DELAVSKI
_. OBZORNIK
(Na Osojah, Ulica na Grad). — Za konzorcij in	1'
uredništvo odgovarja Rudolf Roj c, Ljuliljana. ček. rač. 17.080. Naročnina: mesečno Din 2-—, četrtletno Din 5-—, polletno Din 10’— letno Din 20-—; za inozemstvo: mesečno Rokopisi se ne vračajo Din 4'—, letno Din 40*—. Tisk J. Blasnika n asi., Univ. tiskarna, litografija in kartonaža d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš
IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO
Letnik t.	V	Ljubljani,	21.	decembra	1335	Stev.	6
Delavci, pokažite, da ste enotni za svoje pravice!
(Povodom volitev obratnih zaupnikov.)
V januarju se bodo vršile volitve obratnih zaupnikov. Delavski zaupniki so resnični neposredni zaščitniki delavstva, Kjer niso, morajo to postati. To ustanovo (organe) delavske zaščite (obratne zaupnike) si je delavstvo priborilo v težki dolgoletni borbi. Ta borba se še nadaljuje.
V Sloveniji, kjer imamo 1340 obratov, od teh 556 industrijskih, je zaposlenih preko 110.000 delavcev in delavk. Obratne zaupnike pa si je delavstvo priborilo samo v 118 obratih. Še danes poskušajo podjetniki z vsemi silami izgnati iz obratov delavske zaupnike, ki se borijo in dosledno zastopajo delavske interese. Predvsem pa agresivni podjetniki v onih podjetjih, kjer še ni obratnih zaupnikov z vsemi silami delajo na to, da v njihovih podjetjih ne pride do volitev obratnih zaupnikov. V mnogih obratih pa tudi delavstvo polaga nezadostno pažnjo tej obliki svoje zaščite. Delavstvo v večjih podjetjih, v katerih obstojajo že dolga leta zaupniki, se je na izkušnjah prepričalo, kaj pomeni njihova zaščita, in zato jo zna dostojno, tudi z ostrim bojem braniti. Zato si mora vse delavstvo v vsakem obratu izvoliti svoje zaupnike, ki bodo branili in zagovarjali njihove interese. Zato se naša parola glasi: niti enega obrata brez delavskih obratnih zaupnikov!
Ker podjetnikom radi odpora delavstva ni uspelo popolnoma odpraviti in preprečiti te delavske organe zaščite, jih poskušajo oslabiti na ta način, da vsestransko podpirajo in ustanavljajo organizacije, ki razbijajo enotnost delavstva in s tem slabijo odporno silo delavstva. Praksa je pokazala, da poskušajo podjetniki potom teh organizacij dobiti pod vpliv tudi delavske zaupnike in vsestransko delujejo za to, da bi delavstvo izvolilo kot svoje zaupnike ljudi, katerim je njihova osebna korist nad interesi delavstva in ki s svojo politiko soglašajo s podjetnikom, vršijo vlogo ne zaščite delavstva, temveč v eni ali drugi obliki vlogo pomagača podjetnikov proti delavstvu.
Ta manever podjetnikom ne uspeva povsod v zadostni meri in zato se poslužujejo tudi drugih. Tako vidimo, da vsestransko podpihujejo razdor med delavstvom, med posameznimi skupinami, med strokovnimi organizacijami, da delavci ne bi nastopali enotno. Pri takem položaju je podjetniku mnogo lažje izvajati napade na delavce, odpuščati borbene delavce, zniževati plače itd. V slogi je moč in čim več moči, tem več Pravic, zaslužka in kruha. Te sloge, enotnosti delavstva se boje podjetniki in zato vsestransko delujejo na
to, da do te enotnosti delavstva ne bi prišlo. Pri tem delu imajo podjetniki svoje zaveznike, ki jim pomagajo, eni zavestno, drugi nezavestno, a po učinku pomagajo tako eni kakor drugi. Podjetnik se nato smeje, ker mu ta nesloga delavcev daje več profita. Zato je enotna fronta delavstva predpogoj, da si delavstvo pribori svoje zahteve in zboljša svoj
položaj,
V Sloveniji, kjer je zaposleno preko 110.000, delavcev, je v vseh strokovnih organizacijah organiziranega okoli 15.000 delavstva. V mnogih obratih se mora delavstvo še boriti za zakonito dovoljenje strokovne organizacije. Ta borba za svobodno delovanje strokovnih organizacij in za svobodno organiziranje delavstva, je tudi delo delavskih zaupnikov. V organizaciji je moč. Da je to resnica, se je delavstvo neštetokrat lahko prepričalo. Da so strokovno organizirani delavci bolj zavedni kot neorganizirani, je tudi resnica. Toda to še ne pomeni, da pri neorganiziranih ni nobene zavesti, saj so mnogi že bili organizirani. O vzrokih tega govorimo v članku: »Delavstvo, organiziraj se!“ Kljub temu, da mi ne govorimo samo v imenu neorganiziranih delavcev, smatramo, da je med neorganiziranimi tudi dosti' doslednih borcev. Zato pri volitvah obratnih zaupnikov ne sme biti postavljeno pravilo, da kandidirajo samo organizirani člani strokovnih organizacij, temveč tudi neorganizirani in tudi tam, kjer obstoje strokovne organizacije. Dolžnost dosedanjih delavskih zaupnikov in vseh strokovnih organizacij je, da vsestransko delujejo na to, da pride do enotnosti vsega delavstva pri volitvah obratnih zaupnikov. Tako delo bo brezpogojno pospešilo organiziranje neorganiziranih, ker se bo delavstvo prepričalo ob dejanjih, da ne gre tukaj za interese ene skupine, ene organizacije ali osebe, temveč za interese vsega delavstva. To je predvsem lahko ustvariti pri volitvah obratnih zaupnikov, ker se delavci ne bore sami med seboj, ker so njihovi interesi enaki in oni ne pozabljajo na te skupne interese tako ko oni na raznih vodilnih mestih, ki zaradi zavarovanja svojih toplih mest dostikrat vnašajo med delavstvo medsebojni boj.
V Sloveniji dela v obratih preko 30% delavk. One so še slabše plačane ko moški. Do zdaj so bile zelo slabo zastopane v obratnih zaupni-ških zborih. Njihove interese bodo najboljše zastopale delavke-zaupni-ce. Zato, čimveč delavskih zaupnic, kjer delajo delavke!
V Sloveniji je preko 8000 vajencev, mladih delavcev. Oni ne samo da niso bili doslej izvoljeni kot zaupniki, temveč so prepuščeni sami sebi in celo vsestransko omalovaževani. To je sramota! Mlada življenja, ki se ubijajo v trdem delu in služijo za dobiček podjetnikom, morajo dobiti tudi pravico, da volijo in imeti morajo tudi svoje mlade delavce-zaupnike! Po zakonu imajo 18 letni delavci tudi aktivno volivno pravico. Zato je treba tifdi te izvoliti, ker bodo najboljše zastopali zahteve vajencev in mladih delavcev in delavk. Usoda nameščencev je enaka delavski. Tudi nameščenci morajo biti enotni pri volitvah!
