Dolenjsko Novico i^Iitijajo vsiik petok; ako : : je ta dan ]>ra>!nik, dan pojiroj, : :
Cena jim je za cclo Jeto (od ajirilu do apriJa) K, za pol leta l'iïO 1Í. Naroi^iitia za Nemčijo, Bosno in dni^jo evropske države Kimša li, za Ameriko 4-50 K. gHF' List in o^Iiisi se plařiijejo niiprcj.
Vso dopise, iiiiročiiiiio in oziiuiiilii K|M'oJeiiiii tiskarna J. Krajec nasi.
Bojnio se žida!
Končno se nam je itioč ubraniti žitlov z naSiiii histnini dcloviinjeiii v tmilt stiokiili, za katere se žid v prvi vr^ti zatiiiiia in ra/širja svoj iioj^nihljivi delukrog, to je obrt in trgovina. Žid jo večni t.rg-ovec. Kjer gre pridobiti čotiidi razpalo obrt, takoj je Žid pri rokab. Na pol zastonj knpi dostikrat podjetja in blago, ki je po svoji pi'avi veljavi vredno veliko veÈ in tako si skuje v ki'atkein ogrotiicii dobiček. Židu se posreči vse, Žid Žida ne zapusti in preganja, kakor se žalihog godi med nami kristjani.
Vlirašajnio se takoj tukaj, zakaj se pa pri nas ne ustanavljajo in ne uspevajo podjetja? Ker ne znamo biti edini in složni, niti odkritosrčni in podjetni, ker želi di'ug dntzega opehariti in isCe le vsak svojo, namesto občno, skupno korist podjetnikov. Za to žalosttio in resnično dejstvo imamo dovolj zgledov tudi jio Dolenjskem, Tako se je zgodilo nekje na Dolenjskem, da se je ustanovila in nrodila velika, dobra ope-kai'na, ki je obljiibovala zares tiajlep.še uspelie. Vsa opj-ava in mateiijal je bil naravnost izboren. Trije sodrnžtiiki so tedaj oi>ravičeiio pričakovali najlepšo korist za sehe in za Dolenjsko. In kakšen je bil konccV Iztiicd ti'eli kompanjonov je bil eden, ki je nesramno ogoljufal svoja dva sodruga, tako, daje pi'išla lot)a tovai'iia prav kmalu na nič. Kakšna ogromna .Škoda. — In ta ěloveče ni Ijil žid, kajti zid žida ne ogoljufa, ampak bil je po imenu kristjan in vživa sedaj zoi>et kljul) teuni mastno služIjo, katero so naklonili zopet njemu, namesto drugim ]ioSteium prosileem! — Predragi Slovenci! Oe l)onn) tako delali, se nam bode Žid po ])ravici smejal v pest,
Med nami se goji v enomer tudi neka neiimna popustljivost glede trgovine in obrta, ki se utegne zelo maščevati juetl nami. Mi bi pač naji-aje, da bi se storilo vse samo ob sebi, bi-e/, vsacega tj'uda in de]iarnib žrtev. Zakaj neki V Ker smo pre-leiii, da bi preudarili, kjť tiči prava korist in bi jo z lučjo treznega i'aziima i)oiskalÍ. Pač pa smo v zavidanju in škodoželjnosti pravi mojstri. Ako so komu med nami po-
sreči ustanoviti si malo obr(, ali malo pi'o-dajalno, o kateri pričakuje svoj boren kruh, takoj smo lU'ipravljeni, nni odtrgati ta kruh od ust. S slabim .sumničenjeni grdimo njegovo namero in mu z obrekovanjem škodujemo, ako le mogoče. Kaka je nevošč-Ijivost še-le, če se takšnemu ])ridnemu podjetniku vse posreči, da dela vsled iiosebne razumnosti kupčijo in se pošteno živi. Takoj mu sezamo v jjodročje; takpj moramo tudi mi iKikupiti si takšnega blaga, ČeŠ, kar on prodaja, moramo tudi mi itd. To je jiaČ višek nesranniosti, izkoriščati razum druzcga, ie si bil sam prelen, da bi sc pobi'igal l>opreje ti za to in ono, kar bi lahko spravljal v ileiurr, ne iia sedaj, ko jc tvojenni bližnjenni v kvai'. Takšnih zgledov mrgoli posebno po dolenjskih mestih vse polno. In tako je ]U'išlo, da imamo le malo zavednih trgovcev, ampak same branjevce, ker vsak boČe vse [jrodajati, ne pa samo to, kar se je učil aH vsaj jiosebno izui'il. Kupoval je nek poštenjak primerno hišo, da bi imel na stare <lni svojo lastno sti'eho. — Takoj Je ])rišel nj<'gov sos(;d, ki je kar gorel iievoščljivosti, če bi dohil in'vi hišo za vi'cduo ceno, ter ponudi za hišo dokaj večjo svoto. Seveda pa je imel zavistni sosed itak že veČ hiš in veliko premoženje! — ^lali trgovce je jircvzel nekje iz nuvoščljivosti še drugo prodajalno, češ, da bi si ]ie oj)omogel neki drug obrtnik, ki je ravno iskal in hotel vzeti v najem dotični prostor, — Takšjiili zgledov imamo žalibog na stotine, ki se godé med kristjani. Takšna dejanja so vnehovpijoča ! To so lastnosti, ki ne omadežujejo samo naše vesti, ampak ints smešijo pred celim svetom, a nam samim so v iiogubo. To našo neslogo in zavist vidt žid in vporabi naše grehe kaj kmalu v svojo korist.
Daleč smo že zašli po svoji nepremišljenosti, brczskrbnosti, brezbrižnosti, po svoji lenobi, prepirljivosti in medsebojni nezaupljivosti. Neznanemu tujcu dvomljive vrednosti, če zine le par Jiicdenih, slepilnih besed, marsikdo j'ajši veruje in zaupa, nego l)oštcnemn svojciini sosedu, domaČemu trgovcu in obrtniku. In tako se vsiljuje Žid jned inis, ko niti ne slutimo in ne
mislitiio na to, pač pa dajemo k temu i)o-voda nezmerno veliko, slogi je moč! jjiora vendar služiti tudi nam za geslo. Ne izogibajmo se trgovci in obrtniki di'ug drnzega, kakor kakšnega okuženega človeka, temveč združujtno se s k^čansko ljubeznijo, s ki'Ščanskim braíoljnbjem in z nesebično požrtvovalnostjo! V t(ij složni zvezi moramo delovati vsi za enega, eden za vse! — /idružujmo se ti'govci in obrtniki in začnimo voditi odh)čui boj po postavnih }iotih zoper židovstvo.
V združenju dosežemo moč, da po-meteino iz naših ti'gov in sejmov vse Žide, da bodemo lahko tudi ob sejmniii dneh jirodajali mi. Ob teh dneli delajo ravno židje največjo kupčijo, mej tem, ko mi navadno ravno takrat jiritiieroma najslabše ]U'odajamo. "N' slogi in edinosti in v združenju bodemo dosegli velikanske vsjielte, ki se nam zdijo sedaj neizpeljivi. V sku^jnein delovanji! si bodemo naklonili tudi višje oblasti za našo dobi'o stvar in žid bode kmalu pobral pete in jo odktiril iz luiše mile doJiiovine.
títaltui iniŠa zveza v boju zopi.T žida je pa mogoča le na pravi krščanski podlagi.
Oe bodo vladala med nami krščanska načela, ni sc nam bati židovske nadvlaile, ker krščanstvo in židovstvo sta si sovražna, kakor dan in noč. Čimbolj pa bodo ta edino prava načela izginjevala, tembolj se nas bo polašČoval tuj dnli, tembolj bo jie-šalo tudi naše gmotno stanje in tendiolj nas 1)0 nadvladal židovski kajiital. Stojmo torej na straži vsi, kakor en mož in bojujmo po.šten boj zoper imšega skni)nega sovražnika — Žida!
DomaČa obrt.
v prejšnjih časih je bilo gibanje v kmečki hiši po zimi in ob slabem vremenu zelo živahno. Naš kmet je ])letel jerbase, delal razno orodje itd,, naše ženice pa so |)redlc ali opravljale kako drugo podobno žensko delo. Kratko in malo naŠ kmet v prejšnjih Časih tudi po zimi In ob grdem vremenu ni miroval, amjjak je pametno porabil vsako priliko. Sedaj pa žalibog vse
to izgineva; naše kmečke biše niti grabelj in vil, torej najnavadnej.šega oi'odja ne delajo in popi'avljajo doma, ampak vsako malenkost, kujmjcjo za drag denar.
