki imajo izrecno sezonski karakter, morale biti na razpolago pravočasno in v dovoljnih količinah, ne pa, da so le-te planirane skozi celo leto po mesecih v istih količinah, kar je kupcu zelo težko prikazati. Razen tega motijo v prodaji tkanine, ki so namenjene za izvoz in se jih proizvaja v prevelikih količinah, kar je z ozirom na njihov žanr (desinatiuro) v večini primerov neprimerno za domače tržišče. Izvoz Naše podjetje je leta 1963 sprejelo obveznost, da bo izvozilo tkanin v skupni vrednosti 1,8 milijona dolarjev. To obveznost smo tudi izvršili, upoštevaje tudi izvoz tistih konfekcijskih izdelkov, ki so narejeni iz našega blaga. Tako so podatki za izvoz naslednji: Kumulativno dosežemo do konca leta 1963: 1. z direktnim izvozom 8.397.795.8 m ali 93.3% oziroma 7.145.604,— m2 ali 89.8% 1.674.979,— $ ali 93.05 % 2. izvoz preko konfekcije 529.683 m 423.746.— m2 131.726,— $ 3. izvoz direktno in indirektno 8.927.478.8 m ali 99.19% 7.569.350.— m2 ali 95.2 % 1.806.705.— $ ali 100.37 % Rezultate gospodarjenja moramo meriti povsod z istimi merili, kajti to sodi med osnovne naloge ekonomske analize. Rezultati teh meritev prikažejo sedanje stanje in s tem omogočajo tudi programiranje in usmerjanje bodočega razvoja gospodarstva podjetja, gospodarske organizacije. Lani je tudi izšel oziroma je bil sprejet takoimenovani »Sporazum o enotnih pokazateljih poslovnega uspeha gospodarskih organizacij«. To naj omogoča gospodarskim organizacijam, da se bolj objektivno kot doslej in z vseh vidikov lotijo ugotavljamija svojega poslovnega uspeha. Katera pa so ta merila? V glavnem poznamo tri osnovna merila, ki nam dajejo rezultate gospodarjenja: storilnost (produktiv- nost) ekonomičnost (gospodarnost) in rentabilnost (donosnost). Storilnost ali produktivnost je količina proizvodov določene kvalitete, ki 'jo izdela delavec ali delovna skupina v določenem času. Izražamo jo torej z razmerjem med ustvarjenim obsegom proizvodnje in za to uporabljenim delovnim časom. Čim večji je obseg, proizvodnje, čim krajši čas in čim boljša kvaliteta (kakovost), tem večja je storilnost delavca oziroma delovne skupine ali Obrata. Storilnost je v gospodarstvu pomemben činitelj, prikazuje stopnjo razvoja proizvajalnih sil in bistveno vpliva na življenjsko raven. Storilnost dosledno izražamo v naravnih, ne vrednostnih pokazateljih. To ni težavno, če jo določamo istemu delavcu, ki opravlja vedno isto delo. Težave pa nastanejo, ko jo določamo v povprečju na različne delavce, pa tudi tedaj, ko isti delavec opravlja različna dela. Storilnost pa lahko povečamo tudi z boljšo oziroma večjo kvalifikacijo ljudi na delovnem mestu, z izboljšanjem tehnološkega postopka (procesa), z boljšim izkoriščanjem razpoložljivih sredstev itd. Merjenje produktivnosti je še posebej pomembno za naše proizvodne odnose. Praviloma bi moral biti ta pokazatelj edina metoda za merjenje uspehov v socialističnem gospodarstvu, saj neposredno konkretizira Mantovo teorijo nastajanja vrednosti. Razen tega je tak način merjenja uspeha pogoj za uveljavitev in pravilno delovanje sistema delitev po delu. Ekonomičnost (gospodarnost) je širši pojem in je izražena z obsegom proizvodnje v primerjavi z vloženimi sredstvi, širši pojem je ekonomičnost zato, ker vsebuje poleg živega človeškega dela še opredmeteno delo in trošenje naravnega bogastva (t. j. stroje in material). Zaradi raznovrstnosti posameznih delov ne moremo uporabiti naravnih pokazateljev, ker ni mogoče seštevati potroška naravnega bogastva in dela. Zato gospodarnost (ekonomičnost) izražamo v vrednostih (denarnih) pokazateljih. E = učinek (obseg proizvodnje) potrošni faktorji (poslovni stroški) /jfjjl mmm Skrbeti za ekonomičnost se pravi skrbeti, da so stroški poslovanja čim nižji, pri čemer pa ne sme trpeti kvaliteta, kvantiteta in trajanje dela in paziti, da so ustvarjeni stroški v skladu s končnim rezultatom opravljenega dela. Kdaj nastopi ekonomično poslovanje? O ekonomičnem poslovanju govorimo: a) če dosežemo določeno proizvodnjo s čim manjšo uporabo delovne sile, materiala in delovnih sredstev (stroji), b) če dosežemo čim višjo proizvodnjo ob določenih stroških delovne sile, materiala in delovnih sredstev. Ekonomičnost zahteva štednjo vseh faktorjev proizvodnje (materiala, delovne sile in sredstev za delo), medtem ko se storilnost dela izraža predvsem v štednji živega dela. Ker produktivnost dela znižuje količino ljudskega dela v posameznem proizvodu, ima to za posledico, da vpliva ina zvišanje ali znižanje ekonomičnosti. (dalje na 3. strani) A j 4 • ,x/ p = količina. proizvodov vložena količina dela (čas) tisk ^raVa’ k' k° skoraj omogočala izdelavo vzorcev za rolo in filmski Naše nove tkanine iz sintetičnih vlaken šala odpornost tkanine proti mečkanju. (dal je s 1. strani) — tkanina se brez težav pere in hitro suši. Umazanija se zadržuje predvsem na površini vlaken, kar se lahko brez truda opere. Vlakna pri pranju ne nabreknejo', pa se tkanina zato zelo hitro posuši, in so zato oblačila po obliki ob- stojna, — elastičnost tkanine je velika — odpornost proti mečkanju je zelo dobra, — tkanine so zelo obstojne po likanju, ki pri suhi toploti 130" — 150° C spremene svojo obliko. Vsled tega lahko nastanejo zelo uspešno zlikani robovti in »plis-see«, ki vzdrži tudi več pranj, — te tkanine so dalje obstojne proti moljem, gnilobi, kislinam, alkalijam in atmosferskim vplivom, — tkanine slabo gorijo. Dosedaj smo izdelali več vrst takih tkanin, od katerih smo nekaj vzorcev razstavili v Ljubljani na sejmu »MODA 1964«. 1. Popelin, tiskan in enobarven, širina 80 cm. Tkanina je iz mešanega polyacrylnitrilnega vlakna — 67 odstotkov »Leacryl« in 33 odstotkov bombažnih vlaken ter je namenjen za ženske obleke. Je lahka, mehkega prijema,, zračna, topla in apretirana s posebno apreturo prot; mečkanju. 2. Dekorativna tkanina, tiskana in enobarvna, širina 130 cm. To tkanino izdelamo iz mešanice 67 % Leacryl vlaken in 33% bombažnih vlaken iin jo Uporabljamo za okenske in razne dekorativne zavese. 3. Rafija enobarvna, širina 80 centimetrov, je izdelana v raznih modnih barvah, uporablja se za enodelne ali dvodelne ženske obleke. Tkanina je iz polyacrylnitril vlaken (100% Orion) in apretirana antistatično. 4. Popelin enobarven, širina 80 centimetrov z modnimi efekti po votku, je namenjen za moške srajce. Uporablja se lahko tudi za eno ali dvodelne ženske obleke, apretiran je s posebno apre-turo proti mečkanju. 