Vsi delavci m nameščenci trpe pod istim gospodarjem, pa če je tuj ali domačin. Vsi podjetniki se združujejo in enotno zastopajo svoje interese ne glede na narodnost. Zakaj bi delavstvo, ki trpi poleg domačih še od drugih, ne nastopilo enotno, združeno? Naši interesi so enaki in če se delavci med seboj prepirajo, se smeje podjetnik. Preprečimo ta smeh! Nastopimo enotno ko en mož! V obratu smo enaki, delati moramo vsi. Za naše delo zahtevajmo vsi plačilo in pravice! Zato je naše geslo pri vo-
Očitno je, da bodo pariški predlogi zavrnjeni od Sveta Društva narodov. Nastane pa vprašanje, ali pride do poostritve sankcij ali ne. V veliki meri bo to vprašanje odvisno od Anglije in angleškega javnega mnenja. Pa tudi francosko javno mnenje ne bo brez vpliva, zlasti akcija 'ljudske fronte proti Lavalovi italijanski politiki.
Kako odločujoča je danes v Franciji vnanja politika, kaže najbolje okolnost, da stoji celo notranja politika v njeni službi. Kakor smo že poročali, so se vršili v zadnjem času hudi boji v parlamentu radi fašističnih lig, ki stoje v prijateljskih odno-šajih z italijanskim fašizmom. Okoli tega vprašanja se je v pretečenem tednu gibala vsa borba med vlado in ljudsko fronto. 2e je izgledalo, da bo vlada padla in da se bo morala umakniti drugi. To pa bi bilo pomenilo, da zgubi Italija v Lavalovi osebi svojega najdragocenejšega zagovornika. Vsled tega se je fašizem odločil, da raje žrtvuje lige kot pa Lavala. Prišlo je potem do nepriča-
litvah: „V enem obratu ena enotna ddiavska in nameščenska lista!44
Tisti, ki bi poskušali uveljaviti predvsem svoje ozke skupinske interese, ne delajo v korist delavstva! Zato svetujemo, da tisti, ki so drugače postavili vprašanje volitev obratnih zaupnikov, to napako popravijo, da ne bo več list. Delavstvu ni potrebno mnogo list, temveč ena sama enotna delavska lista, na kateri bodo združeni vsi iz vseh strok, organizacij in neorganizirani, delavci in delavke, ki imajo zaupanje med delavstvom, ki bodo znali zagovarjati koristi delavstva in samo interese delavstva, ne pa sebične in skupinske interese. To zahtevajo koristi delavstva Slovenije. Slovenija, ki ima za vse nas dovolj kruha, postaja neznosna posebno za delavstvo. Naši delavski sinovi in( hčere tavajo za kruhom, za delom in ga ne dobe. Preko 20.000 jih propada z odprto tuberkulozo in živi se počasi pogrezajo v zemljo pri obilju kruha za vse! Kaj ne dela zločin tisti, ki ob tej uri razdira naše vrste in postavlja svoje sebične, ozke skupinske interese nad interese delavstva in nad interese našega naroda?!
kovanega preokreta, ko je izjavila desnica, da je pripravljena na razorožitev lig. Vlada je nato predložila parlametu zakonske predloge glede lig in oborožitve. Vendar so bili ti predlogi take narave, da bi lahko lige še nadalje obstojale in bi se še lahko nadalje streljalo po mestih. Tedaj pa je nastopila ljudska fronta z izpreminjevalnimi predlogi, ki so bili sprejeti proti volji vlade in ob hudovanju desnice, tako da je računati s tem, da se je ponesrečil poskus vlade, da se na eni strani obdrži na krmilu, na drugi strani pa še nadalje ohrani oborožene lige. Borba med fašizmom in demokracijo v Franciji še dolgo ni dobojevana, ker ima fašizem v Lavalu kaj sposobnega in vnetega zagovornika. Šele s padcem Lavala je računati v Fran-ciij s preokretom vnanje in notranje politike.
Trenotno pa stoji v ospredju odločitev Društva narodov glede pariških predlogov in ali pride do poostritve sankcij ali ne.
Niti enega obrata brez delavskih obratnih zaupnikov!
Iz vnanje politike
Vsem delavcem, delavkam, delavski mladini in nameščencem!
Volitve obratnih zaupnikov, ki se vrše po zakonu meseca januarja, so velikega pomena za delavski razred. Zato je potrebno takoj pričeti s pripravami zanje. Potrebno je takoj sestaviti volivni odbor. Po zakonu smejo biti v volivnem odboru samo delavski zaupniki, kjer ti obstoje. V obratih, kjer do zdaj še ni bilo delavskih zaupnikov, ali pa so sedanji izgubili svoje mandate, smejo po zakonu biti v volivnem odboru samo najstarejši delavci. Volivni odbori morajo skrbeti, da dobe pravočasno volivne imenike, da izvrše reklamacije, da nabavijo glasovalni materi-jal, da določijo barve posameznih list, če jih je več vloženih. Oni odločajo o načinu izvedbe volitev: po skrajšanem ali po rednem postopku i. t. d.
Volivni odbor mora takoj zahtevati potrditev odbora po Inšpekciji dela v Ljubljani. Potrebni material: liste, kuverte, glasovnice itd. se dobi pri Delavski zbornici1 v Ljubljani. Ta pošilja material samo na predsednika volivnega odlbora. Zato zahtevajte, da predsednik volivnega odbora takoj poskrbi zanj. On mora sporočiti Delavski zbornici: način volitev (skrajšan ali reden postopek), svoj naslov, naslov podjetja, v katerem se vrše volitve, koliko je vloženih list in za koliko volivcev zahteva material itd. Kandidatno listo Is-hko vlože strokovne organizacije stari zaupniki in tudi neorganizirani. Ml stojimo na stališču, da se postavi enotna lista vsega delavstva, organiziranega in neorganiziranega.
Delavski zaupniki kakor tudi strokovne organizacije imajo po zakonu pravico sklicati sestanke delavstva,
na katerih naj dosedanji zaupniki podajo poročila o svojem dosedanjem delovanju. Na teh sestankih naj se izvolijo kandidati za enotno listo, na kateri naj bodo zastopane vse struje strokovnih organizacij in neorganizirani. Čeprav pride že poprej do enotne liste delavstva kakor bi se mogle vršiti volitve po rednem postopku, smatramo potrebno, da se vseeno vrše redne volitve. Vse delavstvo naj gre na volišče, da s tem manifestira za enotnost in za zahteve, ki1 jih bo postavilo bodočim delavskim zaupnikom1. Volitve po skrajšanem postopku so preveč zavite v samo formalnost in ne dajo tolike vzpodbude delavstvu, da se vsestransko zainteresira za svoje organe in oživi svoje gibanje. Redne volitve pa ožive in vzpodbujajo vse delavstvo. Zato smo mi za redni postopek, čeprav je to povezano z neznatnimi stroški Delavske zbornice. Tako izvoljeni zaupniki pri tajnih volitvah bodo imeli dokazano pravico, da govore v imenu delavcev. Pokazalo se bo, kateri zaupnik uživa največ zaupanja delavstva. Zato delavci na plan, na delo za enotno delavsko listo pri volitvah obratnih zaupnikov. Naša parola mora biti: nihče ne sme izostati na sestankih in shodih, vsi moramo spregovoriti za enotnost delavskega gibanja, vsakdo mora na volišče, da manifestiramo za svoje upravičene zahteve.