Koliko denai'ja bi si lahko uaš kmet prihranil, ko bi Se vendar ob dolgih zimskili urali prijel za kako orodje in delal vsaj take stvari, katere lahko napravi brez kakega jiosebnega znanja. Koliko bi si ju'ihi'anile naše knuičke ženske, ko bi znale jirav porabiti dolgo ure ob gi'dem ali zimskem času ! Lei)reniislite malo, koliko stvarij, katei'e ste moi'ali ali kupovati v trgovini za drag denai', hi labko sami napravili, in skušajte, vsaj za eno leto zračnnati, koliko vas jc to stalo.
Pojdimo jia še dalje in pomislimo, ali bi sc ne dalo tudi na kmetili ob prostih ui'ah jnarsikaj izdelovati, kar bi se dalo tudi za lepe novce prodati. Ali ni škoda, da na kmetili toliko dragega časa po zimi zapi'avimo pri ])razneui čenČanju, kvar-tanju, vasovatiju in popivanju! Ali bi res ne tiiogli ta čas bolj pametno ])orabiti'?
Po drugod, koder imajo celo primeroma boljše kraje, se vendar bolj pečajo ■z don\ačo obrtjo; pri nas, kjer bi nam bilo šc gotovo veliko bolj treba, pa se za donnrčo obrt nihče ne briga. In vendar l)i bila pri nas domača obrt že radi tega poti'ebna, da bi lažje držali kíuečkc delavce doma. ;\ko bi bila pri tuis domača obrt I'azvita, bi kmečki delavec ostal rad doitui, ker bi vedel, da ga čaka zaslužtik tudi po zimi. Na di'ugi strani bi si pa kmečki gospodar in gospodinja lahko marsikak krajcar prihranil doma, kei' bi mu raznih predmetov ne bilo treba več drago plačevati.
Seveda se pa ljudje sami od sebe ne bodo začeli zanimati za to obrt, treba jih jc primerno podregati. Do sedaj poduču-jejo ]'azni učitelji kmetijstvo in razne druge stroke, zakaj bi šc jia ne zmogli učitelja za dojuaČo obrt. Prirejali bi se naj razni tečaji tudi za domačo (d)rt, kakor se ))ri-rcjajo za razne di'uge stroke, liazne strokovne kmečke korporacije pa bi naj zajedno s strokovnitn učiteljeju ])roučevalc razmere in luisvetovalekrajem primemo douurčo obrt.
LISTEK.
Togota, sleparstvo in ljubezen.
Vroče poletno soliice pripeka. Njegovi žarki se svitlo lesketajo na mirnem jezeru, kjer leži v obližju mala vasica. Okolu vasi sc razprostira lepo obdelano polje, katerega obdajajo zeleni travniki in lepi pašniki. Vse, kar jc za delo sposobno, liiti danes na ti'avnike, kajti tam v zahodu se vzdí-gujejo temnosivi oblaki, ki napovedujejo huilo uro. Ravno jc bila krma dobio iio-sušena; sedaj jc treba pridnih rok, da Kpravijo seno pod sti'elu) še pred nevihto.
Kmet Uril si briše v, rokavom ))ot s potnega oliraza. Temno in srpo je njegovo "ko; na Jijegovem subem obrazu se mu bere njegova najhujša napaka — divja togota.
„Da mora ravno danes ta pošast se Zapravljati, ko imam seno Se vse zunaj in tako lepo ])osuŠ(íno'', zarohni v divji strasti. «Denar gre za delavce in jaz [»a naj vozim 'iiokro krmo domov. J'otem pa naj bo kmetu pomagano, ko mu od vsega njegovega trpljenja ne ostaja drnzega kot žuljave roke
in prazen žep; potem pa Še govore nekateri od blagoslova božjega. No, to bo jia zares zopet danes blagoslov božji ! — Ubogi kmet, ki ti še Bog naredi črto čez tvoj račun!''
„Uril, sram te bodi tvojega brezbožnega govorjenja!" oglasi sc njegova dobra, skrbna žena, katero so te bogokletne besede jako prestrašile.
„KajV brezbožno! — i\Iolči tercijalka; kaj razumeš ti, kar jaz govorim", zakriči Uril nad njo, ter pelje naložen voz domov med lu-eklinjevanjem in i'otenjem.
Njegovi delavci hitijo, da jim teče jiot z obraza, da bi tem jirejc naložili drugi voz ter ga spravili pod streho, A, že so začele padati debele kajdje in od daleč se sliši votlo bobnenje groma, ki ga spreudjajo sviili bliski. — Sedaj pa je jirikipela llrhova jeza do vrhunca. — Prišel jc ravno do vaške krčme. 1'u je jio stari navadi večkiat zahajal, da bi si ohladil jezo. Zrna pa nI bilo zraven. Tukaj je pa dal svoji silni razburjenosti brez pomisleka duška, saj ni bilo „pridgarja" zraven; tako je imenoval svojo ženo. Krčmar je pa tudi vedei, če je Trh jezen, dobro trži ; toraj sta bila dobra prijatelja.
„Vina sem!" zagrmi, ko stopi Urh v krčmo. KrSmarju ni bilo treba dopovedovati koliko, saj je že poznal, koliko dižt Trhová posoda,
Urh je bil eden iiajpremožnejših in tudi eden najbolj brezbožnih kmetov v tisti vasi. Bil jc ošaben in trd možak. Surov do svojih hlapcev, neusmiljen do svoje dobre in pobožne žene in visok do drugih kmetov. Že na njegovem obrazu se mu jc videla togota in se je bralo zaničevanje do vsega, kar je svetega, dobrega in krščanskega. Ob vsaki priliki se je širokoustil s svojim bogastvom, mogočno sc potrkaje po svojih sicer širokih, pa grešnih prsih. Sosedje so sc ga lorej ogibali; vpričonj ega se sicer dobre, prijazne kazali, toda v srcu so imeli skrilo sovraštvo in zaničevanje do njega. Pomilovali so dobi'o llrhovo ženo Urško, češ, da je prišla lakšnemn i'ai)eljmi v roke. In res je imela veliko imtrpeti pred možem. Toda vse to je takorekoČ dobrovoljno iirenašala, le to jo jc znotraj najbolj bolelo, da sc mož uiti zmenit ni za cei'kev, ne za molitev — daje bil brezverec.
Ko je spraznil v lirčmi, kar si jc
ukazal }U'inesti, stopi k oknu in opazuje zmirom bolj se bližajočo nevihto. — „Danes si pa slal)e volje Urli", ogovoj'i ga krčmar. Toda Uril mu nc odgovori nič, ampak nevoljen zapre okno ter zamrmra v svoji jezi ; „že zopet to neumno zvoneuje! Mislim, da bodo blisk in grom malo za to povpraševal ali zvoni mežnar ali ne! Neumnost!" — Iz zvonika se jc slišal namreč glas zvona, ki jc vabil ljudi k molitvi, češ: treska in hudega vremena reši nas o Gosjiod !
Silno, sibio so sc dvignili hudourni oblaki. StJ'ele so švigale na vse kraje, grmelo je, kakor da bi bil sodnji dan, in vlije sc silna ploha. — ,.Ha, to bo dobro za moje seno", zadere se zaniČljivo kmet Urh. Vsak blisk in grom spremlja z grdo kletvijo ter še zraven pri[>omni, na zahvalno nedeljo bo pa duhovnik pridigal in sc re-peiičil, da smo, hvala Bogu, več luididali, kakor smo upali. Divji smeh sc sliši iz njegovih umazanih ust. V tem trenotkii se grozno zabliska, zagrmi tako, da se zeitdja strese iti iiotem je l)ilo vse lihih ,/rreSČilo je'", zagodrnja ['rh ter ])ogi(ida na kraj, kamor jc Švignil blisk. (Josti dim se privali
Veliko vrst, domače oI)i'H morda po-satiic/iiik kot tak ne iiioi'u i/vrševati, jiad je to mogoče z zdi-iižeiiinii iiioriiii, hi v tem slučaju je treba ustanoviti zaditige, kakor Jill že dru^'od imajo, ii. pr. ]iletai'ske tîadi'uge, kitai-ske zadriif^e Ud. Moi'da hi ka/alo, da bi se za te začela zaisitiiati „Zadružiia Zveza" in „CJosjiodai'ska Zveza", in pospeševala ustanovitev in razvoj takiii zadrug, (lotovo b{)de tmli tako delovanje z veseljem jiodpirala dežela in država.
Kdor pozna dolenjske kmečke raz-nier*!, mora uvideti, da iji tudi domača obrt veliko ijj'ipoujoffla k rešitvi našega kmeta. Zato pa o]k)zai'jatiio taerodajne krojne, da storijo vse [mlrebno, da se tudi pri nas na Dolenjskem uvede domača obrt-
Gospodarsivo.
