Teden§ke noTlee. Milosrčua cesarlca. Na Dunaju so ustanovile katoli&lce gospe društvo ,,Družabno skrbstvo za brezdelne gospe in dekleta," Društvo ne skrbi samo za podporo v živilih, obleki, kurivu, ampak pred vsem. da jim oskrbi .delo in zaslužek. V letu 1916 je dobilo v driuštvu, ki je delo sprejemalo ali posredovalo. okoli 2000 brezdelnih žensk dela in zaslužka. Zadnjo nedeljo je društvo razdelilo 27.000 komadov različne obleke na dunajske bolnignice in siromašne družine. K tej razdelitvi je prišla tudi cesarica Cita, kar jo. pri navzoftih izzvalo nepopisno navdušenje. Kardinal Piffl je dal v krasnem govoru izraza splošnemu veselju in hvaležnosti, da iraamo zopet na najvišjem mestu mogofino zaSčitnico države. ki z vellkim srcem, širokim pogledom in silno podvzetnostjo skrbi za siromagno Ijudstvo. f Zupnik Martln Osenjak. V Četrtek, dne 8. februarja, je v bolnigjiici usmiljenih bratov v Gradcu urarl vl6. g. Martin Osenjak, župnik pri Sv, Petru pri Radgoni. Rajni je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem a krono; bil je član okrajnega šolskega sveta v Gornii Radgoni, član načelstva gornjeradgonske posojilnice ter pospegevatelj raznih dobrodelnih in narodnih drugtev^ Rojen je bil 'ine 13. novembra 1852 na Hajdinu, v duhovnika js bil posvečen dne 24. avgusta 1878 ter je kv ^noval v Hočab, pri Sv. Ani na Krembergi, v Ljutomeru in pri Sv. Petru pri Radgoni. Leta 1892 Je postal župnik na Vurbergu, leta 1901 pa je dobil župnijo Sv. Petra pri Radgoni. Slovesno mrtvagko opravilo se je vršilo dne 10. februarja pri usmiljenih bratih v Gradcu. V pondeljek, dne 12. februarja, ob 10. uri dopoldne, se je vršil pogreb na graško osrednje pokopališče, kjer je rajnl položen k večnemu počitku. Blagemu pokojniku, zglednemu duhovniku in požrtvovalnemu rodoljubu svetila večna Iu6! Duhovnlške vesti. C. g. Janko Slavič, ki je bil radi bolezni na dopustu, je zopet nastavljen in sicer pri Sv. Mar.leti niže Ptuja. — C, g. Alojzij Leben, kaplan pri Sv. Marjeti niže Ptuja, je presiavljen k Sv. Urbanu pn Ptujn. — C. g Ivan Ogradi pri Sv. Urbanu pri Ptuju, je stppil v zafiasni pokoi. Duhovnlške vestl iz somboteljske škofije. C. g. Vmcencii Kos, kaplan v Crensovcih. je prestavljen na Grad, 8. g. Jožef Hauko, kaplan v Gradu, pa v Crensovce. NemSka prenapetost. Nemški vojni kiirat Allmer piše v ^Grazer Volksblattu" med drugim: ,,Gre se za našo narodno svobodo, za katero se v tej vojski pred vsem bojujemo, za svobodo: da smemo nemgki misliti in Cutiti, nemSla govoriti in nemški delo•vati." To je vendar že odvefi! Avstrija in avstrijski vojakf, torej tudi nemgkoavstrijski vojni kuran. se bojujejo samo za eno svobodo, da smemo av^tnjski misliti, avstrijski ftutiti, avstrijski govoriti in delovati Allmerjeva svoboda že itak obstoja in ni v nobeni nevarnosti. Sedaj se gre za Avstrijo, njo je treba braniti pred sovražniki. Nov slovenskl Inženlr. Inženirskf izpit je napravil dne 1. lebruarja na čegki tehniki v Pragi g. Anton lOzvald, gtaierski rojak iz SredigCa, zdaj enoletni prostovoljeo v Zalcu, C. kr. glmnazija v Marlborn. Ker v