Pripomba: Prečitajte razglas Delavske zbornice za volitve obratnih zaupnikov in v kolikor bi Vam ne bilo jasno glede postopanja pri volitvah, se obrnite po informacije na Delavsko zbornico, lahko pa tudi na naš list.
nejo k sodelovanju in vstopu v strokovne organizacije. To delovanje je potrebno tudi radi akcije za odprave komisarjev in razpis volitev v delavske zaščitne ustanove.
Potrebno je v vseh 1340 obratih v Sloveniji, a v prvi vrsti v 552 industrijskih podjetjih izvesti obratno za-upniške volitve. V januarju 1935 so se vršile le v 118 podjetjih.
Skupni interesi zahtevajo skupen
nastop
(Ob volitvah obratnih zaupnikov.)
zaščitne zakonodaje v podjetju, delu-
Delavci, delavke — nameščeci, na-meščenke! Obratne zaupniške volitve so pred nami!
Predlagamo,
da se pri volitvah v obratna zaupni-štva ne glede na strokovno pripadnost vzpostavijo v vseh industrijt-skih, rudarskih, plavžarskih, prometnih, trgovskih im ostalih obratih
enotne liste,
ki naj bodo izraz in volja vsega zaposlenega delavstva, ki zahteva enoten nastop. Volitve se vrše v januarju 1936. Obratna zaupništva so pomožna sredstva delavstva za njegov boj za dnevne potrebe. Dnevno delo obratnih zaupnikov je težko in naporno. Od njih dela so v mnogem odvisni bodoči uspehi ali neuspehi v delavskem gibanju. Njihove naloge niso lahke, ker morajo izražati in braniti delavske interese pred podjetnikom, ter priboriti nove pravice. To je mogoče le tedaj, ako je v obratu ustvarjena enotna fronta in so obratni zaupniki njen izraz. Obratni zaupniki so neposredni organizacijski zaščitniki delavcev v obratu, ki nadzorujejo točno izvajanje kolektivnih pogodb, delavske in socialne
V enem obratu ena enotna delavska In namešienska listal
Zakaj ne odgovorite na delavska
vprašanja?
jejo v okviru zakona o zaščiti delavcev, pri čemur se naslanjajo na enotnost in moč strokovnih organizacij. Obratni zaupniki posredujejo med delavci in podjetniki v nastalih sporih, ki se tičejo mezdnih in sociafoio higijenskih vprašanj v obratu.
Obratna zaupništva morajo biti pomožna sredstva strokovnih organizacij in kot taki so v zvezi s stn>-kovnimi zaupniki delavcev. Da so združeni podjetniki vse prej nego navdušeni za ustanovo obratnega zaupništva, je razumljivo, je očigledno. Ne glede na šikaniranje s strani podjetja morajo zaupniki korakati neomajno po začrtani poti v interesu delavstva.
Obratno zaupniški zbori imajo biti nositelji enotnosti delavstva im tvoriti eno od organizacijskih oblik enotne fronte v obratu. V njihovo nalogo spada tudi, da pomagajo združiti razcepljeno strokovno gibanje in tako omogočijo uspešen boj proti podjetniškemu terorju, za točno izvajanje kolektivne pogodbe, za popolno izvedbo zakona o zaščiti delavcev in zakonito uvedbo 40 urnega tednika pri nezmanjšanih mezdah v vse obrate. Sodelovanje obratnih zaupništev s strokovnimi organizacijami je neobhodno potrebno že radi tega, da se neorganizirani priteg-
Velika večina organiziranega in neorganiziranega delavstva v Sloveniji sprašuje vedno bolj glasno: Zakaj še ni prišlo do združitve strokovnih organizacij v »Medstrokov-no zvezo dela“? Vsi strokovni listi: »Delavec44, „Delavska pravica'4 in ,,Delo“ pišejo, da so za zboljšanje delavskega položaja. (Mi ne rečemo s tem, da oni niso za zboljšanje položaja delavcev.) Vsi ti listi se zavzemajo za skoro vse ene in iste neposredne zahteve delavcev. Vsi pravijo: „v slogi je moč“, „v organizaciji je moč.“ Zakaj se pa potem ne združite v »Medstrokovno zvezo de'la“ na podlagi tistih zahtev, ki so skupne vsem strokovnim organizacijam? Združene strokovne organizacije bodo sila, s katero bo podjetnik moral računati in še kako računati! Kaj ne bo potem veliko lažje doseči teh skupnih delavskih zahtev? Seveda! Kaj ne bo potem veliko lažje pritegniti neorganiziranega delavstva v strokovne organizacije? Seveda! Tako dejanje bo pritegnilo tisoče neorganiziranih v strokovne organizacije, ker se bodo prepričali, da je v slogi in v organizaciji moč.
A kljub razpoloženju samega delavstva za združitev še vedno vodstva strokovnih organizacij ne razumejo, da taka združitev ni nikak manever, ne napram organizacijam ne napram tistim organizacijam, ki hočejo iskreno delati v interesu delavstva. Ne razumejo in nekateri — tako je videti, — nočejo še razumeti, kot n. pr. Krekič, da je velikanska in delavstvu škodujoča zmota, boriti se proti združitvi strokovnih organizacij in proti enotnosti delavskega gibanja Sploh. Ne pozabite, da se resnični nasprotnik smeje, ko vidi, da je ost vaše borbe naperjena ne proti njemu, temveč nasprotno proti posameznim skupinam, ki se bore za iste zahteve delavstva. V to zmoto padajo bolj ali manj vsi trije zgoraj našteti listi in so padali tudi nekate^-ri naši somišljeniki. Mi obsojamo ljudi, ki padajo v to zmoto, pa naj se nahajajo v kakršnikoli organizaciji ali izven njih in kjerkoli.