Naše vrtnarstvo.
.'\ko primerjamo naše vrtnarstvo s tem drugili dožcl, si moramo priznati, da smo v tej panogi zelo zaostali. Pi-aviliio urejen in obdelan vi't zalaga domačo gosi)odinjstvo z raznovrstno zelenjavo. Ravno vrt omogoči gospodinji, da spravi v vedno jednoličnost opoldanske in večerne brane nekaj l>nimembe. Vsake jedi so človek prej ali slej naveliča, ako jo dobi prcninogoki'at za-]>oredouia, ali pa v preki'atkili presledkih. Taka brana nam manj tekne in s čmernim obrazom sedimo okrog mize. Nevoljna je pa tudi gosjiodinja, aku mora odnašali jioliie sklede zojiet v kniiiiijo nazaj. Kako se pa razvcseliuH). kadai' zapazimo na mizi jed, ki smo jo že (b)lgo jiogrešali. Z veselimi obrazi ])0zd)-avim0 prvo solato, ])rvo kolerabeo, pi'vi grab in siročni tižol itd. Teii jedi začetkoma iiavadno zmanjka in še bi zajeli z žlico, ko bi se ne bilo že liokazalo prazno dno sklede. Taka jed pa ))otem tudi veliko bolj tekne, kot ona, ki smo jo brez veselja, nekako lu'isiljetio, bolj iz vsakdanje navade zaužili, ICako pa nam gre po vesiilem kosilu tudi delo boij od rok !
Te piTincmbe pa pi'oskrbi gosjjodinji ravno vrt. Ako si pa ogledamo naše vrtove, vsega tega navailiio ne najdemo. Kakor vlada jiri jedi. pn^eejSna jediioličnosl, opa. zimo tndi na vrtnib gredab le malo spremembe. Le malo štt!VÍIo zelěnjadnib i'astlin se tukaj goji. Koliko je vrlov, kateri se skoraj vsi h; spomladi obsejcjo s solato. Prve in najjnočnejše rastline se |io]Hdijo sproti, kakor dorastejo za jtulko. To/neje začno zvijati glavice one i'astliiu\ ki so se zakasnelo razvile in jib nismo več i'a-bili za pnlko. !>a ne narede te rastline tako le.pib, velikih in tidili glav, kot bi jili dobili od lU'vib. popolnejšib rastlin, je pač jasno. Pj've glave, ki jib solata na vi'tu naredi, romajo zojiet v kuhinjo in še-le poztKije, ko 'se je že zvila v glave
večinoma vsa solata, določimo nekaj rastlin za seme. I>obijo se pa celo slučaji, ko vzame gospodinja seme od onili lastlin, ki so naredile sieer glave, katere so ]ia potem všle v palee. Da ne da jjotem tako seme lirihodnje Ict.o najlepše solate, je pač razumljivo. l'a tudi one solate, ki so naredile med zadnjimi glave, niso najbolj primeime za dobavo semena, taka solata se bode od leta do leta kasneje razvijala. Za s c ni e bi bilo treba določiti prve in najlepše glave. Čo pa je jiosejan ves vrt, kakor scju bil že omenil, s solato, se je slednjič tudi deloma naveličamo in jc tndl vso porabiti ne moremo. Tbajaii nam pričnejo glave v palce in koncčno dobijo večino našega vrtnega [iridelka í)rašiči. Vsa Čast sieer naši prašičereji, toda prašičjo krmo si labko pridelamo na njivi, ni nam treba za to dragocenega prostora, katerega smo si odločili za vrt.
Gospodinja bi bila ravnala bolj gospodarsko, da bi bila posejala le toliko solate, kar jo rabi za pulko, za glavnato solato bi pa bila posadila na drnge lebe solatne sadike. Presajena solata dela nann'cč lepše in okusnejšc glave. To pa seve-da le toliko, kolikor porabi v kuhinji. Drugo prostore bi pa porabila za i'azno!ično drugo zelenjad. Dobi'a gospodinja ne bode tndi nikdar trpela neobdelanih in praznih gred na vrtu. Take letic je treba sproti zopet obdelati in nanovo posejati. Posebno nekatere rastline je mogoče na ta način hidi v večjih jircsledkih i)ridelovati in si tako raztegnemo pridelek na daljši čas. Kdor tako seje, ne bode imel naenkrat preveč solate, potem zopet preveč gi'aha in sLi'oč-nega fižola. K.o taka zelenjad istočasno v preveliki množini dozori, ne ve gospodinja kam z njo. Xami že preseda. Naenki'at pa prozori, ter je zmanjka. Prej je bilo vsega preveč, potem jia zopet Idaga primanjkuje. Ako ])a sejemo v presledkih, razdelitMO pi'id(;lek kakor tudi porabo na daljši Čas. Tako bi n, pr. ju-iporočal našim gospodinjam, da si ju-eskrbe sveži ptillični fižol (za stročje) tndi za jesen, ko se je nakolenc že izj-odil. S pozno setvijo je to vse mogoče.
Važno je jia tudi, da si pi'eskrbe nase gospodinje razne sorte zolenjadi. liolj zg(Klnje, kakoi* tudi b(dj iwzne. Ti'eba je pa ])red vsem s pametnim odbii'anjem semenskih rastlin našo zelenjavo zboljšati.
Velikega pomena [)a ni vrtiutr.-it.vo .samo za domaČo gosjioilinjo, [Jnnia gospodinja zamo]-e v bližini niest in letovišč sku|)iti tndi lepe denarje za vilne pi-idtilke. 'J'oda tndi tukaj je ti'tiba pridelovatija v ]U'esledkih. Dobre in line zelonjadi pri nas l)ovsod primanjkuje. Posebno tam, kjer se trudimo [jovzdignili tujski promet, bi bilo treba skrbeti i)red vsem za povzdigo vrtnarstva. Tujec, ki bi naj pustil pri nas
iz vasi in ravno na onem kraju, kjer stoji njegova hiša. — „(.iori, gori"! zavpije kakor besen. Iti res je bilo, Jic sliši vpit je ljudi : „Pri Uriiu gorf!" — Sti'ašna kletev se sliši iz ust llrha in kakor neinnen divja iz gostilno na pogorišče. — (îrozna zmešnjava je bila tu, Živijui tuli, ljudje kriče in 1'i-h togoto preklinja, — ,.]\Ioj ilenar", zavpije kakor blazen ter se zakadi v či'ni dim, da bi rešil svoj mamon. Ves okajen prinese res iz idamona svoj najljubši zaklad, Vsedo so na kamen in kakor bnjzumen glisda požrešen plamen, ki nm vničnje pose,stvo, z drugo ]-oko ])a trdno drži za moŠnjiček, iz njegovili prs pa se v enomor naprej izvija hujša in grozovitejša kletev.
Kboga žena 1'rša! Vsa pi'eplaŠona in pol mrtva stralni pribiti s polja na kraj nesrečo. Ko vidi pa še tnoža vsega zdiv-janega, jo se bolj zalioli in prizadeva si, |)o svoji moči odvrniti ga od groziu^ga preklinjevanja rekoč: „Dragi Trli! Pog nas je udaril z nesrečo, pa sjuejiiiiva jo potrpežljivo, saj smo zaslužili. Ne obupaj! / božjo pomočjo bodova vse zojiet popravila. .laz -bom pridno delala in božji
blagoslov najti bode gotovo spi'etnljal. Ako nas topi! Hog, nas še nikakor ni zavrgel. Iti ako Pog vzame, lahko zopíít vrjie. Če je njegova volja. Le pottižajva se in moliva' božjo jii-avičnost, kajti prazno je delo brez pomoči z nebes."
„llinavka!" zadere se nad njo IJrh. „Poberi se mi s svojimi bese-dami, te že poznam ! Tam imaš kup pepela, pa ti naj Pog jtomaga in svetniki, Če ti Iiočejo! Zidaj, Če imaš s čim! — Ivar jc, je! Ùv i»a misliš, da bom jaz zaradi tega sedaj svetnike in kaj vse klical na pomoč, se motiš. — Jaz sem zavarovan !"