mestu ni dobiti p^troleja in je zato dijaštvu ufienje zelo otežkočeno, je ravnateijstvo ukrenilo, da trajajo semestralne počitnice do vgtetega 16. t. m. V soboto, dne 17. t. m.. se zafine redni pouk. Kuriva ima glmnazija dovolj. Obmejnl Slovencl za naSe Posavčane. Prihodnjo nedeljo, dne 18. febmarja, popoldne po veSernicah, priredi Bralno društvo pri Sv. Ilju v Slov, gor. v tamogniem Slov. Donrn vefijo prireditev, koje ftisti dobifiek se bo poslal ubogim, po potresu poškodovanim družinam v Poaaviu, — Zgledu naših gentiljskih Slovencev in Slovenk bi naj sledila tudi ostala naga društva. Nagim po potresu poSkodovanim roiakom na pomo?! Slovensko berllo za vojake na frontl. Tz boiigfia se nam piše: Kako lepi so bili nekdaj zimski ve6eri v domafii higi, ko je vzel sin ali bči knjigoDnižbe sv. Mohorja alt pa fiasnik v roko in bral drnžini novice, ko je zbrana za gorko pe?io lnščila fižnl ali koruzo. Pozno v no8 je marsikdaj bralec zagenil list ali dejal podobioo med liste, da drugi dan zopet nadaliu?e branie. Res, lepi so bili ti večpri! A zdni jih ni vefi, vsai za nns ne, Trotio zimo stoje Že naSi vo;aki na raznih boiišfih, skoraj popolnnma zakopa;;i v visokem snecu ter 8nva'o domovino. Dolgi so zlmski ve?-en, dolgi pred vsptti, ker pocrrešamo svojp do mače. Da si pa vsai nekol;kn nkrajš^TTir) to mrzlo do bo zime, postavili smo si mnlo za strelskim inrkm. svoje .,vojaške domove", kjer se zbiramo, pomenkuie- mo, pišemo pisma itd. Lepo je tu, človek. poaabiv V . tem domu težavnost svojega poklica, a ve<ii»o čutlmo še, da nam nekaj manjka in to so dobre knjige jj^, časnikj. Nad vse smo se torej razvesel.li, ko sino %„,' tali v zadnji ,,Straži" ia _Slov. Gospodm-ju" po?^^vlč, g. dr. Mat. Slavifia, s kateriiu prosi za slovensjr, 'ko berivo, oziroma za prispevke^ da se to berivo na-; kupi. Dovoljujem si torej tudi jaz obrniti se na vesi. -Slovenski Štajer s prošnjo, da se namera g. p^pot, Slaviča izdatho podpira, Zakaj bi moraili ravno _ri biti zadnji? Ko sem pred nekaj dnevi prosil za knjige svojim vojakom, sem dabil sicer tri zaboje nemških knjig, a prav nobene slovenske, ker jlh Osrednja posredovalnica za vojaško berilo na Dunaju nima in^ forej moji prošnji ni mogla ustreči. Dragi rojaki! V imenu nagih vrlih vojakov Vas torej prosbn, darujte knjige, ki ste jib že prebrali, oziroma denarne pris pevke, za nage liste in podpirajte požrtvovalno in. hvaležno akcijo g. dr, Slaviča. Vojak je pripravljen dati za Vas svoje zdravje, da, svoje življenje, ali nj torej sveta dolžnost slehernega, da mu vsaj nekoliko. lajša težavni posel na fronti. Pred vsem si dovoljujem priporofiiti podjetje za slovensko berivo vl6. gg duhnvnim sobratom v domovini in jih opozoriti na to zadevni poziv v ^Cerkvenem zaukazniku za La'van< škofiio" 1917, gt. I, odstavek 9, stran 20 in ^nasl. Vsem pa. ki so pripravljeni položiti majhen dar na ta novi oltar domovinske in narodne ljubezni v ini&nu svojih vojakov iskreni: Bog plafiaj! Alojzii P>< man, c. kr. vojni kurat 26. domobranskega pegpolka. Slovenci v Gradcu. Na MarHn praznik — aa Svečnico — smo Slovenci