V to zmoto pada tudi Strokovna komisija za Slovenijo. Namesto da jasno odgovori na delavsko vprašanje, ali je za združitev strokovnih organizacij ali ne, pa daje v skriti obliki, v svojem navodilu „Vsem centralam, oblastnim odborom, med-strokovnim odborom in vsem podružnicam organizacij URSSJ v Sloveniji4, nalogo za nov napad na tiste, ki so za združitev strokovnih organizacij. Tega seveda ne pove Strokovna komisija popolnoma jasno. (Pošiljam vam sodrug urednik navodilo, da ga objavite, da vsa delavska javnost vidi, kdo škoduje interesom delavstva in njihovim organizacijam.) Na posamezne očitke, ki so v tem navodilu, je odgovoril že člankar v prejšnji številki »Delavske-ga Obzornika44 pod naslovom „V slogi je moč — delavci, sodite!44 zato ne bom na te očitke odgovarjal. Pripomnil bi samo to, da so posamezni
izzvani sodrugi, ne pa skupina delali v boju napake, katere očita Strokovna komisija sodrugom okoli »Delavskega Obzornika44, toda te napake teh posameznikov niso danes zapreka za skupno strokovno delo, predvsem pa niso taka nevarnost, da bi izdajala Strokovna komisija kaka navodila prav v času 'kot je danes, ko bi morala jasno odgovoriti; ali je za ali proti združitvi strokovnih organizacij.
V tem navodilu pravi Strokovna komisija, da se je treba boriti proti tistim, ki smatrajo: „Delavci, sami vedite svojo organizacijo, sami odločajte, kako in kaj, funkcionar naj bo le izvršilec vaše volje in sklepov.44 Strokovna komisija se postavlja napol prikrito proti demokraciji v strokovnih organizacijah, ko pravi: „Tisti, ki širijo take laži in obrekovanja, (t. j. da naj delavci sami vodijo, op. J. K.) nočejo nič drugega, kakor razbiti organizacijo.44 In zaključek navodila je, da je treba vse tiste, ki zastopajo stališče demokracije ih 'ki so za združitev strokovnih organizacij »izključiti44. To navodilo ne povedo čisto jasno, da je treba izključiti tiste, ki zastopajo stališče združitve strokovnih organizacij, temveč prekriva to osnovno misel z raznimi pokrovi. V navodilu se pravi: „Zadnje čase se opaža, kakor smo orisali v zadnjem »Delavcu44, da se hočejo v delovanje delavskih stro-kovnih organizacij vmešavati izven organizacije stoječi ljudje in sejati med članstvo nezaupanje in zmedo.44 Kaj so orisali v zadnjem »Delavcu44 št. 16. Krekič je napisal odkrito članek proti enotni franti, proti združitvi strokovnih organizacij. In to je sprejela Strokovna komisija kot svoje. Izključite vse, kar je za združitev strokovnih organizacij, to je parola Krekiča. Tega se odkrito ne upajo napisati in zato pravijo na kraju navodil: »Točnejša navodila in dneve, ko se bodo vršile konference, bomo sporočili pravočasno.44 (Podčrtal jaz.)
Prepričani smo, da člani URSSJa ne mislijo tako, kot tisti, ki so pisali ta navodila, in da tudi vsi' člani Strokovne komisije niso na tem stališču. Upamo, da bodo konference, katere sklicuje Strokovna komisija, povedale, da je Strokovna komisija v veliki zmoti in da se bomo delavci združili v »Medstrokovno zvezo dela44, če drugače ne gre, tudi proti volji Strokovne komisije.
Še eno! „Mi imamo svoj strokovni list »Delavec44, izhaja že nad 20 let. Vsi ga poznate.44 Da, vsi ga poznamo, ampak v tako nesramni vlogi kot zdaj, (16. štev. z dne 15. novembra) ga še nikdar nismo videli in čitali. Moram priznati, da sem se čudil, ko sem čital Krekičev članek proti enotni fronti. Zakaj sem se čudil? Zato, ker sem bil uverjen, da kaj takega »Delavec44 ne bo nikdar priobčil, akoravno piše Krekič. Ko sem pa prečita! navodilo Strokovne komisije, katero mi je dal sodrug X., sem uvidel, da so tudi člani naše
Strokovne komisije sposobni za velikanske zmote. Upamo, da jih bo naš nadaljnji, močnejši klic prepričal, da so bili v zmoti in da bodo popravili napako.
Še eno! »Imamo .Ljudski glas1. List, ki išče stikov z vsem delovnim ljudstvom.*1 Res napredek, da išče Strokovna komisija celo stikov z vsem delovnim ljudstvom! Toda, od kdaj pa se je Strokovna komisija pretvorila v politično komisijo? Saj ,Ljudski glas* vendar ni glasilo Strokovne komisije! Vsaj na zunaj ne zmešajte vsega v eno malho! In dalje »navodilo** pravi: »Je naravnost izdelana podoba (misli se na .Ljudski glase) resnične sloge vsega delovnega ljudstva.** Da, podoba vseh podob! Pustimo, da. govori še dalje Strokovna komisija: »Ali ti-še-petalci (zopet novo ime!) ta list enotne fronte vsega delovnega ljudstva kaj podpirajo?** Prvič: Kam pa uhajate gor na hribe, ostanite v dolini in odgovorite jasno, ali ste za ali proti združitvi strokovnih organiza-
sprejeta na informativnem z-borovanju ugostiteljskih nameščencev v Ljubljani, katerega je sklicala sekcija ugostiteljskih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani, dne 21. XI. 1935, v dvorani Delavske zbornice.
Ugostiteljski nameščenci, zbrani dne 21. XI. 1935, so po izvajanjih upravnega odbora sekcije Zveze ugostiteljskih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani, ter po prečitanih in razloženih treh predlogih usvojili II. predlog, ki se glasi:
vrsta službe
natakarski vajenec	1 leto	
»1 »i	2	
»» >*	3	
'blagajničarke . .	
šef kuhar . . .	
pomožni kuhar .	
kuharski vajenec	1 leto 	
*” »» »»	2	
»j t»	3 „	
II. kuharica . •	
glavna kuharica .	
.pomožna kuharica	
kuhinjske učenke	
šef patiser . . .	
II. slaščičar . . .	
slašč. vajenci . .	
perice, pomiv. ugost. delavci		
kletar		
točaj		
glavni portir . .	
■nočni portir . . .	
sluga		
sobarica ....	
pecivarice . • •	
1.
Za kvalificirane natakarje in natakarice, brez ozira na službeno dobo in starost mesečna plača Din 800'— plus 5% brutoinkase, ter s pripadajočo hrano in stanovanjem.
2.
Ostalo ugostiteljsko osobje prejema plačo, kot sledi, in sicer s tem, da se vsi ugostiteljski obrati dele na tri plačilne razrede.
Vsem pod točko 2 navedenim uslužbencem pripada poleg zgoraj navedene plače tudi hrana in stanovanje.
V slučaju, da uslužbencem pod 1. in 2. delodajalec hrane ali stanovanja ne more nuditi pripada vsakemu poleg plače še Din 400.— za hrano, ter 350.— za stanovanje.
3.
Odločno zahtevamo ukinitev sprejema novih vajencev za dobo 3 let, ker povzroča naraščanje vajencev vedno večjo brezposelnost, odnosno nadomeščajo vajenci kvalificirano osobje, ki ostane tako brez posla.
4.