V 1'esiiici je bil naš togoten Prb zavarovan pioti požarn. V osmih dtu;b jc že dobil iz zavarovaltiice lepo svoto tisočakov. 1'onosno kaže ženi, češ; tukaj imaš sedaj kazen božjo ! Ha, lop dt^tuir, osemtisoč l)ankoveov! Ho že! S tom se bo dalo kaj lepšega inucditi, kakor je bilo do sedaj! Da lia bom iiind vcnilar trajen mir pred „božjo kaznijo", poslavil botn na streho strelovod, potem bom videl, kdo je gospodar v moji hiši, jaz ali liog!" — (l'iiije sludi.)
kaj denarja, sc ne zadovolji. Če se jnenja-vajo pri jedi Ic solata, fižol, zelje in krompir. Samo lei)i kraji in svež zrak mu ne zadosttijeta, zahteva tudi nekaj udobnosti. Gostiltiičarji vočjili letovišč in zdravilišč morajo jjri nas veČitioma tinojšo zelonjadi dobivali iz tujih krajev. Lahko bi pa ostal ta denar doma. Potrebni sitio ga povsod,
U, ZdolŠck,
Delo živinorejske zadruge za novomeško okolico.
iivaležno je polje, ki ga imajo obdelovati naše živinorejske zadruge, saj jc treba še v enem in di'itgem oziru orati ledino, da se dvignemo z našo živinorejo na višjo stopitijo. Toda to delo je težko, in sieoj' težko zaradi tega, ker je med našinu živinorejci še vse premalo zani-Jiiauja za skupno delo, ker manjka med nami zadružnega dulia, pa tttdi zaradi tega, ker natii manjka v načelnih vprašatijib l)ravega naziraiija.
Živinorejska zadruga za novomeško okolico obsega jiet občin. Njen okoliš je tedaj obsežen in bi itiorala zadruga šteti vse večjo število članov kakor jih šteje danes. In kar jo posebno naglašati, ti Člani bi jo morali pri izvrševanju njenih nalog podpirati in stati z a v e d n o ob ]tjcni strani. Ali ini nas manjka tc zavednosti in uuinjka smisla za smotei no delo. Namesto jjo 40 in 50 članov, štejejo posatiiezno občine komaj do IS Članov. Vprašam, kako naj v takih razmerah mislimo !ia vspešno u s tan o v-1 j a n j e živinskih zavarovalnic v posa m e z n i h ob č i n a h ? Živinorejska zadruga za novomeško okolico stojo danes H9 članov, kar jo vse jjreitialo za 5 tako obsežnih občin. Največ članov, namreč 3S, šteje občina Šmibcl-Stopičc, dočim štejejo drttge po vrsti in sicer Prečna samo 18, ňt, Peter samo 1Mirtuipeč samo 13 in lirusidce samo 5 članov. To pičlo itevilo je pristna slika našili revJiiii živinorejskih razmer.
Atod najvažn(;jše naloge naŠe zadruge spada brez dvoma reja dobrih in più-]) r a v n i h 1) i k o v v n j e n i okoli e i. Ta naloga stoji na ]ji'vom mestu. V tem bi jo moj-aie podpirati ]iripadajoče občine, katerim olajšuje delo pri izvajanju živiiu)-l'i'jskega zakona, in pod|íii'atÍ bi jo uioi'ale tudi licencijske komisije. Kam ]ia pridenu) z na.so rejo v bodočnosti, če bomo i'edili na tako malem kraju kakor je zadružni ok{)Iiš, bike vsak po svojem okusu in čc bomo te l)ike tudi dopuščali? Dvajset let imamo živinorejski zakon že v veljavi in še zmeraj se <lelajo vtem ozirit napake! Ivako i)a naj [iridetuo tiaprej, česoiioeni strani zida, po drugi ]ia iioilira? Čc ni i)ri-pi'avnih bikov domače reje, luij se pa za nje pi'osi! Saj jih oddaja kmetijska družba po polovtčtii c('ni. Sicer naj se pa skuša donia prirejati pripravne plcmonjake; tako so bodo naši živitioj-ejci najprej in najlaglje ju'ivadili reji plomenjakov. Živinorejska zadruga se je obrnila na vse občini', ki so v njenem okolišu, s prošnjo, da bi ji sporočile, če primanjkuje bikov in Če želi kdo dobiti bika za polovično ceno v rejo, prejela pa. ni na to svojo prošnjo od nobeno stratii odgovoi-a,	[Vioncc sicdi.i
Gospodarske drobtine.
Živinorejski in mlekarski tečaj na Grmu. Deželni odbor priredi za ndadeniče iz živinonijskih ki'ajov, ki se hočejo praktično izvežbati v strežbi molzne živine in roji telet, v molži in v mlekarskih opi'avilih, zlasti v 1'avnanju z mlekotii in v izilelo-vanju itdeČtiili izdelkov, praktični živinorejski in mlekarski t.ečaj na Ormu, ki bo trajal od 1 i), julija do iil, oktobra i;M4. Učenci se udeležujejo tudi šolskega pouka o živitioi'eji iti mlekarstvu. V ta tečaj se sprejme šest uČoncov v starosti od 1(1 let naprej. Živinorejski in mlekarski učcnci dobe brezplačno bratio in stanovanje in v
denarju ])0 1 O K na moscc. Prošnje, katerim je [iriložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na (irnni. p. Kandija pri Novem mestu, do 5, julija li)14.
Občni zbor novomeške čebelarske podružnice. Čebelarska ])odrnžnica za novomeško okolico je imela preteČojio nedeljo (21. t, m.) v gostilniškili prosloi'ih g. .T. Zurca v Kandiji svoj redni obČni zbor. Ker so ga zaradi niijitili poljskih opravil niso mogli udeležiti vsi njeni člani in ker je važott tndi za druge naše čebelarje, navedemo v naslednjem glavno vsebino.
Podružnica je imela mod letom dve odboi'ovi soji in eno izredno zborovanje, pri katerih so se obravnavale čebelarske zadeve. Čebelarjenje na med se je pos]ie-ševalo s tom, tla sc je dobilo od veloslav-nega deželnega odbora šest ŽnidarŠičevih panjev, ki so se i'azdelili mod tukajšnje čebolai'je. Za jxivziligo prodaje, živih čebel se bodo naprosili domači čebelarski pre-kui)ei, da naj tuk.ajšnjo čebele v večji meri nakupujejo. Naši čebelai'ji Jtaj v tem smislu držijo čebele, da bodo imeli obilo izbornoga blaga za nakup.
Za zasilno krmljenje v jiretečcni jeseni in letošnji spomladi se je preskrbelo tukajšnjim čebelarjem 450 kg neobdačcnega kristaltnsga sladkoi-ja. Čebelarski poduk sc jo vršil v Toplicah, Vavtivasi, Mirnipcči, v Jirusnicah, na Uršncm selu, v Ti'ebnjem in v Skocijann in poleg tega jo bil 7. in K. junija t. I, dvodnevni Čebelarski točaj na kmetijski šoli na (irmu, katei-ega ))ouka so se naši čebelarji v najobihioji meri udeležili. Poilružni(;a je imela v pretočenem letu dohodkov .Sfj kron Ki vin,, stroškov pa (j ki'oti 4(j vin,, tako da ima 49 kron 70 vin. lastnega ])remoženja.
V podružnični odbor so bili za pri-iiodnjc leto izvoljetii dosedanji odborniki in siciir g, ravnatelj V, Jlidu'iiian za na-čehiika, kot odborniki ])a gg. .A, i.ajiajne, V. (lebaui'-i-, IL Toncjec, A, (ilobevuik in kaplan -L Pavlič iz ritepeči.
Izmed sklepov, ki so se storili v povzdigo tukajšnjiiga čebelai-stva, navedem najvažnejše in sieer:
1.	Najtrosi se veleshivni deželni odbor, da nakloni ludi letos šest Žnidai'ši-čevili panjev, ki naj se oddajo lukajštiim Čebelai'jcm, ker se Čehelaii na med naj-nsi»ešnejšc v teh ])atijih in da se s tem splošno razšii-ijo.
2.	Revnejšim čelxdarjem naj zniža osrednjo shivensko čebelarsko društ.vo čla-tiarino na kroni.
ii. Nakui> neobdaČeiiega kristalnega sladkorja naj so v bodoče izvrši v večji meri, tako, da ga bodo zatiiogli dobiti vsi Čebelai'ji-udje.
4. Imenujejo so zaupniki in čebelarski odseki, ki naj pridobivajo čiibclarski podružnici nove člane.
.5, Okoliš čebelarske iiodnižniee naj se razšii'i tia ves novomeški politični okraj.
C, (čebelarska ))odrttžtiica naj iiosro-duje pri prodaji medu in voska tako, da bodo dobivali njeni člani večje dohodke iz te |»anoge.
7. Aled mladino naj sc Šii'i zanimanje za č(;belarstvo na ta tiačin, da se na Ijndsko-šolskih vrtovih po možtiosti napravijo vzorni čebehijaki.