in slovenski begunci šlovesno v Gradcu v cerkvi usmiljenih bratov obhajali obletnico slovenske službe božje. Kakor vsele], ]e bil veliki oltar tokrat zopet prav lepo okinčan. Polno elektrifinih lučic in sveč je žarelo ne le na oltarju, a temveč tudi po cerkvi v večjo proslavp, Velika cerkev usmiljenih bratov se je do zadnjega kotifika napolnila vernega In pobožnega slovenskega ljudstva. Pridigoval je znani govornik vlč. g. dr. Nastfan iž kongregacije sv. Vincencija Pavlanskega, V v srce segajoči besedl Je slikal spretni govornik milosti, katere smo posebno v pretekli dobi prejemaU slovenski begunci po mogofini priprognji nebegke Kraljice, Marije Device od dobrega nebeškega Očeta. Do solz je ganilo vse poslugalce pismo, koje je prejel prldigar od hvaležnega vojaka-bojevnika iz južnega bojišča , kateri sedaj biva visoko v zasneženih Alpah, Vojak se zaveda milosti božje, kojo je prejel po posluganju besede božje v materinskem jeziku, katera mu je glo boko segla v že popolnoma mlačno srce po 12 letili njegovega bivanja v Gradcu in katero si je dobro o hranil v svojem srcu ter se sedaj ves presunjen hv^ ležno ravna po njej. Kakor omenjeno, je živel že 12 let v Gradcu, toda ni imel prilike slišati besede božje v svojem domačem jeziku. Tujinščine ni prav razumel in tako je začel polagoma opuščati službo božjo. Brigal se ni več za pridige, mlaCnost se ga je lotila, dokler ni sledniič popolnoma zanemarjal svojih versko-krščanskih dolžnosti. ,,Vendar zasvitalo se mi je", tako pige. MPo svojih tovariših sem zvedel, da se opravlja v cerkvi usmiljenih bratov slovenska sli; žba božja. Nekaj notranjega me je mikalo, nekaj p;i me je vlekla tudi radovednost, v Gradcu slišati slovensko pridigo in slovenske pete litanije. Stopil soni torej v cerkev. Slovenska beseda, milo ubrano domaČe petje me je predramilo kakor iz spanja. SpozntiJ sem, da nisem bil več na pravi poti. Zopet sem s> 8-util kakor doma v očetovi biši, zdelo se mi je, da poslugam ljubko govorjenje svojih Ijubljenih starše\, svojili dragih bratov in sestric. Začel sem moliti, pridružil sem se domačemu petju ter sklenil, od zda| redno zahajati v cerkev. Svojo obljubo ia sklep seit! natanko spolnoval,- dokler nisem bil poslan n.a južno bojno polje." Sliftno je pisala tudi neka mladenka, ki služi tukaj v Gradcu, svojim staršem. -Ker nisem razumela v tujingdini pridige, sem jo zafiela tudi opušfiati, Namesto v cerkev, šla sem druga pota. Sedaj pa sem zopet vsa srečna, odkar slišim besedo božjo v milem materinem jeziku in v cerkev k usmiL* nim bratom mi je najljubša pot", tako je vesela poroCala v drugem pismu svojim domačim. Res. beseda božja v doraačem ieziku seže globoko v srce! In kdo bi ne molil goreče, ko sliši moliti duhovnika slovensko. Povzdignile so pa slovesnost obletnice tudi pete litanije Matere božje s cesarsko pesmijo. Pripeljite v prihodnje Še druge slovenske ovčice, ki morda ge dozdaj za nje ne vedo, k tem službam božjim. — Prihodnja slovenska služba božja bo tretjo predpostno nedeljo, to je dne 18. svečana, ob navadni uri. Zberimo se tako mnogoštevilno