C^ MAE ODA ro ^VAVNOCT NA DOM Nin ^ $ ^hMJ (■ pnmA« ClTAJT*. I HAHO£A Ko. 203 — Sl*v. GLAS NARODA List slovenskih delavcev t Ameriki ts- \ = rji (C Reentered m Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Offie VOLUME LIL — LETNIK LIT e at New York. N. V., ander Act of Congress of Mmrrh 3rd, 1879, yEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 17, 1944. - TOREK. 17. OKTOBRA, 19i4 Tel: CHefaea 3-1242 BEOGRAD Moskva je sinoči potrdila, da so Rusi in jugoslovanski partizani vdrli v Beograd in da so osvobodili veliko želez-niško križišče Niš. — Hitler je poklieal na konfereneo poveljnike na Balkanu, da ž njimi razpravlja o nevarno-sti na jugovzhodni fronti. — Kabinet generala Nediea je odpotoval neznanokam iz Beograda. Moštva naznanja, da se je bitka za Beograd pričela, ko feo Rusi in Jugoslovani v svojem prodiranju skozi predmestje vjeli 1500 Nemcev. Maršal Tito je sporočil, da ne je bila srdita bitka na konta j dve kvadratni milji velikem prostoru ob izlivu Save v IV>iiavo na severnem ko rum mesta. Tito t wit naznanja, da je padel Topoider na severnem ko iMia Beograda in da se Neni-ei trdovratno vstavljajo. Berlin priznava poulične boje v Beogradu. Na severnem koncu balkanske fronte so Rusi in Rumunci zavzeli nad 100 krajev v se vero/n pa »In i T r a n s i 1 vatli j i, Berlin naznanja, da divjajo zelo srditi boji okoli Debreci-na, moskovsko poročilo pa pravi: "Dnevi madžarske kampanje so šteti." V batiskih državah >o Rusi zavzeli 12 krajev zapadno in jugozapadno od Hitre in Moskva naznanja, da je rdeča armada vdrla v predmestja Lje-paje in Meraela. V za pad ni Letski je zajetih okoli 100 tiso-"- Xenwcv n a kvadratnih milj velikem prostoru in jih čaka uničenje. Krnski aeroplani so bomba r-dirali Vahodno Prusijo in prav posebno Tnsteiiburir in Tilsit. Xa. finski fronti so Finci dospeli blizu nemškega oporišča Rojaniemi na koncu Bot-nijskega zaliva. Kot j>oroča urad zo predstavljal ministrski svet. Drugi uradniki, ki bodo poslovali po odhodu kvizlinice vlade, so: Aleksander Radiva-novič, pravosodje; Dušan Milo jkovič, vzgoja; Milan Joič, promet; Josip Stok. pošta; dr. Milutin Kosovic, narodno gospodarstvo; Aleksander Peku-zuvič, notranje zadeve; Aleksander Djordjevič, pokojnina: (Vijanovič, poljedeljstvo in dr. Milan Hrvatski, finance. Poročilo ne pove, kje si jo Nedieeva vlada izbrala svoje zavetje. Rumunski in bolirar-ski politiki, ki so sodelovali z Nemci. so dobili zavetišče v Nemčiji, kjer so postavili tako imenovane "narodne odbo-re" v t tesnem sodelovanju nemško armado. Zavezniki se bližajo Reni Francosko-ameriška šesta armadna skupina napada na 60 milj dolgi fronti, da obide Belfort, je zavzela 12 mest, trgov in vasi ter je vdrla dve milji v Schulcht prelaz, ki pelje v dolino Rene. Armada generala Jacoba L. R. Deuerja jo v 12 u-raih napredovala pet milj na fronti, ki se razteza od Le Tliillota, kakih .'JO milj nad Bclfortom, pa do Marne-Rcna kanala ]>ri LuneviHe. Armada generala Courtney H. Ilodaresa je prodrla dalje v Aachen ter je odbila več nem-Nkili močnih protinapadov. V o jn i ] tudi Smakt, vzhodno od t*v»-r!ooma. Xa oheli teh krajih so se Xemei zelo >lai'K» branili, ker so poklali svoja ojačenja na fronto prod Aa -licnom. Kanadska prva armada .]•* ojačila svoje po-tojanke južno od re!ce Schelde in severno od Leopodoveira kanala v jugnza-padni IfolamUki. Angleži, ki >e bojujejo v prvi kanadski armadi, so zavzeli Woenožar in ki je bij zavrnjen v oblake dima. Begunci l>odo v začasnem taboii-V-u ostali 1<- malo časa j in r»odo preseljeni v že pripravljenem taborišču daleč za fronto, kjer bodo ostali toliko I <"a« v Aachen. MADŽARSKA SE HOČE PODATI Admiral Nikolaj Horthy je kot madžarski regent zaveznike pros 1 za premirje. Tri ure po radij, skem sporočilu je prevzel vlado Ferenc Szalasy, vodja madžarske fašistične organizacije. Associated Press poroča, da je Madžarska že sprejela zavezniške premi rne ]>ogoje, Moskva pa naznanja, da naci-ji zavzeli Budimpešto in da so v teku notranji boji. Poročila z ruske fronte naznanjajo, tla je rdeča armada oddaljena od Budimpešte .Še 11) milj. Poročilo i i. Borna v Švici pravi, da je prva madžarska armada na poti v Budimpešto. da iz nje prežene Nemec. Stockholm s ki list Tidningen jK>rr»ča. da so Xemei v Budimpešti zasedli vsa važna jjosIo- pja in da imajo po vseli strateški li točkah v mestu postavljene topove in strojiiice. Admiral Horthy je v svojem '! dnevnem povelju, ki ,ie bilo po radio nedeljo pro>il KRVAVI BOJI V IT ALIJI Cezarjema črta je bila pre. nanj a, da so Amerikanci pri- . čeli nov napad severovzhodno j ''beren polotok. 1 od AaHiena, da bi zaprli odpr-j Sedma armada zjtmo, ki je Še vedno Široka pol-j lexatidra M. Pat i Za Hitlerja ne bo zavetišča Države, ki so obljubile, da po vojni ne bodo dale zavetja osiškitn zločincem, so: Švica, Švedska, Š p a n s k a, Turčija, Port uiralska in Argentina. l?-ska se še ni odločila, tored tremi tedni. Kupite en "extra" bond ta teden I ANGLEŽI OSVOBODILI ATENE Angleši in Gkri so z morja in zraka naskočil Atene, in jih zavzeli, kakor tudi bližnje pristanišče Pi rej. S tem je bila končana trUetna nemška vlada v grškem glavnem mestu. Padec Aten, katere so Xein-oi zavzeli v aprilu leta 1941, je bil naznanjen & posebnim poročilom in Ob času drugih velikih zavezniških zmag" 11 a Balkanu; poročilo pa ne omenja sovražilikoveiga o d p ora, kar more samo potrditi prejšnja poročila* da so se Nemci umaknili proti severu in so At ene prepustili grškim partizanom. Vpadno armado so vozile angleške in grške bojne ladje, po zraku pa so čete pripeljali ameriški aeroplani. Poveljnik kopnih čet 11a Grškem je general Ronald M. Seolble, ki je 'bil na to mesto sele pred kratkim imenovan in grški poveljniki so svoje čete podredili njegovemu poveljstvu. Za armado, ki je zasedla Atene in Pirej. prihaja efcspe-dieija, 'ki 1x> grškemu prebivalstvu prinesla živež in obleko, zdravila in druge vsakdanje potrelbščine. Z*a Atene ni bil oddan niti en strel. Nemške armade, ki **> bile na« Grškem, »o sedaj na naglem begu proti severu skozi Jugoslavijo, da »e pridejo Ob pravem času v Avstrijo, p redno jim bodo Rimi in jugoslovanski partizani odrezali pot. Za zavezniško armado je že na poti ffškm, počasna vlado« ki bo prevzela vlado in bo razpisala ljudsko glasovanje, ki Ijo odloČilo, ali bo dežela kraljestvo ali republika. Začasna vlada je izdala na prebivalstvo razglas, da naj pozabijo na strankarske spore in da naj najprej skrbe, da bo zadnji Nemec pognan Lz dežele in da bo narod dobil živež in vse drraro, kar je najbolj potrebno. Radijska postaja v Kairi naznanja, da se bijejo boji z Nemci pri zgodovinskem M a rathonu, 14 milj severno od Aten, kjer so leta 400 pr. K. Grki premagali perzijsko armado kralja Darija. Pred nekaj dnevi &o angleški aeroplani na otoku Krfu raztresli pozive, da se Nemci podajo. Kmalu nato >0 se pokazali beli križi in bele zastave v glavnem mestu Krl'u. J metalci so videli, kako se prebivalci po mestih in vaseh 111a-liali z rokami in robci. Ko so prišli po morju Angleži v mesto Krf, v njesni ni bilo nobenega Nemca, poročati o pa jo bilo, da je bilo določenih 200 Nemcev, da mesto branijo. Na severovzhod nem koncu otoka se je predalo *60 nemnkih vojakov, ostali pa so razkropljeni in se najbrže skrivajo po gradovih. bodo mogli vrniti j prebrano ----t zvečer, naznani!, tla jc zaveznike za premirje, Madžarski fašisti so kmalu nato prisil z Dunaja in so prevzeli radijsko postajo. Ma- ___________________(____ džarski iunod so pozvali, tla bita po težkem boju. — iztrebi bojazljivcce in v/Apjal-Iiivergnan v ameriških!