Iz navedenega poi'očila je razvidno, da se je čebelarska iiodružnica v pretočenem letu zelo trudila za povzdigo Čebelarstva in da si je za bodočo loto naložila še večjo nalogo. Jvor je ČebeUu'stvo pri nas zelo razširjeno in ker donaša pri umnem oskrbovanju lepe dohodke, kej- so pri nas lahko proilajajo žive čebele, med iti vosek, je želeti, da bi vsi naši čcbelai-ji jiodpirali dehnanje Čelielarske poiJrttžnice s tem, da bi v obilnem številu pristopili kot člani in da bi ji pomagali, da bi ona zamogla v še večji meri vi-šiti svojo nalogo.
Blagovni tarif za belokranjsko železnico je primeroma z dolenjsko železnico tako visok, da so interesentjc jn-imoi-ani pošiljati oziroma dobivati svoje blago na
novomeški (oziroma straSki) kolodvor, říato so se ohniili po žiijuiiistvili iiii želc/niSko iiiii)istersf vo lil lífžťliii oilltor. Vslcd njiliove spomciiien jt; žcIr/.iiÍSkí) iiiíjiistwrstvo po-î^lalo taril'in'g'ii kontioloijîi g. lločcvtirja, ki je z iiit(:iuřit;!ili uiíiíiviiiival ter oljljiiliií, (îa se t)o vse potrchiiu ukrenilo, da se tanfi za Idagoviii pi^oiiiet izdatno znižajo.
Politični pregled.
Dvadnevno premirje v Albaniji, katero je knez \Vicd sklenil n vstaši, ne bo imelo Y/A kneza iiikakega usjieha. VstaŠi stavijo fake zahteve, da jitii ni moč uj^oditi. Med drngini zaht evajo baje wledeíe : Toitolna enakopravnost niobamedansškti vero, priznajijc moliainedansker vere kot državne vci-e, svoboda iiiohainedanskcga kulta, desetletna davéïia prostost in osvoboditev od vojaške shižbe v g'otovi meri. Mednarodna kon-irohui komisija je na kne/,a nevoljna, kvr se je na svojo pest pogajal z vstaši ifi jim s preiniijem le dal priliko, da so se bolj pripravili na boj. Avstrijski in nemški jtrostovoljci ( vorijo skiiptio krdelo jiod poveljstvom nizozemskega artilei'ijskega poveljnika.
Proti mohamedanskemu knezu v Albaniji bi zavzele ostro stališče balkanske krščanske države. VstaŠi vendar vstrajajo na svoji zalitevi, kei' so najbrž nabujskani 1)0 mladotnrškib častnikib.
V boj za Drač posežejo tudi morda naše in italijanske vojne ladje. Avstrijska in italijanska vlada ste pi'ed kratkim dovolile poveljnikom pred I)ra0.em zasidi'aniii vojnih ladij, da smejo streljati iz topov, ÍC vderejo vslaši v Drač in iiastano nevarnost za knežji dvor, za iioslanl^tva in za itiozemskc kolonije.
Albanslii knez v škripcih. Pri zadnjih bojih med knezii vdajiimi Malisori in med vsl.aši jo paiilo na vsaki strani i>o 4(H) ljudi, ^ialisori so izjavili, ila brez ztiatnega ojaéenja ne y'rejo več v hoj. .Albanska vlada sedaj z!)ira vojake kjer le moi'e, vendar je knez veiiuo bolj osaiidjen. Kajti razni poveljniki, ki so s kraja kazali uda-tiost napram knezu, se zadjiji čas zelo dvomljivo obnašajo, tako, da ni izključeno, da bodo v odločibiem trenulkn kneza izdali in udarili jnoti njetiui, V Draču sanuiin je iioluo izdajaleev; že párkrát so zapazili, da se menjujejo signali itied inesl.om in vstaši..
Avstrijska ladja proti albanskim vsta-Šem, Albainka vlada je najda s topov! oboroženo ladjo avstrijske paro]ilovne družbe „Dalmatia". Ladja je ]K. l. m. obstreljevala ol)al v bližini Drača, ker so se vstaši bližali Draču, lialijatiski časopisi za t(j besno napadajo .Avstrijo in pi'i&ikujejo pre-senečetija v Albaniji gh;de raztiierja med Avstrijo in Italijo.
Do popolnega sporazuma je baje prišlo na sestanku v Konstanci med ruskim carjem Nikolajem in nimunskim kraljem Karolom. med obema državaiiui glede vseh orijentalskib vprašanj.
Rumunija izgubljena. Tndi oHcijolno avs(,]'ijsko Časoi)isje sedaj proglasa liunui-ihjo za izgubljeno in se jezi na sklenjen sporazum med Runuinijo in Rusijo; samo to ne iwroča, kdo je to izgubo zakrivil, namreč avstrijska diplomacija.
DomaČe in tuje novice.
v odbor Kmečke Zveze za novomeški sodni okraj so bili na zadnjem o!)čnem ^^"rii, dne	izvoljeni : Franc VrtaeiČ,
pusest. Žibovo selo, načelnik; Josip Zure, ■'tiž. poslanec in žu])an, podnačelnik; Josi]) J%inc, pos. v St. l'etru, 11. podnačelnik ; Anton Žlogar, kanonik. Novo mesto, bla-ííítjtiik; Anton Kastelie, kaplan v řimilielu, blag. nam. in tajnik; Fi'atie Medved, pos. Krku; Anton Turk, župan v Hršlinu; Anton ^Pendal, župan v Mirni peči; Jožeť Dular, "^'^^'lepos. in mlinar v A'avli vasi; Fi'anc Kíistelie, pos. na Ht. .loStu; odborniki: Tvan
Pezdirc, župan v Toplicah ; Jlartin Jakše, pos,. Vel. Škerjanče, Vinko Kavšček, pos. Smolinjavas; Franc, Kastelie, pos., dablan pri Mii'iiî peči; Janez Ivulovec, jios., (icni-1'odgi'ad, o<lborniški namestniki. 1'oročilo prihodnjič.
Občni zbor Kranjske deželne gasilske zveze se vrši v neííuljo, dne '2h. jun, ISJ14 dopohidne ob it, uri na Milnem na Tiledu. Shod organistov v Novem mestu. Dne junija vršil se je v Rokodelskem domu shod, na katerem je !h!o 2") udeležencev. Med njiiiu so bili čast. g. proiesor in korni vodja ljubljanske stolnice Stanislav Preniru, g. dež. jjoslanec A. IMihelčič, g. duh. svetnik in župnik Mih. Saje in dnigi od raznih krajev. Obravnavalo se je o podpornem društvu za orglavce in o njih starostnem zavarovanju. Stvar je velike važnosti ne-le za organiste, ampak za vse cerkvene predstojnike in za vse občinstvo. Ako se namreč te razmere uravnajo, je s tem postavljen trden temelj, na katerem more glasba med ljudstvom napredovati. Izrekla se je tudi resolucija, da se naprosijo vsi })Ospešitelji umetnosti, država, dežela, cerkev in vsi prijatelji godbe, da k temu kolikor mogoiíe pripotiiorejo, in da se oglasi potreb]io število podpornih udov k temu društvu. Najprvo je treba živeti, potem Še-le je mogoče modrovati.
Umrl j(i v Ivi'škem po.sestnik in gostilničar Ivan \"anič. Ilajni je znan kot bivši poveljnik krŠke meščanske garde. Pogreba se je udijležila tudi deputacija iz Novega mesta.
Prostovoljno gasilno društvo v Kandiji vabi k slavnosti blagosîovljeuja parne brizgalne in drugega gasilnega orodja, ki bo v nedeljo, dne 5. julija lííM. Spored: 1. Ob S. uri zjutraj sprejem in pozdrav pred županstvom. Ob 9. uri dopoldne sv. maša in idagoslovljenje parjie brizgalne in drugega gasilnega orodja na prostem.
!'o sv. maši in blagoslovljeuju javni obhod z godbo gasilnih društev po Kandiji do začasne orodjarne. 4. (Gasilska vaja B jiarno brizgaluo in di'ugim gasilskim olOiljem. "). Ob 3. uri ])oiK)ldne velika ljudska vrtna vrina veselica na Drski na vrtu g. Frana .Murjia z godbo, srečolovom, šaljivo pošto itd. Tj'i slavnosti, ki se vrši ob vsakem vremenu, sodeluje slavna godba niešěansjíe garde v liudolfoveiu. Vstop [irost. Cisti dohodek je namenjen za poravnavo doiga na parni lu'izgaliu in gasilskem orodju. Naše diuštvo je tekom svojega enoletnega obstoja že v treh slučajih nastojulo. Precej v i)rvem letu se je ]iokazalo, kako zares potrebiio je to di-uštvo. Ilt»amo, da bo občinstvo to uiioštevalo in je podpii'alo moralno in deuai'iio. Odbor.
