-v                                        130
tZaupaj na Boga. Evropi je zemlja, ki se imenuje Savojska.   Tu so velike gore in brdine,  sezajoče visoko pod oblake.   Na obronkih teh visokih gora živi jako prijazna živalica, kijo svizca ali marmotico imenujemo. Ta žival je malo večja od domačega zajca,  smešna je in miroljubna. Ubožni Savojardi zalezujejo posebno mlade svizce, ki se hitro privadijo Človeka, slušajo ga in se nauče mnogovrstnih umeteljnosti, recimo: ob palici po dveh nogah hoditi, plesati in plezati.   Kadar je svizec dobro izučen izroči ga Savojard svojemu sinku, kateri gre ž njim po daljnem svetu, da ga kaže ljudem za majhen dar.
V nekej doJini med rečenimi visokimi gorami je stala koča, v katerej je živela uboga mati s šestero otroeiči. Oče jim je umrl pred nekoliko meseci in v hiši je vladalo veliko siromaštvo. Hrane niso imeli druge, nego korenine in jagode, katerih so si otroci nabrali po gozdu. Postelja jim je bila raehek mab. in odeja stare, raztrgane cunje.
Uboštvo je postajalo vsaki dan večje. Zatorej reče necega dne mati najstarejšemu sinu: nGregorček! ti si zdaj vže toliko odrasel, da si lehko sam poiščeš kruha. Ulovi si svizca, nauči ga kacih mojstrij in pojdi ž njim po svetu.   Bog naj bode s teboj in te naj hrani!"
Gregorček je slušal in storil, kakor mu je rekla mati. Kadar je naucil svizca nekoliko malih umeteljnosti, dejal ga je v lično omarico, a omarico preko rame, in hajdi v široki svet, kjer si je mislil toliko prištediti, da bi tudi ubogej materi mogel poslati po kak novčič. Materina želja je bila, da bi šel v Svico, kjer so dobri in usmiljeni ljudje ter bi ondu izvestno dobro živel s svojo živalico.   Ali človek misli, a Bog obrne.
Kadar je bil Gregoreek na potu v Švieo, srecal je razbojnike, ki so ga takoj prijeli in pri sebi obdržali za postrežnika razbojniškeinu vodju. — Zna se, da je ubogi Gregorček jokal, tresel se od strahii po vsem životu ter prosil, da bi ga izpustili, ali zaman je bilo vse, moral je ž njimi. Naposled se je udal v svojo bridko osodo in rekel sam v sebi: nZaupaj na Boga in tiho bodi."
Ni še minulo mesec dni, in Gregorček je pobegnil s svojim svizcem iz razbojniške jame. Kam naj se poda zdaj? V Švico si ne upa, ker bi ga mogli razbojniki na tem potu zopet vjeti, zatorej jo udari rajše na Francosko in to naravnost v glavno mesto Pariz.
Tako potujoč, moral je mnogo stradati, glad in žejo prebijati, ali končno je vender prišel zdrav ia krepak tja, kamor ga je gnalo srce. Prišedši v Pariz, ustavil se je na oglu kake živahae ulice ali kakega šetališča, in svizee je moral kazati svoje mojstrije. S tem si je komaj toliko zaslužil, da je borno preživel sebe in ubozega svizca.
Necega dne mu oboli svizec, ter za dve, tri ure tudi pogine. To je bila velika nesreča za ubozega Gregorčka. Kam hoče zdaj iti? Kako si služiti vsakdanjega kruha? Žalosten in potrt je stal poleg neke svetilnice na uliei in premišljeval svoje hudo stanje. Ali vender mu ne sklone duh ter sam v sebi tiho reče: nZaupaj na Boga, on ti pomorfe!"