5. Batist tiskan, širina 80 cm je namenjen ža ženske spalne srajce. ^ 6. Kot nadaljnjo noviteto naše- Dobili smo 9 kolajn (dalje s 1. strani) Vse nagrajene, in še 41 drugih izdelkov, smo nato razstavili na sejmu. Zanimanje za naše izdelke je izredno veliko, saj je že kar prva dva dneva bilo kar 40 grosistov, ki so želeli našo spomladansko kolekcijo. Mnogi od njih so prišli na ogled tudi v podjetje. Korak naprej je za podjetje tudi prospekt, ki ga lahko dobi vsak obiskovalec sejma. V prospektu so posebno poudarjeni naši novi izdelki iz sintetičnega vlakna, in to: Art. CAPRI — enobarven, namenjen za ženske obleke za prehodno obdobje (pomlad, jesen). Art. CAROLINA — tiskan batist, ki je namenjen za žensko perilo. Poleg omenjenih artiklov, ki sta iz 100% sintetičnega vlakna, so v prospektu še trije artilkli iz mešanice, to je: 67 % sintetično vlakno in 33 % česani bombaž. Art. COLORADO, ki je enobarven tiskan popelin, namenjen za ženske obleke za prehodno obdobje. Art. GRANADA, ki je tiskan in enobarven dekor za okenske in ostale zavese. Art. CORAL pa je enobarven popelin v temnih barvah z modnimi efekti po votku. Namenjen je za moške -srajce i-n ženske obleke. V prospektu je tudi poudarjena velika prednost tkanin iz sintetike in tudi iz mešanice. Prospekt je brez dvoma pozitivna -novost za naše podjet je, vendar bi lahko vseboval še majhno anketo, na katero bi obiskovalci odgovorili in jo vrnili. Tako bi podjetje lahko dobilo izredno važne namige in vpogled v želje potrošnikov, kar -bi brez dvoma vplivalo pozitivno na naše nadaljnje delo in uspeh prodaje Storilnost, ekonomičnost in rentabilnost - merila rezultatov gospodarjenja podjetja (dalje z 2. strani) Koeficient ekonomičnosti (E), ki je manjši od 1, pomeni, da podjetje z vrednostjo proizvodnje ne more pokriti vloženih stroškov. Do zvečanja ekonomičnosti pride: a) če se za isti obseg proizvodnje porabi manj sredstev, b) če so stroški naraščali v manjši meri, kot je bil porast vrednosti proizvodnje. Na povečanje ekonomičnosti' vplivajo zlasti sledeči faktorji: pravilna delitev dela, pravilna razporeditev delovnih mest, .pravdna organizacija notranjega transporta, pravočasna priprava dela, normativi materiala, specializacija, standardizacija in kooperacija, stimulativni sistem nagrajevanja, izkoriščanje kapacitet, pravilni tehnološki proces proizvodnje ter -pravočasna oskrba z materialom. Rentabilnost ali donosnost je izražena z neto produktom (doseženi uspeh) v primerjavi z vloženimi sredstvi. Gospodarska organizacija je rentabilna ali donosna, če z lastnimi dohodki pokrije vse s-voje stroške in doseže pri tem še presežke. Ni pa rentabilna, če stroške komaj pokrije ali pa niti ne. Neto produkt (presežek dohodka) dobimo tako, da od celotnega dohodka, ki ga gospodarska organizacija ustvari s prodajo svojih proizvodov, odštejemo vse stroške, ki so nastali v proizvodnji in poslovanju, izvzemši tistih, ki bremenijo čisti dohodek. Kot vložena sredstva pa smatramo npr.: vrednost vloženih investicij i-pd. Kakor je različno izražanje rentabilnosti, tako tudi uporabljamo zanjo različna imena npr.: rentabilnost -investicij, rentabilnost proizvodnje itd. Če razčlenimo ustvarjeni presežek dohodka kot razliko med rentabilnim dohodkom in stroški gospodarske organizacije, je razumljivo, da bo rentabilnost toliko večja, kolikor so dohodki večji in stroški manjši. Podjetje pa ustvari dohodke na trgu s prodajo. Čim boljša bo kvaliteta, tem bolje b-o »šlo« v promet in -s tem. bo večji dohodek. Gospodarska organizacija pa bo znižala stroške v svoji notranji dejavnosti, če bo družbeno in tehnično napredno organizirala -proizvodnjo. Tako je razumljivo, da -predvsem po rentabilnosti gospodarske organizacije določamo poslovne zasluge delovnega kolektiva. Neto produkt X 100 R — ------------:-------- vložena sredstva Tekstilna industrija v Sloveniji je po produktivnosti med 23 industrijskimi vejami na 13. mestu, po ekonomičnosti si deli 8. in 9. mesto skupaj z ladjedelniško industrijo in po rentabilnosti 8. mesto. Za podjetja, ki so opremljena z modernimi stroji, je značilno, da imajo visoko rentabilnost -in nižjo produktivnost. To kaže tudi naše zgornje razmerje v mestih glede na vse tri faktorje — pokazatelje rezultatov gospodarjenja. Produktivnost je zelo nizka in smo glede tega v spodnji polovici Delo v šablonami je zanimivo in tudi zahtevno. Brez šablon bi film- -lestvice med 23 industrijskimi ve-ska tiskarna ne mogla obratovati. Pogoji dela v njej pa niso najboljši jami. J- Javornik ga podjetja razstavljamo bombažen popelin apretiran z apreturo proti mečkanju. Ta tkanima je namenjena predvsem za moške srajce. -Razen navedenih apretur, ki niso obstojne proti, pranju se v zadnjem času v vedno večji meri uporabljajo tudi pri bombažnih tkaninah takozvane vrhunske apreture, ki nam dajejo v določeni meri zelo obstojne efekte. Te apreture bazirajo na uporabi sintetičnih smol. Tudi- tkanine iz sintetičnih vlaken, katerim so primešana celulozna vlakna (bombaž ali celulozno predivo) smo v svrho izboljšanja uporabe vrednosti apre-tirali z vrhunskimi apreturami. S tem se je še dodatno zbolj- čiščenje oz. pranje teh tkanin je enostavno: Nečistoča se pri nošnji nabira na površini tkanine in se vsled tega lahko odstranjuje. Pere se s -pralnimi sredstvi pri 40" C. Pri ročnem pranju se ne smejo tkaine močno ožemati. Pri pranju v pralnem-stroju se mora paziti, da ni preveč tkanin v bobnu. Tkanine iz sintetičnih vlaken se ne centrifugira, ker se hitro sušijo na zraku, likamo pa jih pri temperaturi -do 120» C. čiščenje s kemičnimi sredstvi ni potrebno, ker so tkanine pralne. Razvoj sintetičnih in druigih tkanin v našem podjetju se bo v letošnjem letu nadaljeval in bomo skušali potrošniku tudi v bodoče nuditi čim več novih in kvaliett-nih artiklov. N. VPRAŠANJA ki zahtevajo ODGOVORE V zadnji številki Tekstilca smo zasledili v rubriki »Vprašanja zahtevajo odgovore«, vprašanje iz področja prometa, ki več ali manj zadeva vse oddelke in nanj odgovarjamo tudi iz plemenitilnice II: Prvi odgovor Iz obrata II je treba prepeljati v skladišča obrata I vsak dan najmanj z enim tovornjakom vozičke z gotovim blagom. Na razpolago je samo šest vozičkov (kar je ravno za enkratno vožnjo s tovornjakom) in ker nekaij časa traja tudi prekladanje, se zgodi, da je na razpolago tovornjak, vozičkov pa v skladišču še niso izpraznili. Ko jih izpraznijo, pa ni več tovornjaka na razpolago. Naslednji dan je zato treba prepeljati dvakratno količino. V skrbi, da tkanina ne bo zaostajala, sledijo telefonski pozivi. Še večkrat pa je tako, da so vozički v obratu II napolnjeni in pripravljeni za prevoz, pa ni tovornjaka. Nešteto primerov je, da čakajo dva in celo tri dni na prevoz. Jasno, da tudi v tem primeru telefoniramo. Šef prometnega oddelka ve, da je ta prevoz nujen in to dnevno, pa mora kljub temu blago čakati. Urediti bi morali tako, da se prometni oddelek, skladišče gotovih tkanin v obratu I in plemenitilnicd II dogovorijo za prevoze ob določeni uri, katerih bi se v resnici tudi držali. To je namreč že bilo dogovorjeno, vendar je dogovor največkrat kršil prav prometni oddelek. Ali: v skladišču barvil in kemikalij naročamo barvila in pomožna sredstva, vendar redko kdaj predzadnji ali celo zadnji dan pred uporabo. In vendar se zgodi, da mineta dva ali trije dnevi pa še vedno nimamo zahtevane kemikalije. Ker pa med tem že primanjkuje naročenega materiala, zopet telefoniramo; v takem primeru običajno z grožnjo, da obrat ne bo mogel nemoteno obratovati. Ta grožnja je popolnoma upravičena, saj nima nobenega smisla priganjati, če v resnici ne bi bilo potrebno. Vendar moramo pripomniti, da v takem primeru nikakor ni kriv obratovodja, saj je vendar pravočasno zahteval material. Mnenja smo, da bi moral odgovorni sektor pregledati in ugotoviti način poslovanja med skladišči in prometnim oddelkom. Dalje: prevoz surovih tkanin naročamo en dan prej, predno želimo prevoz. Prav tako, kadar je potreben prevoz raznih uslug, to je tkanin, ki jih delno obdelamo v plemenitilnici II, delno pa v pleme-nitilnioi I. Za del-no obdelane tkanine ni vseeno, kdaj jih prevažamo, saj so večkrat mokre in take ne morejo poljubno čakati, zato je prevoz nujen. In vendar smo dobili različne odgovore: poleg lepega in pomirjujočega odgovora »takoj zjutraj bomo prepeljali«, tudi sledečega: »danes ne moremo, tudi jutri je praktično nemogoče, štirje tovornjaki so pokvarjeni.