10. številka.
Trst v soboto 13. januvarja 1900.
Tečaj XXV.
..Edinost" izhaia en ifat na lan. ruutt nedelj iu praznikov. ub <». uri zvečer.
Za <-e|o leto........krou
/.» pol leta.........12 „
r.a četrt leta ........ fi „
ra en mesec........ i kroni
N*ri><h..ii4» je piatt-vmU naic.'j. .Na na-ročbe	pMluf^nc n*i <•61111»- miruva
BP !>rirk
Po tol >a kama h v Trstu pmdajejo po--amezne -tevilke po 1» stotink nvr.i; izven Trsta pa po -S stotink 14 nvč)
rdrfoii Ah,
& din ost
(rlasilo političnega <Iruštva ^Edinost" za Primorsko.
y «dlnui*tl je III1 M'
Oglasi
ne računani i»i» vrstah v netitu. 'Ah večkratno naročilo * nrinieruini poptisuvn. Poslana, osmrtnice 111 javne /.a i i vale. d<>-niH^i oeiasi itd. -<e računajo po i><»ir<>.l;>i.
Vsi dopisi uai se pošiljajo uredništvu. Nefraukovani dopisi se ne sprejeinapt. Rokopisi sp ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sp ie-jeina iipravništvo. Naročnino in ogl«*« je plačevati loco I rst.
1'redništin i 11 tiskarna se nahajata v ulici Carintia Hv. 12. 1'pravuiStv«, iti sprejemanje inseraiov v ulici Molin piccolo št v. .'!. II. itadstr.
I dajatelj uj dgo/orni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna kotisotcija lista „Kdinost" v Trstu.
Početek konca.
V Zagrebu, dne 10. jan. 1!M M L
-h1 je v nas ljudij, ki misli jo, da nam se u«- tr«-!>:i ni na jmanje ozirati na velike vnauje dogodke, celo sploh ne v širšo notranjo po 1 tiko, ampak da nam je zastaviti vso svojo silo v to. kako da si osvojimo občino za občino, mandat za mandatom: kako da zasnujemo šolo za šolo, kak<» da korak za korakom |xinarodimo vse javno življenje. Xa drugi strani je zopet dražili, ki menijo, da so vse to le malenkosti t^r pričakujejo rešen je jedino le od razvoja velikih dogo dkov, v prepričanju, da nam tedaj narodni preporod pade v naročje kakor zdrelo jalndko. Jedni in drugi imajo kriv«. kajti jedni in drugi pozaldjajo na ono ziato latinsko besedo: iiniim faeere, aliud non omittere. Zastonj nam vsi veliki dog< mi k i, ako mi z >11 »orn<> borbo in znojem svojega lica ne otmemo sovražniku )n*d za pedjo one zemlje, ki nam jo jo ugrabil krivici tolikili vekov : a k o z vztrajnim delom ne prebudimo narodne zavesti, tako. da se bo mogel 'upreti tudi ne|»ovoljnjim velikim dogodkom, a po-voljaji da ga najdejo pripravljenega. Na drugi strani pa. ako je naša dolžnost boriti se za narodni preporod neodvisno od velikih do-g<Mikov, vendar teh poslednjih ne smemo iz-puščati iz vida. kajti prav izkustvo zgodovine nas uči. da nam ti dogodki morejo zagotoviti notranje pridobitve ter nam pomoči do popolnega vstvarjeuja narodnih idealov.
\ vrsti velikih svetovnih dogodkov zavzema danes prvo in glavno mesto vojna v južni Afriki. Na prvi mah bi se moglo mi --iiti, da se ta vojna nas nimalo ne tiče. To ni resnica. Ne samo. da se nas tiče teoretično in moralno kajti zmaga šibkih, ki -e ln»re za svoje pravo proti sili močnejega, v-ikdar dobro prihaja šibkemu, ki se tudi hoče preriti do prava — ampak tudi radi tega. ker bi južno-atriška vojna, ob sedanjih vs|»ehih svojih, mogla biti začetek konea zi s te m u, ki je d ose daj bil fatalen za nas Slovane. Že večkrat smo obrazložili tesno vez med notranjo in vnanjo politiko v mornar-hiji, ter odločni vpliv, ki tra je do sedaj vna-nja politika vršila na notranjo. Ako se južnoafriške stvari razvijejo dosedanjim tekom, tedaj ni mogoče, da ne bi posegle tudi v vsetikuonosr mednarodnih »nlnošajev in prilik: a, ako posežejo, kdo bi mogel predvideti, kje Id moglo /vršiti ? ! Vsako prerokovanje v tem času bi bilo prazno in zastonj. Baš južno-afriški dogodki sov dokaz, kako smešno je prerokovanje tudi najokretnejih politiških ljudij. Pred malo meseci. pred vojno, kdo ni slabil premoči Angležke in njenega čvrstega gospodstva po vsem svetu? Ko je pričela vojna, so prijatelji lioereev obžalovali njih usodo. Ko so prišle prve vesti o vspehih njihovih. smo se vsi radovali, a zopet smo bili prepričani, da bo Angležka mogla razviti toliko silo, da se hitro zopet odškoduje /.a doživele nevspehe. Danes pa v obče vlada dru-gačno prepričan je. Danes je prepričan vsakdo, da je Koercem k o 11 e č n a zmaga zagotovljena; da so se vsi' osnove Angležev glede Afrike izjalovile : da posledice vojne za Angleže težko da bi ostale lokalizirane. Ali, če tudi je ob takem stanju stvari težko biti prorokom, jedno je vendar gotovo, to namreč, da p o r a z i A n g 1 i j e p o m e n j a j o zmago Rusije in Francije.
Že se govori o tem, da so Rusija giblje; a zbiranje čet na afganski meji ima vsakako velik, neoporečen pomen. Francija se v resnici ne giblje v onem zmislu, v katerem se giblje Rusija ; a to iz dveh razlogov. V prvo bi jej danes vsaki spopad došel v neprimeren čas, sedaj, ko je že na vratih razstave. V drugo pa jej treba biti previdneja nego Rudija. Vojna Rusije z Angležko bila bi
po izreku Bismarcka — podobna vojni slona s kitom. Nasprotno pa bi Francozki bilo težko, in bi tudi ne hotela izogniti se spopadu na morju, razun, ako bi se jej po kaki drzni operaciji posrečilo izkrcati svojo vojsko na angležka tla ter iz Londona diktirati pogoje miru. Od Julia Caesara do Napoleona je bil to vedno cilj vseh vojskovodij, ki so se iz Galije borili proti Angliji. Vendar pa, tudi če se Francozka ne giblje v tem zmislu, v katerem se giblje Rusija, drži svojo oko odprto na — Egipt. O Egiptu seže govori; k temu pomaga tudi brezciljna in smešna megalomanija Italije. Ako bodo ponizi Angležke trajali dalje, ako Rusija poseže vmes, potem tudi razstava ne l»o držala Francije na uzdi in je ne zadrži, da ne bi uporabila položaj za revindikacijo svojih zahtev glede Egipta. Resnica je, da tu ne gre za trojno zvezo: resnica je celo, da si nemški cesar prizadeva, da bi se držal Rusije in Francoske. A zopet je resnica, da se jeden člen trozveze — Avstrija — drži povsem pasivno; da drugi — Italija — kakor da hoče spuščati se v pustolovja Angliji v prilog, kar moramo mi le želeti, ker bi že po tem vspehu Rusije in Francozke znatno oslabela trojna zveza in nje vpliv. Današnja politika Rusije na Balkanu je diktirana samo po splošnem položenju, ki je Rusijo nagnil do miru. Izgledalo ;e bilo kakor da se je Rusija odrekla Balkanu in Carigradu. No, ona je samo pre-menila taktiko. Popred je hotela v Azijo preko Balkana in Carigrada, sedaj pa snuje, kako iz Azije preko Carigrada p r i d e v K v r o po. Carigrad pa je točka, kjer se njeni interesi križajo z onimi Angležke, a kjer na drugi strani soglašajo interesi Angležke in Avstrije, kakoršnja je ta poslednja danes. No, mi nočemo dalje s ko-njekturami. Elementarno je, da je vsaki vspeh Rusije in Francije na škodo Nemčije; a potom trojne zveze je elementarno, da vsaki in tudi najmanji dogodek na V z to k 11 mora delovati na našo monarhijo: elementarno j", da prvi dih <»<1 zunaj more zrušiti to papirnato zgradbo, ki se imenuje dnvalizem. Ali nimamo torej prav. a k o j ti ž n o-a fri š k o v o j no imenujemo: za č e t e k ko n e a ?! Rusija se giblje!!
Dinko Politeo.
Velika laž našega časa.
Iz »Moskovskega zbornika« Pnbjedoiinsceva.
I.
(Dalje.)