131
•   .                                                                                                                                                       L   .-
In res! tako stoječ skoraj celo uro, spomne se, da mu je treba poiskati si kakega dela. Obriše si z roko objokane oči ter ravno hoče iti, kar stopi pred njega nek gospod, kateri ga vpraša, kaj mu je, in zakaj je tako žalosten ? Gregorček mu s solznimi očmi takoj pove o svojej velikej nesreči.
nUbožček!" reče gospod, Jaz sem dimnikar iz te ulice; ako ti je všeč, uči se mojega rokodelstva in dobro se ti bode godilo. Pojdi z menoj, vse potrebno hočem storiti, da bodeš mogeJ živeti."
Da-si Gregorček ni nikoli želel dimnikar biti, ker je vedno obžaloval črne, sajaste dečke z metlico in lestvico preko rame, vender se je zdaj odločil, izueiti se diranikarskega rokodelstva. Nekako boječ je šel z gospodom diinni-karjem. Vže naprej se je bal temnih in zamazanih dimnikov, bal se je tudi visocih streh, po katerih se bode mogel spenjati.
Kadar sta prišla domov, takoj je dobil staro, zelo zakrpano dimnikarsko obleko, inetJieo, strugalo in male Jestviee. Komaj se je preoblekel, vže je moral z drugim mladim dimnikarjem na odločeno rau delo. Od sih dob so nastali jako žalostni dnevi za nbozega Gregorčka.
Ta mladi dimnikar je bil zelo brezvesten človek. Kadar koli je kaj rekel ali pokazaJ, takoj je moral Gregorček vse znati. Ako si ni raogel vsega zapomneti, grdo ga je psoval in pretepal. Domačemu psu se je mnogo bolje godilo, nego li ubozemu Gregorčku.
Ali to še ni bilo največje zlo; še mnogo večje zlo ga je doletelo. Necega dne je ometal dimnik, in ravno je hotel iz dimnika doli; prosi zatorej mladega dimnikarja, da bi mu pristavil lestvico. Ali ta zavpije nanj: MPojdi doli brez lestvice!" Ker Gregorček tega ni hotel storiti, zagromi dimnikar nanj: nLopov! ako mi ne greš takoj dolj, razbijem vso to metlo ob tebi na tisoč kosceF."
Zna se, da je ubogi deček moral slušati temu povelju mladega dimni-karja, ali jojraine! — Ko je skočil na kameua tla, zlomil si je nogo, ter se začel na ves glas jokati in bridko vzdihovati. Mlademu dimnikarju se ni Gregorček prav nič smilil; smijal se mu je in dejal: BPrav ti je, zakaj si tako neroden!" Potera ga je prijel pod pazduho in peljal domov. Poslali so po zdravnika, kateri pride, obveže mu nogo ter ostro ukaže, da gre v posteljo. Sest tednov je moral sirota Gi~egorček mirno ležati zgoraj na podstrešji v jako slabej postelji. Nihče ni prišel k njemu razven zdravnika, kateri ga je sem ter tja nekoliko pregledal. Da se ga ni usmilila stara kuhariea, ki je bila v hiši, umrl bi bil ubogi Gregorček od gladi in žeje. čisto sam v ozkej in nizkej sobici zgoraj pod streho spomnil se je večkrat svoje ljube matere, bratov in sestric, ki so živeli doma, in kateriin je morda še težje bilo nego !i njemu, kadar so mislili na to, da njihov ubogi Gregorček, Bog si ga vedi kje v širokem svetu, prav siromašno in nesreeno živi.
Gregorček zopet ozdravi. Ali Je počasi in jako oprezno je moral stopati na zloraljeno nogo. Nu glej nove bridkosti! Gospodar mu reče: ^Gregorček, pojdi zdaj, kamor te je volja, jaz te ne morem dalje rabiti pri svojem dimni-karskeni opravilu.
Gregorček otide. Ka,m? Tega niti sam ne ve — iz jednih ulic v druge. Nihče se zanj ne briga. Glad ga muči, da niti stopinje ne more več dalje. Njegovo vže od bolezni slabo telo je zdaj še bolj oslabelo. Ne preostaje mu druzega nego prosjačiti.    Zatorej stopi takoj v prvo najlepšo hišo onih ulic,
8*
132
potrka na vrata, katera se odpro in v vežo stopi bleda, vrlo lepo oblečena gospa z objokanimi očmi.    nKaj bi rad?" vpraša ga gospa.