« Kaj je tu narobe? Ob tem vprašanju lahko objavimo novo vprašanje, na katero je potreben odgovor: Kako je z voznim parkom pri nas? Ali imamo dovolj avtomobilov za tako obsežno količino materiala, ki jo je treba prevoziti sem in fija? Smatramo, da je po dveh letih res že skrajni čas, da merodajni sektor zagotovi prevoz blaga in tudi dostavo pravočasno naročenih barvil -in kemikalij. Zaradi neurejenega prevoza prihaja do vsakodnevnih in nepotrebnih telefonskih pozivov in upravičenega kritiziranja na račun prometa, večkrat pa tudi do zastojev v proizvodnji. IZ PLEMENITILNICE II Drugi odgovor Vprašanja v zvezi z delom transportnega oddelka so postavljena dokaj pristransko i-n terjajo zato tudi obrazložitev z druge strani, Strinjamo se s trditvijo, da je stališče vodje transportne službe izredno težko, vendar bi lahko kot vzrok temu navedli tudi vrsto drugih okoliščin, ne pa samo nesposobnost ali nerazumevanje naročnikov prevozov. Eden objektivnih vzrokov je pomanjkanje tovornih avtomobilov. Tudi če so vsi v uporabi, pride včasih do tako močne obremenitve, da vseh naročil ne morejo izvesti v roku. Običajno pa je vsaj eden ali celo več tovornjakov v popravilu in je tedaj položaj še težji. Naročniki prevozov niso samo vodje ekonomskih enot, temveč tudi nabavna in prodajna "služba. Po popravilu mora npr. vodja skladišča barv in kemikalij pravočasno preko nabavnega oddelka na- ročati vse standardne materiale, čim njih zaloga -pade pod določen normativ. Večkrat se to zgodi šele tedaj, ko -postane stanje kritično in tako res lahko pride do primera, da je potreben velik pritisk odgovorne osebe v obratu, češ da too proizvodnja obstala, če kritični material ne bo takoj pripeljan. Kadar naroča material obrat sam, se to po pravilu izvrši zjutraj do 7. ure. Izjeme se dogajajo v primerih, navedenih v prejšnjem odstavku. Rad -pa ibi poznal genija, 'ki bi poleg vseh obrato-vodski-h poslov vedel za vse trenutne potrebe v tako obsežni in pestri proizvodnji, 'k°t jo imajo naši ubrati. In še majhen nasvet: aili ne bi kazalo zaradi potreb in omen;e-nih problemov nabaviti še enega ali dva tovornjaka ali vsaj polto-vorjaka avtomobila. M. P. VPRAŠANJA ki zahtevajo ODGOVORE Zadnje čase pogosto ugotavljamo, da člani kolektiva niso niti dovolj niti pravočasno obveščeni o vseh tistih zadevah in rečeh, o katerih bi morali biti. Vemo-, da tovarniško glasilo ni povsem sposobno to vprašanje zadovoljivo rešiti, ker izhaja tritedensko, kar onemogoča (vsaj dostikrat) pravočasno obveščanje (razne pojasnitve, potrebne podatke, potrebne spremembe in podobno). Dostikrat je namreč to ali ono treba izvesti kar čez noč, medtem ko je za list treba gradivo pripraviti kar 13 dni vnaprej. V tem pogledu bi v podjetju nujno morali imeti ozvočenje, s pomočjo katerega bi člane seznanjali-z v-so problematiko. . VPRAŠANJE: Kakšni so izgledi za ozvočenje obeh obratov.-* Ah je ozvočenje zajeto v planu investicij za leto 1964? Ni dvoma, da brez ozvočenja zelo trpi pravilno obveščanje; slabo in nepopolno obveščanje pa zopet povzroča mnogo posledic. Naša kegljaška ekipa, ki je bila v letu 1963 prva v kranjski komuni Proizvajavci sprašujete 1. Zanima me, koliko neopravičenih izostankov smem imeti, da me disciplinski organ še ne more kaznovati z odpustom? ODGOVOR: Vsak neopravičen izostanek pomeni kršitev delovne discipline. Za kršitev reda in discipline v podjetju je vsak zaposleni lahko-klican na odgovornost in seveda tudi disciplinsko kaznovan. Za izrekanje disciplinske kazni imamo disciplinske organe, (glavni direktor, vodje EE, vodje sektorjev v EÉ uprava, disciplinske komisije in Občinsko disciplinsko sodišče). Po 111. členu Pravilnika o delovnih razmerjih so- kršitve delovne discipline hujše in lažje. Za hujšo kršitev delovne discipline se med drugim smatra tudi ne» opravičen izostanek z dela, ki traja brez presledka več kot tri dni. Glede na to, da je v 117. členu istega pravilnika določeno, da se kazen odpusta lahko izreče samo za hudo kršitev, med drugim tudi za pogosto ponavljanje kršitev delovne discipline, za katere je bil delavec že kaznovan, menim, da je to kazen moč izreči že za več kot 3 zaporedne neopravičene izostanke z dela. Sicer se pa pri odmeri disciplinske kazni upošteva: teža kršitve discipline in njene posledice, stopnja odgovornosti, velikost škode, okoliščine v katerih je bila kršitev storjena, prejšnje delo in vedenje delavca, narava dela, ki ga delavec opravlja ter druge olajševalne in obtežilne okolnosti. Menim, da ob upoštevanju vseh naštetih činiteljev, ki vplivajo na višino kazni ni moč že vnaprej odrediti, koliko neupravičenih izostankov ima za-posledico kazen odpusta iz podjetja. Eno pa je jasno določeno z Zakonom o delovnih razmerjih. Če delavec več kot 7 delovnih dni zaporedoma neopravičeno izostane z dela, delovno razmerje preneha zaradi samovoljne zapustitve dela. V tem primeru pa ima podjetje pravico do odškodnine za škodo, ki je zaradi te zapustitve dela nastala. Odškodninski zahtevek uveljavlja podjetje sodnim potom. 2. V podjetju se dogaja, da dobijo člani za enake prekrške različne kazni oziroma za različne prekrške iste kazni. Nekateri pa za večje prekrške sploh niso kaznovani. Kako to kaznovanje torej poteka? ODGOVOR: Namen oziroma cilj disciplinskih ukrepov in seveda tudi disciplinskih kazni je vzdrževanje reda in discipline v podjetju na potrebni .višini. Če ste pazljivo prebrali odgovor na prvo- vprašanje, boste našli že dobršen del odgovora na drugo. Vpliv različnih prej navedenih činiteljev na višiino disciplinske kazni ima za posledico možnost, da je za isto kršitev delovne discipline izrečena različna višina disciplinske kazni. Delavec ne more biti kaznovan, če ni prekršil delovne discipline, če anonimni »opazovalec« kot se je podpisal, ve za kak primer, naj bi ga kar napisal. Sicer pa kazen ni veljavna, če delavec ne prejme pismene odločbe o kaznovanju. Na vsaki odločbi je pravni poduk, kjer se prizadetega pouči kam in v kakšnem roku se ima pravico pritožiti. Imam stanovanje, ki je last družbe. Kadar dežuje, nastane pred vhodom celo barje, drugo barje pa na podstrehi, ker streha pušča, že večkrat sem prosila, da bi mi popravili vsaj streho, vendar zastonj. Prosim, da mi poveste, kam naj se še obrnem? V vašem primeru je težko svetovati, ker niste navedli dovol-j podatkov. Ker pravite, da je zdrad-morali popravilo zahtevati od hiš-ba last družbe (verjetno gre za večstanovanjsko zgradbo) boste nega sveta. Če je zgradba last našega podjetja se obrnite na stanovanjsko komisijo, kolikor vam napak noče popraviti hišni svet vaše zgradbe. Pišite nam, če ste uspeli! Uredništvo V obratu se dogaja naslednje: Ob 11. uri je delitev čaja za nočno izmeno, vendar pri posodi za čaj ni kuharice, temveč dostikrat po eden ali dva mladinca, ki pijeta čaj kar iz posode kar z isto zajemalko, ki jo za delitev uporablja kuharica. Ali mislite, da je tak način higieničen? Razumljivo je, da je tak odnos tako kuharice kot mladincev nepravilen. Zadevo smo sporočili HTV referentu, ki ibo zadevo preveril in uredil. Prosimo vas, da nam vse take slabosti in nepravilnosti sporočite, ker bomo le tako lahko pomagali in