Kadar torej voditelj stranke združuje s silno voljo še dar krasnorečja — kaže se lahko v svoji prvi u logi na odprti sceni pred vsem svetom. Ako pa nima tega daru, mora liki režiser stati za kulisami in od tod i uravnavati tek parlamentarske igre, razdeljevaje uloge, izpuščaje govornike, ki govo r e za-nj, potem, ko so za stvar uporabili raz-borite|še, a neodločniše zastopnike svoje stranke — ti pa za-nj 111 i s 1 i j o. Kaj pa je parlamentarna stranka *.' V teoriji — zveza ljudij, jednako mislečih in združujoči h svoje sile v vzajemno oživotvorjanje svojih nazorov gledč zakonodajstva in smeri državnega življa. A takšne so morda samo male zveze: veča, vplivna parlamentarska stranka se tvori samo pod vplivom osebne čestihlepnosti okrog ene gospodujoče osebe. Ljudje se po naravi dele na dve kategoriji: eni ne trpe nad seboj no-l>ene oblasti in si zato prizadevajo, da bi sami gospodovali; drugi pa se po svojem značaju boje nositi na sebi odgovornost, združeno z odločilnimi dejstvi, ter se pokore o vsakem odločilnem dejanju drugi volji: ti poslednji kakor da bi bili rojeni za podrejanje. Oni sestavljajo med seboj čredo, ki sledi za ljudmi volje in odločnosti, ki pa so
v manjšini. Na tak način se najnadarjeniši ljudje zadovoljno uklanjajo in z veseljem polagajo v tuje roke svoje delovanje in skoraj instinktivno »iščejo voditelja« in postajajo njegovo poslušno orodje v prepričanju, da jih on vodi k zmagi in — neredko k plenu, i — Tako vsa prava parlamentarska dela opravljajo voditelji strank: oni sklepajo, vodijo boj in praznujejo zmago. Javne seje niso nič drugega, nego javne predstave za občinstvo. Govori se, govori samo zato, da se ohranjuje fikcija parlamentarizma. Malokatera stvar sama po sebi provzroča parlamentski <lclep v kaki važni stvari. Govori služijo v proslavo govornikov, v povišanje popularnosti, v ustvarjenje karijere, — a le redko odločajo glasovanje. Kako izpade glasovanje, — o tem odločajo navadno zuna| zbornice.
Takšen je komplicirani mehanizem parlamenta rskega igrokaza, takšna podoba velike politične laži, gospodujoče v našem času. Po teoriji parlamentarizma l»i morala vladati razumna večina: v resnici vlada pet ali šest voditeljev strank ; oni imajo po vrsti oblast v rokah. Po teoriji bi morali prepričanje utrjevati z jasnimi dokazi parlamentskih debat; v praksi prepričanje ne zavisi prav nič od debat, ampak se ravna samo po volji voditeljev in razsodkih lastnih interesov. Po teoriji imajo zastopniki naroda pred očmi samo narodni blagor, — v praksi imajo pod pretvezo narodnega blagra in na njegov račun pred očmi neredko svoj in svojih prijateljev blagor. Po teoriji hi morali biti najboljši in najpriljubljeuejši državljani : v praksi so to najčestihlepnejši in na jvsiljiviši ljudje. Po teoriji volilec voli svojega kandidata zato, ker ga pozna in mu zaupa: v praksi voli volilec človeka, katerega največkrat ne p,»zna, o katerem pa so mu nagovorili polna ušesa govori in kriki interesovane stranke. Po teoriji upravljata in vodita stvar v parlamentu — izkušena pamet in nesebično čuvstvo; v praksi — so glavne sile parlamentarnega življenja: odločna volja, egoizem in krasno-rečje.
Takšna je torej v resnici naprava, ki se proglaša za konečui cilj in venec državnih uprav. Težka in grenka je misel, da so bili in so še v ruski zemlji ljudje, ki sanjajo o o ti vedenju te laži tudi v nas; da naši profesorji še vedno propovedujejo svojim mladim slušateljem o zastopniški vladi kakor idealu državnih naprav; da naši listi in časniki vedno pisarijo o njem v uvodnih člankih in feljtonih pod znamenjem upravičenega redit ; pisarijo pa se ne potrudijo, da bi od bliže, brez predsodkov, upogledali v delovanje parlamentarnega stroja. Pa tudi že tam, kjer ta stroj deluje odzdavnaj — peša vera vanj ; še ga slavi liberalna inteligenca, a narod stoče pod težo tega stroja in spoznava v njem skrito laž. Mi morda ne učakamo, — a naši otroci in unuki učakajo brez dvoma strmoglavijenje tega malika, kateremu se sedanji razum še vedno klanja v zadovoljni zaslepljenosti . .
(Zvreetek tega prvega članka.)
Trst, dne lo. januarja 1900.
Izborna karakteristika. Rekši, da je vladna politika 11a	prava za-
gonetka, ako jo motrimo z avstrijskega stališča, je 5Sfulslavisches Echo» kaj dobro ka-rakteriziral najprej vladno politiko in potem naše Italijane.
O vladni politiki je rekel : Kjer je na-vstal kak naroden ali politiški spor med Italijani in Slovani, se vlada vsikdar zistema-tično postavlja na stran Italijanov. Sicer pa postopa vlada z vsemi jednakomerno — po mačehevski. Svobodne luke ni več, 11a drugo železniško zvezo z Evropo bomo še dolgo čakali, ob obstoječih tarifnih nastavkah južne železnice ne moremo konkurirati z Reko in . . . Hamburgom. Ali hoče vlada s tako politiko kaznovati Italijane radi minolosti. ali pa jih hoče upogniti za bodočnost \ prvem slučaju zadevlje kazen tudi nedolžne Slovane in Nemce — in škodi vsej avstrijski trgovini in industriji. V drugem slučaju pa doseže mej Italijani (treba jih poznati !) nasprotno od tega, kar je hotela doseči . ..
Tu prehaja avktor k Italijanom in meni: O da, ti Italijani! < )d vrlin Garibahlija je le malokatera prešla na njih, v napakah pa ga visoko prekašajo. Nositi lep* obleke, četudi iz cenenih snovij, sosebno velike klobuke in male čeveljčke — — — v obče bolj gigrl-ski, nego elegantni : žvižgati kako melodijo Verdijevo in ne umeti \Vagn» ij*' ■ navduševati se za secesijo, ne tla bi jo poznali; odhajati v vojno proti Turkom, ne da bi imeli orožja in srčnosti ; malo učiti se in vendar hoteti veliko znati : soseda (Slovence) pretepati. a zahtevati od istega ljubezen in spoštovanje: na drugega soseda (Nemca) zabavljati zato, ker jih nad kri Ij nje : imenovati se «libe-ralne», a protestovati proti napredku drugih (gimnazij v Pazinu); vlado žaliti z besedo in dejanski, a hkrati zahtevati od nje novih železnic, novih tarifnih nastavkov in novih privilegijev : metati kakega o h č i n s k e g a s v e t o v a 1 e a iz zbornice proti vsakemu pravu in zakonu ; prihajati iz Italije v Trst. kjer se puste oficijelno vsprejemati od župana in divje ob kri če vati od množice : drveti skupaj radi nekega Menotti Garibaldija, objemati ga dramatično, poljubljati ga sentimentalno in ob prihodu kakega redarja -— odnašati pete: biti antisemit in izdajati židovski časopis (nomina sunt odissa); državne poslance pošiljati v parlament kakor »kupčijske po-tovalee» (po opetovanih izva jali »Indipententa): tako in slično se v avstrijskem Primorju imenuje — «delati po italijanski«. Ali zaslužijo taki Italijani, da nosijo ime slavnih prednikov?! Njih voditelji stranke so večinoma Židje, slovanski renegatje in oderuhi (ljudje, katerim je politika molzna krava)...
Italijani in vlada, vlada in Italijani... intra muros peeeatur er extra. In morala te bajke ? Posvečena je Slo v a n o 111!
Redni občni zbor
društva „Našii straža44 v Ljubljani za leto 1899. se bo vršil dne 14. januvarja 1900 obli. uri v Trstu v
„Slavja nsk i čitalnici", z sledečim dnevnim redom :
1.	Poročilo predsednikov.
'J.	Nagovor taj ni ko vo.
o.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Sklepanje o poročilu načelstva.
T>.	Volitev treh pregledovalcev računov.
t>.	Eventualni predlogi in sklepanje o njih.
V L j ubij a n i. dne decembra 1899.
Načel stvo.
Politični pregled.