Nemška olika. Sklicujoč se na i; lî) tisk. zakomi je poslal nadšofer Jožef Weiss l)0])ravek. Če.Š, da 1 o, t. iti. zvečer ni vozil poštni, ampak ju'ivatni avto proti St. Jei'neju, ki se je moral ustaviti, ker se voznik ni prav izognil in da je sicei' zaklel, vendar se kletvica ni tiaiuišala na narodnost.
Krški avtomobil še vedno ne da mirovati mlečezobim pobalinoin ob državni ocsti. Pred kratkim so zopet pobalini iz Sela pri liatežu nastavili na vcčih krajih na cesti kamenje in radovedno piiCakovali posledic. K sreči pa je šofer pravočasno pretečo nevarnost opazil Piedrzne pobaline je orožništvo že zaprlo. Par tovarišev, ki so s kraja si pi-lvoščili iiodobno zabavo, je sodišče že zašilo. t:jotovo zadene tudi te pobaline zaslužena kazeti. Smejati se le moramo brninnemu „Slov. Narodu", ki piše, lia baje naši duhovniki hujskajo ljudstvo proti podjetju, ko je vendar znano, da se tuili gg. župniki radi poslužujejo avtomol)ila. Alislimo pa, da take bedastoče gotovo niso najboljša reklama za podjetje in „Narod" s tem gotovo podjetju več škoduje nego koristi.
V Velikem Lipju pri liinjah se je pojavila nalezljiva bolezen malarija; tri ženske so v.sled tega umrh;.
Stari grešnik Anže Ančimer, ki je pred kakimi tremi leti bil na sumu.
da je veliko pokradel v Leskovcu in se jc za iri leta umaknil na Hrvatsko, je sedaj l)rišel po daljših ovinkili v roke novomeškega sodišCa.
Na C. kr. drž. gimnaziji v RutJolfovem se bodo, novi učenci za iirvi razred šolskega leta 11) 14/15 vjjisovali v jtei ek a. julija popoldne od do 5. ui'e. Sprejemni izpiti se bodo vršili v soboto 4. jidija od H. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4, ure popoldne. Pri vpisovanju j(; treba pi-edložiti krstni ali rojstni list in oi)iskovalno izpričevalo ljudske ali meščanske šole.
Posnemajte deželni odbor. Pred kakima dvema Jiiescema opozarjali smo v „Novicah", da je dolžnost raznib korpo-racij, pri oddaji javnih del i)odjetnikoni naložiti, da morajo jemati v delo v ))rvi vrsti domače delavce. Pri oddaji zgradbe c(!ste Sjiodnja Idi ija - Kanomlja se je deželni odbor na to že oziral. Občina in cestni odbori, (»osnemajte !
Spodnja Šiška ljubljanska. Cesar je potrdil zakon, s katerim se jiriklopi Spodnja Šiška Ljubljani kljub odločnenm ])i'oli-nastoi)u liberalcev in Nemcev. Tako Ljubljana lepo raste in stojia v VJ'sto velikih mest.
Vsesokolska slavnost prepovedana. Policijsko ravnateljstvo je prejiovedalo navedeno slavnost v Ljubljani dne I ,'>., IG, in 17. avgusta. A'^odstvo se jo pritožilo.
V Dolenjovas pri Ribnici se je preselil C, g. deželni poslanec Karol Ďkulj, na pomoč ondotnemu bokduiemu župniku. Ribniško ljudstvo se je z žalostjo ločilo od svojega dušnega pastirja.
Romanje iz Ljubljane li Gospej Sveli preloženo. Uomatije h Oosiiej Svt;ti, v Celovec in na Vi'l)sko jezero je ])i'eloženo na nedeljo, dne julija.
Strela ubila ozir, onesvestila sedem ljudi. V nedeljo, dne iil.t. m. so šli od maše iz Tople ndjri pri Žužembeiku Peter lluter, Alojzij (îril, Janez in líudolť Oge, .lurij, Janez in Ferdinand Mauser, vsi iz vasi Rdeči kamen. Ker je nastala nevihta, so stopili vsi skupaj ))od neko smreko, da bi vedrili. V tem liipu je pa treščilo v smreko, in v.seh seilem mož je strela oplalinila, da so nezavestni obležali. Posestnik Peter in llutei' in kočai-jev sin Alojzij Gril sta bila tui meslu mrtva, drugih ])et so pa ljudje, ki so se vi-ačali od maše, z drguenjem itd. spravili zojiet k zavesti. Vžgala se jim jc bila t.udi obleka in bi bili zgoreli, če bi ne i)ilo v bližini drugih ljudi, ki so jim priskočili na i)o-nioč. Ellen izmed peterili, ki so ostali pri življenju, se že bolje počuti, trije se radi opeklin in pretrtisa zdravijo v kandijski bolnišnici, Jurij Mauser je pa tako slab, da ni za prepidjavanje. Strela, ki ga je obrsknila po eni strani života, mu je baje eno nogo vso raztrgala.
Nesreče. Alirko Alcdvelšek, učenec ljudske Soh; v Novem mestu, je padel s lirast,a, na katei'ega ga je bilo zvabilo vranje gnezdo, in si je zvinil levo nogo.— Ivan Stitie iz Stranske vasi jii zasmodil dinamitiio toko, katera se je razletela ter nui raztrgala tri ])rste leve loke. —- Franc 1'ene, hlapec iz Oor. Kamenja, je padel s crešnje in si zmaknil desno roko v rami. ~ Ferdinand IJrbančič, hlapec z Gorenje vasi pri Zaplazti, je padel z voza na desno ramo, vsl(>d česar se mu je zlomila ključnica. — Franc àkerlj, učenec ljudske šole v ňmihelu, je padel s čreSnje ter si poškodoval desno nogo v kolku. — Fi'anc Gliha, užitkar na Pristavici pri ňt. Vidu, jc ob tamkajšnjem požaru dne 22. t. m. hotel rešiti kravo iz hleva. To je tudi dosegel, poleg (,ega se pa opekel v švi-gajočem plamenu na desni roki in na glavi. —- A'si zgoraj luivedeni ponesrečenci so bili spi-ejeti v kandijsko !)olnišnico.
Ledene gore so se odtrgale od gren-landske in labi'adorske obali v Ameriki in plavajo proti jugu. Take gore so za ladje silno nevarne, y temni brezmesečni noči so skoro nevidne, kar je jiovzročilo tudi pogibelj „Titanica". Sevei'oameriška vlada je poslala v kraj nevarnosti dva čohui
kot varnostno stražo, ki naj pravočasno svari ladje pred bližajočimi se goi'ami.
400 rudarjev se jo zadušilo v Viktoriji, v angleški Kolumbiji; vžgali so se ])odzemeljski ]ilitii tamošnj<iga nulnika. Izmed (;i)(t ]'udarjev se j(! i'ešilo komaj 200.
Grozna nesreča v zraku. A' soboto, dne. 2(1, t. m. se je v Fischamendu dvignil ob 8. tiri zjutraj v zrak vodljivi vojaški zrakoplov „Koerting" s sedmimi osebami, v to svrlio, da bi delali fotogeomeirične posnetke. Zrakoplov je vodil stotnik Haus-wirth z dvema nadporočiiikotiia ilofstiit-terjem i[i lîrenerjem, s iioročnikom Haidin-gej-jem, s koi'p. lladima in poddeset. Weber ter civilnim inženirjeni Al, Kammerei'. Nad-poročnik Flatz se je dvignil s fn'gatnim poročnikom lîuchte z letalnim strojem v zrak ter skušal iireliireti zrakojdov in se dvigniti više v zrak. A^ijak letalnega stroja pa, je zadel ob zrakoplov in pretrgal ovoj, vsied česar se je uhajajoči plin vnel na iskrah, biteOih iz motorja. Nastala je eksplozija, ki je zrakojilov i)0])olnoma raztrgala. Zi-akoplov je bil hipoma ves zavit v plamene in dim, in na zemljo so pil-Iel.el! iz 400 metrov višine le zgortdi ostaidii z mrtveci. Trupla vseh sedmih zrakoplovcev so priletela popolnoma zoglje-nela na tla, tako, da jili ni bilo mogoče spoznati. Tudi nadi)oročnik Flatz in njegov pasažir fregatni [)oročidk liuebte sta se ponesi'ečila. Priletela sta na zetidjo z le-tahiini strojem, ki sc je i'azbil in ju pokopal pod seboj groztu:) i'azmesarjena. Ta zrakoploviui nesreča je doslej največja v Avst.iiji.