^«', armadi }»a so dali povelje, rekah. I »m }>ori daljo ob strani i V J.ivergnanu v Italiji j e| ' Kot pravi ratlio v L'lie v raneiji. so gestapoveei areti-ir;«li lloriiiyya in ga odpeijaii v poročajo, zelo sta, vas. vi-olia. Bela pešeeua . v^--ki priliaja iz Florence v je na j n »jena 8 strnjeno v»ni<"i.i'< Xcvt rain i " > alsfl t,- T™ -v ■ > * Mgtk Š-.'; Jfr.. IMU Madžarski regent Horthy gajanj je še negotov in zato -e mora vsak madžarski vojak brez premembe bojevati in z vso silo proti vsakemu napadu." Pogoji za premirje z -Madžarsko bodo najbrže isti. kot pogoji z Ruitiunsko: da bo morala Madžarska iti v boj proti Nemčiji. Pogoji bodo najbrže zahtevali, da mora Madžarska razorožiti nemške vojake iit jih internirati, uk>-r i Široka 150 čevljev, so preko- j žiš*< račili ponoi^i in so se takoj' rujt razkropili r»koli industrijskega mest ti Tfenkuma, 8 milj za pari jto r» 1 Amhema ter pri tem niso zadeli na nikak odpor. S *em j>a ni rečeno, da so Nemci zapitstili dolenji tok Rene, ki je zelo utrjen. Jugovzhodno od Arnhema -o Angleži prekoračili reko I \ J^ivergiutnu ^ |5>Ua včeraj končana najbolj krvava bitka v ilaljamski kampanji. Amerikanci so zavzeli vas po petdnevnih bojih, ki po rdito-ti prekašajo eelo boje v <'assinu. (.'ena je bila visoka, '■'L Beli*. lie.ŠčoriJL i-j'- ma angleški ministrski pred-f scnlnik ("Uiurcbill konferewse z j maršalom Stalinom. J»*;iilio Bittlimpešta na'zna- eest v Baccarat ki Va J premagamJ.. j »M da je šef madžarskega Donon prelaz, vodi v! Artilerijski ogenj, ki je bil I ^»^alneg-a štaba general Vi-St rassftxturg. ! namer jen na Livergnano, je j > oros objavil naslednjo tz- ] bil strahovit. Nobena hiša ne j nivo: naznanja, da «e \meri - J stoji več. In še celo sedaj, ko|onu'ni vsoblna resrentove zahtevala odškodnino za v vlado, v kateri bodo zastopane vse politične stran-ke i u mora preklicati protižidovske postave in druge fašistične naredbe. Rusija, ki je Rumu n ski ob-Nikdo ne -me misliti, j ljubila Transilvanijo, bo tudi do hiše. j mogel .-lužiti za varstvo, ar- Drugo jMjro/ilo pravi, da ni j raizbija razvaline, nobene važne prememl>e na' J^vorgnano leži ob Florence-fronti tretje ameriške armade!Bologna cesti, na čije vsaki _________v dolini Mozele. . j strani se dvigajo strme, od 50 nnrmtri _ . ' ido l»n> čevljev visoke gore, in PREBIVALCI ODHAJAJO IZ AACHENA I na njih so Nemci zgradili ta l'oct«:« . , „ . ; koimenovano Cezarjevo črto. lastnino svoje družine. Vsi ifca ; t-:..- , , -- , ... i r -t i 1 ; vojaki, kt so slednjič razbili mso bili revni. Lepo mlado de-L - • - , , , «-ito, pravijo, da jo je bilo kle je 1 ela na sebi drag ko- 4 v. ' ' . . , X..1. T>;1 . . , . , mnogo težje razbiti kot pa zun. Bilo .te tudi neka lepoir^t 1- -- - . 1 irotsko erto. <«> vznozju pečin oiblecenih mož, ki so nosili le- je eela vrsta votlin, katero pa 1)0 kovčege. tje ameriška artilerija razbila. Po trojni eesti. ki pelje iz Aaoliena, se je včeraj pomikala eno miljo dolga vrsta beguncev, taka vrsta, kot jih je bilo videt i več pred petimi leti, ko so Nemci osvajali nie->ta. Tedaj so bili ljudje raznih narodnosti, danes pa so Nemci. .3000 ljudi je bilo v tej vrsti; to so ljudje, ki so pred petimi leti veselja vriskali, ko so se nemške, armade zmagovito valile v Belgijo in Francijo. In ti ljudje so varno korakali po cestah in jih niso pobijali strmoglavci, kakor so pobijali nemški aeroplaid belgijske in francoske begunce leta P »40. Pot so jim ulj mino kazali ameriški vojaki in jih vodili na vrh dolgega hriba blizu Branida, kjer so bili nastanjeni v konce nt raci j skem ta-lwm. Ko so' ameriški bombniki prileteli, je neka mlada mati z otrokom v naročju pogledala navzgor in vzkliknila: "Arne-rikaner". Svet se je obrnil, ko je nemška žena bila srečna, da je videla ameriške aeroplane. Meti množiiv> je bilo le malo fantov; večinoma so bili sta ri ljudje in otroci. Vsakdo je' nesel nekaj s seboj, kak: star kovčeg ali zavitek. Matere so vozile v vozičkih otroke in živež, kuhinjsko posodo in druge potrebščine. ka armada položila orožje. Do sedaj je samo vprašanje pogajanj za premirje. Izid po- škodo, ki jo je v Rusiji napravila madžarska armada, ko se je bojevala na strani Nemčije. Willkiejev poenreb Lit. Philip Willkie, sin pokojnega AVendclla L. AVillkie-ja, je včeraj dospel v New York z Atlantika, kjer je bit dodeljen k ameriškemu konvoju. S svojo materjo se je sinoči odpeljal v Rushville, Ind., kjer bo njegov oče danes popoldne ob treh pokopan. Z VSESLOVANSKEGA KONGRESA V PITTSBUBGHU ZA ROZOROŽITEV NEMČIJE Moskva, 12. okt. — Tukajšnji list "Krasnaja iZvjezda*' jmtrkuje nekatere neimenovane Amedičane, kateri so lastniki raznih podjetij, in kateri se javno zavzemajo za to, da bodo po vojni vsa nemška in dnstrijalna podjetja zatnogla vršiti neovirano svoje posle. Radio tega imenovani list izrecno zahteva, da se Nemčija po vojni v ekonomičnem oziru popo! noma *4 razoroži1 \ ter pristavlja dobosedno: I4Lp>.*-niki nemških kartelov, že sedaj delujejo na to, da se nji hovim podjetjem nič hudega ne pripeti, ko bode vojna končana ter se skušajo zavarovati v tem pogledu potom mednarodnih kartelov in trustov \ List tudi pristavlja, da, ako zavezniki ne vničijo nemške metlnarodne kartele, se bo^.lo slednji razširili s svojim delovanjem zopet po vsej Evropi i 11 Južni Aimeriki. Nekateri nemški Ikarteli so že ustanovili podružnice tudi na Švedskem, v Švici, na Španskem in v Portugal u. Tat zaspal pri delu V Seattle, Wash., ee je 1>. L. McLeod zbudil ob dveh ponoči vsled nekega ropota. Takoj je pogledal v svojo denarnico in opazil, da mu je izginilo $25. Nekaj korakov od njegove postelje pa je ležal tat Notranji tajnik Harold Ickes govori na zborovanju drugega kongresa ameriSHh Slovanov Sove poštene pa 3e ležal tat Moški so v dvobolni&b vozili govori rKU v ^'ad 7000 zboi-ovaleev je navdano ploskalo njegovemu fu slaT s^ ~ " 'dil m zbežal 2 denarjem* ; TUESDAY, ftOfČBER ft, 1944 GLAS NARODA" rvoic* or the nsoru") PwWWbed by Slovwle Publishing Company, (A Corporation) FVank r ■»■( i, Prudent; Ignac Hwl*, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. ** of the corporation and addrases of above officers: _WB8T 18th BTBBfeT. NfcW YORK 11, N. T. - - 51at TEAR :: "Glas Naroda" la Issued erery day except Saturdays. Sundays and Holidays. ' Hubacripdoa Tearty f7._Advertisement on Agreement. ZA ^L« UCTO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IV KANADO- ZA POL LVTA $3.»; ZA OETRT LETA $2 — -Olaa Naroda- Uhaja vsaM dan ixvwdl sobot, oedrtj in praznikov. -QIAH NAHODA." 