I'KST, l;i. januvarja 1H00
K položaju. Včeraj je torej bil d r. Korber res pred cesarjem in ljudje, ki ču-jejo travo rasti, hote ne le vedeti, da je mogel naznaniti vladarju, da se mu je sestava ministerstva posrečila, marveč so nam že predstavili celo listo bodočih ministrov. Po tej listi postanejo ministri-rojaki: za Galicijo Chlendovski. za Cehe Rezek in za Nemce vseučiliščni profesor Czvhlarz. Najznamenitije za nas pa je, da na listi s t o j i t u d i ime n a m e s t n i k a t r-ž a š k e g a, g r o f a G o e s s a, k a k o r m i n i s t r a za t r g o v i 11 i). Zelo vabljivo bi bilo pisati nekoliko svojoga menenja, ali i ker zatrjajo z Dunaja doli - glej brzo-
davke — da so vse to le zgolj kombiuaoje, kron. (S.,j j,I. i,,,ujo!) - Odobrili so vtč nekaznovani ii..:u.c«.i siražu-k Jurij Zuru.an,
icr sc <»'> zadnji točki dnevnega
reda
treba prekoračenj Z'_T' *
kreditov ter dovolili «6.000 kron katerega je državni pravilnik tožil zaradi	* Slučaj 11 i predlogi*, »i nobeden oglasil k he-
golj za d > »<rotov i j en je ljudske šole vul. Donadoni. krive izjiovedbe pred sodiščem, je bil oproščen.	sedi, zaključil je predsednik zborovanje.
Sistem i ziraii so dve mesti |M>možnih otro- Drobnosti. 30-letni tesar Feliks Sodo-	Z ozirom na to, da se nimamo toliko
kovič iz ulice Gapuano št. 1-"». je včeraj na	zaželjenc slov. trgovske šole, a da ii» dru-
nekem parniku popravljal razne stvari ter se	štvo namerja svoje ude /. jedne strani vzga-
d i torej n i kdo še ne ve nič gotovega, I m »trpeti in čakati na listki, ki ne bo kombinacija.
Avstrijska delegacija je v včeraj- škili vrinane. šnji sej. vsprej.-la i/.redni budget za vojsko.	Temu j.' sledila tajna seja, v kateri so	, . .	■ _ , ■	v . .
proračun ^mmega finančnega ministcrstva dovolili domovinsko pravieo samim Italijanom o tej priliki nevarno poškodoval. Spravili so jati v narodnem duhu, zdrugepaspoueni.nl
in najvišega računskega dvora kakor tudi in Ntracem r.-dni in i/redni proračun za inornarieo. Mej
ga na rešilno postajo in od tam v bolnišnico.—i predavanji o trgovskem knjigovodstvu, ni-»Tudi na znotraj!« Pod tem naslovom Včeraj jutro so našli 72-letnega Mateja Do- j cimanju, dopisovanju in o drugih za trgovca del.ato V^r-Mnm /a mo-narin, je grajal sni., prinesli pred včeraj notico, doposlano nam leša mrtvega na Belvederju. Revež je bil koristnih predmetih nuditi jim priliko, da se <lele~at Kalian. da je i/ključni monopol av- našem somišljeniku.	brez dela in strehe. Zaspal je na vedrin ter kolikor možno izobrazijo v vseh za trgovca
-trij'kcga ek-porta v rokah avstrijskega	Na koncu smo dostavili, da je c. kr. pošta zmrznil. Truplo so spravili v mrtvašnico pri j potrebnih vedah, dolžnost je pač vsaeemu
■tnjskcga eksport:
Llovda. ki La niotio]M»l izrablja v škodo ek-	tn.li v slovenskem jeziku priredila naznanila sv. Justu.
-porterjev. Uekel j«*, da tudi hitrost Llov-	o novih |M>štnili spremembah, ker da smo mi
dovih ladij nikakor ni taka. kakoršne bi bilo	sami prejeli tako litografirano naznanilo. Do-.Greti štev. 1S0. strašna nesreča. Terezija j podpira, bodisi s pristopom kakor ustanovni
rodoljubu, kateremu je za napredek sloven-Otrok Ztforel ! Včeraj se je pripetila na ske mladine, da društvo po svojih močeh
želeti ter da naj >e eradnja pamikov ne stavili smo tudi, da, ako dopisniku niso dali p<»verj:ila izključno le ]H»djetju Sfabilimento takega naznanila, se je dogod.lo to. ker je
teenico, marveč
tudi druirim iadijarnicam. niso hoteli dati.
Delegat Rizzi >« je pritožil radi oškodovanja
Dopisnik pa nam odgovarja z dopisom,
Kupe«-valeev v-le 1 osiiutja inontiirnega -kla-	v katerem ojstro napada poštno vodstvo za-
• ii^ a za inornarieo. Admiral baron pl. Spaun	ra<ji njega pristranosti napram nam Sloven-
• izjavil, da v -'danjem proračunu ni zapo-	cem. Nočemo natisniti vsega spisa, ker bi ga
padeno -stavljenje nikakih novih ladij, mar-	tjs|<:1|i 1 /eno osebo, povemo pa naj,
več samo nad« »mesti rev d veli ne|M>rabnih ladij.	,]., jIna < {< »pisni k popolnoma prav, ko pravi :
< >uo razmerje k tujemu mlinarstvu, k; bi	, gU. prejeli 1 i t o gr a t'o v a n o naznanilo
/a«i. -<**a io varstvu našega obrežja, doseglo bi	v »venskem jeziku, za Lahe in Nemce se
- ~topra\ tedaj, ako bi se pomnožil'« vojno	j(, tiskalo!
P u š i n, ki stanuje v tej hiši, je šla nekaj	ali podporni ud, bodisi z darili strokovnih
kupovat v bližnjo prodajalnico, kjer se je	knjig, časopisov itd.
mudila le malo časa. Ko se je vrnila, je našla Tebi, «Zveza», pa želi poročevalec obilo svojega 4-letnega dečka vsega ogorelega le-	vspeha. Preskrbi nam številnih i zob ra zezati na tleh. Bilje že mrtev. Bržkone seje	ni h in narodnih trgovcev, ki bodo
ladijevje. I prava mornarice je stremila vedno za tem. da mornarica deluje v korist prek-
Vi. kakor urednik, ste dobili tisto slo-
vensko naznanilo, stranicam pa ne postre-Mske trg*»vine in vsaka misijonska ladija ^ ^^ nh. M osrednjem poštnem uradu ! i.na nalog, da zbira in |M.roča tozadevne date. j {n Moyek naj Wj ne ,„•, ^^^ ko m,mimo
deček igral z žveplenkami ter si zažgal obleko. Po sprejemu sodnega zapisnika so spravili truplo ponesrečenega otroka v mrtvašnico pri sv. Justu.
Dražbe premičnin. V poned., dne 15. januvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Donota štev. 22, oprema v zalogi; Ve rdela št. 740, hišna oprava ; Sv. M. M.
mogli v vsakem ožim tekmovati s tujci in kakoršnjih tako krvavo potrebujemo tukaj. Skrbi torej, da nas Jenko ne bo več opominjal na našo tužno sedanjost, oni Jenko, ki tako žalolmo poje o njej :
«Huei morje adrijansko ! Bilo nekdaj si slovansko, Ko po tebi hrastov brod, Vozil je slovanski rod*. Veliki ples trgovskih pomočnikov.
Tudi nasproti delegatu < iessmannu je pov-
<	i irjal l>aron Spaun. da je mornarica vedno pripravljena služiti trgovstvu, da je treba največo pažnjo posvečati domači industriji, in
ia se moramo kolikor največ mogoče otresti odvisnosti od inozemstva. Mornarska akademija ni nikaka visoka, marveč le strokovna
.šola.
Senzacijonelna razkritja. < > glavnem provzročitelju sedanje vojne v južni ' Atriki. angleškem ministru za kolonije, Gharu-•-rlaitiu. je prinesla »Ind i (tendence belge«
-	-nzncijoneliia razkritja, ki kompromitujejo t"ira moža notri do kosti. In žnjim je komuni! rana vsa Anglija. Ta razkritja obse-
s ijo 1 t dokumentov, iz katerih je razvidno, na je 1m1 < hani MM-iain sjm»razumljen > tistim
<	ee I iiliodesom, ki je svojedobni>, kakor ro par udri :z kapske kolonije v južno afriško republiko. \ eivilizirani svet je takrat ob---»jal ta roparski napad in pod pritiskom
Javnega menenja Anglija ni mogla drugače, nego da j«- uvedla proti Rhodesu preiskavo.
<	iori omenjeni dokumenti pa kažejo, da je bilo vse skupaj le |n*sek v oči, sleparija, kajti
—	kakor rečeno — Chamlieriain je vedel za
neprenehoma biti !><»j tam, kjer bi morala vladati brezpogojna enakopravnost !«
(P. S. Ko je bila ta notica £e stavljena, nam je došel en izvod omenjenega naznanila tiskan v slovenskem jezik u. I red.)
Zgornja, krave in konji; Corso št. 1, galante-1 Odsek slov. trg. pomočnikov naznanja slav-rije : v ulici Risorta štev. 1 B, konji in j nemu občinstvu, da se bo lože in vstopnice za
njih veliki ples, ki bo dne 4. februvarja t. 1. t. m. so | v gledišču «Artnonia«, dobivalo v kavarni bili prijavljeni: Sanci n Nikolaj, 4 1. Skedenj <Commereio» po sledečih cenah : lože v pri-št. .->4. — Škrk Emilija, 'J I., Sv. M. M. tličju S kron, v prvem redu b kron, v dru-
vozovt.
