IZ NAŠE DNEVNE KULTURE
Slavische Rundschau. Berichtende und kri-tische Zeitschrift fiir das geistige Leben der slavischen Volker. Izdajata Fr. Spina in Gerh. Gesemann, Praga. — Ko je naš list nekako pred letom dni izrazil svoje nezadovoljstvo s slovenskimi informacijami prvih številk, so se od več strani dvignili protesti proti nepravilnemu ocenjevanju tendenc in zaslug tega lista ter poudarjali njegov velik pomen tudi za nas. Vsa nadaljnja zgodovina razmerja SI. R. do slovenskih kulturnih pojavov pa je naše nezadovoljstvo le še stopnjevala in pokazala, da smo imeli prav. Kje je vzrok, da je cel obsežni in reprezentativno sestavljeni slovenski sotrudniški zbor odrekel, ne vemo; afera med slovenskim uredniškim poverjenikom dr. J. Glonarjem in glavnim urednikom G. Gesemannom, ki je v svoji končni fazi prodrla tudi v časopise in končala z Glonarjevo odpovedjo, je pokazala nedvomno nerazpoloženje G. Gesemanna do slovenskih zadev. Da bo po dejstvih, ki jih je pokazala njuna polemika v časopisih, težko našel njegovega naslednika, je razumljivo. V opravičilo navaja Gesemann v svojem članku »Ruckblick und Ausblick« v 1. štev. II. letnika, da uredništvo ne prejema slovenskih in bolgarskih časopisov in knjig razen nekaterih izjem in zato ne more zasledovati publicističnega in kulturnega gibanja pri teh dveh slovanskih narodih. Ta izgovor bi bil opravičujoč, če bi si ne bilo uredništvo že naprej zagotovilo in javilo tolikega in tako odličnega kadra slovenskih sotrudnikov kot ga niti domače revije nimajo. S tem kadrom bi moral biti list na višku informacije tudi če bi uredništvo nikdar ne bilo videlo nobene slovenske publikacije. Tako pa imamo vtis, da urednikov izgovor krije samo njegovo podcenjevanje slovenskih publicističnih in kulturnih pojavov in nič drugega. Prepričani smo tudi, da, če bi bila naša založništva uvidela dobro voljo SI. R., bi se ji ne bilo treba pritoževati, da ji slovenskih publikacij primanjkuje. Ker smatramo SI. R. za resno in potrebno platformo slovanske vzajemnosti, želimo, da se njeno razmerje do nas čim prej uredi.                        Frst.
Čudno stališče publicista do publicističnih sredstev. G. dr. Vladimir Knaflič nam je poslal I. del svojega Traktata o tisku s pripombo: »NB.: Ker gre za spis, ki je namenjen stroki, odpadejo recenzijski izvodi, oziroma se dopo-šlje le štirim dnevnikom posebej po en recenzijski brezplačni izvod za recenzenta, posebej pa se uredništvu vsacega lista pošlje ta ured-ništvemi izvod proti plačilu. — Dovolite, da i avtor i tiskarna izrazita svoje prepričanje, da se ne bo našel ne urednik ne izdajatelj, ki bi smatrali, da mu strokovna publikacija ne bi bila potrebna, marveč se nadejamo pri vsakem uredništvu in izdajateljstvu dobrodošlice.« — Ker smo  smatrali  tako  postopanje  publicista
napram publicističnim sredstvom, kakršna so revije, za atentat na našo čast in ker ne moremo priznati neoporečne kvalifikacije knjigi, ki se, kakor ta, izmika svobodni oceni (znano je namreč, da naši dnevniki, ki so bili recenzijskih izvodov deležni, po večini ne prinašajo kritik o novih književnih pojavih, ampak samo s knjigo vred doposlana priporočila!), smo pošiljko vrnili. G. publicista pa si dovoljujemo informirati, da si uredništvo knjige, ki jih potrebuje, pač res lahko kupi in tudi kupuje, da pa brezplačne recenzijske izvode oddaja ocenjevalcem.                                    Za uredništvo Frst.
PREJELI SMO V OCENO
Desimir Blagojevič: Karneval an-djela. Beograd, »Narodna misao«, 1930. (Cir. Pesmi.)
Dr. Josip Čelar: Književne beleške. Sarajevo, Biblioteka »Smerovi«, 1929.
Vrabič. L. I. 1930. Ljubljana. (List za mladino).
Slovenski tisk, I. letnik, št. 7. (Iz vsebine: Fr. Albrecht: Pisatelj in stavec. — M. Ambrožič: Nekdaj, sedaj in strokovna izobrazba. — A. Sovre: Šest resnic o tujkah. — J. Šlebinger: Slovenska bibliografija za 1. 1929.)
Josip Korban: Mihcev Mihec. Celje, Goričar in Leskovšek, 1930.
Damir Feigel: Faraon v fraku, Trst, »Edinost«, 1929.
Rudolf Badiura: Sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. Ljubljana, Samozaložba, 1930. (Domoznanski vodnik. Zelo priporočljiv ljubiteljem prirode in domače zgodovine in spomenikov naše preteklosti!).
Časopis za zgodovino in narodopisje. Maribor, Zgodovinsko društvo, 1950. XXV. 1., zvezek 1/2. (Vsebina: M. Dolenc: Ljudsko pravo pod žužemberško in sotesko gorsko gosposko. — Štele Fr.: Freske v cerkvi sv. Duha na Čelovniku. — Izvestja. — Slovstvo. — Poročilo o Zgodov. društvu).
Dr. K a r o 1 O z v a 1 d : Duševna rast otroka in mladostnika. Priročna pedagoška knjižnica III. Ljubljana, Slovenska šolska matica, 1930. (Vsebina: Uvod o svetu duševne isti-nitosti, razvojnih stopnjah v duševnosti otroka in mladostnika ter pomenu in oblikah miljeja. Materija je razdeljena na prvo otroško dobo [Rojenček, Dete 1. leto, malček 2.-4. L, jezikovni razvoj in prehodni čas k drugi], drugo otroško dobo [prostodušni realist 7.—8. L, kritični realist 9.—12. 1. in prehodni čas k tretji], tretjo dobo dozoreva-jočih let*([14.—21. 1., pubertetna stopnja in adolescenca ter verski razvoj otroka in mladostnika]). — Knjiga je posvečena spominu rajnega dr. Fr. Čibeja).