211 WE8T ltthimBT, NEW YORK 11,1 i CHfilMB i—tut Roosevelt in Dewey Oez tri tedne bodo predsedniške volitve. Ako je bilo kdaj važno izvoliti pravega predsednika, je tem važnejše ravno sedaj, ko je dežela v velikanski vojni, ko se bore naši lantje na vseh koncil sveta in ko se bliža konec velikanske hort)e, kakoršne še ni videl svet. Kdo je povzro&l to vojno f Kapitalizem! Vsakdo bo rekel, da je kriv vojne Hitler. Res, da je Hitter vse pre«krbel za vojno, toda Hitler je bil samo orodje nemških kapitalistov. Res je tudi, da je Hitler nenuškemu narodu vtepel v Slavo, da je višji narod, kot katerikoli drogi narod na svetu. Trdil je in še trdi, da je Nemec nadčlovek. S to trditvijo je pričel med narodom in vsak Nemec mu je verjel. Hitler sa^n na sebi ni niti veleimi, niti nadčlovek. Ljudski govornik je, ki zna potegniti za, seboj s swjo govorniško zmožnostjo ljudske mase. Vsi taki Ljndwki govorniki pa navaduo vodijo narod na napačno pot, kakor je storil tudi Hitler. Mimogrede naj bo prrpomnjeno, da imamo tudi Slovenci vee ljudskih govornikov, ki imajo prazno glavo, toda njihov zgovorni jezik jM>tegi»e marsikoga za seboj na — napačno pot. Hitler je bil neznaten človek, pleskar in pogosto postopač in tudi potepuh, imel pa je dar govora brez posebno velikega razuma. Za navadno ljudstvo ni treba mnogo bistroumnosti, temveč saano namazan jezik in nekaj obljub in Jjudatvo bo drvilo za njim. Takega Človeka so potrebovali nemški kapitalisti; človeka, tki more potegniti narod za selboj z jezikom, ne pa s svojim znanjem, s svojim bistrim umom. Nemški magnati so dali Hitlerju na razpolago miljarde, da je mogel zgraditi vojno mašino, kaikoršne še ni zgradil noben narod, tako da se more danes Nemčija še vedno trdno upirati celemu svetu. Nemški kapitalisti so Hitlerja z veseljem sprejeli za ozjianjevalea nove dobe za Nemčijo, Iker so vedeli, da bodo njihove tovarne zopet obratovale, ko bodo izdelovale veli kanske zaloge orožja. In kupičili so denar, četudi so vedeli, da bodo oni, ki so jim polnili žepe, v kratkem času umirali na bojnih poljanah. V vojno vihro so bile potegnjene tudi (Združene države. J/redsednik Roosevelt ni nikdar želel, da fbi se Amerika vmešavala, v vojno v Evropi m je tudi po drugi izvolitvi za predsednika oibljUbil, da bo njegova vlada skrbela za to, da noben ameriški vojaik ne bo šel čez morje. Pa prišlo je drugače. Japonci so zahrbtno napadli ameriške Havajske otoke 7. decembra 1941. Ko so 'bila v teku pogajanja v Washi ng-tonu z Japonsko, so japonske ladje napadle Pearl Harbor, ne da bi bila Amerika le količkaj izzivala Japonsko. Ali naj Je tedaj Amerika molčala in rekla: 44Prijateljica Japonska, vdari me še po drugi strani!?" Amerika je morala v vojno in braniti svojo čast! Amerika na vojno ni bila pripravljena in je skoro dve leti vodila defenzivno vojno, šele pred enim letom so ameriške armade na vsdh frontah prešle v ofenzivo in sedaj zmagujejo po vseli delih sveta. Zmaga v Evropi se naglo bliža, po zmagri pride Japonska na vrsto. Zmaga pa se bliža ravno ob času, ko si bo ameriški narod izbral predsednika za bodoča štiri leta. Zato .so letošnje predsedniške volitve tako velike -važnosti ne samo za Ameriko, temveč tudi za narode, ki žive po ostaltii delili sveta. Roosevelt je dosedaj pokazal,, da je velik diplomat, pa tndi velik strateg. S Churchillom in Stalinom m Oankaj-šekom je zasnoval vojne načrte, po katerih se sedaj bijejo velikanske bitke, v katerih zaTveznUri stalno zmagujejo in neprestano napredujejo. Roosevelt je* z drugimi svojimi sodelavci izdelal načrt za povojno dbbo za vse narode s ve t ji. Roosevelt je bil med njimi, ki so izdelali načrt, po "katerem ne bo mogla ndbena država v bodočnosti pričeti vojne. Po vseh teli načrtih bo vladal mir na zemlji sto let, mogoče dlje. Nikomur ni svetovni položaj tako dobro poznan, kot je Rooseveltu. • fei sedaj, ko se naj prične svet prenavljati po teh načrtih, naj bi mož, ki je pomagal vstvarjati te načrte, bil postavljen v ozadje t \ J _ j jI BOLEZEN New York, X. Y. — Zadnje kniti. Postatalo je slabše in čase se mi je nabralo precej pisem, katerih ne morem odgovorili. Vzrok je Itolezeu. Nekatere nujne j še vebinc sem sicer s ]>omočjo domačih odgovoril. Precej jih je takih, ki vprašujejo, zakaj sem izginil iz javnosti v teh težkih urah in zakaj več ne pišem. Tako je: pred poldrugim letom sem zapazil, tla se me nekaj prijemlje. Mislil sem, da bo samo od sebe prešlo, kakor vselej v življenju. Pa ni. Postajalo je slabše in zato sem sklenil, da se aimakncm iz vse naše javnosti iu posvetim ves čas za svoje zdravje. A bolezen se ni hotela umn- slabše, nazadnje sem moral avgusta mesena v holnišnico, kjer sen i bil več teti nov, prestal težko operacijo, dali so mi pet krvnih transfuzij in tudi drugaee sem precej trpel. Zdaj sem duma—zdravje in mori se }>olagoiun vračajo, a vzelo 1m» 'še precej mesecev, p red no Kom po}»o!nomn dober. Ker prihaja preee.i pi-em ita »linije ljudi ;«II zavode, in po-tem ^-le name, dostavim tukaj svoj naslov in pozdravljam v>e svoje rojake. — F1 rank K Itilil Heath Avenue, New York t«, X. Y. erze iki potrebščine. De sf doptfOJiti}* 1st«, BtQJO KAJfcOCirmo E stain pi I Z O New York. — V nedeljo, 13. oktobra se je vršil shod pod Slovensko cerkvijo na Osmi cesti v New Yonku, takoj ik> deseti sv. maši in za tako' zgodnjo uro, je bila udeležba jako povoljna. To znači, da kljub vsemu, ima naš človek še čut, ki mu ga ne more obrisati iz srca nobena sebično navdahnjena sila. Vse to zdaj nam kaže, da v namenu, da pridemo sami do sebe, moramo par sami sebi priznati, da Je dobrota v vsaki posamezni sku pini, prav, kot je tudi v vsaki skupini nekaj tistega. ki spada na nasprotno -t ran tehtnice. Tako sodeIov;i nje mo gore le, če se odlušči v naši notranjosti, ti — ti strup, ki na-drug drugemu delu nezno>ne in zoperne. f'e natančneje pomislimo, snio pač vsi ljudje, in če iščemo boljše človeške dru-žbe, moramo potem začeti vsak pri sebi in poskusiti očistiti naŠe lastne roke; predno primemo kamen, da <>a vržemo v drugega, ki