Imenik mrtvecev. Dne 12.
Zgornja št.	— Fonta not Anton, 4b 1.. j «rem redu 4 kron in v tretjem redu 2 kroni.
Iz Skednja nam pišejo: Po dolgem letu uli(.a Eremo At 177. _ Levi Belin;lj j | Vstopnina za gospode z d vem» damama 'J
ul. Cavazzeni št. 7. — Doleš Matej, 7'2 1., kroni, za dame same pa ul. Belvedere št. 11. — Cah Jurij, 28 1., ul. Poste N nove št. .">.
\ mestni bolnišnici: Gardevič j da se udeležč jutršnje vaje točno, ki Virginija, «><► I. - Trebeč Anton, 77 I. —j »Slov. čitalnici* ob treh popolutlne. Bernardini Alojzij. 7S I. — Mazzariai Matej,
je naš gosjH»d župnik naznanil kar dva »ofra« : enega za sv. večer o polnoči, drugega za Božič ob 1<>. uri. Morda s«' je nadejal, da stno mi Skedenjei kaj premeuili svoje menctijc o njem. Motil se je: razmerje mej nami iu njim je še vedno: kakor on
krona.
Dalje se priporoča vsem gospodom plesalcem in gospicam plesalkam češke beseile*,
bo v
nam, tako mi njemu ! *< >fra. opolnoči seje ^ , _ pg^'Jožef 53 , _ Ro(iler Jožet; udeležilo 1<* nekaj ženic Neškedenjk in nekaj
otrok : vsi drugi po cerkvi pa sm<» si - mislili svojo! Drugi »ofer ob 10. uri seje vršil še ob intenzivinjeni nesodelovanju Ske-ilenj«*ev. To je bila manifestacija, katero bi mora! uineti tudi gospod župnik ter nehati enkrat z apeliranjem na sicer notorično <la-režljivost in dol»rotvornost o <1 njega za-p u š č e n i li ž u p I j a no v.
< r, »spod ureilnik ! Ker Vam še nikdo ni nič sporočil o iuilijanski maši v Skednju, dovolite meni par besed. Kako nepotrebna je
»Zveza tržaške slovenske mladine«.
Občni zbor tega novega društva bo jutri ob uri popoludne v prostorih Del. pod p. društva«. Namen novemu društvu je vzbujati v mladini narodno zavest. Množica slovenskih izdajie v Trstu je izvirala po velikem delu baš od todi, ker nismo imeli društva s posebnim namenom, med mladino širiti narodno
1	1 1	, , . . , ta italijanska maša. oziroma nroimved v naši
►111 roparski napa«!, »1 a je j e p o d k u p 11	J r	11
-otlnike, da '»i oprostili obtoženca, da je uniči! razne dokumente, ki so ga kompromitirali. oziroma da je falzifikovai <loku-menU'.
In to je < liaml»erlain. minister za kolonije. ne »ž. ki je provzročil vt»jno. o kateri govori- Angleži, da jej je namen — širiti ev-ro|n«ko civilizacijo ! J
Tržaške vesti.
vasi. tega Vam menda ne treba praviti. Ko s<* je > prvega ob nedeljah in praznikih darovala ta sv. maša oziroma olulržavala italijanska propoved. udeleževali so se je le nekateri posili-Italijaiii - katerim je sicer služba božja deveta briga — iu jihovi otroci, ki j»a vsi uinejo slovenski. Tudi nekatere rodbine iz obližja jiokopališča so pošiljale svoje otroke v Skedenj k italijanski propovedi. To pa brez vsake potrebe, ker imajo službo božjo veliko bližje, namreč v kapeli na pokopališču, kjer monsiguor Tempesta vsaki dan ob 1>. uri da-
7S I. — Kermol Alojzij 1 ^ 1. — Cerkve-nik Marij, 2 1. — Zaniu Guido, 1 1.
Nocoj 11a plesni venček! še enkrat opozarjamo na nocojšnji plesni venček, ki ga priredi naše vrlo »Delalsko podporno društvo« v dvorani Mali v, ulica Torente št. lli.
Pevsko društvo »Slava« od sv. Marije Magdalene spodnje priredi jutri ob 4. uri popoludne izlet v sv. Marijo Magdaleno zgornjo, kjer bo pevalo v gostilno »pri Te-četu«. Poznavatelju razmer v naši spodnji okolici ne treba praviti, kako žalostno v narodnem pogledu je baš pri sv. Mariji Magdaleni zgornji, kako baš tam zob tujinstva neprestano in zistematično gloje na naši narodni lasti. Zati> pa je posebno hvalevredno na pevskem društvu »Slava«, prav to, da svoje delo obrača rado v take kraje, kjer treba braniti in reševati. Želeti bi bilo, da bi se je dečko kakor zid. A na daljnje vprašanje hvalevredni četi »Siavašev« pridružilo tudi namestnikovo, kateri jezik govore doma, je družili rodeljubov iz bližnjega Skednja in iz otrok odgovoril : slavo. Tako so odgovarjali mesta.
Tamburaški zbor v Skednju zaprične
Vesti iz ostale Primorske.
X C. k. namestnik grof Goess v Kaštelu. Na svojem potovanju po Istri je gospod grof Goess prišel tudi v Kaštel, v vas z slovenskim prebivalstvom in — laško šolo. Ogledal si je seveda tudi to šolo in je našel od l^O upisanih otrok le oH. Čitali so po italijanski, a na zahtevo namestnika, naj jeden dečkov raztolmači, kar je čital, molčal
T .vaški mestni svet Sinoči je bila I. ruje sv. mašo. Pozneje pa so ti »pobožni« si- vrst° |»reilpi»toili zabav v nedeljo dne 1-1
m. s prvo v e l i k o m a s k a rad o v ve
i-ti-šuj.i javna seja tuk. mestnega sveta. Pred- novi iu otroci avite eolture popolnoma zajui-- *dova je župan dr. Dompieri: vla<l<» je za- -tili to maso in sedaj zahajajo k istej večinoma
tudi drugi otroci. Gospodu namestniku se je menda stvar malce čudna zdela, kajti zahteval je, naj ustanejo vsi oni, ki govore doma »slavo«. In ustalo jih je 4C» od 5S. Ta šte-liki dvorani gospe Marije Sancin-Oeinot. Za- vilka ne potrebuje tolmača. »Naša Sloga
stopal namestniški svetovalei* vitez pl. .lettmar; 1»' naši slovenski verniki, ker jim je ura
navzočih je bilo .'II mestnih svetnikov.
primerna. Veleča^titi ordinarijat bi prosili.
Prečitali in odobrili -m> zapisnik zadnje naj se malce sam prepriča, kako nepotrebna - je, v/eli na znan <• inlgovur pristaniškega je italijanska propove«! v našem Škeilnjn.
četek ob ♦». uri zvečer. Vstopnina za možke 1 krono, za ženske HO stotink. Upati je, da se vrli Skedenjei, mili jim bratje Magdalen-čani in Tržačani v lepem številu udeleže te elo izprei 1 ol- |,rve maskanule in <la priskočijo vrlemu taiti-
urada v Genovi na zahvalo tržaškega mest- Prešnji gosp. kapelan se je
nega sveU za prijazno ,h,stopanje proti par- tarja pritoževal indijanskim vernikom — ko- buraškemu zboru.na pomoč, kajti isti nima niku liereniee« ter dopis simlaka v Rimu, likor je jih bilo — zakaj da ne zahajajo k ui javlja, da smrtni ostanki pesnika Me- italijanski propovedi?! Saj so si jo želeli vere o>tauej • nedotaknjeni, dokler jih ne !»rez nadaljnjega komentarja.
Prosili bi gospoda župnika, naj izpred
»"mIo mogli prepeljati v Trst. 1 Hvala Bogu. oddahnili smo sc.j
družili dohodkov, nego so oni, ki mu » jih donašajo veselice. Stroškov pa je veliko. Na svidenje torej prihodnjo nedeljo!