Srečo in bogastvo nudi lon-rija, a ne vsem, kajti dobe le nekateri, dočim je ouih, ki zgubi;, neprimerno več,
IConuir je za denar vse eno, ta naj čita današnji oglas „Slovenske Stražo'', glasom katerega z ludvupom dolirih vrednostnih srečk zamore obogateli, na vsak iuu";iu pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobilek, trajřia vrednost srečk in s tem ttidaj \arnosl za si'ečke izdanega denarja. ICer so :ia naročnike srečk določene tudi nagrade in ]iremije, je marsikomu dana [irilika, dobiti [loleg izboi-nib vrednosinili srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. 1'onudba je vst^skozi poštena in se tedaj sama od sebo pri|>oroČa. Ker se [uihodnje žrebanje vrši že v pilliodnjib dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki A^im ga takoj bi-ez-plačnopošlje: Valentin Urbančič, Ljubljana 3.
Obvestilo o približni potrebščini oskrbovalnih predtiietov za c. Iei ki', vojno, C. in kr. intendanca H. voja v Gradcu je poslala trgovski in obi'tniški zbu'iiici v Ljubljani obvestih» o približni jiotrebščini predmetov v dobi Ii)14/l!i za oskrbo c, in kr. vojtuî na raznih postajah, kakor; rž, oves, seno, slamo za sleljo in postelje, Ird in mehak les, premog.
Načelstva doletijskih denarnih in gospodarskih zavodov, spomnite se ob tridesetletnici „Dol. Novic", ki so že toliko let dvigale gospodarsko naše ljudstvo.
Dopisi.
Iz Doberniča. V nedeljo 14, t. m. smo imeli cei-kveno žegnanje sv. Atitona. C. g. dr. Krek je prav lepo opisal življenje sv. Antona v cei'kvcnem govoru. Pri nas smo tako srečni, da lahko doma opravimo jio-hožnosL na čast sv. Antoini, ki ga ljudstvo tako rado časti kot posebnega priprosnjika l)n živini. — Naš odsek „Orel" se je vde-ležil v nedeljo 14. t. m. ]n'ocesije sv. li. T. v prijaznem Ajdovcu, kjer so ga ljudje z veselim ohi'azom o])azovali.
Velika praznoverska prismodarija. Pretekli mesec je l)ila neka poroka v Št. Lovrencu, in ko so se peljali od poroke v Dobernič, jepa pijani voznik iire\-rnilženina, kar je iirismojenim svatom povzj-očilo veliko žalost. Prav trdno nann tič verujejo, ila kateri poročencev se prevrne, bo ob letu gotovo umrl. Ko \ [iraša neka žena maler ženinovo, kako pa kaj vasi mladi, je mati žalostno
odgovorila, da bo sin umrl, ker se je prevrnil. Da sc; vendar ljudje ne spiunetujcjo, ko vendar slišijo tolikokrat, na prižiiiei, da tie smemo verjeti vsake neumnosti.
Iz Mirne peči. Tcmdj zii novo cerkev je izkopan in po večini že tudi /abetoniran, Ivopalo se je 2 metra globoko; teren je povsod enak, nami-ei trdo ilovjiat, na kak močvirnat svet se iii Jiikjei' zadelo, kakor so pojirej nekateri tolikanj prorokovali, l'ri kopanju temelja se je naSlo tudi nekaj starega denarja in sicer betieški denar, kakor se sodi iz 1. 1570. Gramoza in ce-jnenta se je silno veliko zabilo v temelj, tako da bode stavba popolnotna sigurno stala in je izključeno vsako ponižanje tal. Stavbena dela liodi nadzorovat sam gospod stavbeni svetnik Jfanus. Pesek za cement dobivamo v bližini, iiainreć v .Jablanu, Kakovost peska za cement je prav izvrstna. Far,ani iz bližnjih vasi prav pi-idno in z veseljem vozijo in kopljejo pesek in to brezplačno, ker vedo, da s prostovoljnim delom in vožnjo prihranijo že nekaj tisočakov pri zgradbi, kar nekaterim zabavljačem ne gre v glavo, Češ, kaj bom delal in vozil, saj bom itak moral pri nakladah plačati, Na tako modrovanje, ki i)ribaja navadno od pivskih bratcev, pa pošteni farani Jiič ne dajo, za kar jim vsa čast. Le tako naprej preko takih zabavljanj, z zdiuženimi močmi na delo za hišo božjo!
Iz PreČine. 14. junija 1.1. smo prav slovesno obhajali farnega patrona svetega Antona. Tudi nuiogo tujcev je prišlo počastit sv. Antona, n. pr. z Mirne. To vse kaže, da ima ta svetnik veliko častilcev in da bo sčasonia ])ostala luiša le|)a cej'kev božja pot. Že zdaj vabimo vse, da se ]jrt-hodnje leto udtileže v se večjem številu. V prihodnje bodo v soboto [»red sv. Antonom litanije z b]ago.slovom. — Na tJrhovo nedeljo, 5. jidija, ima naSa fara zaobljubljeno procesijo in duhovno opravilo na Trški goi'i. Pri tej luHiki vabimo tudi sosedne farane. — 12. jtdij ~ tako slišim — bo za nase gasilno društvo pomenljiv dan, ko bo slovesno blagoslovljena nova brizgalna.
Iz Trebelnega. ime 19. t. m. okoli poldneva se je vlila pji nas izredno huda plobii [la zeitiljo. Voda je tekla kar širotii in razdrapala ceste ter odpiaviia polno ]jr.sti in gramoza z njiv, vinogradov in cest v nižje ležeča polja in travnike.
Belokranjski - vestnik. -
Toča je obiskala v ])etcik, dne 19, t. m. predpoldan znan vinorodni kraj nad Črnomljem Maverle, Padala je kakili 10 minut ; po toči je ležalo malo podrajjauega listja na zendji. Škoda, hvala liogu, vendar ni velika, to tem uuinj, ker toča tudi ni segla na široko.
Vinica. Přetečeni teden je imel tukaj g. vin. nadzornik Skalický jiredavanje o vinoreji. Kako malo zanimanja imajo naši vinogradniki za tak |)ouk so pokazali najbolj s tem, da sta prišla k predavanju cela dva posestnika. ■— Res žalostno! .Mogoče je bil kriv pičli udeležbi lep solnčni delavnik. Ali lii mogoče ne bilo bolj umestno, prirejati taka predavanja ob nedeljah ali praznikih, ko ima čas vsak posestnik. Ob delavnikiii jta hiti sedaj vse s krmo, ker nagaja skoro vsak dan kaka rosa.
ObSni zbor 8. k. izobiaž. društva na Lokvici je priliodnjo nedeljo. Ob 0. uri je sv. maša s knpnini sv. oldiajilom, ob 9. uri občni zbor v društveni sobi.
DobliČe. Tudi pri nas smo imeli přetečeni teden točo, a škode, razun v vinogradih, ni posebne napravila, Da bi nas le Bog obvaroval hujšega.
V Dolenji Lokvici je v nedeljo 21. jun. posestnik Martin àuklje jiroti večeru zažgal svojo štalo, ki je pogorela s podoTn in svinjakom, llišo so obranili. Odkar je mož prišel od vojaških vaj iz Celovca, kazalo je njegovo vedenje Čudne znake duševfie zmedenosti. Isti dan je prisedsi iz Metlike
v hipnem omračenju storil tak milovanja vreden korak. Sodnija ga najbrž izroči na opazovalnico.
Črnomelj. V petek, dne 19. t. m, so se pi'ipodili iz Kočevskega sem proti Črnomlju Črni oblaki in vsula se je huda ])loha, ki ni minula brez toče. Toča se je vsula Čez dobliške in maverlenske vinograde. 1'rehude škode pa vendar ni na-])ravila, čeprav ni šla mimo brez vse škode, ňkoda se bo še-ie pozneje prav ]iokazaIa.
V črnomaljski fari je letos prav veliko mi'ličev. Lani jih je umrlo vse leto le 69, letos jih je pa že zdaj, ko še nt miindo pol leta, ,51)! Izvaiu'cdno število! Smrt pobira pos(;bno moške, ne samo stai'ih, tudi veliko ndadih, zlasti gospodarjev. Ho-lezni so ]n'av različne. Precej jih umori hipna kap na možgane, druge, posebno fante in dekleta, jetika.— Posebno žalostno je, ako umre na hitro mlad gospodar. Oporoke navadno ne napravi, nakar nastopi dedna posl.ava. Ta pa za kmete ni kar nič ugodna. Posestvo se ceni po prodajni ceiii in potem ta vsota deli s številom živih otrok in vsakemu prisodi en del. Žena-vdova dobi tudi le en del. Tako je Še tako lepo posestvo naenkrat tako zadolženo, da bo 1'evež jjriiiodnji gospodar. Koliko lepih kmetij se uniči na ta način: Zato, gospodarji, naj)ravite pravočasno testament in pravilno. Pozovejo se tri priče, potem Še-le je testament veljaven. Tudi naj napravi testauient vsak, dokler še ni prehudo bolan, di'ugače se .lahko ovrže. Saj, će naju-avi testament, ne bo nihče prej umrl, kakor tako. Tudi naj kmečke organizacije vidivajo na poslance, naj se zavzamejo za s])renieml)o kmečkega dednega prava. Saj agi'arno-soeijalna veda že davno zahteva take izpremetiiiie.