je po naši sodbi, tako velik grešnik—zato, ker ima slučajno malo drugačne pojme o življenju, kot jih imamo mi. Pri dobrodcl nosti, ko se gre zato, da se odj>ore izčrpan i m, se moramo tega zavedia t i še v večji meri; kajti tam so lačni in nagi tisti, ki hodijo v cerkev, prav tako, kot tisti, ki ne gredo nikdar v hram božji. Lakota in gorje ne gresta po teh mejah. Dovolj je bilo, da je ljubil svojo rodno zemljo, da se ga je up ropaš t i lo. Tn nikdo še ne more trditi, da jo je eden manj ljubil, kot dnigi, če sta oba žrtvovala svoja življenja za to zemljo. Kot sem rekel, se je shod pričel takoj po sv. maši. Prvi govornik, bi moral biti Rev. SME Pet l ie, župnik slovenske cerkve. PmIu žalostna novica, ki jo j«' sprejel od vojnega urada, o svojem nečaku, ki je smrtno ranjen, ga je tako po-trla, da je spregovoril par -tavkov in poleni oddal Iw-e-Mr. Mutz-u. A kol s.» i»ile kratke t<» v redne, da se jih zapiše, tako, da bodo tudi drugi čitali ; Rojstni kraj prosi in kliče v potrebi. Odpri srce, odpri roko, daj pomoč, Otri iz lica jim solzo! Mr. Mutz pojasnil pomen delovanja ]»omožne akeije, v lepili l>eseei!o kapitanu Velkovrhu. In ta človek, ta inla-vek cel dan. Pojasnil je, kako je moral iti njegov lastni oče in mati, s sestro vred, s kovče-kom v roki; in ga še do danes ni videl ali -slišal od njih. Pojasnil je, da njih r-osevaIi slovenske zemlji', ker so imeli svoje dovolj, a ne lepše, kol je slovenska, toda hoteli so, da se jim hla-|>ee Jernej ukloni in postane njih suženj, kakor je bil prej okrog trinajst >to let. Ko je govoril o lepoti Slovenije, je župnik Petric odgrnil veliko ameriško zastavo, izza katere se je prikazal krasni Bled, biser Slovenije in če nočemo hiti preskromni, lahko rečemo: "biser K v rope". Slika je tako živo izdelana in v taki velikosti, da si dobil prijeten litis, kot bi gledal pravi, živi Bled v naravi in ga opazoval iz bližnjega hriba. Za kapitanom, je nastopila g. Krasna in pojasnila na svoj lasten način, vso potreibo te akcije ifj apelirala na prisotne Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATIČlC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem »tovanstvu do današnjega dne. Cena $2 Lično v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani KNJIGARNA SLOVENIC PTJBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 v v Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade s tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne . možnosti _ .. i ^ iK ženske, e nekaj takega organizira v New Yoiku. (iospod župnik je pojasnil, da on da dvorano na razpolago brezplačno za taiko delo in da so ženice in dekleta dobrodošle, da se lahko po-služijo prostora, za zbiranje, šivanje iu drugih reči, ki -o v zvezi za pomoč domovini. Žene so konečno izbrale odbor, in vse obljubile polno sodelovanje za pomoč, a Ob enem pa so izrazile željo, da bi rajši videle, ko bi se pridružile Brooklynskeiuu odboru, tako, da bi bila ncwyorška naseli »i-na, kot celota in kar bi-se zbralo, naj se vknjiži ali bolje rečeno, vodil naj bi se seznam skupne naselbine v Brooklynu. V cerkveni dvorani bi bila podružnica k tb rook ly n ski pomožni akciji. Nadalje so si izbrale dan v tednu in sicer torek, ko pridejo vse skupaj in iz Brooklvna pa bo prišla ena od žena, da jim ]>ojasni, kako tam delajo. Seveda takrat se bodo tudi sporazumele, koliko dni na teden bodo imele odprto postojanko za zbiranje. Kajne da, prvič se človek malo hoji, češ, saj jih ne bo, in potem pa toliko dobre volje, kar na enkrat, od vseh dc*brili ljudi, ki žele dobro, hočejo dobro, in so pripravljeni žrtvovati za dobro stvar. Zatem je prišla, tista stvar, ki se jo vsi tako bojimi, — bolj tisti, ki vprašajo. kot pa tisti, katerim je namenjeno — pobiranje darov. (Darovali so sledeči: Rev. Petric $25., Karol Zaje $20., Fniuz Meitzen $-0., Tessie Arcliul $15.; Ciril Hab.mn Mary Meglinh $10.; Charles Penko $10.; Mihaela Zore $10.; Tessie Kovač $10.; Ana Sme $10.; Vineenc Ovca $10.; Joseph iZavertnik $10.; Mikhiš Ignac $10.; Jerica Peterka $10.; Pavla Musicli $10.; družina J. (rril $10.; Sletleči so darovali po $5.—: Veronika Rupe, Mrs. Elizal^et Su-bel, Mary Prelovšek, -Jakob Cerar, Helena Kaplja, Ivan Rucigaj, Mrs. Anna Zormaji, Ciril GriPc. Mary Stare, Frances Uinek, Katie Kepic, M. Ca-gram Mary Stimatz; — Fhan-ees Pavli $3.; Agues Kos $J.; Teresia Osvafd $*J.; Angela Hribar $J.; Neimenovani $1. — Torej vsega nalbranega — 307.— dolarjev. Rado Vavpotič pa je ]>rodal partizanskih zvez t-n.l . ..:-.!-. ____ kampaiijii za predsedniške volitve. oha sta bila voditelja svojih političnih strank; Smith j«» bil predsedniški kandidat demokratične stranke v k-ttr Med večini predsedniškimi kandidati naše republike, bil je Al Sinilh. "The Happy War-j riot naj lies rečnejši med vse-!mi kandidati, ki -o se monili VJ'2H in Wendell W'Mlkie je bil , . . . , proglašen predsedniškim kan \'MVlU. ]tVOU pr*V* ' • ■ "r:imli - L*:»iti \ l vc,i.: didatom po republikaliski stranki v fetu I!>40. Le redko- kedaj je bilo naš<. politično obm-tbje — sodeč ]>o pisanju splošnega mušega časopisju — tako spremenljivo, da je iz tozadevnih člankov odsevalo gronieiije in sončni sjaj gandi — kajti Al Smith je bil elan katoliške cerkve, in radi tega na javno in šepeta je vrnili kot ne-Anieričana. čegar lojalnost spada v Rim. ne pa v našo domovino. Vse t«> se je vršilo kljub temu. da je "brez-božnik" Clarei(cc S. Harrow, ki je vodil politično kampanjo hkrati, kakor tekom pi-ve-a te- . dna v oktobru. Vsi člankarji'-' ' Smll,,M- v nvk*'m svo' jem tozadevnem govoru dejal: so pisali in objavljali grrMiio-vite članke proti še živečim kandidatom njihovih nasprotnikov. oziroma kandidatom republikanske stranke, — ka-koršne so že tendence tega ali onega časopisa. T-stodobno je p;i vse naše časopisje objavlja 1» uvodnike v katerih m> brez izjeme hvalili o/ha blagopokoj-lia bivša kandidata republikanske in demokratične stranke. Izredno lepo je pisati le dobro o ljudeh, ki so mrtvi, toda pravilno in dobro bi tudi bilo, ako bi člankarji zaključili svo- ">3as prav nič ne briga, kaka je vera Al Siuitha ali kateregakoli drugega človeka. Toda kar pride v pošt i-v za mene in za va> vse, je Al Smithovo /1» lo-rnujr r ju vnosi i in še posebej — njegovo delovanj«- v f/rnl inifunstr mir." In sedaj, ko je Al Smith za vedno zaprl svoje oči, vsi navidezni pobožnjaki povdarjajo v javnosti koliko dobrih del je storil pokojni Al Smith, ki je vse svoje življenje boril v : i i ■ lt . , x svoje življenje boril ^ .!•» tozadevna pisanja o Sunt m ,„.; , t- .. ■ i :„ «r;in. ' .. ... I"1«' skoraj brezpravnih siro II \V 'k i< li n:i t i* ii.'iH-ni ilu l»i . 1 in Willkieju na ta način, da bi v javnosti pro-ilj za "odpušča- eiia zvezda $5.; Mrs. Krasna, dve zvezdi $•'!.; Kapitan Y« l-kavrh, dve zvezdi $1.; Mary Prelovšek, ena zvezda $1.