Izvede naj se stroga revizija delavskih knjižic po oblasti, ter naj se vse osobje, ki nima predpisane učne dobe odstrani iz obratov.
cij, ker to je vaš delokrog. To je vprašanje, na katero naj Strokovna komisija najprej odgovori. Drugič, mi bomo podpirali ta list takrat, kadar bo spregovoril pozitivno o »Slovenski ljudski fronti.** Glede nizke cene lista ne bomo diskutirali, ako-ravno nimamo „kas“. Kateri listi so »boljši**? To sodbo prepuščam čita-teljem, ki čitajo ene in druge liste. Saj vsi delavci razvidijo že iz tega članka, kateri je boljši za njihove interese!
Upamo, da ne boste več postavljali takih vprašanj »Delavskemu ob-zorniku** in da bomo našli skupen jezik, seveda slovenski. Premislite dobro! Mi imamo še veliko zalogo blaga kot TPD rezervnega premoga. Vaša zaloga se je izpraznila in to, česar se zdaj poslužujete za kurjavo, ni več premog. Ljudje govore, da celo vrabci čivkajo, da to ni premog in tudi ne moka in da iz tega ne bo ognja in ne kruha.
nameščencev
5.
Uvede naj se strogi 10 url delovnik ter naj se vsako nadurno delo sklene po pogodbi.
6.
Po 10. uri zvečer naj se ne zaposli pod nobenim pogojem žensko strežno osobje in mladoletni, ker zahteva nočna služba večje napore fizične in ogroža moralo.
R a z r e
I.	II.
nič	nič
100—	100'—
200'—	200'—
1200'—	1000'—
3500'—	2500'—
2800'—	2000'—
nič	nič
100'—	100 —
200'—	200'—
1800'—	1400'—
3000'—	2200'—
800'—	600'—
isto 'kot kuh. učenci 2000'—	1500'—
1600'—	1300'—
isto kot kuh. učenci 450'—	450'—
2000'—	1800'—
800'—	600'—
1000'— (plus 5% od 15%)
1000'— (plus 6% od 15%)
700'— (plus 2% od 15%)
700’— (plus 3% na vse sobarice od 15%) 700'—
7.
Dopusti naj se dajo v mejah, ki jih dopušča služba, ter za ta čas delomajalec ni upravičen odtegovati od plače. Natakarjem in natakaricam ne pripadajo za časa dopusta 5% od 'brutoinkase, ravnotako tudi ne portirjem, sobaricam in slugam ne pripadajoči del od 15%. Procenti pripadajo onemu, ki nadomešča uslužbenca, ki je na dopustu. (§ 293. in 329. O. zak.)
8.
Glede odpovedi mora v službeni pogodbi biti točno označeno glede zakonskega roka, vzrok odpovedi mora 'biti pri odpustu uslužbenca točno označen na drugi stralii pogodbe in od obeh podpisan.
9.
Glasom zakona zahtevajo vsi ugostiteljski uslužbenci, da se v vseh gostinskih obratih napravi pismena službena pogodba v treh izvodih med službodajalcem in uslužbencem. En izvod sprejme delodajalec, drugi izvod uslužbenec, tretji izvod Inšpekcija dela. Pismene pogodbe naj obsegajo vse službodajalčeve in službojemalčeve dolžnosti. Pogodba naj vsebuje na drugi strani vse točke, ki jih podpišeta službodajalec in
uslužbenec v znak pravilnega odgoda (gl. tč.
8.	resolucije).
Izvršitev pismenih pogodb naj se izvede 1. januarja 1936.
Pismene pogodbe bodo v vakem slučaju olajšale odnonsno izključevale komplicirane spore.
10.
Primerno novo določenim prejemkom, naj se osobje pri OUZD prepiše na višje razrede bolnlukega zavarovanja. Odtegljaji naj bodo razvidni pri izplačilnih listkih.
11.
Glasom O. zakona § 343., 344. in 353. naj se uvedejo razsodiščni odbori v svrho reševanja sporov.
Za nedeljo dne 8. dec. so sklicali čevljarji manifestacijsko zborovanje v dvorani del. zbornice v Ljubljani.
Ob pol desetih je predsednik čevljarske združbe Perdan otvoril zborovanje in naj-prvo pozdravil vse navzoče, nato pa prebral obširen referat, iz katerega je razvidna težka borba, ki jo vodijo čevljarji proti velekapitalistu Bat’i. Vsi protesti na merodajnih mestih, vse resolucije in spomenice, vse je bilo zastonj. Bata se širi dalje, hoče monopolizirati čevljarske izdelke zase, Bat’a hoče uničiti še zadnje ostanke samostojne čevljarske obrti.
Nad 75% čevljarskih pomočnikov je nezaposlenih. Na tisoče in tisoče čevljarskih družin živi v največji bedi in pomanjkanju. Toda Bat’i vse to še ni dovolj. 'Njegov apetit je vsak dan večji, njegove blagajne so nenasitne. Bat’a ogroža že tudi druge panoge industrije, Bat’ino konkurenco že čutijo tudi trgovci.
Za predsednikom Perdanom so se oglasili k besedi še drugi govorniki. Zanimiva so hila izvajanja predsednika čevljarske
Enega glavnih virov slovenskih kmetov tvori lesno gospodarstvo, ki zaposluje okoli 60.000 lesnih delavcev in preko 1000 malih žag. Že v zadnjih letih se je pojavila velika kriza' v lesnem gospodarstvu, ki je posledica splošne gosodarske krize, konkurence državnih gozdnih podjetij in pa konkurenca Avstrije. Izvoz lesa gre v Sloveniji skoro izključno v Italijo. Pred letom dni pa je pričela izvažati tudi Avstrija v večji meri les v Italijo na podlagi takozvanih rimskih protokolov. Sankcije pa so sedaj popolnoma ustavile vsak izvoz v Italijo vsled česar bo nastala zlasti
DOPISNIKOM.
Iz Kamnika: Dopis smo morali skrajšati, ker ie bil predolg, deloma pa tudi ne po naši volji. Črtali smo napade na Jugosl strokovno zvezo; delavske organizacije se ne smejo med seboj klati, temveč združevati v boju za svoje zahteve. Ustvarite krajevni
12.
§ 383. O. zakona predvideva zavarovanje zoper starost, smrt, onemoglost ta nesrečo. Tozadevno so gostiteljski uslužbenci .popolnoma nezaščiteni. V starosti ter so v slučaju onemoglosti odvisni od slučajnih socijalnih podpor. Ureditev tega vprašanja zahteva nujnost.
13.