I. Oljčni zbor Zveze slov. trgovskih
pravi, da je spremljevalec gosp. namestnika zabeležil ti številki. Gospod namestnik je torej videl na lastne oči in potipal z lastno roko. kako se pri nas ustvarjajo Italijani. Ali sto*i kaj, da bo konec temu, za sedanjo dobo sramotnemu lovu na človeške duše Danes govore sicer, da gospod grof pojile na Dunaj. Tem bolje, tudi tam gori 11111 bodo — ako bo le hotel — izborno služile beležke iz šole v Kaštelu. Tam gori iu svojemu na-
oltarj;
■» r.	>/l	J^ * I ^ »»•	I	'» O ^ lili J	I fi p I V. I I	»» '' ' "" " —- " —	--- ---------------<^7 ------- i	^	.	. ,	. y .	■
ne odvrača občinstva od nedolžnih pomočil ikov» v Trstu seje vršil dne T. Jadniku v I rstu naj pove, kaj je doživel v .... . .	...	.	v- --i i šoli v Kaštelu, a ob enem nai ne liozabl se
šoli v Kaštelu, a ob enem naj ne posebno povdarjati, d a j e kašteli r s* k i
s 1 u č a j t 1 p t e e u z a
In če bi
Raseovich je inlerpeliral v stvari komu-	slovenskih veselic, kakor je minolo nedeljo	m- v dvorani «Slavjanske čitalnice*. Navzočih
nalnega gledališča, ki je / letošnjimi o|ierami	nagovarjal stariše, <la l»i ne puščali svojcev	je bilo okolu 40. a pristopilo že nad f>0 udov.,
-trašno p<»gorelo. {Iu sopogorelci so tudi naši	na ti^te »komedije«. S tem ne le da žali nas	Zborovanje je otvoril velezaslužni gosp. V.
okoličani, ki morajo tudi skladati za to gle-	in naš narodni čut, ampak se Midi smeši pred	Plesničar. S kratkimi, a jedrnatimi besedami
lal - e.i Župan je obljubil potrebne naredbe,	ljudstvom. In to menda ni v posebno korist	je pozdravil prisrčno prisotne, razložil jim |»°stal v zaeetno točko akciji \ popia\o ttg.i
doživljaj gospoda grofa Goessa v Kasteliru
Inž. Ivana pl. I i u e i t i j a so izvolili v	cerkve iu vere Ako gospod župnik ne od- namen društva, izvajal, da le isti stan dan-
Iiprav;;: svet mestne plinarne. — Razpravo o	neha od svoje animoznosti nasproti naši na- danes napreduje, ki je dobro organizovan ter
predlogu -:»l~kega odseka glede nabave zem-	rodni stvaii, odtegnemo svoj mošnjieek še mi,
Ijišča na Hosehettu za gradnjo o b č.	ki smo vsikdar r:idi kaj žrtvovali za cerkvene
otro- k eg a vrtca >0 preložili, ker	stvari. To naj vzamejo na znanje gospod žti p- lastno korist.
pozval tovariše, da naj vztrajno delujejo v
kar je v Primorju zakrivil vladni zistem baš tem, da je molčal k vsemu, ko je brezvestna stranka tudi ljudsko šolo zlorabljala v svoje
pn»speli društva ter tako posredno v svojo j namena, ne mene se za to, da s tem ubija
»ta došli -e dve ponudbi. (<) tem bo nik iu kompetentne oblasti, ireba govoriti še mnogo.)
Na to je sledila volitev odbora ter so
Iz-pred liašill sodišč. Včeraj si» bili	bili izvoljeni: g. V. Plesničar predsednikom,
Izvolili -.< « m Isek za ustanovljenje v se u- obsojeni: 17-letni že kaznovani mehanik Pran	g. H. Skrlj podpredsednikom, g. V. Perov-
čili-fcih kurzov. V odsek za proučevanje Gregorovič iz Trsta zaradi tatvine ur in	šek tajnikom in g. I. Skodnik blagajnikom
novega statuta tuk. e. kr. trgovinske akade- verižic v ii mesece težke ječe; 2f>-letni že ka-	ter 4 odborniki, 4 namestniki in '2 pregledo-
111 i je je bil izvoljen dr. M. Luzzatto. — znovani Ivan Mar t elane iz Barkovelj za-	valca računov.
Sklenili > », da je na rojstnih hišaii Petra radi tatvine v 4 mesece težke ječe: ">S-letni	O o. točki dnevnega reda se je vnela
Kandlerja (ul. S. Nicolo štev. S.) in Josipa dosedaj neomadeževani Jurij < r ruši č iz Lov-	kratka debata ter je bil konečuo sprejet pred-
Kevera (trg sv. Jakoba št. napraviti sp«»- rane zaradi nevarnega žuganja nasproti ne-	log g. Skrlja, da se za prvo leto določi me-
minski plošči ter >o dovolili v to svrho ."»."»n kemu logarju v 2 meseca zapora. .">l-letni	sečnina rednih udov na 2 kroni.
ljudsko naobrazbo in kulturo — ako bi se v tem zistem u vzbudila vest, da bi krenil na druga pota .... no, pa nehajmo, ko vemo, kako je. Ali zamere nam ni, ko človek tako rad govori o tem, kar želi.
X Dičili II a š d r. L a g i 11 i a je — kakor posnemamo iz »Naše Sloge« — bolehal dlje časa, tako, da niti v pisarno ni zahajal. Sedaj pa se je — hvala Bogu ! — zopet obrnilo na bolje. Bog nam čuvaj dragoceno zdravje tega vrlega moža in uzornega
bor.tcl,a /o prava iu korist mukotrpnega naroda v Istri.
I/ H e p o n t a i> r a nam je došla prošnja na nasl v tamošnjega |K*vskega društva, naj bi isto pazilo, da I * i na njega ve->eliee ne zahajali tudi otroci.
v" I* r o m o e i j i. Na vseučilišču v Gradcu sta bila promovirana doktorjema prava go-poda Fran P t e zel j iz Tolmina, »edaj avskultant v Trstu, iti Rudolf < i r u n-t a r iu Kobarida.
Vesti iz Kranjske-
Na št ra j k se pripravljajo premo-garji v Zagorju in v Trbovljah, ker trboveljska družita noče ugodili njihovim zahtevam. katere so jej še meseca oktobra >po-ročili. V nedeljo so premoga rji priredili dva shoda, na katerih so sklenili, da v ponedeljek začno štrajkati, ako za nedeljo določeno posredovanje ne bo imelo vspelia. V zagorskem in trboveljskem premog« »kopu dela nad 4000 delavcev iu bi bil štrajk še veči, nego v Kof-lachu.
G o s p. d. N. R o g e r v Ljubljani je prevzel z dnem 1. januvarja t. 1. od tvrdke
d,	( . .Maver glavno zastopništvo za Kranjsko
e.	kr. priv. občne zavarovalnice Assiciira-zioni Generali v »Trstu«.
* P o g r e š a se Josip Vala ni, 32-leten mož, oženjen, pilar, rojen v Žužemberku, ki je s svojo rodbino stanoval v Konjušnili ulicah št. 7 v Ljubljani. Zmanjkal je že 30. decembra. Mislijo, da je morda odšel v Ameriko.
K e d n i o b č n i z bo r ljubljanskega »Sokola* bo v ponedeljek, dne 15. tek. m. v »Narodnem domu«.
Vesti iz Štajerske.
F d i n o s t p r e g n a na iz b r a 1-n e g a d r u š t v a v S e v n i c i. Kakor jh.snemljemo iz Slovenskega gospodarja«, je -evuiško tn-alno <lruštvo zbok nekega »Slo-vetičevega (!> članka poslalo »Edinost v pr< »gnnnstvo. Kaj čemo: so taki časi zdaj !
— \ n 1 i t v c v o bč i n s k i od b o r v Zreča h z dne 17. novembra 189*. so ugodn<> izpadle za Slovence in so \emci po-jtolno pmpadli. To pa Nemcem ali bolje po-sili-Neoicem ni šlo v glavo iu vložili so pritožbo zoper volitev. V (iradcu so jim seveda šli na roko in razveljavili so volitve vseh treh razre lov. Nove volitve so se vršile dne 1 2. aprila	in Nemci -s> napeli vse sile,
da bi si priborili vsaj tretji razred — a spodletelo jim je zojfet. No, pritožili >o se zopet v Gradcu in volitve so zopet razveljavljene. I >ne 25. t. m. bodo zopet volili. 1'pajmo. da zavednost slovenskih gospodarjev poskrbi, da Nemci zoiiet obse e.
Vesti iz Koroške.
V s t. R upe rt u pri Veli ko ve ii je umrl L Ruši, ki je kakor kmečki živino-zdravnik nui.Hgo koristil ljudstvu. Nikdar tudi ni zatajil svoje naHnliiosti. dasi je stal v tesni zvezi z nemški iu meščanstvom. J'okoj nje— govi duši!
Domačo m lekarn ico snujejo v Šmihelu nad Clilterkom. Vrli, narodno-za-vedni olićani so sklenili v ta namen sezidati večo enouadsttopno hišo. ki naj bi ob enem -dužila kakor uradno (»oslopje posojilnice in bi-triške oU-ine- 1 >o v a zarije in pripravljanje materijala se je že pričelo. Rog blagoslovi to imvo narodno podjetje na našem koroškem !
Nesreča v Goricah. Pred Božičem je bilo v Goricah toliko snega, »la so morali ljudje ves dan delati gaz do pol ure oddaljenega j m »kopališča v llorljah, kamor sta isti dan imela iti iz Gorič dva |»ogreba. Na tem deh, pa je udaril neki konj drugega, kakih H JO kron vrednega konja, last Mihaela Rabina iz Gorič, ter ga močno poškodoval: in isti konj je čez nekaj ur zopet udaril v nogo druzega konja, last istega Mihaela Kobi na, ki je bil vreden 1UOO kron. Tisti dan je neki konj udaril tudi nekega delavca in je le-ta bil vsled tega dalje časa bolan.