—; gospa . Meglinh, e n a zvezda $1.; in Helena Kaplja, ena zvezda $1. — Te zvezde so do-nesle $21.50. Izročit pa je, kot že omenjeno $22., poleg tega, pa ni odvzel od teh zvezd zase nobenega centa. Torej kot stvar stoji danes je dozdaj nabranega: Prenos ............$ SM1.55 Darovano danes v Osmi ............$ :jf>7.— Prejeto od Vavpotič« za zvezde (!.*>) . .$ 22.1 H) makov $1,240.55 Poleg tega, se je pa nabralo blaga v brooklviiskem skladišču okrog IbOO t'nntov in v Jiewyorskem, ga je že tudi par st<> Jinitov. Torej v imenu ljudi tam, in v imenu odbora, vsem najis-kn •nejša livada in držimo to doft>ro začeto delo, do popolnega uspeha, tako delajo tudi tam—toda držanje tatu j e mnogo trse hi napornejše. Za odbor Ignac Musicli. Wendell Willkie je bil somi-^Ijenik Clarance Darrowa, o-ziroma pristaš svobodnega mišljenja. Omenjeni "pobožnja-ki" so svojce«»no pisali, da je Wendell Willkie resno proučil vsa dela slavnih pisateljev Pla-tona, Aristotela. Spinoza, Spe nee rja, Thomas Payneja, Dnrwina. in drugih, in neki fundamentalist je celo trdil, da lahko priseže, da so vsa dela starodavnih in sedanjih modrijanov v knjržniei pokojnega Willkieja. da tako javnosti, dokaže, tla je Willkie bil — heretik. * Kako je bilo verovanje pokojnega Al Smillia. je vsakomur jasno, toda Willkiejevo verovanje je bilo tako. da je veroval — v 4o se v pro-Jdc vol jen Rudolf Hesa. Koučuo uničili kakor pa smo Francijo. Tem boljievikom bomo že po- storili državnega kanclerja — HS t le rja — zbrali nacistični prvaki: Goering, Keitel. tfoeb-bel.-, Hess in drugi k odločilni tajni seji. (\*z veliko {M»dolgo-vato mizo je bil pregrnjeti zelen prt. \Vi sedeli so bili že zasedeni razen predsedniškega, ki j* imel v sredini vtkan kljukasti križ. pod njim jm veliko iniciajlko fL Šepetaj? so ne poovarjali. Nibči* -.i ni tipal prižgati cigarete, ker je vsak vedel, da j«- Hitler smrtni sovražnik tobaka. S hitrimi koraki je prispel Hitler in se vsedel na predsedniško mesto. O čem so temni zarotniki govorili tu« tej seji. 1»! moralo ostati največja skrivno* t za ve* zunanji -vet. X«ii»škt |w»-ročevalski urati je suhoparno povedal, tla so se zbrali nemški voditel ji, da bi ~e jmrazgo-vonili t> aktualnem vojaškem položaju. PozmiMtlei Hitlerje ve diktature pa so dobro vedeli, tla je tudi na tem -ostanku govoril Hitler, drugi pa so samo poslušali. Zavezniška se »bodo uresničile njegove sanje, da bo uničen slovanski kazali, kdo bo vodil svet. Po-kolos na vzhodu z močnp pod-iglavar Evrope je Hitler in ne poro britanske tuornaiice. Šest Staljin". mesecev kasneje časniki poročali o Hcssovem begu na •Škotsko.___ Skrivnost se odkriva Presenečeni nemški uradniki so poskušali zamašiti usta go-bezdaču, ta pa je Stekel v .«Te-r do salona in na ves glas kri- ne >eje. Pet mesecev potem, ko se je lies- spustil na Škotsko je nemško državno sodišče sodilo KWla Boenierja 17- ok-tobra 1941. Zdravnik dr. Kari Boemer j<- bil velik prijatelj A»mei ike, posebno pa še ameriški li dopisnikov v Berlinu Zaradi dobrega poznavanja a-nteriškili razmer >o mu jx>ve-rill zelo važno mesto \ nemškem m i winter šivu za propagando. Njegov šef je bil Ooeb-l»els, njegov gospodar pa Otto l^etrieh. Znano je. da sta bila Goebbels in IMetrich smrtni svoražnika. T>. lOrtK ie Boemer stalno tajna služba, ki je imela tudi piepiičeval na tem sestanku odprta ušesa, je zvedela tole: Kakor je to bilo v teli časih v navadi, je Hitler najprej ponovil vse »tvoje uspehe v teku enega leta vojne in posebno i ftovdaril, da je sedaj gospodar f zahodne K\toj>e. Napovedoval je, da bo najmanj v prihodnjih šestih me-eoih Anglija na kolenih in da Ameriki ne bo drugega preosta.jalo. kakor tla !-io zMtiibi na ameriški celini. Nemški narod je pripravljen bori tli eP proti vsemu svetu, če bo v tej vojni potrebno. Nato je Hitler spustil svojo bombo: Boljšev iška Rusija je nas %br«Jhrtni sovražnik. Staljin ve ravno tako dobro kakor mi da je Evropa premajhna za obe velesili. Evropski mir bo zajan^en samo z uničenjem ZS.S.R. Anglija lahko še po čal. da je intenovan za držatf Resnici na Ljubo .je treba po- nega podtajirika. veda t i. da ni bil Hess tisti člo- Vsi evropski kabinetu so vek, ki je izdal skrivnost taj- zvedeli za incident. Staljin. ki je bil že precej obveščen, da se v Nemčiji nekaj pripravlja proti njegoAii domovini, je svoje priprave samo še podvojil. Rdeča vojska je odkorakala na postojanke.... Drugi dan po incidentu, je (roebbels- poskušal rešiti Boe-merja. Z vso hitrico je napisal pismo iHtlerju. v katerem mu je sporočil, da je bil Boemer pieobložen z delom in je zato napravil neumnost brez zle namere. Hjitler je prejel Goehbel-sovo pismo istočasno 7. rapor-tojn ftestapa. Strašno se je razjezil in že čez eno uro kasneje so Boemerja prijeli. T>ietrich in Goebbels s-ta se zanj zavzemala fin tako se je izmazal z dvema letomfa zaporne kaani Radovedni ameriški časnikar jo je seveda z vso naglico pobral v Švico, ker so mu ipo- Je Hitlerja, tla se Nemčija pod nobenim pogojem ne -me -puščati v vojno z Združenimi državami. Ali leta 1941 se je položaj popolnoma spremenil. Boemer ni vedel• Rojakom in Rojakinjam Sirom NAVODILA ZA ZBIRANJE IN ODPO&ILJANJE OBLAČILA _ 1. Prosimo, da ne Obirate preponosene obleke, ki ni več za raibo. Vsako oblačilo mora biti zašito in pokrpano. Gunafoi i« druge zapone morajo biti v dobrem stanju, pod-vlaka pošita in popravljena itd. Oblačilo mora biti v takem stanju, ko dospe v Jugoslavijo, da se ga lahko takoj nosi. 2. S kako večjo čistilnico oblek se naj napravi dogovor, da bo za čiščenje računala po teži in ne od kosa. Ker oblačil ni treba likati, se jih lahko očisti na debelo, to je v culah ali zvežngih. Uredi in poravna se jo lahko po čiščenju. Kdor zamore, naj da obleko čistiti predno jo izroči pobiralcu ali pobiraHri. 3. Oblačila naj bodo sortirana po sledečem redu: a) Moška zimska oblačila (spodnja in vrlina) b) Moška lahka oblačila " " " c) Ženska zimska oblačila " " 44 d) Ženska lahka oblačila 44 44 e) Otroška zimska oblačila 4 4 44 4 4 f) Otroška lahka oblačila 44 44 4 4 g) Oblačila za novorojenčke 4. Zaboji naj bodo odposlani s predplačano voznino na WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 282 NINTH AVENUE, NEW YORK, N. Y. 5. Sporočite SANSu pismeno, kaj ste poslali, kedaj, koliko funtov in položaj (stara obleka, nova, moška, ženska itd.) da Hitler pripravlja zaroto z stala tla v Berlinu prevroča Japonsko proti Amerik«. Boe-merjeva zvt-ztla je zahajala. * Hitler in vsi njegovi pomoČ- Velika potegavščina Nekaj < I ni predno jo je Hess ni k i so se na vse mogoče na- ■ r. . . .. i umi r?