V zvezi ureditve plač, ugostiteljski uslužbenci toplo pozdravljajo akcijo za razširi" tev pokojninskega zavarovanja tudi na one nameščence, ki danes tega ne uživajo. Vsi uslužbenci gostiteljske stroke stoje odločno na stališču, da se jih pri novi ureditvi upošteva. ter iih uvrsti v primerni pokojninski razred.
združbe v Mariboru. Ta je namreč med drugim izjavil: „Ce bi davčne oblasti odmerile Bat’i davek v skladu z njegovimi dohodki, če bi se ž njim v tem oziru postopalo tako strogo, kakor z malimi obrtniki, Bat*a ne bi mogel eksistirati." Navedel je za to tudi konkretne dokaze. Pripomnil je tudi, da so čevljarski mojstri v Mariboru sklenili, da dnevnega časopisja ne bodo več podpirali. Zgodilo se je, da je bilo na Bat’taih prodajalnah v Mariboru pomazanih in razbitih par stekel. Mi te vrste borbe ne odobravamo, toda ob tej priliki se je dnevno časopisje na široko razpisalo o nasilju, izvršenim nad Bato. Isti listi pa so prinesli prav majhna poročila o bedi ta pomanjkanju na tisoče čevljarskih družin v Sloveniji.
Vsi govorniki so 'pozivali zborovalce, naj se združijo v organizaciji, naj se ramo ob rami odločno borijo za boljšo bodočnost malega obrtnika.
Tako se je glasila tudi resolucija, odposlana na merodajno mesto. Zborovalci so jo med burnim odobravanjem soglasno spre-
na zimo in na pomlad težka brezposelnost, ki bo še bolj povečala gospodarsko krizo v Sloveniji.
Železniške tarife so prikrojene tako, da je dovoz lesa do jugoslovanskih luk tako drag, da ne prenese konkurence iz drugih krajev. Poleg tega je blago prikrojeno samo za italijanski trg in večinoma nesposobno za izvoz na druge trge.
To nevzdržno stanje zahteva v prvi vrsti potrebne korake s strani vlade, zlasti podporo brezposelnim lesnim delavcem, na drugi strani pa potrebne ukrepe, da se najde za slovenski les drugih odjemalcev.
medstrokovni enotni odbor; napadate lahko samo birokrate, ki temu nasprotujejo!
Tržič: Ne želimo priobčevati notic, ki so morda še tako pravilne, toda žalijo čut krščanskih delavcev. Delavstvo danes potrebuje skupnega boja za svoje življenske potrebe ne glede na svetovni nazor.
Mi stojimo na stališču, da se postavi enotna lista vsega delavstva, organiziranega in neorganiziranega.
Organiziran delavec J. K.
Resolucija ugostiteljskih
III. nič 100'— 200'— 800'— 2000'— 1500'— nič 100 — 200'— 1000'— 1500'— 500'—
1200'—
1000'—
450'—
450'—
V Ljubljani, dne 21. XI. 1935.
Zborovanje čevljarjev v Ljubljani
jeli.
Katastrofalno stanje lesnega gospodarstva
Slovenije
Dopisi
TRŽIČ.
Dragi urednik!
Zelo redko se sliši kaj o delavskih razmerah iz Tržiča. Zato prosim, da priobčiš ta dopis, da ne bo kdo mislil, da se v Tržiču za delavca cedita med in mleko.
Naše mesto :je med najbolj industrijskimi na Gorenjskem,
V glavnem naj omenim čevljarske to-lavke po 1 dinar na uro, mladi delavci pa .avke po 1 dinanr na uro, mladi delavci pa tudi ne veliko več. In če delajo 8 ur dnevno, zaslužijo 8 dinarjev brez odbitkov. Kako se da živeti s to plačo, naj vsak sam presodi !
Dosti boljše ni v tovarni „Peko“, ki se šteje med boljše. Delavke dobe 1 '75 Din na uro, mladi izučeni čevljarji 2'50 Din brez odbitkov. Delali so pred kratkim po 4 dni v tednu, naredili so pa skoro toliko ko v šestih dneh — seveda s priganjanjem.
Ravnatelj se izgovarja s tem, da je tvrdka zadolžena. Delavci, vprašajte ravnatelja, kdo je naredil dolg, ali delavci ali lastniki!
Ko bi bili vsi delavci v tovarnah „Peko ■ „.Jara“ in drugih manjših podjetjih (čevljarskih), organizirani v pravih delavskih organizacijah in bolj skupni, ne bi tovarnarji delali z niimi kakor se jim poljubi. O drugih podjetjih pozneje.	Čevf5ar.
KAMNIK.
V tovarni „Titan“ je postalo zelo živahno. Tu bijeta boj dve strokovni organizaciji, in sicer Jug. strokovna zveza in organizacija Strokovne komisije. Druga organizacija napreduje. Imela je že več sestankov in v nedeljo (10. prejšnjega mes.) shod. Na shodu sta poročala odposlanka „Saturnusa" iz Ljubljane sodružica Angela Dovč in s. Vuk Ivan. Sodružica Dovč je govorila v imenu delavk iz ..Saturnusa", s. Vuk je pa obrazložil pomen strokovnih organizacij, njih del in uspehe. V debato sta posegla ss. Novak in Perpar. S. Novak je ostro zavrnil vse laži proti organizaciji Strokovne komisije.
S.	Perpar je pa odgovoril na članek, ki je izšel v „Del. pravici". Mislimo, da je že skrajni čas, da se delavstvo ne kolje med saho, temveč nastopi enotno.
Kamniška korporacija. Tudi mi delavci pri .^Korporaciji" smo čitali dopis, ki (je izšel v 2. štev. ..Delavskega Obzornika". Sedaj je nekdo iz ..Korporacije" predlagal, naj se delavstvu 10% plače reducira. Svoj predlog je podprl s sledečimi argumenti: 10% reduciranje delavcem prinese letno 10 jur-jev, to je v desetih letih 100 jurjev. Te porabimo za izplačilo zaostalih mezd. Končno bomo le dobili plače, ki jih že na leta čakamo ...?!!!
„Del. Obzornik" je z 2. štev. dregnil v sršenovo gnezdo. Hvaležni smo člankarju, da je imel toliko poguma, da je odgrnil zaveso s teh razmer. V naš kraj prihajajo tudi razni časopisi, predvsem ..Domoljub'
Zlasti je
članek v ..Obzorniku" osvetlil razmere v tovarni za kredo. Delavstvu je bila odtrgana koprena z oči in se je začelo izavedati svojih pravic. Priliko je izrabila Jug. strok. Zveza, se pripeljala iz Ljubljane in ustanovila svojo organizacijo. Bomo videli, kaj bomo pod njenim vodstvom dosegli. Delavke, kljub temu, da so organizirane, delajo še vedno ponoči.
LJUBLJANA Odprite dvorano!
V ljubljanskem delavskem domu je večja dvorana za brezposelne delavce. Do zdaj je bila še vsako zimo odprta in je služila za zavetje brezposelnim. Letos pa je zaprta! To je za delavstvo, ki ima opravka v uradu, skrajno neugodno. Že itak je toliko težav, zdaj -pa še tega prostora ni, da bi se včasih človek ogrel. Drenjamo se na ozkem prostoru v veži pred okeci, dvorana pa stoji prazna. To nam ne gre v glavo. Saj je bila vendar prirejena za zavetje delavstvu.
Zahtevamo, da, se takoj odpre!
Brezposelni.
VELENJE.
Položaj rudarjev.