slabosti odstranili. Uredništvo Nekateri se pritožujete, da vam strežnice, ki delijo topli obrok ali pa nočni obrok, na prijazna vprašanja odgovarjajo grobo in dostikrat tudi grdo, nekulturno. Vašo pritožbo smo sporočili upravi menze in upamo, da se kaj takega ali podobnega ne bo več zgodilo. Z vaše strani pa glejte, da ne bo nepotrebnih ali dostikrat zelo grdih in neumestnih pripomb, ki sem jih slišal že na lastna ušesa, ker v takem primeru strežnicam nič ne zamerim, če vam kako grobo zasoli nazaj. Urednik Zanima me, kako je s samskim domom. Kdaj se bomo lahko vselili? V našem Tekstilcu ste enkrat objavili, da si bo vsak moral sobo opremiti sam. Ali to drži? Ali so sobe res tako majhne, da ni niti prostora za najpotrebnejšo opravo? Ali res ne bomo smeli v sobi kuhati tudi kaj malega? Koliko bo znesla mesečna oskrbnina, in sicer: stanarina, hrana, elektrika in voda. Upam, da številka ne bo prevelika, ker mojo dohodki niso zavidljivi. Zanima me dalje še, kakšen red bo predpisan. Samski dom bo vseljiv letos, in si car 'v prvi polovici drugega polletja, kolikor seveda ne bo nastala kakšna izredna zapreka. Glede opreme je verjetno, da bodo sobe opremljene, vendar boste stanovavci morali opremo odkupiti, seveda v obrokih. V sobah ne boste smeli kuhati, pač pa bosta v vsakem nadstropju dve skupni kuhinji z več štedilniki in opremo, kjer si boste lahko skuhale zajtrk in večerjo, črno kavo in podobno. Kakšen red bo veljal še ne vemo, ker ga bosta predpisala stro- kovna služba in upravnik doma. Vemo le to, da boste smele sprejemati obiske samo v klubskih prostorih, ki bodo primemo opremljeni. Glede oskrbnine še ni na razpolago podatkov, ker še ,ni znana cena doma, na osnovi katere bo določena stanarina. Podjetje bo gledalo, da skupna cena za oskrbo ne bo previsoka. Sobe niso tako majhne, saj je njihova velikost naslednja: soba z eno posteljo in umivalnikom je velika 3,5 x 3,1 m, soba z dvema posteljama je velika 3,5 x 4,7 m, garsonjera pa ima sobo z eno posteljo, kopalnico in stranišče' vse skupaj pa je veliko 3,5 x 5,2 m (soba ima pa 3,5x3 m). Upamo, da boste z odgovori za-dovoljnji, če pa imate še kakšno vprašanje pa kar vprašajte! Morda vas bo zanimalo še to, da bo v domu še pralnica, likalnica, krpalnica, kolesarnica; v vsakem nadstropju bo prostor za čiščenje in sušilni balkon. ČLANI KOLEKTIVA! Ponovno vas prosimo, da nam pošljete vprašanja, ki vas zanimajo, ovirajo pri delu, zmanjšujejo veselje do dela in podobno. Uredništvo Podatki o zaposlenih v letu 1963 m IZSTOPI V LETU 1963 == Vzrok izstopa Lastna odpoved Red. odpov. s strani podj. Umrl Sporazumna razveza Samovoljna zapust. (n. i.) Starostno upokojen Invalidsko upokojen Upokojen po čl. 73 Del. razm. prek. v posk. roku Disciplinsko odpuščen Odsluž. kadrovskega roka Prem. v Konf. »Triglav« D. r. prek. zar. prest. kaz. v z. Po mnenju inv. komisije prem. v »Kovinar« Kranj V času sezone prem v počit. dom Novigrad Fiesa Prem. v del. restavracijo Pred. I Pred. II Tkal. I Tkal. II Plem. I Plem. II Vzdrž. obr. M M Ž M ž M Ž M 3 2 13 4 2 1 1 1 — — 9 — 1 4 1 1 15 1 23 14 12 10 3 6 — 2 10 15 24 17 8 8 7 1 1 — 4 2 2 2 1 2 2 — M 2 — M 2 1 1 7 12 7 3 Spl. Termo-uprava centr. — 18 — 24 2 1 — 9 — — 3 — — 3 — 1— 2 — 6 — — — 9 — 1 — 1 — M 2 1 5 2 2 3 1 1 M 3 - — Del. rest. M Ž — 2 — 1 Skupaj M ž — 1 == Skupaj : 11 30 15 19 40 81 31 65 76 13 21 3 48 1 20 11 23 4 3 4 1 40 64 50 52 30 25 17 23 1 5 12 9 3 2 84 — 1 13 3 — 1 — 1 5 1 — 6 262 226 = VSTOPI V LETU 1963 Ekonomska enota jan. M ž febr. M Ž marec M 2 april M 2 maj M 2 junij julij M 2 M 2 avg. M 2 sept. M 2 okt. M 2 nov. M 2 dec. M 2 Skupaj M 2 Predilnica I — — — 1 4 — — 1 — 3 1 1 _ 1 5 7 Predilnica II 1 — — — — — 2 — 2 1 1 5 — 2 1 1 2 _ 1 8 n Tkalnica I — 2 2 5 4 18 2 3 1 11 1 1 1 — 4 5 10 13 6 7 1 7 3 1 35 73 Tkalnica II 3 4 1 4 6 11 — 7 2 5 2 4 2 1 7 2 2 7 2 1 3 30 46 Plemenitil. I 4 1 4 — 7 1 15 1 6 2 4 — 9 1 7 1 24 1 7 4 3 5 4 94 17 Plemenitil. II 1 — 1 — 5 5 2 ; 3 1 5 1 2 1 1 21 7 Vzdrž. obrat — — 3 — 7 — 4 — — — 2 1 3 , 4 9 4 5 4 45 1 Termocentr. — — 1 — 2 — — — 1 — — — — — 1 _ 5 Spl. uprava — — 1 3 2 1 3 — 1 — — — — 3 5 1 1 4 1 i 21 Del. restavr. 4 S k u pa j : 9 7 13 13 37 36 28 12 16 22 11 12 20 5 20 6 57 23 20 18 17 16 16 2 264 172 Naši bolniki si želijo predvsem zdravja (nadaljevanje s 1. strani) — Po pravici povedano, bila sem zelo presenečena. Kaj takega nisem pričakovala niti v sanjah. Napišite tudi to. da se najtopleje zahvaljujem za obisk ob Novem letu. MIHA PLAJBES (obrat II): 1. OD KDAJ STE ZAPOSLENI PRI NAS? — V podjetju sem zaposlen od 1061. leta dalje. 2. KAKŠNO BOLEZEN IMATE? — Imam vnetje pokostnice na nogi in sem tako izključno vezan na dom. 3. KAKŠEN ODNOS IMAJO VAŠI PREDSTOJNIKI DO VAS? — V našem obratu .se vsekakor razumemo še dokaj dobro, ven- Franc BETON v bolnišnici na Jesenicah Jernej ŽAGAR % *' I St dar, če je človek potreben graje, mora kje to tudi prenesli. 4. PO LETIH SODEC STE ŠE MLADINEC. KJE DELATE V MLADINSKI ORGANIZACIJI? — Na terenu. 5. KAJ PA V TOVARNI? — Tam pa ne dosti. Po mojem mnenju ta mladinska organizacija ni dovolj aktivna, zato tudi ni odziva med miladino. Seveda, mogoče se je v tem času, ko sem bolan, že kaj spremenilo. 6. STE PRIČAKOVALI, DA SE VAS BO PODJETJE SPOMNILO OB NOVEM LETU? — Priznati moram, da tako presenečen še nisem bil v svojem življenju. Besede so mi tisti trenutek kar obtičale v grlu. 7. S CIM SE UKVARJATE V PROSTEM ČASU? — Največji konjiček mi je,glasba. Igram kar tri inštrumente. 8. VAŠE MNENJE O TOVARNIŠKEM GLASILU »TEKSTILEC«? — List mi ugaja, vendar si kot predstavnik mlajše deilovne sile želim več zabavnega dela. Zaupno naj Vam pa še povem,, da MIHA kar pridno »štrika«. Plete razne reči. Zatorej dekleta, pozor! Jernej ŽAGAR (obrat II): 1. KOLIKO CASA STE ŽE V BOLNIŠKEM STALEŽU? — Od. oktobra 1963. 2. KATERO BOLEZEN IMATE? — Po zdravniških izjavah sem bolan na ledvicah (TBC). 3. STE V ČASU BOLEZNI REDNO DOBIVALI TOVARNIŠKI LIST? — Časopis sem redno dobival ob mesečnem prejemku. 4. KAJ MENITE O NJEGOVI RAVNI? — Moj sin je zaposlen v »Iskri« in dobiva tam glasilo tega podjetja. Verjemite ali ne, razlika v kvaliteti našega in njihovega je zelo velika. Mnogo bolj in vsestransko mi ugaja »Tekstilec«. 5. S CIM SE UKVARJATE V PROSTEM ČASU? — Najbolj ljubim čebele in največ časa posvetim prav njim. Sem pa tudi član prostovoljnega gasilskega društva Bitnje. 6. KATEREGA DNE V LANSKEM LETU SE NAJRAJŠI SPOMINJATE? — To je pa brez dvoma obisk MTT v Mariboru, ogled Pohorja in Mariborskega otoka. 7. VAŠE ŽELJE V NOVEM LETU? — Kot vsi bolniki si v prvi vrsti žalim zdravja, čebelam pa dobro letino. Najtopleje pa se zahvaljujem sindikalni podružnici in sek. tekstilnih mojstrov za obisk in darilo ob Novem letu. MARIJA STRNIŠNIK (obrat I): 1. KOLIKO CASA STE ŽE ZAPOSLENI V TEKSTILNI INDUSTRIJI? — Od leta 1945. V konfekciji pa od njene ustanovitve. 2. KAKO PA STE ZADOVOLJNI Z MESEČNIMI PREJEMKI? — Zaslužek je kar dober, vendar smo ljudje taki, da več ko imamo, več hočemo imeti in zato zmeraj tadlamo. 3. KATERO BOLEZEN IMATE? — Boluijem na živcih. Posledica tega pa je, da mi je zelo opešal vid in da tako ne morem delati na delovnem mestu. 4. SO VAS PRIŠLE VAŠE SODELAVKE ŽE KAJ OBISKAT? — Ne, do tega pa še ni prišlo. Saj vem, da so polno zasedene in da ne utegnejo. 