« r-n un * or uiukltvc 11a pobrisal, je Ro-enhei« povabilj.;^ ||udj|i da bi tlafili Boemerja na zelo važno kon- . , -Pr-., merjevo zadevo. Hitler je ne- terenco. Na sestanku je Rosenberg odkiil Hitlerjeve načrte in povedal, tla ga je firer "imenoval za "diktatorja Rusije" Na ta način je Boemer zvedel, kak P™« izhodu in nosile Hitler Strogo zapovedal ".se})OJ SInr+u!° ^dejanja, ia xisoce nemških bombnikov se je vsulo na ukrajinsko zemljo. na Kirimi in baltiške države. Orjaška prusijaška sila se je sprožila od 4. uri zjutraj. Ob 5.30 je grof Schulenberg. nemški ambasador v Moskvi otrkal na vrata sovejtekega omisarjata za. mnianje zadeve in obvestil Molotova, da je sedaj Sovjetska zvezq na vrsti. udar uaj bi Rdečo vojsko pre-gazil, rezerve pa |>ognal daleč najzaj, kjer bi jih drobile pi*u-sijaške bonube in letalske strojnice Duftwaffe. Niti enega samega trenotka odpočitka in zbiranja se ne sme dovoliti sovražniku. je ukazal Hitler. V nekaj tednih bo Moskva padla in bo vojne konec ne samo na vzhodu, pač pa tudi v drugih predelih sveta. Tako s:o prerokovali v Berlinu. Ivina!u pa je pričela nemška bliskovitost bolehati. Beseda "bliskovitost" je izginila iz nemških poročil. Namesto zmag so nastajala priporočila nemškim vojakom in tolažbe za domače prebivalstvo. Degenerirani Rusi so postali kar na-v političnem klubu " Paveia onkrat najstrašnejši sovražniki Schmiidta. Ves večer sem imeli11 ra-lha- Rde^a vojska. j Rdeče letalstvo in R^leča mornarica. ki so jih Nemci pred tem uničili, vse to se je borilo polno uničeuje obrorožeuih sil hitlerjevske Nemčije. Fins-ka, Madjarska, Bolgarija in Romi unija naj bi predstavljale zunanjo obrambo raj-lia. Ali že se bli»ža čas, ko se ti narodi pripravljajo, da poženejo nemškega osvajalca s svoje zemlje s j>omočjo zavezniškega orožja. Vojna je stopila v zadnje poglavje. ki bo Tiajhujšie, pa tudi odločilno. Zadnji del poti do zmage ne bo lahek. Staljin: "Mi več daleč čas .. 7a- *j:i. februarja 194*2 je nutr-Šal Staljin v svojem dnevnem povelju Rdeči vojski dejal med drugim tudi tole: "Ni več daleč tisti dan. ko borno udarili na sovražnika in ga zapodili daleč od Ljeningrada, ga pregnali iz mest ju naselij Bele Rusije in Ukrajine, iz Litve in Letonske, iz Estonske in Kare-lije in tudi iz sovjetskega Krima. Ni več daleč čas*, ko bo zopet po vsej sovjetski zemlji za-plapolala zmagovita sovjetska zasfava- -. . delo dobe: Sivaike na zig-zag stroje, iz-vežbane na mošikih klobukih. Vprašajte pri: KRAFT HAT MANUFA1TURRR, 440 Lafayette St., New York City. 10—16, 17, 18 S I V A L K E Rabimo ši va Ike na Wilcox-(jibl>s in Singer zig-zag šivalne stroje. Vprašajte na: 129 W. 22m\ STREET, (tith Floor), NEW YORK CITY 10—12 to 19. RADA BI IZVEDELA za mojo se-tro .1 E R O OBAjAjCK, oinožeuo TlTŠEK, ki se nahaja v Willoek. Pa. Akt> čita to ogfa>, naj >e oglasi sestri Jennie Oblaek, 152 E. 4oth Street South, .Murray 7, ['taili. 10—17. 1*8.1!) vtis. da se bo ponoči nekaj ODMERKI Meso in maščobe: Rdeče znamke od A8 do Z8 in At> do K5 so veljavne za nedoločen ča-s. Do 29. oktobra ne bodo nanovo uveljavljene druge znamke. Sadje in zelenjava v kantah Modre znamke A8 do Z8 in A5 do Ro za nedoločen čas. Nove znamke ne bodo uveljavljene do 1. novembra. Sladkor: Znamke št. :J0, 31. 32 in :J3 t«o veljavne za pet funtov slatl-korja za nedoločen čas. Znamka št. 40 je veljavna za pet funtov za vkuhajanje tlo 28. februarja, 1945. Čevlji: Letalski znamki št. 1 in 2 v knjižici št. 3 veljavni za nedoločen čas. pis-ju. da se vzdrži vsake polemike in kritike. Burka je konec Med tem časom je ustvaril Staljin v svoji zemlji tako mo-močno vojno industrijo, ki je z lahkoto tekmovala z v^semi ostalimi na svetu. Ameniški dopisnik .T. Huss, ki je bil ▼ tem času v Berliirn, pripoveduje v svojih opominih o 21. juniju 1941 tole: "Ko je bil 1. 1938 lindberg v Sovjetski Rusiji, 90 HMf ivU" pk: še nadalje. Še vztrajnejše in še bolj junaško. "Niti pedi vCČ nemškemu zavojevalcu je u-kazal maršal Staljin. In tako se je tudi gzodilo. "Kaj se dogaja?'' so se spraševali zaskrbljeni Nemci, ki so tse včeraj rjoveli po ulicah. "Kje so naši tanki, kje naše nepremagljivo letalstvo? Kaj počenja naša peta kolona? Kaj je f? sovjetsko šibkostjo? Kaj je f: sovjetsko revoTucijo proti Staljinu, ki jo je Hitler obljubljal? Kje so nesposobni sovjetski generali in končno, kje so ostali Angleži in njihova mornarica?" Nekega lepega dne se je Hitler vendarle pokazal s povese-no glavo, pred svojimi mame-luki: "Pogrešili smo, nismo vedeli, da po bile sovjetske vojaške priprave nasproti Neml-čiji tako ogromne---- Strašna bilanca Sovjetska informativni urad je na dan tretje obletnice vojne sporočil, da so Nemci izgubili v treh letiih na vzhodnem bojišču: 7,800,000 vojakov in častnikov, bodisi ubitiih ali u-jetih; 70,000 tankov, 60,000 letal in nad 90,000 topov. — V istemj času so znanale sovjet&ke izgube 5,300,000 mrtvih, ujetih ali pogrešanih, 49,000 tankov, 40.128 letal in 48,000 topov. ' Poročilo pravi dalje: Zdru ženi narodi razpolagajo danes g popolno premočjo tako po količini kakor po kakovosti človeškega mjaterijala in opre^ me. Edinost med Združenimi Se enkrat se je ponovila prti- narodi je danes «večja ko kdaj- Siv alee na moških klobukih; dolga sezona. Vsaka dobi kite samo ene barve in blok za celo sezono. Stalno delo. DARTFORD HATS 719 BROADWAY NEW YORK CITY 10—17. 18, 19. AMERICAN WILD LIFE V knjigi je natančno popisano Ut-Ijenja posameznih živali, živečih na subem, ▼ morju In ▼ traka, tako «1« bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral a velikim zanimanjem, ker bo r njej na*el marsikaj ix življenja divjih živali, kar mn dosed a j še nI bilo anano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati ▼ petih knjigah, toda Je slednjič izSla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaSa POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lavee. ker navaja ln popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno In prepovedano streljati; farmer, ker so izpisane živali, ki na polju koristijo ali ffkodujejo ter slednjič ribi«, ker so v knjigi naštete VSEJ RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega (»opisa in prlpove-dovsnj* vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik ▼ naravnih barvah, v velikosti eele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige Je 1» s « infer. Knjiga opisuje sesavre, ptiče, ribe. tete in živali, ki so ravnotako na snbem kot t vodi doma. — Vezana Je v močno platno * zlatimi črkami. V ANGLEŠČINI Cena $3.5« KNJIGARNI Glas Naroda 216 west 18th street New York 11, N. Y, Naročite pri: sedaj lahko dobite lastnoročno podpisani knjigi pisatelja LfOuis Adamič-a ZA ceno 50 ZA ZVEZEK sijallkft formjula " bliskovitostiP)rve udariie sile nemške ikoli- Zavezniški načrti so' iz-delani do podrobnosti za po- "Two Way Passage" V tej knjigi, U j« zbudita pozornost vsega ameriškega narod*, daje pisatelj nasvet, kako M bile mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Is vseh evropskih držav, tndi iz Jugoslavije, ee prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredne in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel čas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja In moči. Pot£aa dve strani — kakor bi «e mogel naslov knjig« prestaviti is angleMine — je Jako zanimiva knjiga in Je vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Cleveild odgovori na vprašanje, ki se tiče srečo milijone* . . Ct- tanje te knjige Je bogato plačano."