Lansko leto niso dobili Savinjčani premoga v maloprodaji, medtem ko so bili delavci po dva tedna doma na dopustu. Ko so se kupci pritoževali, češ da je velika škoda za rudnik, če gredo vozovi v oddaljene kraje nazaj prazni, jim je bilo odgovorjeno, da se ne izplača‘za par voz obratovati. Letos pa je vodstvo rudnika bilo opozorjeno od zaupnikov, naj gre Savinjčanom in drugim strankam bolj na rolko, nakar je res dalo obratovati in se je premog deponiral. Tedaj se je pokazalo, da se še kako izplača obratovati tudi za tiste, ki pridejo po premog z vprežno živino. V juliju in avgustu se je razprodalo dnevno 3 'A—5 vagonov, dočim se lansko leto, ko se ni obratovalo in prodalo nič. Pa še več bi se prodalo, kljub temu da je cena 12 Din za mite. visoka, toda vsled velikega navala ljudi so morali nekateri čakati od 9. ure do 1. ure popoldan, da so prišli na vrsto. Tako dolgo čakanje ■kupce vznejevolji, da drugič več ne pridejo, poleg tega pa še drugim odsvetujejo. Prodaja se namreč samo do 2. ure popoldne. Svojčas, ko je bil lastnik premogovnika še g. Lapp, se je prodajalo do 5. ure popoldne, toda tedaj je bilo zaposlenih tudi več delavcev.
Tudi naša svoboda se vedno bolj omejuje. Pred nedavnim je direktor g. Čuček dal razglasiti, da ne sme nobena organizacija ali kulturno društvo nalepiti v oblačlinici ali v prostoru, kjer se delavci umivajo, kakšen razglas, če ni od njega ali od njegovega namestnika vidiran.
O priliki volitev je zaupnik Polanc prilepil na zid dva plakata, inženir pa je prišel v oblačilnico in vzel oba plakata. Konec je bil ta, da je bil Polanc poslan na nedoločen
Trenotek, da prečitate!
Ko imate pozimi več prilike in časa za čitanje, ne pozabite na knjige Ekonomske Enote!
Najlepše božično in novoletno darilo bodo naše knjige:
Engels-Piehanov, Uvod v dialektični materializem. Knjiga, ki Vam pove, kaj je idealizem, kaj je materializem, kako je nastal dialektični materializem.
Engels, Anti-Diiring. Knjiga, ki Vam razloži vsa temeljna filozofska, sociološka in pravna vprašanja, ki poljudno razloži osnovna vprašanja narodnega gospodarstva, postanek socialnih bojev in načela socializma, vse to na podlagi kritike idealističnega malomeščanskega popravljalca družbenega reda, kakor jih je pri nas dovoli.
Marx, 18 brumaire (izg. briimer). Politična in socialna zgodovina dobe Napoleona III. v Franciji,
Plehanov, Osnovni problemi marksizma. Naslov pove vsebino.
Engels, Izvor rodbine privatne lastnine in države. Ta knjiga je lahko pisana in bi jo moral brati vsak delavec, ki se hoče poučiti o tem, kaj je država, kako je nastala, ali je bila od vekomaj, in kako je nastala družina in lastnina.
Horrabin, Gospodarska geografija. Poljudno pisano gospodarsko zemljepisje. Za razumevanje imperialističnih zapletljajev, za poznavanje tega, kaj imperialisti iščejo v kolonijah, v čem je boj za Mandžurijo, Abe-sinijo itd., je potrebno pi*ečitati to knjigo.
Vse te ali posamezne knjige lahko dobite takoj, dokler traja zaloga, in plačujete potem v mesečnih obrokih po dogovoru. Pišite nam!
Sprejemamo krajevne zastopnike in kolporterje za provizijo!
Pristopajte kot zadružniki!
Delež Din 50.—.
Založba EKONOMSKA ENOTA,
Ljubljana, Miklošičeva 15, dvorišče.
Delavski zaupniki so resnični neposredni zaščitniki delavstva. Kjer niso morajo postati!
čas na dopust, ki je trajal 2 meseca. Akt pa je bil baje poslan na ministrstvo. Ostali zaupniki so bili večkrat pri direktorju in vprašali, zakaj ne smevPolanc kot zaupnik v pisarno in kdaj bo ministerstvo rešilo akt. Na Rudarsko direkcijo pa je g. Čuček pisal, da je bil zaupnik Polanc poslan na dopust kakor ostali rudarji. Odpust zaupnika je protizakonito dejanje in Polanc je nameraval vložiti tožbo. Ko pa je medtem Jevtičeva vlada padla, je g. čuček poklical Polanca nazaj, češ, da je pretekel 6 tedenski dopust in sedaj zopet lahko nastopi delo.
Tako so postopali z rudarji in spravili delavce ob delo, ker so smeli Jevtič, Novačan i. dr. vse, drugi pa ničesar. Naša zahteva je, da se povrne vsa škoda, katero smo delavci pretrpeli pri občinskih volitvah 1. 1933 in pri letošnjih državnozborskih volitvah. Nekateri delavci, ki so volili kandidata Lernpla, so imeli 600 do 700 Din škode, ker so jih prestavili v delo, kjer se manj zasluži oziroma poslali za nedoločen čas na dopust. Zahtevamo tudi, da se vrne v brezposelni delavski fond ves denar, ki se je porabi! za podporo onih delavcev, ki so bili poslani na dopust, ker tem delavcem pripadajo šiliti s polno plačo, ne pa brezposelna podpora. Povedano je bilo tudi, da bodo poslani v prvi vrsti oni delavci na dopust, ki so volili Združeno opozicijo. Uradno pa je bilo razglašeno, da morajo poslati delavce na dopust zaradi pomanjkanja naročil*, delavci pa naj dobivajo podporo iz Bratovskih skladnic. Dopusti so se izvedli v škodo rudnika, ker bi ta čas lahko več premoga deponirali, kupcem pa ne bi trebalo čakati cele dopoldneve, da pridejo na vrsto. Krivično se je postopalo tudi za časa preteklih občinskih volitev, ko je banovina dala denar za siromašne rudarje. Tedaj so dobili podporo po večini rudarji iz nacionalnega tabora, na druge se skoraj sploh ni oziralo.
Razglašeno je bilo tudi, kako se dr. Novačan noč in dan trudi, da naj banovina prevzame premogovnik. Mi v to dvomimo. Ko smo rudarji zborovali v Velenju proti vladini nameri, da se premogovniki v Sloveniji zapro, 'je dr. Novačan dokazal, da mu ni nič mar usoda rudarjev. Shoda se ni udeležil, le sporočil je, da bo skrbel za premogovnik. Dr. Novačan in direktor Guček sta le dostikrat slišala od rudarjev to našo zahtevo.