5. STE PRIČAKOVALI OBISK IZ TOVARNE OB NOVEM LETU? — Obiska nisem .pričakovala. Prav zato pa sem toliko bolj ginjena. Ob tej priliki se najtopleje zahvaljujem sindikatu za obisk in darilo. 6. KAJ ŽELITE NAŠIM BRALCEM OB NOVEM LETU? — Predvsem, zdravja in pa delovnega uspeha in seveda tudi primerne osebne dohodke. 7. KAKO PA STE ZADOVOLJNI S »TEKSTILCEM«? — Tekstilec mi je na splošno všeč, lahko pa bi bil v njem kak roman v nadaljevanju in kaka humoreska. Na vprašanja, katera smo zastavili še Vinku Celešniku iz Stražišča, Francki Sajovic iz Zg. Bele in Jožefi Ukmar iz Lahovč, smo dobili slične odgovore, iz katerih sklepamo, da si večina oziroma vsi želijo v prvi vrsti zdravja in se najtopleje zahvaljujejo za obisk in darila. Tejč Spremenjena je sindikalna članarina Do spremembe višine članarine in ukinitev znamkic ter razredov je prišlo iz več razlogov. Najpomembnejša sta: 1. Dosedanji razredi niso bili pravilno postavljeni. Na to so že večkrat opozarjali sami člani. 2. Večina članov ni lepila znamkic v članske izkaznice, ki so tako ostale prazne. Znamkic večina ni smatrala kot neko vrednost. Predvsem na osnovi tega je Centralni svet ZSJ sprejel sklep, da znamkice s prvim januajem 1964 odpadejo. V predlogu ZSJ je tudi rečeno, da bi članarino pobirali v izplačilnih oddelkih, ker v našem delovnem kolektivu že tako delamo, ne bi o tem pisali. članarina: Višina članarine v organizaciji ZSJ se tako že za mesec januar 1964 obračuna po novi lestvici in to: 0,6% od neto osebnega dohodka člana (brez dopolnilnega proračunskega prispevka). — za redni delovni čas — od nadomestila v času bolezni — ali od štipendije 10 dinarjev plačujejo članarine vajenci in tisti, ki so 30 dni ali več na neplačanem dopustu Stara (sedaj neveljavna) tabela: nad 25 tisoč dinarjev OD 200 dinarjev 20 do 25 tisoč dinarjev OD 170 dinarjev 16 do 20 tisoč dinarjev OD 140 dinarjev 12 do 16 tisoč dinarjev OD 110 dinarjev 9 do 12 tisoč dinarjev OD 80 dinarjev 7 do 9 tisoč dinarjev OD 50 dinarjev do 7 tisoč dinarjev 30 dinarjev Nova tabela: 0,6% na osnovi zaokroženih OD (v tisoč din) (v tisoč din) 10 ■ 10.9 -12.6 ■ 14.2 ■ 15.9 ■ 17.6 - 19.2 20.9 • 22.6 - 24.2 - 25.9 - 27.6 ■ 29.2 ■ 30.9 ■ 32.6 ■ 34.2 • 35.9 ■ 37.6 ■ 39.2 • 40.9 ■ 42.6 • 44.2 • 45.9 • 47.6 ■ 49.2 ■ 50.9 52.6 - 10.8 - 12.5 - 14.1 - 15.8 - 17.5 19.1 - 20.8 - 22.5 • 24.1 25.8 - 27.5 - 29.1 - 30.8 - 32.5 - 34.1 - 35.8 - 37.5 - 39.1 - 40.8 - 42.5 - 44.1 - 45.8 - 47.5 - 49.1 - 50.8 - 52.5 - 54.1 60.— din 70,— 80,— 90,— 100.— 110.— 120.— 130.— 140.— 150.— 160.— 170.— 180.— 190.— 200,— 210.— 220.— 230.— 240,— 250,— 260,— 270,— 280,— 290,— 300.-310.— 320.— 54.2 ■ 55.9 ■ 57.6 - 59.2 ■ 60.9 ■ 62.6 64.2 ■ 65.9 - 67.6 • 69.2 ■ 70.9 ■ 72.6 ■ 74.2 ■ 75.9 ■ 77.6 ■ 79.2 ■ 80.9 ■ 82.6 • 84.2 ■ 85.9 • 87.6 ■ 89.2 90.9 92.6 94.2 95.9 97.6 ■ 55.8 • 57.5 59.1 ■ 60.8 ■ 62.5 64.1 ■ 65.8 67.5 69.1 ■ 70.8 - 72.5 - 74.1 ■ 75.8 ■ 77.5 ■ 79.1 ■ 80.8 ■ 82.5 - 84.1 - 85.8 - 87.5 - 89.1 - 90.8 - 92.5 - 94.1 - 95.8 - 97.5 - 99.1 330.— din 340.— 350,— 360,— 370.— 380.— 390.— 400,— 410.— 420.— 430.— 440,— 450,— 460,— 470,— 480,— 490,— 500,— 510,— 520,— 530.— 540.— 550.— 560,— 570,— 580.— 590.— i ■ Marija STRNIŠNIK Miha PLAJBES Za osebne dohodke izpod 10 tisoč dinarjev mesečno in preko 99.000 dinarjev, ki niso zajeti v tej tabeli, se članarina obračunava z istim % od neto osebnih dohodkov. Ce primerjamo tabeli vidimo, da je za člane z nižjim OD tudi članarina nižja. Za člane, ki imajo višje OD pa se le-ta precej zviša. Članarina se ne plačuje od: — nadurnega dela — nadomestila za nočno delo — terenskega dohodka — nadomestila za letni dopust (iz sklada skupne porabe) — honorarnega dela in občasnih nagrad Mesečna članarina za posameznega člana bo vpisana v plačilni listi. Od skupne porabe dobi: 35 % za potrebe sindikalna podružnica 65 % občinski sindikalni svet Oto prehodu na nov sistem plačevanja sindikalne članarine, bomo zamenjali vse članske knjižice. Zamenjava članskih knjižic bo izvedena v mesecu marcu 1964. Ako bi član odšel iz sindikalne podružnice drugam pred zamenjavo knjižic, naj se zglasi v sindikalni pisarni zaradi zamenjave. V novo člansko knjižico se vpišejo odgovarjajoči podatki in izpolni članski karton na osnovi stare knjižice. V članski karton pridejo naslednji podatki: — osebni podatki o članu, — podatki o prejeti pomoči iz fonda za nezaposlene in prejete izredna pomoč, (dalje na 7. strani) Za dom in Prikazujemo vam nekaj praktičnih modelov za vsak dan. Nekatere od narisanih oblek lahko naredimo tudi iz blaga, ki ga izdelujemo v našem podjetju, kot npr.: barhent, delen, pestro tkano blago v raznih barvah in desenih itd. 2. Enostavna obleka, ki jo lahko naredimo iz našega barhenta ali karo desena, krojena je v vodoravnem karu. Ovratnik ima podaljšane konice, pas pa vežemo spredaj. 3. Skica prikazuje praktično' dvodelno kombinacijo. Ce naredimo krilo iz enobarvnega temnejšega blaga naj bodo gumbi iste barve, obroba pa iste barve ter le nekoliko svetlejša. Pulover je druge odgovarjajoče barve. 5. Skica prikazuje kombinacijo, ki je primerna za mlada dekleta. Bluzo lahko naredimo iz drobno vzorčastega ali pikčastega delena, oziroma popeiina. 7. Oblekica je primerna za predšolske punčke. Naredimo jo iz pepita, (drobnega karo desena) ali enobarvnega blaga. Oblekica ima bel ovratnik in obrobo pri rokavih. Krilo je plisirano. 8. Končno je nam ženskam moda prinesla tudi tople nogavice. Lahko so pletene iz volne v različnih vzorcih od drobnih do velikih od enobarvnih do večbarvnih. V takšnih nogavicah se bomo v naših hudih zimah prav dobro počutile in kar je glavno, ne bo se nam treba bati prehlada. S takšnimi nogavicami obujemo vedno le športne čevlje ali škorenjčke. MaK , preprosto in prijetno Anica Kmetič je odšla v pokoj 4. Domačo haljo prikupnega kroja naredimo lahko iz enobarvnega blaga s pikčasto ali črtasto obrobo. Ce pa krojimo haljo iz vzorčastega blaga, mora biti obroba enobarvna. V soboto, 14. decembra smo se v Konfekciji »Triglav« poslovili od Anice Kmetič. Odšla je v zasluženi pokoj. Bila je zelo marljiva in dobra šivilja robcev, zaposlena v šivalnici kar 22 let. Zato je tudi tako težko zapustila šivalnico. Med nami se je počutila dobro, saj smo bili med seboj dobri prijatelji. Večkrat se je spominjala nazaj starih časov, ko je prišla v šivalnico tudi zaradi bolezni. Pripovedovala je sodelavkam, kako je bilo včasih v šivalnici. Kako slabi so bili pogoji za delo. Prostor ni bil ogrevan in ni bilo poda. šivale so celo v rokavicah itd. Sedaj pa je bila kar zadovoljna, ker so pač delovni pogoji v konfekciji zadovoljivi. Le prostori postajajo pretesni, pa bo nujno misliti na raz- širitev obrata, saj se proizvodnja iz dneva v dan veča. Seveda s tem v zvezi pa tudi osebni dohodki. Saj so sedaj v konfekciji zaposlene le ženske — invalidi, ki so prej delale v predilnici in tkalnici obrata I in II Tekstilindusa. Po dveh letih, odkar je bila ustanovljena konfekcija, so že kar lepi rezultati v enem in drugem pogledu. Bo pa še vnaprej treba vztrajati in delati za izboljšanje in povečanje obrata konfekcije. Takrat nas bo pa Anica spet lahko prišla pogledat. To si tudi želi, da bi še naprej uživala pri' naših nadaljnjih uspehih. Mi vsi ji pa želimo, da bi dobila tako potrebno in željeno sobico, kjer bi v miru in zadovoljstvu uživala svoj zasluženi pokoj. 