--Tako so Je izrazil velik! —Brim dnevnik e tej knjigi Pri naročbi ae poslužite naslednjega kupona Foiiljam Money Order n 9............. za lastnoročno podpisano(l) knjigo(t): .........................................u Ime ................................................ St., ulica ali Box It............................................ Mesto In drfava.............................................. "Glas Naroda" 216 W. 18th STfeEET NEW YORK 11* J?. Y. TUESDAY, OCTOBER 17, 1944 flUROfUIR L PROKLETfl Spisal ""T B RICHEBOURQ Is francoščine prestavil J. L. PALLERINA MARIE JEANNE in WM. DOLLAR; (143) % Doeim eo Blanche, Jean Benaud, est ari Jean in ževci stopali po stopnicah navzgor, odpro se pristavina vrata in sivolas, elegantno opravljen gospod vstopi. Njegove obrazne črte ga kazale ostrega, a prijaznega moža. Ker na pristavi in v veži ni našel nikogar, približa se stopnicam. Uori sliši nKMke glasove. Stopi za temi glasovi. Vrata prve sobe najde samo prislonjena in vstopi. Na pragu pa obstane, ko zagleda ganljivi in slovesni prizor, ki se mu je ponujal. Umirajoči je sedel na slonja«>u. Na njegovi strani je sta-la Blanche in stari prosjak z dolgo in sivo brado. Pred u-mirajočim je stal hlapec in štiri ievci v polukrogu. Tujec stopi brez suma v sobo, ralhlo zatvori duri za ter obstane. Nikdo ni opazil, da je navzočen. Zkiajci izpregovori Jacques Mellier s počasnim, liripa-vim, šibkim glasom slovesno: 4'Bodite mi pozdravljeni, prijatelji moji! Veseli me, da vas tu vidim, kajti življenje mo-je se nagiba h koncu!" . . *' Ne, ne, gospod Mellier.. . slabost vas že mine...1* slišijo se nekateri glasovi. 4a. No jaz sem bil neusmiljen, slab oče! Zaradi nekega pregreska. sem jo spodil iz hise, zavrgel sem jo, svojo T/Ucilo in jo proklel . . Ževci povesijo glavo. "Zdaj veste, zakaj je Lucila Mellierova tako hitro bila izginila. Pa to ni šo vse. IjC dobro poslušajte! Pred devetnajstimi leti, štiriindvajstega te^ra meseca na kresni večer, je bil ubit mladenič na cesti od Fremicourta v Civrv*, in sicer ustreljen je bil s puško ..." "Da, da, mi se spominjamo prav dobro ..." * •'Dobro,'' nadaljuje starček s trepetajočim hripavim ir.asom, 44ta neznanec, ta tujec je imel Skriven shod z Laicilo Mellierovo, tbil je nje ljubimec. . Navzoči so bili silno iznenadoni. "Policija je iskala morilca. Prijeli so brdkega moža iz Tivryja . . Vi vsi ste ga poznali, Jeana Renauda, volčjega ubijalca. Obsojen je bil k dožitnemu prisilnemu delu. Kje le pač danest Morda je v Cayenne-i že mrtev . . . Poslušajte tedaj: Jean Renaud, volčji Ubijalec, je bil nedolžen!" Oflcolostoječd vsi zamomljajo. "Vsi dokazi so bili zoper njega; pa on bi se bil lahko zagovarjal ter dokazal nedolžnost svojo. A tega ni storil Dal se je obsoditi, ker je poznal pravega storilca in, ker ga je hotel rešiti! . . . Slišiš li, Blanche? Tvoj oče je nedolžen! Slišiš lit Če še živi, dobi zopet prostost; ti ga bodes videla! . . " Blanche se ihteč zgrudi na kolena. 44Pravi krivec pa," nadaljuje starček s krepkejšiin gladom, ' morilec mladega moža na deželni oesti. to sem jaz, Jacques Mellier! ..." Vsi navzoč ni možje, izimši Jeana Renauda in morda tudi neznanca, so bili odreveneli same iznenade! "Vi ste me vsi dobro razumeli?" nadaljuje starček. 44Da boste pričali o tem zaradi mlade te deklice, ki jo vsi radi imate Pierre Rouvenat vas popelje k sodišču, kjer to poveste. Tako. Zdaj sem pri kraju. O, Jean Renaiud, ti najbližji vseh Ljudi; Bog daj, da bi še živel!". To rekšemu spusti se glava težko med roke. NavzočnLki so molčali, kakor da so odreveneli 17. Nastal je majhen odmor. Hlapec in ževci zapustijo na znamenje Blancftie-ino sobo, molčeč in globoko ganjeni. Mlada deklica je klečala še zmerom pred naslonjačem; Jean Benaud se je bil približal Tujec, ki se še zmerom ni ganil, je opazoval berača zanimljivo. Zdajci prične umirajočega viti krc. Njegove oči stopijo iz o t lin, njegovi udje odrevenijo, njegov obraz se je grobno spreminjal. Bolnik se hipoma dvigne s svojega sedeža. Trepetal je liki list ob burji. Njegov glas je bil čuden, ko zakriči: "Saj jaz ne vidim, ničesar vek?! . . . ničesar več!. . . In tu, tu v prsih, to je led . . . jaz umiram... umiram!... Rouvenat! Rouvenat! Ah, ni jo Sel.. Leon... Ne morem \eč pomirjati... Blanche, Blanche, doŽa mi ubaja... Ali tu pri meni? ... Saj te ne vidim več... Ostani tu! In Luči ta, Blanche, pokliči Ločilo, mojo hčer, mojega otroka!" "Ločila! Ločila!" zakliče Blanche. In Ločila je slišala ta klic ter pritekla v sobo. Ugleda vai umirajočega očeta, pT&šno zakrit ter ga krčevito pri- fimra moralne kakovosti pru- ni več daleč. To še ne pomeni, skih junkerjev; nič pa ne po- da bi mogla dovesti do neizo-ve, zakaj je Vzhodna Prnsija Jgihnega poloma nemškega od- V Jugoslaviji se stvari v mnogem popravljajo. Združeni narodi imajo eno samo skup- neprestano bojišče med Tevto-lpora. vendar j«, za Nemce to no nalogo: rediti za vedno svet cm , lahko začetek konca. Vedeti iz naci - fašisiovsko - japonskih ni in Slovani in zakaj je dežela najbolj ranljiva točka Nemčije. Tam so 1. 1410 Poljaki in Litvinci zmagali Tev-tonce pri Tamienbergu. Tam je tudi koncem avgusta nemški general Hoffmann zmagal nad Rusi. Vso >lavo pa je po- pre bal Hindenhurg. vpadom moram«, da niti Rusi In niti zahodni zavezniki še ni>o pričeli s polno paro izvajati teheranskih načrt m*. Zolo pametno je bilo, da je predsednk Roosevelt priznal Francoski narodni odl>or za o- krempljev in pripraviti narodom boljšo bodočnost. <4Bfizovica". Z drznim sv obojen je. Ooneral de Ganile l v Vzhodno Prusijo so je — kakor izgleda -Rusi rešili Pariz. Ce bi Nemci.vil v Ameriki mrodf-n vodilni plesalci, ki $x>do plesali poglavitne vloge v Baliet International Incorporated, kadar se prične šestmesečni aa-gažina v International Theatre, ('olumbus Circle, 5!