kot dosedaj! Cesar obdaroval slovensko mater. V župniji Ribnica na Pohorju ima Elizabeta Plevnik devet sinov-vojakov, Dva sta vjeta, eden pa ranjen. Mati Je dobila cesarski dar 500 K in lepo podobo Matere božie, kar jej je izročil v Ribnici okrajni glavar iz Slovenjgradca. Slovenec Izvoljen za župana v Ameriki. Pr? mestnlli volitvah v Ely Minh. v Ameriki je bil izvoljen za žnpana tega mesta Slovenoo George L. Brozih. Dobil je 429 glnsov, njegov tokmec Welnzierl pa 185. Brozih je uradnik prve državne banke v Ely. Orj>;anizatop sarajevskega nmora obsojen. Zupan v Lješnici na Srbskem, Rnde Banjac, kateri je bil med organizatorji sarajevskega umorn, ]e bil dne 10. februarja v Sarajevu obsojen radi veleizdaje na 12 let težke jefie. ¦ Gospodarske novice. Pto_rolejne kart«. Ker so mnogi kraji na ktnetih popolnoma brez petroleja, je cesarska namestnija naročila okrajnhn glavarstvom, da na] pri razdelitvi petroleja n_p"ravijo red, Mariborsko glavarstvo bo te idni v fco svrho izdalo petrolejno karte. Župani bodo morali te karte praviCno razdeljevati. Ko bo trgovec dobil petrolej. bo glavarstvo o tem obvestilo župana, kateri bn moral karte tako razdeliti, da bode vsaka rodbina dobila vsaj nekaj petroleja. Za sedaj ima mariborsko okrajno glavarstvo za celi politifini okraj samo 40 sodov, t. j. približno 7000 litrov petroleja. Radi tega bodo dobile velike hiše ali večje rodbine najvefi 1 liter petroleja, manjše pa četrt do pol litra. Karte veljajo za nedoloften 6as; t. j. do Casa, ko dobijo trgovoi zopet vefi petroleja. Brez karte se ne bo dobilo petroleja pri nobenem frgovou^ Prltožbe kmetskega stajiu. V ,,Gr. V." pige nek kmet: Kedaj dobimo najvišje oene za milo in kedaj dobimo vojno milo? Menda ge le tedaj, ko bodo ysi špekulanti, ki tržijo in izdelujejo milo, postali milijonarji. Cim slabge je milo, tem dražje ga moramo plačevati.. Nobena redkost ni» ako dobimo namesto mila kamenje, ki vsebuje samo 5—8% maščobne kisline. In to milo stane nič manj, nego 10 K kilogram! Enako je z usnjem. 0 dogodkih pri zbiranju kovin niti ne maram govoriti, Koruzo se ]e n. pr. odvzemato kmetom po 26 K 100 kg. Koruzne odpadke,.. t, j. slabe otrobe, pa moramo sedaj plaftati oelo po 30"K! Za o, kr. vojna močna krmila pa se mora plaftati ge vig;e cene. V mirnih časih je bila razlika mfed ceno pgenice In pgenično moko samo 16 v, danes pa 60 v. Ali je res zmletje danes tako drago ali je čudna uravnava vojno-žitno-prometnega zavoda, ki ima vso kupčijo z žitom in moko v rokah, tega kriva?! Kdo draži? Primerno izjavo je izdal deželni kultunii svet nižjeavstrijski dne 26., januarja t. 1.: Določitev najvišjth cen se ni obnesla, draženja pfav nič ni ustavila. Povzročile so pa te cene, da je blago iz knpčije izginilo in se konsumenti grozno odirajo. To je tem lažje, ker so se določile najviš^e cene le na kmetske pridelke, dočim s© železo, premog, petrole_ in vsi obrtni izdelki ge vedno prosto prodaja]o. Karteli odirajo ljudstvo in državo samo ter kupičijo milijone. Po tem zgledu so hofeli trgovci tudi živila v roke dobitL Seveda so se morali