6. Krilo z naramnicami je tudi za mlajša dekleta. Krilo lahko krojimo iz karo blaga ali tudi iz 1 Model je iz enobarvnega bla- velvetona. Naramnice se pripe. ga temnejše barve m okrasen z . . 1 1 resami. Obleka je .primerna za na krilo z zaponkami, prav ples in za razne večerne prire- tako lahko damo zaponke še na c**tve- žepe, ki služijo le bolj za okus. Anica Kmetič na nekdanjem delovnem mestu Ko sem prvič videla Tita Nekaterim se bo morda zdelo čudno, da sem sl na razpisano temo: ZNAČILEN DOGODEK IZ ŽIVLJENJA V PODJETJU izbrala prav ta dogodek, vendar je bil zame to najbolj vesel in razburljiv doživljaj v nosem podjetju, čeprav sem v njem zaposlena že izpred tekstilne stavke, 'ki je bila leta 1936. Res je sicer, da je bila zanimiva in pomembna tudi omenjena stavka, vendar sem bila takrat vse premlada, da bi o njej lahko pisala zanimivo in s pravega stališča. O njej naj zato pišejo tisti, ki so bili takrat že dovolj zreli, da so- sipo-znali njen pomen in njeno bistvo. Pa naj se povrnem k moji temi: KO SEM PRVIČ VIDELA TITA. Bila sem aktivist v NOB. Vedela sem, da nas vodi Tito; poslušala sem tovariše, ki so pripovedovali o njem toliko zanimivega in tudi skrivnostnega ter si zelo želela, da bi ga videla in spoznala tudi sama. Bil je zame junak in voditelj, zanj bi storila vse, kar bi bilo treba. Za nas borce je pač predstavljal človeka, ki smo mu brezkompromisno verjeli, zaupali in sledili. Lahko si zato predstavljate, kako sem bila vesela, da ga bom končno lahko videla, ko smo nekega dne v takratni Tiskanim zvedeli, da nas bo obiskal Tito. Z vsemi silami smo hiteli urejati izgled tovarne, da bi našega Tta lahko dostojno sprejeli, da bi mu pripravili veselje in zadovoljstvo. Se danes se spominjam, s kakšno skrbjo smo delali, kako od razburjenosti nisem več vedela, kje imam glavo, katko nisem mogla dočakati tako težko pričakovanega dne. Pa me nekaj dni pred obiskom prinese direktor še odličen fotoaparat znamke Leica, rekoč: »Ti boš pa vso zadevo slikala, ker jaz ne bom utegnil!« Zagrozil mi je prijateljsko še to: »Glej, da boš dobro slikala!« Si predstavljate, kako sem bila na trnu, saj sem bila navajena le čisto navadnega Baby- Spremenjena je sindikalna članarina (nadaljevanje s 5. strani) — na hrbtni strani kartoteke pa še podatki o skupni vrednosti vplačane članarine do leta 1964. V to kartoteko se bo vpisovala vsa vplačana članarina po plačilni listi. Vpisovanje članarine v knjižico Na kraju leta se bo skupni znesek s članskega kartona prenesel v člansko knjižico' posameznika. Vpis potrdi s podpisom. Pristopna izjava za nove elane V članstvo Zveze sindikatov Jugoslavije se lahko vpiše vsak, ki je v stalnem ali začasnem delovnem odnosu, (sezonski delavci in osebe, ki se šolajo, če prejemajo štipendijo ali pa nadomestilo za osebni dohodek). Vsak novozaposleni, ki se prvič vpiše v članstvo ZSJ, bo izpolnil pristopno izjavo kar v kadrovskem oddelku. Izvršni odbor sindikalne podružnice pa mora vsako novo pristopno izjavo obravnavati na seji in določiti datum, od kdaj teče novemu članu članstvo v ZSJ. Po sprejemu se mu izda še članska knjižica. Vsak član plača stroške za člansko knjižico. Članska knjižica se zamenja ali ponovno izda v naslednjih primerih: — če so rubrike za potrjevanje vplačane članarine že polne, — če je knjižica poškodovana, — če je član člansko knjižico izgubil. Ce med letom član odide iz podjetja, se mu bo vplačani znesek članarine vpisal v člansko knjižico. Blagajnik SP Silvo Sladič box aparata, ki si ga do,bil že za 120 dinarjev. Bo že kako, sem pomislila, da bi se potolažila. Prišel je dan obiska. Vse je bilo pripravljeno. Tovarna je izigledala kot nevesta, darila so bila pripravljena, jaz in tudi drugi pa smo imeli neznansko tremo in tudi vročino od veselja in strahu. Prišli so. Zagledala sem Tita. Bil je lep, postaven in nasmejan, prav tak, kot sem si predstavljala tega junaka našega naroda. Gledala sem ga in gledala in pri tem čisto pozabila, da ga moram slikati. Končno sem le pripravila aparat ter začela loviti Tita iz spoštljive razdalje v iskalu. Tito sli je z velikim zanimanjem ogledoval obrate, se tu in tam pogovarjal z delavci, kimal, povpraševal. In jaz? Jaz pa sem se tresla kot šiba na vodi, posebno zato, ker sem bila prepričana, da bodo vsi posnetki slabi. Pa me kar na lepem potisne precej močno neki oficir proti Titu z besedami: »Izvoli drugarice malo bliže, bolje češ ga fotografirati!« Sunek je bil pa toliko močan, da sem priletela naravnost v Tita, ki se je moji vnemi nasmehnil, jaz pa od zadrege in sramu še gledati nisem upala. Tito je odšel vse prehitro, posebno zame, ker ga riisern mogla toliko gledati zaradi slikanja. Kljub vsemu pa sem bila pozneje vendar vesela, ker so nekateri posnetki le uspeli. Enega vam dam tudi v potrditev in dokaz. Vse tiste pa, ki so premaknjeni in megleni, pa hranim doma v spomin na dan, ko em prvič videla Tita. MM Tito v Tiskanini leta 1946 Prvo pomembno splošne uprave delo ODS Morda je naslov nekoliko preoster, vendar v bistvu le drži, saj doslej ta ODS še ni načel tako resne in važne zadeve kot jo ima trenutno v obdelavi. Res je sicer, da smo sem in tja imeli kakšno pripombo, da smo bolj ga ali onega do plačanega izrednega dopusta in se kregali zaradi višine točlke, vendar kaj več nismo naredili, ali pa nismo uspeli, ker je zadevo nametsto nas mikalije, barve in podobno. Resni problemi so torej tu, vprašanje pa je, kdo je res pravi krivec in kako te probleme odstraniti. Prav to pa misli obdelati rešil že drugi organ samouprav- naš ODS Ob ustrezni podpori ljanja. Zavedajoč se, da takšna strokovnih služb in obrattovodstev ali manj kritično obdelali razne vsebina dela ni zadovoljiva, smo prizadetih enot. predloge pravilnikov, da smo bolj natančno določali upravičenost te- Nagradna križanka člani tega organa sklenili, da se Pri vseh lteh problemih gre bomo v prihodnje resno posvetili namreč za tole: vzroki so delno tistim vprašanjem in problemom, objektivni, delno subjektivni, del-' zavirajo oziroma onemogoča- no je morda res kriva nabava, V posamezno polje se vpisuje po en zlog besede, ki’ jo zahteva opis. Vodoravno: 1. ženska, ki je izvršila ziločin, 3. obrat družbene ‘prehrane, 5. tovarna kovinskih in elektromehanskih izdelkov v Železnikih, 7. ime enega najboljših verja, 9. raztrgana obleka, cunja, 10. keramična posoda za shranjevanje cvetlic, M. najznamenitejši črnogorski vladika in epski pesnik (Peter Petrovič, »Gorski venec«), 14. papirnato otroško (pokrivalo, 16. listnato drevo, simibol slovanstva, 18. vrsta pokrivala, 20. ki-do- slovenskih gledaliških igralcev, Se- nezijski otok ob vzhodni obali Ì 2 PPB 3 L 5 6 7 8 9 8H§ 10 ! 