Šolske razmere na Koroškem bi-jejo v obraz naj pri mi ti v nejemu čuvstvu prava. Ni še dovolj, da slovenska mladina v ljudskih šola' uiti ne sliši svojega materinega jezika, — kamo-li, da bi jo poučevali v u jena!
napravljajo se božiČnice, ki imajo služiti j m k1 lem u namenu raznarodovanja. Iako je »*ehulverein« letos priredil božčnice v Ve-trinju. Rože k u in Železni Kaplji, kjer je vodja
Sieitdeclmer govoril o staronemškem »Jul-icstuc (nemškem Rožiču) t< r tako vzbujal v nežnih otroških srcih navdušenje za tuj narod in — poganstvo!! Kdo naj zapreki, da tako vzgojena mladina ne bi zagrešila izdajstva na lastnem narodu, o katerem sliši v šoli od učiteljev in voditeljev govoriti le zji..ičiji vo in sramotilno? I bogi rod, ki mora pro-našati toliko krivico!
Razne vesti.
Lucheni. morilec naše blage cesarice, je že prestal dvakrat po 6 mesecev posamne je«"*e in sedaj je predsednik švicarske vlade, na prošnjo kaznilničncga vodje g. Perrina, odredil, da je Lucehenija za poskušnjo premestiti v občo delavnico v kaznilnici. Kajti zakon veleva, da brez posebne vladine odredbe ni smeti kaznjencev dalje časa brez prestanka držati posamezno v ječi. Seveda bo Luecheni ob najmanjšem pregrešku takoj zopet potoval v svojo prejšnjo celico.
Učiteljska beda na Španskem presega pač vse moje. Španske oblasti dobivajo v sedanjem času večkrat prošnje od učiteljev in učiteljic, ki prosijo, da bi jim dovolili — beračiti po provincijali, ker si* jim plača že več let ni izplačala. To so zares grozne razmere za dvajseti vek !
Čudno pismo. Neki ruski list je priobčil sledeče pismo z onega sveta: »Jaz Akuiina Matvejeva, udova ognja rja od 17. baterije, sem že dest t let na onem svetu. Ker pa ukljiih temu vaški župan občine Cerkenj še vedno p reje m I je mojo mirovniiio na podlagi ponarejenih listin, naznanjam to s tem pismom finančni zbornici Saratovski. Rada bi se tudi podpisala, a moja duša nima rok Avtentičnost tega lista se jamči !
V Berolinu se je obesil 48-letni bogatin, ki je pa imel velik del svojega premoženja naloženega v zlatorudniških vrednosticah, ki so zbok transvaalskc vojne jako padle v vrednosti. Ko se je raznesla vest o porazu generala Bullerja, je rekel svojemu prijatelju, da je sedaj čas, da tudi on naredi konec. Šel je na to domov, poslal postrežnico k svojemu domačemu zdravniku, sam pa se je obesil na oknu.
Kralj Menelik v Parizu. Vest, d a obišče abesinski kralj Menelik parižko svetovno razstavo, se potrja od zanesljivih strani.
Sin Francesco Crispija obsojen radi tatvine. Kakor poročajo iz Rima, je lO. sekcija tribunala v Rimu, Luigija Crispija, sina bivšega italijanskega ministra predsednika, in coutumacia obsodilo zaradi tatvine dragocenosti pri kontesi Celere v 4 leta zapora.
Brzojavna poročila.
Avstrijska delegacija.
I>UNAJ 12. (K. B.) Avstrijska delegacija je sprejela izredni proračun za vojsko, proračun skupnega finančnega ministerstva, najvišega računišča ter redni in izredni proračun mornarice. Pri h. seja bo jutri.
Zaupnica grofu C»oluehowskemu. DUNAJ 1 2. (K. H.) Ogerska delegacija j> po daljši debati izrekla ministru za vnanje stvari, grofu (»oluehowskemu, popolno zaupanje in priznanje.
(folucliotvski pred cesarjem.
DUNAJ 12. (K. B.) Včeraj je sprejel ■•esar grofa G o 1 u c h o \v s k e g a v avdijenei. I Dr. pl. Korber se je danes predpoludne delj časa posvetoval z grofom GoUieho\vskiui.
Ministarstvo
DUNAJ 13. (P.) Nekateri listi pričakujejo sestavo novega ministerstva še le po zaključenju delegacij, drugi prinašajo že sedaj cele imenike prihodnjega kabineta, katere je pa smatrati le kakor kombinacije. Avtentičnega še ni znano ničesar.
Požar.
BEROLIN Vi. (K. B.) V bližnjem RL\-dorfu je včeraj zvečer do tal zgorela velika trgovinska hiša s štirimi nadstropji. Tri osebe >o morale skotiti skozi okno: o tem sta se dve poškodovali težko, tretja p»t lahko. Požar je baje nastal vsled napačne zveze na električni napravi.
Vzrok demisije.
ATENE 12. (K. B.) Vojni minister K u m u n d u ros je moral odstopiti, ker je bil prekoračil svoj proračun za 4 in pol milijona.	'
Vzroki draginje na denarnem trgu.
PETR< )GRA D 13. (K. B.) Finančni minister \Vitte razpravlja v svojem poročilu na carja o podraženju kapitala in o stiskah na denarnem trgu ter izvaja te prikazni iz raz-
nih gospodarskih razmer in iz dogodkov v južni Afriki ; z druge strani pripisuje te prikazni skrbem glede novih političnih homatij. \Vitte meni, da bi se razmere znatno ublažile, če bi politiko in javno menenje preši-j njale ideje, katere ima car o teh stvareh.
Iz carsko-russke rodov iue.
PETROGRAD 13. (K. B.) Cesarica | vdova se je preselila z velikim knezom prestolonaslednikom in veliko kneginjo Olgo Altiksamirovno iz Gačine v Petrograd.
Francoski častniki v Transvaalu.
PARIZ 1 3. (K B.) Glasom »Intrasi-
geanta« je i?11 francoskih častnikov odpoto val o v Transvaal.
Amerikansko zlato.
lagoma /boljšala ter je zaključila zadosti trdno z malim povišanjem cenc. To je upli-valo ugodno na tukajšnjem trgu, ne toliko na cene, kolikor glede živahnosti kupčije. Zaključilo s-« je: Za 100 klg. gotovega blaga na tuk. trgu v transitu, prosto vož-nine s	škoutom :
Centrifugalni sladkor . .
Melis-Pilč......
Concassč.......
V klobukih po 1-JSO -2 kg.
izbran.......
Kocke v zabojih po 25 do
50 kg........
Žita: Trg mrtev, nobene kupčije. Moka: Nespremenjeno; nobene kupčije.
26-oo—27-00	K
27-25—27-50	„ 27-2;")—2S-00 ,,
29-00 „
2y-uo—29-75 „
NE\V-YORK 13. (K. B.) S para i kom	Les: Slab trg; malo kupčije.
»Bnenos A v res c prepeljejo v Evropo zlata	0'j® H) kino): Naš trg je še ve<lno mrtev,
za en milijon dolarjev.	Malo prodaje, sicer cena še vedno stalno
Earl Aver Duffcrin umrl.	dobra.
LONDON 13. Earl Aver. najstarejši sin j__
inarkija Dutferina, je umrl za ranami, ka-
tere je dobil dne b. t. m. pri Ladvsmithu.	Listnica uredništva.
Vojna V južni Afriki.	Cenjenemu uredništvu »Slovenca«, Ljub-
Ge li era I Buller na T U gel i.	U«na. — Ker se Vam je zdelo taktno in
LONDON 12. (K. B.) General Buller	kolegijalno, odgovarjati n naše privatno in,
. . ,. .„v . i . - ii	kakor sami priznavate, prijazno pismo, v od-
brzojavlja: \ cera] sem zasedel južno obal	prtj ^^ \ire(hlištva, replicjramo Vara tudi
reke Tugela pri Potgietersdriftu ter se po- mi |m tem raestlI. (z slučaja, da je ravno g.
lastil mosla. Sovražnik se nahaja 41/- milj od E. Kristan spisal nedolžno in kolikor toliko
reke proti severju ter je močno utrjen.	primerno črtico za reklamni list »Slovenke«,
Denieiiti glede Ladysmitha	ki »e Bf15C'u- "e s,edi ^ 'dkakor da
T . ,., .	ie on dolul »velik upliv« na uredništvo »Slo-
LONDON 1 a. (K. 15.) 1 ukai nt	me , ¥ . .- - . v. ,
J	venke«. Izključeno je pa, in za to jamei nad-
znano, da bi bili Bocrci zasedli vrhove okolo zorovalni odsek lista »Edinost ./ da bi g.
L a d v s m i t h a, kakor so o tem poročali E. K. utegnil po g.čni Ivanki Anžič širiti
bruseljski listi.	svoj upliv na korist socijalne demokracije.