oprostiti najviSjih cen, To je pa lahko izpeljivo, ker za blago, ki sr k nam pripelie z Ogrske ali inozemstva, ni na^višjih cen. Saj so za kmetijske pridelke na Ogrskem tako vigje cene. Trgovci, ki so blago po najvišjih cenoh _oma kupili, izjavijo, da so ga od drugod dobili, pi; jim nobeden nič ne more, 8e so v stanu to dokazati Oves, ki je pri nas rastel, se prodaja 1 stot za 200 K kot ogrski oves. Se hujše je s ližolom in lečo. ln ravnotako se prodaia nag krompir in nage maslo k>' ogrsko blago po veliko vigiih cenah. To je čisto n;: vadna sleparija. Nage cene bi morale biti ogrski: vsaj enake. Razdeljevanje sladkorja. Cesarsfca namestnija je nedavno naročila okrajnim glavarstvom, naj skr- _ijo, da tudi kmetske občine dobijo dovolj sladkorja. Dosedaj so namreč mestni in drugi veletržci sami po svojem okusu razdeljevali sladkor in tako se je zgo- flilo, da večina kmetskib občin, posebno v bolj odda- Ijenih krajih ni dobila nič ali pa skrajno malo slad- korja. Prehranjevalni urad mariborskega okrajnega glavarstva je dobival mnogo pritožb in je že v zad- njem četrtletju leta 1916 vzel razdeljevanje sladkorja veletržcem iz rok in ga je pravifino razdeljeval med trgovce in občine celega okrajnega glavarstva, Lju- _je so morali poprej hoditi dneve in dneve po mnogo ur daleft v Maribor, da so z veliko prošnjo dobili fcrohico sladkorja. Zapravill so mnogo dragocenega Casa, raztrgali mnogo obuvala3 potrogili mnogo de- narja. Sedaj, ko deli okrajno glavarstvo sladkor, pa Iahko dobi vsakdo v domači občini toliko sladkorja, kolikor mu ga gre po sladkornih kartah. NaSe ured- ništvo je dobivalo dan za dnevom vefi pohvalnih i: jav o pravičnem razdeljevanju sladkorja v maribors- kem okrajnem glavarstvu, V sredo, dne 7. lebruarja, pa je advokat dr. Orosel v seji mariborskega občin- skega sveta prefiital ugovor manborskih trgovcpv proti sedanjemu načinu razdeljevanja sladkorja in pe- troleja. V tem protestu pravijo mariborski mestni tr- govci, da so radi načina razdeljevanja omenjenegn blaga hudo oškodovani in vidijo v tem tudi resno np- varnost, da se odjemalci, t. j. kmetsko prebivalstvo, preveft odvadi.io, nakupovati blago pri mestnih trgov- cih. Mariborski (rgovci kliftejo cesarskega namestni- ka grofa Clary.ja na pomofi, Mestni svet namerava poslati k namestniku posebno odposlanstvo, kibinni izposlovalo ukinjenje sedanje razdel'.tve sladkor]a. — Mariborski Irgovci liočejo torej, da bi večina slad- j korja ostala v mestu in da bi naši Ijudje morali zo- pet večkrat na mesec in po veS ur dalefi hnditi pro- sjačit sladkorja v Maribor in sicer samo radi tega, ker ima'o Ksedaj mestni trgovci premajlien dobiftek. Nage kmetskn ljudstvo se odločno zavaruje proti na- kanam mariborskih trgovcev in mestnega sveta in prosi oblasti, da naj ostane pri sedanjem načinu raz- derevan;a sladkorja. Tudi trgovci na doželi se bodn morali postaviti za svnje pravice! Hmelj. Na hmelskem trgu v Zatcu ni bi'o v pretekli dobi nobenega popraSevanja po tnjera hmelJn. Cone za tuj hmelj so bile samo na papirju in so _e gibale med 95—125 K za 50 kg. bjlnvmsvpd