11 - 12 D 13 fH§| M 16 lezzi 16 17 fB9 18 19 20 BI 21 22 ro c-O 89 -J- Jave, imenovan »raj na zemlji«, 21. puščice, konice, 22. otok v Neapeljskem zalivu z mnogimi na-ravnimi lepotami in zelo močnim turizmom, 24. pravila za pravilno uporabo jezika, gramatika. Navpično: d. vrsta uganke, pri kateri so navedeni zlogi-, s pomočjo katerih je treba sestaviti zahtevane -besede, 2. skala, 4. prapor, 6. prijetno počitniš-ko ^opravilo v vodi, umivanje, 8. izgubi-tev zavesti, 12. močno zarasla hosta, goščava, 13. preprosta lesena stavba, 15. zelo hranljiva pijača, 17. odrezan tanek, toda dolg kos lesa, 19. deklica -na -paši, ki čuva čredo, 23. besedna vrsta v slovnici, ki določa kraj, način, vzrok in mero, adverb. Pravilna rešitev Rešitev zadnje nagradne križanke je naslednja: Vo-d.: 1. start, 6. Ikomet, 11. Skopje, 12. A-gadir, 14. Smirna, 15. folio, 16. J(ulija) P(rimic), 18. Macao, 19. Kalan, 20. tar, 21. elan, 22. Doris, 23. teza, 24. ht, 25. volan, 26. zamah, 27. antimon, 30. baron, 31. orden, 32. eolit, 33. kvart, 34. avtomat, 36. griva, 37. Grieg, 38. Li, 40. raca, 41. sonar, ki jo boljši in hitrejši napredek podjetja. Kot prvo zadevo smo načeli: DELOVANJE NABAVNE SLUŽBE IN NJENO PROBLEMATIKO. Vzrok, da smo pričeli z na--bavno službo je ta, da se vedno pogosteje sliši tako -v obratih kot na raznih sejah in sestankih, da je za slabo kvaliteto izdelkov kriva nabava, ker ni pravočasno nabavila ustreznih surovin, utenzi-lij, ker je nabavila nekvalitetni pomožni material, neustrezne ke- 42. I-kar, 44. osa, 45. kamin, 46. plača, 47. BT, 48. polom, 49. Slovan, 50. Anatol, 52. glavan, 53. Kranj, 54. kanal. Skupno s-mo dobili 50 rešitev. Prišlo jih je pravzaprav 62, vendar jih je -biilo 12 poslanih v ovojnicah ter so zato neodprte romale v koš. Ponovno zato opozarjamo reševavce, naj pošiljajo rešitve brez ovojnic. To seveda ne velja za tiste, ki rešitve pošiljajo po pošti. IZŽREBANI SO BILI NASLEDNJI: 1500 dinarjev — KUPON 3 1. -nagrada — Stane Kašman, 2. nagrada — 1200 -dinarjev — Janez Mu-žan, 3. nagrada — 1000 dinarjev — Jože Tomšič, 4. nagrada — 900 dinarjev — Vida Žumer, 5. nagrada — 800 dinarjev — Tone Šemrov, 6. -nagrada — 600 dinarjev — Bogomir Žen. REŠITVE NAGRADNE ZLO-GOVANKE ODDAJTE NAJKASNEJE DO DO 10. FEBRUARJA! delno so pa zanesljivo krivi tudi drugi. Zadeva je torej zapletena in bo zahtevala dokaj časa in še več dela, predno bomo imeli uspehe. Kot prvo potezo je ODS zahteval od nabavne službe poročilo o njenem delu in problemih, obenem pa je prosil obratovod-stva ekonomskih enot, naj dajo podatke o delu -nabavne službe ter o -raznih slabostih, -ki povzročajo padec kvalitete in kvantitete proizvodov. Uspeh ni -preveč razveseljiv, saj so podatke poslale le EE iz obrata I, medtem ‘ko so v obratu II izjavili, da so v preteklem obdobju glede teh problemov že večkrat poročali na raznih sejah, v prihodnje pa ne bodo več, ker niso imeli doslej nobenega uspeha. Da tak odnos onemogoča resno in koristno delo našega ODS je več kot jasno in tudi obsojanja vredno. Kljub negativnemu stališču merodajnih iz obrata II pa bo ODS načeto nalogo nadaljeval, ker si od njene rešitve lahko zares veliko obeta. Bolj konkretno pa v prihodnji številki! Peter Gunčar Bravci! Pošljite nam sestavke na razpisano temo, da bomo lahko izvedli ocenitev. Pošljite nam tudi še več vprašanj, na katere želite odgovore! Uredništvo Zanimive so dogodivščine v vzdrževalnih obratih v obratu I. V mehanični delavnici je kar na dnevnem redu obmetavanje z ostružki (Spanami). Mečejo jih eden drugemu v stroj, v obraz in podobno, pa zato ni nič čudnega, če jo je eden staknil v oko, da je bil 'potem šest dni v staležu. Lahko bi bile posledice še hujše. Večkrat so zabili sodelavcu v stol •udi žičnik (žebelj), da bi se nanj usedel. Lahko si predstavljate, da bi bila rana lahko zelo nevarna i,n boleča. Tudi delovno omaro so enemu zabili, da sploh ni mogel vanjo. Če drugega ne morejo, pa namažejo ročaje na strojih z mastjo za mazanje strojev ali pa z oljem. Jasno je, da so to izredno grde navade, ki bodo prej ali slej učinkovito kaznovane. Nič čudnega ne bo, če bo nekega dne kdo izmed prizadetih frčal iz podjetja, ker drugega ne zasluži. So pa v vzdrževalnih obratih nekateri člani tudi prebrisani da je kaj. So »pogruntali«, da bi se na račun eknomske enote splošna uprava dalo marsikak dinarček pridobiti, češ: »Naše osnovne postavke so večje kot v splošni upravi, če se združimo, bomo pa dobili še malo več variabilnega dela.« Pa so predlagali združitev obeh ekonomskih enot. Seveda niso pomislili na to, da imajo nekaj soli v glavi tudi člani ekonomske enote splošna uprava. Če bi že bila združitev korak naprej —-kar seveda ni — bi v tej enoti predhodno tudi povečali osnovne postavke, kot so jih v vzdrževalnih obratih že pred leti, nato pa bi šli v združitev. Ker pa bi bil ta korak lahko samo negativen, je bila zahteva vzdrževalnih obratov zavrnjena. Predlagano pa je bilo, da bo treba najti nek način stimuliranja vseh tistih, ki so pridni in delovni, lenuhe in tiste, ki zabušavajo pa bi ta način nekolik» krenil po nosu. Trenutno je v tej enoti stanje namreč takšno, da jih nekaj dela že preko svojih moči, nekateri pa na račun teh lepo udobno živijo in nosijo dam polne žepe neprisluženega denarja. Kot sem že rekel bodo v kratkem v tem pogledu nastopile določene spremembe v prid prvim in v škodo drugim. Nekoč sem bral v našem listu, da bi bilo pametno, če bi na vhodnih vratih v poslopja uprave napisali, kakšni oddelki so v eni ali drugi. Izgleda, da je ta pametna beseda naletela na gluha ušesa, čeprav letanje raznih domačih in tujih ljudi dokazuje, da se v našem labirintu v obratu I ne znajdejo. Zaradi lega seveda zgubijo več časa, so slabe volje, povprašujejo .mimoidoče in podobno. Zdi se mi, da je včasih treba realizirati (izvršiti!) tudi kakšno tako idejo, ki pride od nebodigatreba. Takole. Upam, da vam bom -ugajal, čeprav so me kar krepko »reducirali«, kar bi se po slovensko reklo: prisilno skrajšali. V prostem slogu pa bi jaz to imenoval: posekanje konic. Zahvale vojakov Morda vsi ne veste, da je podjetje oziroma Sindikalna organizacija za Novo leto obdarila tudi tiste člane našega kolektiva, ki služijo vojaški rok. Sicer skromna darila so med temi člani vzbudila veliko veselje in hvaležnost. Objavljamo njihove zahvale in čestitke, ki smo jih prejeli. Takole nam pišejo: Najlepše se vam zahvaljujem za poslani denar. Vse člane kolektiva, posebno pa svoje sodelavce lepo pozdravljam in jim želim mnogo sreče in uspehov v novem letu. Franc Čadež Sindikalni podružnici se zahvaljujem za čestitke in za denar. Zahvaljujem se tudi za časopis TEKSTILEC. Obenem želim delovnemu kolektivu Tekstilindus veliko uspehov v letu 1964. Janko Karun Zelo sem se razveselil ko sem prejel tovarniški časopis in denar. Časopis mi obuja prijetne spomine na tiste dni, ki smo jih preživeli v podjetju. Upam, da mi boste list še nadalje pošiljali, da bom vedel kaj in kako delate, saj me vse to še vedno zanima. Upam tudi, da se bom po končanem vojaškem življenju lahko zopet vrnil v vaše podjetje. Toplo pozdravljam tudi vse svoje bivše sodelavce v nabavnem oddelku in celotni kolektiv ter vsem želim mnogo sreče in zadovoljstva. Janez Kozjek Prejmite lepe pozdrave od vojaka, ki služi vojaški rok v Sarajevu. Prosim, če mi pošljete Tekstilca. Ni mi sicer žal, da sem vojak, ker sem se že veliko koristnega naučil in se bom še, vendar pa pogrešam novic iz podjetja, v katerem sem prej delal z veseljem. Vsem svojim sodelavcem vzdrževalnega obrata v obratu I želim srečno in uspehov polno novo leto 1964 in seveda tudi ostalim članom podjetja. Ivan Pelko Iz Banja Luke nam piše Pavel Janc. Zahvaljuje se za poslani denar in hkrati želi kolektivu, da bi imel v bodočem letu še večje uspehe. Pavel lepo pozdravlja tudi svoje sodelavce, in upa, da bo zopet lahko delal v njihovi sredini ko se vrne iz vojske. Po dolgem času vam pišem nekaj besed o sebi in svojem sedanjem življenju. Predvsem bi se rad zahvalil za poslano čestitko in denar. Zelo sem bil presenečen ob spoznanju, da