>th Si., New York, v poiwleljok zvečer, 30. oktobra. Pruski baroni Piše Wickham Stead lilB •ML) V londonskem "TLmes-u" so zadnjic dejali, da so Rusi gotovi, da bodo v tekmi za Berlin zmagovalci. Te časti jim gotovo ne bo nihče zavidal, ker imajo za skupno stvar pač tudi največ zaslug. Osebno bom prav siečen, ko bodo Rusi v Vzhodni Prusiji. Gotovo se ne bodo posebno razburjali s* sebičnimi in pokvarjenimi junkerji, ki imajo V tej zemlji svoje korenine in katerih hudobni duh je dolgo Časa motil življenje Evrope. Iz Vzhodne Pru sije in zahodnih predelov Elbe prihaja večina pruskih častnikov. Ti ljudje so bili hrbtenica pruske uradnosti in precej jih je bilo tudi v diplomatični službi. Medtem, ko so ropali zaklade nemške državne banke s tem. da so stalno beračili za podpore v kritje svojih bankrotov, Š«. bolj pa za razvratne zabave na francoski rivijeri, so tako trpinčili svoj narod, da je v množicah zapuščal deželo. Poljake, ki so prihajali na njihova me?ta, so izmozgavali še na okrutnejsi način. Pruski baroni so pokvarjenci, trdi, arogantni in oblastni. V Nemčiji bi bila vsaka obnova nemogoča in prnsijaškega militarizma ne bo mogoče uničiti, če se ft udi ti ljudje odstranijo. Mislim, da jih bodo vsl nekako tako gledali, kakor so britanski letalci motrili njih zaveznike, težke industrijske barone v Porurju in Porenju. Vsa zgodovina Nemčije v zadnjih 40 ali 50 letih se izraža v glavnem z združitvijo bogatih indnstrijceosestvo v Vzhodni Prusiji \ zahvalo za vse. kar je Ilinden-huvg napravil za nemški narod. Lepa misel. Edino vprašanje pa je bilo, kdo bo to posestvo plačal. Bogati nemški indus1-trijci Poru rja in Porenja so se končno odločili, da bodo to po-setvo kupili Hindenburgn, ki je bil takrat predsednik tako-zvane nemške republike. Junkers k i baroni pa so ?c obvezali jk)skrbeti, da pride posestvo čim prej na l>oben. S tem bi Hindenlmrg rabil državno pomoč. Računali so pa, da l>o Hindenburg obenem tudi njim — po načelu enakopravnosti — preskrl>el take podpore. Na-či t se je sijajno posrečil. Težki milijoni denarja so se začeli stekati v prazne žepe pruskih klativitezev. pod firmo tako-zvan^ "O^thilfe" (pomoč za vzhod). Ker je bil Hindenburg že star, je posestvo prepisal svojemu sinu, da bi mu s tem prihranil zapuščinske pristojbine. Ko so pruski junkerji tako spretno oskubili nemški dnžav-ni zaklad, se jim je zdelo, da imajo Hindenburga že v rokah, toda Hitlerjev prednik v uradu nemškega kanclerja, general von Selileicher. ki so ga Hitlerjeve! 30. junija 1934 leta pri "veliki žehti" ubili je poskušal Hindenburga prestrašiti s tem. da je mahina-cije objavil. Hindenburg je bil v veliki zadati vse dokler ga Herr von Pa pen (bivši nemški veleposlanik na Turškem) ni prepričal, da je mogoče škandal potlačiti le. če Schleicher-ja požene in postavi Hitlerja za državnega kanclerja. Tako je Hiitler postal državni kaneler, ki je škandal sicer odpravil, zato pa neomejeno zagospodaril nad Nemčijo. Ta tnala dogodovščina nazorno de brže drugače končala. £V»daj zopet Ru-i na vzhodu in zavezniki na zahodu belijo Nemcem glave. Res je. da Anglo- Ameriknnci v Normandiji so le počasi napredovali, obenem pa je tudi res. da so Nemci svoj odpor zelo drago plačevali. Pripovedujejo celo, da je Hitler svoj irlavni stan premestil iz Vzhodne Pru si je nekam na Francosko, ko je Rund-stedta premaknil iz Francije na neko drugo nv^to. Rund-stedt je znan kot protinacist. zato bi ga mogoče porabili za mirovna pogajanja, ki fo bila do sedaj brezuspešna. Pri tem pa bo imel mnogo dela. Brezpogojni mar je za naciste še vedno v veljavi. Lord Oranborne, generalni tajnik dominionov. je izjavil, da ima angleška vlada namamo v Normandiji so jih do sedaj zavezniki dobili 64,000 — pomeni občutno izcrubo za Nemce. Ko j je šele V Rusiji----Zaveznikom pa prihajajo vedno nove sveže moči. Poljska podzemna vojs-ka se bori skupno z Rusi. Francozi ravno tako. V Italiji geenrala Alexandra podpirajo jugoslovanski bojevniki in italijanski partizani. Težka kriza v nemški vojski tja, da bi izirinile tudi Šo osta Pošljite molitvenike! Rev. Pi(j J. Petric, župnik slovenske cerkve na Osmi v NVw Yorku. je od apostolskega delegata prejel brzojavno prošnjo za najmanj 150 slovenskih rnolitvenikov. Kdor tedaj lahko jK»irr<-ši kak šp dobro ohranjen moli t ven ik, naj ga pošlje ua nas-lov: Rev. -T. Place. -J le. Tudi med Rusi in Poljaki Petric, 62 St. Marks e je razmerje zboljšalo. New York 3. N. Y. NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA n K A T S K A, t) E I, A V S K A PODPORNA USTANOVA Sprejema mož.ke in ženske v letih r>'l 16. do 50. in otroke do I 6. l^ta starosti. Članstvo: 64,500 Premoženje. $11,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva .SNP] Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago. Ill SVOBODA SE BLIŽA — NAROD POTREBUJE POMOČI! Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v starem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojenju mogel pričeti novo življenje. Golih rok je in kliče: "POMAGAJTE!" Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali. V RIDGEWOODU, L. L, je skladišče na WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bandies for Yugoslavia) na: 665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue. V NEW TORKU pa: WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 282 - 9th Avenue, blizu 25th Street- Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošlji. te na g*ri ocnačena naslova! • • r « (KNJIGARNA |rr- Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. J — - IGRE IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače Hvali Spisal Damlr Felgcd 2 Kreutzerjeva sonata Spisal L. N. Tolsto) Andrej Ternovc Spisal Iran Albrcbt 8 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Splllmaii 12 Frank Baron Trenk Po rasnih Tirih napisal OJnro PsodurU* IS Pariški slatar Posloveni] Silvester K. I« Pravljice in pripovedki za mladino Bplsil Nlieater Kijuiiift 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spissl Josip OgrlDe^ 18 Mladim srcem DrugI srezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal K«t» Uefto 19 Student naj bo Spisal Fr. S. Finigar 28 Blagda (Igra) — Alojzij Bemee 29 Peterčkove poslednje sanje riyra» — Pavel Gotic 30 Potopljeni xvon llgr«> — Oerbart Haoptraann 31 Revizor (Igra) — Nikolaj VasllJeW 25 Duhovni boj (Izdsls dražbe sr. Mohorja) U 8 ko poli 26 Denar Dr. Kari Fnprlis — Poslovenil Dr. AJhin Orrii* Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni% ki ga niste kupili 1 IS BnneŠki invalid m 35 Praški Judek SpillmamTiova povest — Pre-vel Josip Vole 32 Spodobni ljudje (Igra« — L. Lipove? 33 Orne maske (Igra> — L. Andreje? 34 Antingone (Iara> Poslov eni) C. Oolar 36 Sveti Just (Igra) — Spisal dr. W. Petronlo 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra k — J. ErheCnikta *. Boje Je aaloga teh kojlf ®elo omejena, )e pri MroSta prtporoOJtro oaae-TaB ablrk. da wm bo aa ta aaAa mocofie