ŽEUE, NAČRTI, UPI NAŠIH OBČANOV NA PREHODU IZ STAREGA LETA V NOVO
Dedek Mraz mi bo prinesel
Takole navadno začnejo naštevatl svoje želje našl najmlajšl, ko Jlh povprašam, kaj si želijo ob novem letu. Novo leto — to Je zanje predvsem tiato vznemir-IJIvo srečanje z dedkom Mrazom, pa najsi Jlh oblšče doma all pa v vrtcu.
Za nas pa je novoletni čas predvsem čas, ko si vsako leto znova obljubimo, da bomo v prihajajočem letu uresničili vse tiste načrte, ki jih do sedaj nismo, iz kdove katerega vzroka pač. Kujemo nove in nove načrte, premišljujemo, kako bi jih kar najbolje ure-sničili in skušamo v spominu ohraniti le tiste prijetne, vese-le in uspešne trenutke tega le-ta, vse manj prijetne pa želi-mo odriniti v preteklost, češ »zgodilo se je pač, kar je, je...«
Poglejmo, kaj vse si naši ob-čani želijo v letu 1980, čeprav je še nekaj dni do konca tega leta. Njihovi odgovori so si med seboj dokaj različni in za-nimivi hkrati.
Aleš Pevec, študent-bruc na Pedagoški akademiji:
»Predvsem upam, da se bo v novem letu kaj izboljšal po-ložaj v svetu. Vsi ti politični spori naj se ne bi še zaostrili, kar pa je skoraj preveč opti-mistično pričakovati! Moje či-
sto osebne želje pa so, da bi šlo v mesecu januarju, ko so izpiti, vse v redu. No, take že-lje imajo najbrž vsi študnenti, .zeleni' bruci pa še prav po-sebno... Kar pa se tiče mate-rialnih, predvsem finančnih sredstev: nekateri, kot vemo, dobesedno hlastajo za denar-jem, meni pa se ta plat življe-nja ne zdi bistvenega pomena. Zadovoljstva in sreče namreč ne iščem v denarju, pa ju tudi v letu 1980 ne bom. Moj cilj je zdaj prvenstveno študij, zato so tudi moje želje v zvezi z njim, poleg ostalega, seveda!«
Tatjana Prezelj:
»Želim   si,   da  bi  končno
' zbrala toliko poguma (ne de-
narja!) in si kupila avto. Voz-
niški izpit namreč že imam
nekaj časa, le k vožnji se nika-kor ne morem pripraviti. V le-tu 1980 bi torej rada postala »čisto prava« voznica. Kar pa
se tiče moje zaposlitve, upam, da se bo v novem letu nekoli-ko uredilo planiranje prostih dni. Potrebna bi bila večja si-stematičnost! Ne veste, kakš-na naglica je zdaj v teh dneh pred koncem leta: treba je po-rabiti preostanek prostih dni, pa še in še! No, to me kar pre-cej moti in upam, da bo z no-vim letom kaj bolje.«
Virginija Novak, študent-ka 4. letnika medicine:
»Moje želje in načrti zadeva-jo predvsem študij. Uspešno bi rada končala letnik in bi
morda lahko šla na prakso v tujino, kar je moja velika že-lja. Na splošno bi mi pa bilo zelo všeč, če bi ljudje, ki imajo kaj besede pri urejanju pro-meta, prešli z besed k deja-njem in bi center mesta v real-nih možnostih zaprli za pro-met. Veliko se je namreč že govorilo, naj bi center postal ,zatočišče' pešcev in naj bi ne-kaj ulic povsem zaprli za avto-
mobilski promet, toda od teh načrtov je do sedaj bore malo uresničenega!«
Pavla Koritnik, prodajalka na cvetlični tržnici:
»Predvsem si mi, prodajal-ci, želimo, da bi nam izboljšali pogoje za naše delo. Zdaj sto-jimo tu iz dneva v dan v mra-zu, vročini, na vetru... Tudi naše cvetje je izpostavljeno vsem vremenskim spremem-bam in je seveda normalno, da se zato hitreje kvari. Vse to bi se občutno izboljšalo, če bi
nam postavili tu v bližini nek pokrit prostor, namenjen pro-daji cvetja. So seveda še dru-ge težave, ki pa jih zdaj ne bi naštevala. To, vidite, si želi-mo; upamo samo, da se bo v letu 1980 kaj premaknilo na bolje.«
Vasko Vidpvič:
»Zdravje!« »Samo zdrav-je?« »Ostalim pa obilo uspeha!«
Marija Krapec, uslužbenka v kavarni Stari Vodnik:
»Zelim, da se cene ne bi ta-ko vrtoglavo dvigale, da bi po-
kojnine kmalu povišali, pa da bi bili ljudje zdravi in zado-voljni. Potrebna bi bila boljša preskfba s pralnim praškom -upajmo, da nam ne bo treba zaradi tega pomanjkanja ho-diti okrog v umazanih oblači-lih! Za kavo mi je pa vseeno...«
Zdenka Špoher, uslužben-ka v isti kavarni:
»Kaj si želim v novem letu? Predvsem zdravje, pa da bi z
možem lahko čimprej začela graditi hišo. Rada bi ustvarila družino!«
Kako zelo različni so odgo-vori treh otrok iz WO Polja-ne od teh, ki smo jih prej na-vedli!
Tamara je povedala tole: »Dedek Mraz mi bo prinesel zdravniško torbo, v njej  pa bodo:   zobozdravnik,   pa   ,ta
pravi' zdravnik, pa še punčka, ki se joka in smeje.«
Dejan: »Pisal bom dedku Mrazu, naj mi prinese zvezek in šolsko torbo. Drugo leto bi rad hodil v šolo.«
In še odgovor Petruše: »Ra-da bi dobila punčko z dudko, ki se joka... tisto, ki je na ba-terije!«
In za konec še odgovor To-fa; kratek, duhovit in učin-kovit, kot vedno: »Kaj si že-lim v novem letu? Vse tisto, kar si želi vsak poprečen Ju-goslovan - se pravi mal ,de-lat', pa velik ,zaslužit'!«