se me spominjate tudi sedaj, ko sem izven podjetja. Upam, da se bom lahko povrnil k vam nazaj, če seveda ne bo kaj narobe. Lepo pozdravljam šefinjo votka v obratu II, Ančko lečnik ter tkalskega mojstra iz istega obrata — Miho Juvana ter vse sodelavce. Franc Udovč Izredno grdo navado imajo tudi nekatere ženske v splošni upravi. Vem, da mi ne boste verjeli pa je le res, da sem se nekega dne, ko sem pregledoval čistočo njihovih sanitarij v obratu I, popeljal naravnost v zid, ker mi je na mastnih tleh spodrsnilo. Verjetno mi ni treba še posebej -povedati kaj je bil vzrok moje vožnje. čistoča je v obratu I zopet na višini. Ne vem, kje je bolj grdo in -navlečeno a-li pred garažami ali pred kotlarno ali pred skladiščem gotovega -blaga, še sreča, da je cesta do obrata I v tako slabem stan-ju, da zaradi nje niso dovoljeni obiski raznih tujih delegacij, saij- bi drugače obiske morala -prepovedati sanitarna inšpekcija. Pomemben dogodek v tem letu je bila tudi prva seja Centralnega delavskega sveta, ki je v nasprotju z dosedanjimi, trajala samo deset minut. Sicer je res, da so bile mnoge od prejšnjih dolgovezne in dostikrat prilagojene za sladko spanje -nekaterih članov, vendar je tako -hiter prehod na izredno kratke tudi pretiran. Povsod je treba delati postopoma in z določeno previdnostjo, ker skoki iz. enega v drug ekstrem niso priporočljivi. Bi pa ob tej priliki svetoval članom tega organa, naj le hodijo bolj redno -na seje, ker bodo le-te drugače nesklepčne, kar bo nam vsem v škodo. Zahvaljujem se vam, ker mi pošiljate Tekstilca. Srčna hvala za poslani denar in za novoletno čestitko. Vse skupaj lepo pozdravlja vojak Hubert Zavašnik Sindikalni podružnici Tekstilindus se lepo zahvaljujem za novoletno čestitko in za denar. Obojega sem bil zelo vesel. Pri vojakih pride vsak diinar prav. še enkrat lepa hvala in mnogo veselja in sreče v novem letu. Alojz Škarja Čeprav malo pozno, vam tudi jaz želim vsem skupaj v podjetju srečno In uspešno novo leto. želim, da bi podjetje v tem letu doseglo še lepše uspehe. Obenem se zahvaljujem za poslano darilo in za čestitke ter tovarniški list, ki ga z veseljem čitam. Še enkrat hvala za vse in mnogo uspehov! Joža Zupan Najlepša hvala za poslani denar, za čestitko in glasilo, ki ga redno prejmem, obenem pa srečno in uspešno novo leto. Riki Frelih Podobne pozdrave in zahvale so poslali tudi ostali vojaki. Iz njihovih pisem se vidi, da so bili presenečeni in zadovoljni skromnih daril in pozornosti. Dragi vojaki! V imenu kolektiva se vam zahvaljujemo za čestitke in vam hkrati želimo, da bi svoje obveznosti do družbe izvršili kot je treba in v veselje vaših predstojnikov. Želimo vam dalje, da bi se pozneje zopet lahko vrnili med vaše sodelavce v podjetju. Uredništvo Zahvale bolnikov Naša sodelavka Julka ŠKAPIN se zahvaljuje ekonomski enoti predilnica II za denarno pomoč in tričlanski komisiji, ki jo je obiskala v bolnišnici na Golniktt. Pravi, da je bila nad pozornostjo enih in drugih ganjena in srečna. Kolektivu želi naša Julka mnogo uspehov v letu 1964! Morda se spominjate, da smo že pisali o Tončki Mrak, ki je bila v botniišniici v Valdoltri pri Ankaranu. Tončka se je 16. januarja nenadoma pojavila v našem uredništvu in povedala, da se je končno vrnila domov. Je sicer še slaba in bo nekaj časa še doma, vendar ji gre močno na bolje, kar veseli tudi nas. Tončka se zahvaljuje za vse izkazano razumevanje in pozornost kolektivu in tudi za vsa darila, ki jih je prejela. Po svojih močeh pa bo z veseljem zopet pomagala, da bo uspeh podjetja še večji. ______________ Za novoletne -praznike so me obiskali trije člani kolektiva. Prinesli so mi darilo in čestitko. Za pozornost se kolektivu iskreno zahvaljujem. Marija Drole Iskreno se zahvaljujem Sindikalni podružnici »brata I za obisk in darilo. Želim vam, da bi imeli v letu 1964 velike us-pehe. Zelo, zelo rada bi bila -zopet zdrava, da bi z delom lahko povrnila vaše razumevanje za bolnega člana. Franc Zorč Zelo me je presenetila vest, da ste me hoteli obiskati -v bolnici. Žalostna sem, ker me ravno tedaj ni bilo tam. Presenečena in vese- Iskreno se zahvaljujem sind, pododboru in vsem tistim, ki so mi pomagali v nesreči, ki mi je pogorela oprema stanovanja. Posebno pa sem hvaležna mojstru tov. Rakovcu za posebno pozornost in prijaznost. Anica Pucelj Ker moram iz podjetja se ob tej priliki zahvaljujem svojim sodelavcem v e-kspeditu za prijateljstvo in pomoč. Žeiim jim, da bi v bodoče imeli lepe uspehe, da bi bili na delovnem mestu zadovoljni in zdravi. Enako želim tudi kolektivu podjetja. Ela Pivk, Zg. Bitnje št. 2 Ob odhodu v pokoj se za vso pozornost in razumevanje sodelavcem belilnice, barvarne in tudi vodstvu plemenitilnice v obratu II lepo zahvaljuje Martin Zlate. Vesel je in hvaležen za darila, ki jih je ob odhodu prejel od sindikalne podružnice e. e. plemenitilnica II. Zahvaljuje se lepo tudi tov. Antonu Kurat za lepe poslovilne besede. Od pionirjev iz šole Trstenik smo prejeli zahvalno pismo, v katerem se zahvaljujejo za novoletno darilo. la sem bila posebno zato, ker je bil zame to prvi obisk odkar sem bolna. Upam, da bom zopet kmalu med vami, da se vam osebno zahvalim za pozornost. Mnogo sreče v -novem letu vam želi Mariya Čebular Tudi to niso edine zahvale, ki smo jih prejeli, vendar ni dovolj pro-stora, da bi objavili vse, ki govore o veselju, presenečenju i,n ganjenosti naših bolnih članov. Kaj naj tu še pišemo? Tako, kot nam oni žele uspehov jim želimo mi, da bi skoraj okrevali in se zdravi vrinili v podjetje, kjer jih pogrešamo. Torej! Vrnite se kmalu! Uredništvo Če smo kakšno zahvalo spustili to ni bilo namerno. Prizadete zato prosimo, da nam napako oprostijo. Kolikor žele, da zahvalo objavimo pozneje, naj nam jo pošljejo ponovno. Uredništvo Program za bodoča tekmovanja športna komisija pri Sindikalni podružnici je na svoji zadnji seji sprejela program dela za prvo polletje 1964. leta. Plan je sicer za nekatere panoge le okviren, medtem ko je za smučarje, san-karje, namizni tenis, kegljanje in šahiste že bolj konkreten. Sicer pa je po posameznih panogah predviden sledeč program: SMUČANJE IN SANKANJE: (Vodje: Jereb Ivo in Žvokelj Drago): — v februarju bo prvenstvo za člane kolektiva v smučanju in sankanju, — udeležba tovarniške ekipe na prvenstvu občinskega im okrajnega sindikalnega sveta, — udeležba na Teksilijadi, — organizacija enotedenskega tečaja za smučanje (začetek 1. februarja, vodi: Jereb Ivo). NAMIZNI TENIS: (vodja: Bajželj Jošt): -----organizacija rednih tedenskih treningov, — prvenstvo med ekonomskimi enotami (ekipno), — prvenstvo delovnega kolektiva za posameznike, — organizacija medkoiektivnega tekmovanja, KEGLJANJE (vodja: Rogelj Janez) — v mesecu januarju 15., 22., 24.) prvenstvo kolektiva za posameznike na kegljišču Triglava, — redni treningi (dvakrat tedensko), — udeležba na rednih mesečnih krožkovnih tekmovanjih, STRELJANJE (vodja: Jenko Peter) — organizacija rednih tedenskih treningov v športni dvorani v obratu I — udeležba na raznih tekmovanjih, ODBOJKA — izdelati bo treba program dela, — organizacija treningov, — rešiti problem najemnine prostorov, ŠAH (vodja: Škrab Franc) — organizacija prvenstva Tek-stilindusa (19. t. m.), — organizacija brzopoteznega turnirja. Toliko danes za vse tiste, ki mislite sodelovati v eni izmed navedenih športnih panog. J. J.