STANOVSKO PRI POLJČANAH
Dobrih 20 minut od postaje Poljčane se nahaja rudnik Stanovsko^ Lastnika rudnika sta David Steiner in ing. Ključenko. Z obratovanjem se je pričelo v rudniku 1. 1930. Dnevna proizvodnja znaša ca. 3 vagone lignita. Dela v SI h tu in akordu. Šihtov je štiri dnevno in sicer: od 6. ure zjutraj do 2. ure pop., od 2. ure pop. do 10. ure zvečer, od
10.	ure zvečer do 6. ure zjutraj ter od 6. ure popoldne do 2. ure ponoči.
Vsakomur je znano, da pri delu potrebujemo delovno silo in orodje. Delovno silo plačuje rudnik Stanovsko delavcem — m.la doletnim 15 do 17 Din za šiht, jamskim vozačem 18 Din, učnim kopačem 22 Din ter kopačem 24 Din. Poleg tega „zaslužka“ oz. bolje rečeno miloščine ne dobivajo depu-tatnega premoga, niti takozvane „Wasser-zulage" — kot sicer rudarji v drugih rudnikih. Pripominjam še, da rudnik vsem delavcem dolguje 2 meseca na ,,plači .
Glede orodja pa je določeno, da si morajo delavci kar sami kupiti: tako lopato za 25 Din, kopalo za 30 Din in sekiro za 30 Din. Ker pa je v rudniku tema (tudi podnevi namreč) in ker človek v temi ne vidi, si mora svetiti: iz tega sledi, da si je moral rudar iz Stanovskega kupiti še sve-tijko (cena 125 Din). Svetiljka sama ne daje svetlobe, potreben je še karbid — po 8 Din kg — na račun delavca.
Oddih je človeku svekakor potreben — zlasti po delu. Tudi za to je poskrbljeno. Tu pa tam se zgodi, da zmanjka opažnega lesa in takrat pride rudar iz Stanovskega do svojega potrebnega počitka — pošljejo ga na dopust — seveda brezplačen.
•Jfc
V ilustracijo razmer naj vam služi sledeč primer: kopač je v mesecu oktobru 1935 delal 16Vi šihtov. ..Zaslužil" je 490.55 Din. Razni odtegljaji znašajo 65.66 Din — čisti zaslužek pa 424.89 Din. S tem denarjem naj živi kopač, pa še njegova žena — dobro, da še nimata otrok.
■i
Pa so se hoteli delavci - rudarji organizirati pri „Zvezi rudarjev". Dovoljeno jim je namreč to po postavah. Podjetje je za to
»predrznost" zvedelo in odpustilo celotni 7 članski pripravljalni odbor. Na to je delavstvo — 118 po številu — odgovorilo s stavko. Po dveh ..nekompetentnih11 razpravah, je na tretjem pogajanju rudnik pristal na sledeče: Podjetje vzame odpuščene nazaj in ne bo radi stavkovnega gibanja izvajalo nobenih konsekvenc. Če bi se moralo obratovanje skrčiti, se bo sporazumno z delavskimi zastopniki skrajšal delovni čas (potrebno bi bilo pri tem zagotoviti minimalno tedensko mezdo, ki bo delavcem omogočila eksistenco), ne bodo se pa posamezni delavci reducirali. Uredilo se je izplačani e zaostankov v določenih obrokih, pri čemer morejo delavci po potrebi dvigati na račun neizplačanih zapadlih mezd kreditne nakaznice za nakup živil pri trgovcih in podjetje se obvezuje, da bo od trgovcev te nakaznice pravočasno odkupilo. Podjetje se obveže, da bo podvzelo vse, da se izplačevanje zapadlih mezd vrši v po zakonu določeni obliki in roku. Do končne ureditve spora z enim obratnim zaupnikom se je določilo delavsko zastopstvo, ki ga je delavstvo enotno in soglasno izvolilo.
— Ava —
ZAHVALA.
Rudarji na Stanovskem pri Poljčanah se zahvaljujemo za sprejeto podporo od Strokovnega društva Montanistov na univerzi v Ljubljani, članov, agr. kluba „Njiva“, članov kluba neodvisnih akademikov ter Mladega Triglava na univerzi v Ljubljani v znesku Din 238.50.
Delavska strokovna organizacija v rudniku „Stanovsko“, ki se je pričela razvijati, seveda ni bila podjetju po volji in smo videli, da nas hoče poraziti s tem, da odpusti naše voditelje, iker smo bili prepričani, da potem ni več našega obstanka tukaj, smo se vsi enotno strnili in soglasno vzkliknili, da ne gre nobeden na delo, dokler ni naših organizacijskih voditeljev nazaj v naši vrsti.
Spoiznamo tudi zgoraj podpisana društva, da imajo enako sočutje do slovenskih borečih se delavcev-rudarjev, ker so nam pristopili na pomo
ZAGORJE OB SAVI.
V naši občini so razpisane občinske volitve, ki se bodo vršile sredi januarja 1936. Te volitve so velike važnosti za naš kraj,
Deputacija pri g. banu. 17. t. m. se je
zglasila petčlanska deputacija pod vodstvom poslanca g. Mravljeta in zagorskega župana g. Drnovška pri g. banu v Ljubljani, da zaprosi za prepotrebno pomoč brezposelnim rudarjem, ki so jih zastopali I. Drnovšek, Debeljak Jurij in Pintar Ferdinand. Brezposelnim naj bi se pomagalo vsaj v tisti kakor lansko zimo.
„Delavski politiki** v odgovor! — Na Čufarjevo izjavo je „Del, politika* prinesla ostuden napad, na katerega ne bomo odgovarjali, ker ne smatramo za potrebno, zlasti ne, ker ni odgovorila nič stvarnega. — Gospedje sodrugi, če se ne znate drugače braniti kakor da uganjate otročjo kampanjo nad našimi prijatelji zaradi pogrešk, za katere niso oni osebno odgovorni, potem bomo napravili majhen izlet po preteklosti nekaterih Vaših sotrudnikov in njihovih zvezah. Za danes smatramo druge stvari za bolj važne. Odgovorite rajši na vprašanja v naših člankih! Zakaj tu molčite kakor grobovi?!
Knjižni pregled
V Zagrebu je pravkar izšel „N a š k a-1 e n d a r“. To je svojevrstna knjiga, kakršne še nismo imeli- Obsega skoro 200 strani in prinaša najrazličnejše in najzanimivejše gradivo o vseh mogočih sodobnih problemih. Ima vse polno zanimivih slik, povesti in pesmi. Kdor ga želi imeti, naj ga takoj naroči, da ne poide zaloga! Nikomur ne bo žal za dvanajst dinarjev! Zlasti so poučne poljudno pisane in res sodobne razprave o vsem, kar zanima delovnega človeka. Koledar vsebuje preko 50 prispevkov priznanih pisateljev in znanstvenikov. Poleg tega ie pa še mnogo drugega poučnega drobiža, statistik itd. Prava zakladnica znanja, ki bo mnogo pripomogla do zavednosti delavstva in kmetov! Naročite pri: „Rregled“, Zagreb, Meduličeva 22.
Agitirajte la
JeMi Obzornik"