Iz Semiča. Izobraževalno društvo je v ])ričetku letošnjega leta ustanovilo svojo godbo. Vodi jo Anton Plut s Krvavčjega vrha, ki je bil v Ameriki dolgo vrsto let godbeni voditelj, s toliko vnemo, da je pri otvoritvi belokranjske železnice in pri procesiji sv. K. T. nastolila z vso sigurnostjo v veselje in ponos semiških fai'auov. Fantje v resnici zaslužijo priznanje in občudovanje, da so v tako kratketii času toliko dosegli, -le pa tudi pametneje i)o-šteno I'azveclrilo z godbo, kakor popivanje in ponočevanje. — Trta lepo obeta, tudi sadje in drugi pridelki kažejo dobro, samo Vedno deževje nam nagaja in nas skrbi.
Iz Semiča. Godbeni odsek Izobraževalnega društva v Semiču se uajprisrčneje zalivaljuje vsem, ki so s svojo podporo pri[)oiiiogli, da so je ustanovila godba in je zasiguran njen obstoj.
Ameriški novičar.
Tz Chicago se poroča, da je ondi v bližnji reki pri kopanju utonil 37 letni Pran liizjak. — V Jolietu so bili začetkom junija poročeni: Anton IJarbič z Ano Jakša; John Nemanič z Marijo SimoniČ in Ludovik liarle z Jozefo Nasiiid)eni. V Aí^alleyu Wash, pa 12. maja Miha Malej z Marijo Zalokar, — Glavna skupščina K. S. K. Jednotě bo letos dne 1 7, avgusta v Milwaukee. Wis. — Meseca maja je dospelo samo v New Yorsko pristanišče 98.125 izseljencev. V Croksville Pa, je 21, nuaja umrl Jakob Vičič, doma od Ilirske Bistrice, Zapustil je udovo z 8 nedoraslimi otročiči. — V Clevelandu O. pa je umrl Anton Klsovec dne 27. maja. Doma je bil iz (torenjf^ga Polja pri Žužembei'ku. Star je bil 34 let. Zapušča vdovo s 5 nedo-rasliiiu otroci.— Našim i'ojakoiii širnoznani itjietelj tvrdke Fi-ank Sakser iz New Yorka biva za dalj časa na Ki'anjskeni.
Prav dobro in lepo opno
ima ÎUI prodaj vsak mesec dvaki'atod zdaj naprej do okolu sv. Mihela
Jožef Lavriha, ^o-a-^
Loterijske številke. Gradec, 24. junija 2 11 40 27 55
Posreiiovanje dela.
Oženjenega majerja iáíe Emu WiitseboT, jio-scstoii'rt v At. .lornojii.
Lepo posestvo
Be )irodrt ix jirostoToke, ležečo iia jirijniiiiem krnju nicd Trâko goro ill íldinjo vasjo; olistoji i/, lii.íc, kleti in Jilcvov, VBO X. o])cko krito. Zraven spada lep vinograd, ves ssasnjeii z novim trtjcm, in njiva. Vse posestvo bo nuhiija v jirav dobrem stanu. — ťroJn se tudi poliistvo, skupno iili jiosntticKDO.
Voi; se izve pri Ustnici Marija Koračin, Ždinja vaBžt. ôi, poštn št. Peter pri Novem rncstn. 51-2-2
Stapoznona gostilna in tpyouino
tik fnrne cerkve na Doleujskem, se da na več let v najem, eventualno tudi proda pod ugodnimi pogoji.
Ui.ift jo nii novo srajeiia, ki oljfitoji iz 10 dob (opremljone), prostorne trjïovino s tremi izložbami, dvuh knhinj, Ktirili kleli, ledenico, lileva, jk) iîclji tndi posestvo, njive, travniki in vrtovi.
Niislov [lovo npravniàtvo Dol, Novic.	55
Nazniliiilo.
Podfiisani vljudno naznanja m. da sem otvoril v hiši Illowsky v Etidolfoveut, Glavni trg- štev. 100 prodajalno
S prekajcniiu inesoia in siihiiiiî klobasami.
Oli enem bodem imel na nizpolag-o liobro nnist in š))eli, salami in vse drugo v to stroko spadajoùe blago, kakor ttiiii vedno sveže in suho sadje ter krnli.
Ker sem si pridobil pri najbo^Ših mojstrih prckajevalcib vso potrebno znanost v tej stroki, se bodem vsikdar potrudil, slavno občinstvo iz mesta in okolice soliibio in z smernimi conami vsestransko najliii(išt; postroi:! ii: se prav toplo pnjioročujcni v eeiijetii obisk.
Oiiiičnim spo-^tovanjem	2-U-5
Iviin K a IV I O,
prekajevaloc in trgovec S suhim mesom v Rudolfovem.
umetno gnojilo k ajdovi sevi, na drobno in debelo, se dobi pri
Karlovšku v Rudolfovem.
Takoj se da v najem ali pa proda skupaj ali pa posamezno
posBStuoyKandijih.št.Z6
obstoječe s hiše, njiv, kozolca, v hiši je gostilna in je tik glavne ceste. Več se izve ravnotam.	47-3-3
50-3-2
ki ima veselje do seillarske obrti, se takoj sprejme pti Franc Janževič-u, sedlarju in tapetniku v Št. Jernejn, Dolenjsko.
Dva omnibusa in jeden brek
se ceno ])roda. — Več pri M. Pavlič, tíkoťja Loka.	57.2.1
Nanianilo.
Podpisnui vljudno naznanjam, dii som dobil koncesijo /,a
dimnikarsko obrt
za novonieSki okraj terzařncm isto izvr-^evati » 1. julijem t. 1. i'riporoiujeni kb najiopleje slnvuemii obiinstvu iz Kíindijo hl Novcft« mesta ter okolico v blagohotno n«-klonjenoKt. OblJiiljujeiii vsistransko dtiliro jiostrežbo z zmernimi cciinini. 1'otriulil se hodem z muŒljiviit) osobjem iti s pazljivo skrbjo nii i/.roiieiio delo ojinivljati,
N'olespostovanjetn
.^ib-a-l
Miha Sajovic, Kandija št. 7 (v hi.Ši g. poslanea J. /inrea).

,,Slovenski Straži" prinese pomoč, Vam morda bogastvo, čitajte!
5
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki veliko skupine originalnih vrednosttiiti sreČk ^
kojih 13 vsakoletnili žrebanj bo vrii dne 2, in Iň. januarja, 1. iii U. niajnika, I. sc)i1emlira (dve), i. febriiiirja, 1. julija, M. soptemlira ter 1. innrt'a (dve)	1. avgusta, _
11.
2. novembra.
kron, oziroma frankov in )ir znaSajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupino
Q originalnih vrednostnih srečk
1_ i r I-	• ri-i .n 1 r 1	Iti	nn ___t T A .. n
2, in 15. januarja, 1. fcliniarja,
kojili 9 vsakoletnih žrebanj so vrSi dno 1, in 14. tnajuika, 1. julija, 1. avgusta,
U. Kcptembra tor 2. uovoinhra
Kupnina /a veliko skupino VKcb 5 sreik se plafa v fiO. mesooih po O K, za manjšo skupino VBoh treh
srečk pa v fiO. mesEcib po i K, Vsaka srcCka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v (iotovein denarju 1 Vse srečke Imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplaCilu kupnine dolijo vrsto let
brez vsakega nadaljnjega vplačevanja, torej zastonj, i*- Vtiftk cenjeni narožnik zamore dohiti nagrade in premijo ter na ta naiin kupnino zaso nuroiřeniL eruik poljubno siniiai.i ali aploli dobiti jih zastonj.
Pojasnila dajo in naročila sprejemu za „Slovensko Strnio"
= Valentin Urbančič, Ljubljana 3. r=
44-3-3
Popoinomo varno naložen denar.
li II 11
Il W (/1
za kaiidijo iii okolico, zadr. z nconi. zavezo
V lastneiu domu v Kaiidiji
8|>reje!na hranilne vlofje od v.saceiifa, če je i^jen ud ali ne, ter obrestuje po

1-0-12
na leto brez odbitka rentne^^a davka, katerega sama h svojega pkriijo.