Divji rodovi se gibljejo. L)a V ,1C. lm "esporazumljenjj v javnosti glede T/lVn,.„ ,„ T> . .. našega privatnega pisma na V ase uredništvo, LONDON 1.!. (k. B.) .Reuter* javlja	^ posiužili teg!l ............
iz Lourenco-Mari[ueza: Sdšmio. da so o boro- ,..l(]j	j<er je	not[ca v »Slovencu«
ženi Savis uilrli v obmejno ozemlje trans- glede g.čne Atižič tako dvoumna, da je ve-valsko ter umorili mnogo Kafrov.	j Ievala ne-le njena, ampak tudi uaša čast, da
zahtevamo od Vas pojasnila. Vaša izjava, da se v osebno čast gospice Anžič niste spuščali in da se ne boste, ne zadostuje sicer po pojmih, ki jih imamo o kavalirstvu, a jo jemljemo na znanje. Kar se tiče pa jezikovne in V prošlih dnevih so se vršili pogovori duševne zmožnosti g.čne Anžič za urejevanje
mej zastopniki avstro-ogerskih ministerstev v j list!1 »Slovenke«, ne potrebuje konsorcij »Kdi-
.	-<•	nosti« ni kakega varuštva od Vaše strani ter
stvari priprav za sestavo čolne tariie za a v- .	^	.	. . . v
! ceni njeno zinoznost po njenem (letovanju. Ne stro-ogersko eolno ozemlje. Obojestransko so ■ moremo ^ pa (loVolj n^n(Ut\, da se ,Slo-
i z ražali želja, da se uvedejo priprave za eolno' venec« toliko zaleta v osebo nove urednice
tarifo. V tem smislu so sklenili, da bosti obe »Slovenke« in to le na podlagi ^ljubljanskih«
vladi zahtevali, da jim gospodarske zveze in govoric in lastnih domnevanj ter da noče
,	i ..	ii	.	verjeti naši opetovani odločni izjavi, da gosp.
strokovna društva — kakor smo ze sporočili tr	. '	... ,,, ,
Kristan nuna upliva pri listu »Slovenka*. Na na kratko — upošljejo potrebne podatke.,^ gme|||o	reg. . >Wio (ier Schel.n ist, so
Takšne podatke je avstrijska vlada zalite vala denkt er!« od industrijcev; a zahtevala jih bo v prihodnje tudi od trgovskih zbornic in gospo-	—— darskih zadrug. \* smislu iste tninisterske odredbe naj si torejl rečene korporacije o pravem času poskrbe potrebno gradivo.
Pšenica na new-jor»kein trv:u. Cena pšenici v Ne\v-Yorku sicer ni šc? poi'asla, vendar se utegne t,o zgoditi, ker m no-
Trgovina in promet.
Priprave za trgovinske pogodbe.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 13. Pšenica za oktober K.
7.SO do 7.SI. Pšenica za april K. 7.«'»7 do
7 »iS Rž za oktober K. —' - do —-—. Rž za
april K. 6-35 do 636. Koruza za juli
K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K.
.......	.	, , , 4-91 do 4-^:». Oves za oktober K. —*— do
zina zadnjih pridelkov zaostaja za lanskolet-	.. -	i
1	—•—. Oves za april K. o 01 do r>-<)2.
nimi več nego za polovico. V prošlem tednu	Pšenica : ponudbe zadostne, povpraševanje
so imeli v zalogah 5*7.000 bušeljev (1 bušelj \ zmerno. Prodaja: 14.000 met. st. zdržljivo. = 60 litrov) manj pšenice, inej tem, ko je Vreme: mrzlo.
Hainblll'1? 13. Trg za kavo. Santos gooil
average za mare 35.75 za maj 36.50. za september 37.25. za december 3S*— Denar.
lansko leto v istem času bilo 3,821.0001 bušeljev več. Izvik v Evropo je i>il tudi
prošlih 14 dnevih manji, kar je t-em pomen- Havre 13. Kava Santos good average 1 ji veje, ker je l»il v feb.nvarju lanskega leta za januar 50 k. frankov 42.50, za maj 50 k. izvoz pšenice iz Argent'nije velikansk- Za to' frankov 43.<;>. se pričakuje velikih naroeb iz Evrope. Tudi afrikanska vojna utegne upliva ti na to, da se
velctržci dovolj preskrbe s pšenico. Tudi ne-	Dunajska borza dne 13. januvarja.
stanovitno vreme v Cincinatu, in bube škod-	včeraj	iianw
Ijivih muh, ki se prikazujejo, utegnejo pro- Državni d«dg v papirju 09.05 —.— vzročiti, da cena pšenici poraste. O najnovejšem -	-- v srebru
prometu se vendar ne more na tanjko poročati. le toliko nam je znano, da je cena po-
rasla za mar«* za
b
in za maj 1/l
Avstrijska renta v zlatu .. kronah 4w/0 Kreditne akcije . cents. in London lO Lsr. . ^ .
sic^er je sklenjeno: januvarja. za marc 76 1/4, maj 75 juli 75 (Cena se ume toli ko cents. za bušelj.)
Tedensko tržno poročilo.
Kolonijalno biago. K a v a : Cena tega blaga je porasla tudi minoli teden. Zadnji pride-j lek Rio znaša o milijona vreč, prihodnji! 21/- milijona. Rio in Santos za leto 1000 ; do 1001 skupaj 81/,—0 milijonov vreč. Brazilska kava je poskočila zadnji teden zalO°/()s trdno tendenco, ker ni pričako-j vati v Brazilu prihodnjega leta obi lega pri-j delka. Na tržaškem trgu je bila radi tega zadnji teden dobra kupčija ter se je kava prodajala 2—3 K dražje, nego prejšnji teden.
Dišeči poper ipiment): Cena stalna, nepre-menjeua toliko na izvozu, kolikor na glavnih trgih. Cena za prodajalce 42 K. Cimet: Stalen ; na drobno živahna kupčija.
Izbranemu cena 53 K, novemu 48 K. Sladkor: Začetkom tedna je bila kupčija mirna na vseh glavnih trgih, a se je po-
20 mark . . . Napoleoni . 100 italijanskih lir Cekini ....
98.80	—.—
97.90	—.—
<J8.95	—.—
233.75	—.—
242.H5	—.
23.65	—.
19.19	—
89.60	—.— 1 1.42
i Um ii tom i
pohištva vsake vrste ))(
od

AlessaDtlro Levi fflinzi v Trstu.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bo^at izbor v tapetarijali, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik irratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se ua brod ali žele-^ znieo brez da bi se za to kaj zaračunajo. ,

ZAHVALA.
Žalujoča hči, združena z drugimi sorodniki, se čuti dolžno, da izreče svojo iskreno zahvalo vsem onim plemenitim osebam, ki so se, bodisi po dopo-slanih vencih, bodisi s tem, da so zemske ostanke drage nepozabne jej matere spremili k večnemu počitku, udeležili naše globoke žalosti.
Helena de Vittoris.
<•. kr. rezerv m častnikov j» r i poročamo ..Zavod za uniformiranje in civilno krojaćnico FRAN-A JIRAS-A" v Trstu. ulica ( aserma iK	Cene nizke,
postrežba točna in zanesljiva.
nilert" muzej
v Politriinia Rossetti.
VB
| 1 Naj novejša izložba v naravni velikosti izdelane od voska
Julijane Humme!
obešene na Dunaju dne 2. janu-varja t. L radi trpinčenja in umor-jenja svoje lastne 5-letne hčerke.
50 krasnih in umetnih voščenih podob v naravni velikosti.
Hova drogerija
DRAGOTIN-A JENULL
* Trstu. Via <>eppa voral Via Carrariori <>.
je preskrldjena z vsem v to stroko »padajočim tnalom. PrijM>ročar.i zlasti \>e predmete za čiščenje, I»ar\auje iti /.!»«»Ijšanje vina. Specijaliteta v zdravilih za govejo živino, konje, presiče itd., razkužilo proti bulionUhii kujri. raz- kuž!jiva mila in razkužljvi prah za ohlažiti zrak v vodnikih, straniščah. jamah itd. Za Mečnieo velik izbor »ver i z pristnera voska kakor 1 u <1 i barvane -vere. Sprejemam naročbe /.a »likanje »rrtaikov ii»|. na svečah. Vse po nizkih cenah i >ziraje se na svoje 2l»-lrtno shi/.l»ovanje v droge-rijah v nlci < diejra in Benvenoto ter ol»ljubuje točno in polteno postrežbo se priporočani slav. občinstvu v mestu in ua dežel L
Spoštovanjem
Dragotin JenulL
F I L I J A L K A
g. Kr. m. avstr. M\\m zavofla
M. AIT E.
Trst. Via Niiova. vogal Via S. Lazzaro št. 8. Trst.
t ast mi je javiti si. občinstvu in cenjenim odjemalcem, da sem prejel bogat i/.hor raznovst-nega blaga za jesen in zimo in sicer: sukno za gospe in gospode, flanele, perkal za obleko in bluze v najnovejšem risanju kakor tudi barvan in bel ter piket za perilo : maje vseh vrst o 1 volne al bombaža,odeje (kovtre) s podvleko ali od volne, pre- \ roge. pregrinjala itd. itd. Imam v zalogi tudi veli-ki izbor drobnarij za krojače, šivilje in inodistke.Sprej-mam naročila za izgotovljanje oblek za gospe, ka tere izvršim po meri z največjo točnostjo in natanjčnostjo po cenah brez konkurence.
\ elik izbor hiaira za zastave iu narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih cenah. "^G
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cen j. o ijemalcev in si. občinstva, beležim se uajuljudne e
M. AIXK.
Glasbena šola.
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici Co-logna št. '1. I. nadstropje (za javnim vrtom) šolo za poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, petje, vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (eontrahasj Natančm ja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 1± ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — Priporočuje se za obilno udeležbo Iteležim	udani
llrabroslav Voarrie
Sveže mleko.
Mlekarska zadruga v Zagorju ob Savi
bi oddajala tržaškim mlekarnam, proti zavezi in kavciji, franko kolodvor Trst več sto litrov svežega mleka na (lan. Mleko vsaki dan tlvakrat sveže. Na razpolago tudi najfineje pasterizirano surovo maslo z;i raj.
Jaz Ana Csillag
Acquedotto 21
Acquedotto21,
VELIK PANOPTIK
Ivana Hermann-a
svojih umetnih tu mehaiuenil izloženih ob uhodu lokala.
/a
tnroviiio iu obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz Ž1 30- _	_ 3» •
poznati z<* po j >4 »dobah.
Naj v p rji izbor mojsterskili <Ip1 O © Q Q iz niphaiil iip plastike.
Vse podobe so od voska izdelane v naravnih —
— velikostih od največjih umetnikov sedanjega veka Non plus ultra mehanične umetnosti.
v S K n I N A : Avstrijski inar, rimski ]ki|m-/.. ilcklicu s pcrajočinli ptiči, umirajoči ranjeni vojak, trpinčenj«' devin* itd.
--ciblje. kakor <l:i hi hilo	-
! *.» ~ «■ I. it < > t : PitMiietek <«l voska tHui' Tlie Sjioted Girl« ifrilautfke^i plemena. ki Ik> živa izložena letos ua iKirižki razstavi. I" a nora m a : Barsko - angleška vojna. iHitapIjaiije Btir-niiriion . tpaimkii -amcrilniMka vojna iul.
nezavisno glasilo /a politiko, narodno gospodarstvo, /nanstvo in
llllietSH St. izhaja ua Dunaju od novega leta 11MMI kot tednik vsako seooto ua llMd straneh ter stoji na leto ti f?hl., na pol 1. •"» •rld. na četrt leta 1 .;">0 jjld.
..S 1 a v i s e h e s Kch o~ ima namen, braniti u nnušt-vin zsrodovniska državna prava slovanskih narodov ter dokazovati, da spa-dajo dristano iu moralno v isto vrsto z drugimi vaškimi narodi. Pridobil si je sotrndni-kov, priznanih sil, med vsemi slovanskimi narodi.
..S I a v i s e h e s K e h <>" ima in sprejemlje in sera t.e solidnih slovanskih in drugorodnili firm. ki so navezani na razin* dežele.
Uredništvo in upravnlštvo ..Slavisoiies Eclio4
na Dunaja.
Eugengasse 37.. Wien X.
svojinu lS.r> centimetrov dolgimi Loreley-lasmi do-bila sem jihvsled 14-me-seeneuporabe svoje samo-iznajdenc pomade. To so nnjslovitiše avtoritete pri-znale za jedino sredstve. ki ne prov/.roea izpadanja las, povspešuje rast istili. poživlja hišnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje /.e po kratki uporabi hisem mi glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te preti zgodnjim osivljenjem «io najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld., 2 gld.. 3 gld.. 5 gld.
Pošiljam po pošti vsak dan. akc se znesek naprej pošlje ali pa spoštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Ana Csillag
Dunaj I., Seilergasse 5.
v
Gostilna „Gambrinus
Lk
.JO-dnevni odkaz 2*/.#/. :l-meet»eni _ ž"4'/, _ „ Ž1 *'
na pisma, kale-a ^ morajo izplačati v sedanjih bankovcih avotrijfke veljave, steoijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 'JS. umija in odnosno avgusta t. 1. po dotičnih obiavali. Okrožni oddel. v vredn. papirjih -J" „ na vsako svoto. V napoleonih brez. ol>resti. Nakaznice na Dunaj, Prago. 1'ešto. Brno. I.vov. Tropavo. Reko kako v Zagreli. A rad. Bielitz. tJaldonz. Gradec. Sibinj. InomoHtu. O.ovee. Ljubljano. Line. (Momue, Heiehenlierg, >aaz in Solnogra<l. brez troškov. Kupnja in prodaja bitku	provizije.
Inkaso \-ieh vr-»t pod najumestnejširni poboji. Predujmi, .laiaeevne listine po tlojrovorn. Kredit na dokumente v LoikIoiui. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija jako umestnih pojrojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, aii pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo s,. v pohrano vrednostni papirji, zlati ali -reberni denar. inozemski bankovci itd. po poirodbi.
Vsak dan od 9.
Vstopnina Vojaki i u
zjutraj do lO zvečer
. . . .10 n ve.
otroei . . .">
v n lipi Rossetti
zjutruj vs;ikokrat,
Prva kranjska tovarna
testenin
Žnideršič & Valenčič
v lir. Bistrici
je odprta k:nlnr jtj v
do 4. ure «iled;ilisrti
K
o s s e t t i
ne
Anton Kramberger.
Engel-ova juha
i/ tovarne /.a konzerve, ofup-Ijeii rrali i n zimski ječmen
šesto vratni k \ LeoberdorTu je i.ajboljša in najcenejša hrana. Kedilna snov glasom uradne analize Sli1 ; " <( ter je vslcd dobrega ukusa in priproste hitre priprave neprekosljiva. Prospekti in po-skušnje na željo brezplačno. Važno za javne zavode in konsumna društva Ugodni pogoji za razpro-dajalce. Naročnine: Bureau Wien li 1 Taborstrasse 25.
o
oo
o
o o
o
oo
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
OO oo
Jzpja ii oral ali izvir sreče:
i neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoće sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in drugt blažiti in prav olikatb ter se »lobi za predplačilo 1 21d. 50 kr., po pošti lO kr. več. aH proti po štneniu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju, HI. Hauptstrasse N. 84, 3. Stiege n. St., Th. 38.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezauo in čisto v treli dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knji^- je malo več.
priporoča svoje priznano izborne testenine, kot makarone, iideline in razli čne vloge zana juho v različnih kakovostih.
Prvi sijajni uspeli najinih izdelkov je ta,, da s«; ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v teku enega meseen. kar jih izdelujeva.
Spoštovane gospodinje, sezito
po teh pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj še oni sd slastjo zavživajo.ki dosedaj niso hoteli vedeti o njih, kajti najine testenini' so l)olj okusne, tečne in redilne kakor vsake druj;e in gotova sva, da se morajo vsakemu priljuliiti, kdor jiiile pokusi.
lhihe se v vseh prodajalnieah jestvin ali povsem zanesljive so le one, ki se prodajajo v zavojih po '/i kg. z najino firmo.
Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko.
Varstvena znamia: SIDRO. <
LINEMENT. CAPSICI COMP.
i/ Kiehterjrve lekarne v Prairi
pripoznano ix%-rstno, bolcfint* hlstiefe mazilo dolnia !*e jm» 40 uovč.. TO nvč. in 1 <rld. jk> vseli lekarnah. Zahteva naj se to
splosno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah / našo varstveno znamko „sidru" i/. Richterjeve lekarne ter
samo steklenice s to varstveno znamko kakor ori- I f/5*^ ginaini izdelki.	! r n
Richlerleva letam pri zlatem ievu v Pragi
Elizabetne ulice 5.
One 30. decembra 1 899.
odprl sem nov
Restaurant Centrale Pilsen
v Via Torrente št. lO
z vrinili iu keidiščeni. razsvetljenim z eh'ktr. lučjo
Plzensko pivo iz zadružne pivovarne v Plznu iu bavarske Reichenhrfui v Kulmliaidiu.
Tu- in inozemska vina prve vrste. Izvrstna kuhinja, ločna postrežba. Zmerne eene.
Rafael Giittner
voditelj.
Orkestralne in
druge godbe
Najboljša domača zabav
F O N O G K A F I NAJIMENITNEJŠIMI CILINDRI
The Anglo-Mian Coinierce-Couipnj v Milanu.
l/.kljueno zastopstvo za Avstro-Oirersko ima:
Fremorani grafični zavod E. Frei
v Trstu, Corso štv. 2.
eisinger i ^ ^^ ^fc ^^