„0 predobra gospa," zajeelja Gregorček. nprosim vas samo za košček kruha, ker sem vže ves iznemogel od prerelike gladi."            i;i" *-'">wri
Gospa resno pogleda siromašnega in raztrganega de&ka. ^jegovo bledo, ali zelo prijazno lice užali se plemenitej gospej globoko v srce ter reče: ,,Pojdi sirota v mojo sobo, dala ti bodem jesti, kolikor želiš."       ' "¦''"' '¦¦
Gregorček plaho stopa za gospo v njeno prekrasno sobo. Kadar sede, vpraša ga gospa, kdo je, od kod je in kako je sem prišel. Gregorček takoj pove vse, kako se mu je godilo od onega časa, kar je šel iz hiše svoje ubožne matere. Ko je vse to pripovedoval, solzilo se mu je oko, posebno, kadar je kaj omenil o ljubej materi, katera daleč od njega morda še mogo več hudega prenašati mora.
Kadar je bil vže vse povedal, prijela ga je gospa za roko in mu rekla s solzami v očeh: nUboga sirota! Vidim, da si mnogo mnogo prestal, a poleg vsega svojega trpljenja, držal si se čvrsto kakor skala. Od sih dob se ti ne bode več treba mučiti po svetn. Jaz nimam otrok, in pred nekoliko tedni mi je umrl mož v vojski proti sovražniku, ter sem tako ostala sama na svetu. Od denes pa bodi ti pri meni; žal ti ne bode, ker hočem vedno delati na to, da se ti bode dobro godiJo."
Gregorček ni vedel, ali so sanje ali je resnica, kar vidi in čuje. Nikakor ni mogel razumeti svoje neizmerne sreče. — Iz začetka se mu je zdelo vse to samo šala. Ali gospd se ni šalila, nego resno je mislila na vse to, kar je bila Gregorčku rekla. Še tist dan je dobil Gregorček novo obleko, ki je bila tako lepo in ukusno narejena, kakeršno nosijo samo najbogatejši Jjudje. Druzega dne se je vže vozil z gosp6 v prekrasnej kočiji po najlepših Parižkih ulicab.
Gregorčku se je zdelo, da je v nebesih, ali vsaj v raji. Za vse to, kar mu je plemenita gospa dobrega storila, bil je Gregorček tudi v resnici zelo bvaležen, ter si je vedno prizadeval, da bi gospej, bodi si s tem ali onim, kako veselje napravi!. Zato ga je pa tudi gospa vsaki dan bolj ljubila. Sedem let sta gosp4 in Gregorček živela v najve6ej sreči. Po večkrat je Gregorček pisal svojej ubogej materi, \a dobra gospa je vselej listu priložila nekoliko denarja v poinoc sirote matere in njenih otrok. Po pretečenih sedmih letih je umrla plemenita gospa. Kadar so oporoko razpečatili, bralo se je v njej: nGregor6ek bodi naslednik vsemu mojemu premoženju!"
Bilo je poletje. Doline in gore Gregorčkove domovine so bile v najlepšem zelenji in pisanem cvetji. Na jednem h6Imcu re6enih dolin je še vedno stala ona siromašna koča, iz katere je bil nekdaj Gregorček s svojim svizcem otišel v beli in široki svet. Mati, njegovi bratje in sestre so še zmirom živeli v tej bornej koči.
Neeega večera, ko ,je bilo solnce vže blizu svojemu zatonu, obstala je pred kočo prekrasna kočija, v katero sta bila vprežena dva lepa bela konja. Iz kočije skoči mlad gospod, kateri jo takoj mahne v kočo, ali ugledavši starico mater v veži, vrže se jej v naroeje, pritisnivši jo na svoje vroče rnladeniške prsi. Bil je to Gregorček, kateri je za toliko let zopet jedenkrat ugledal svojo dobro ali ubogo mater.
133
Kadar so se vže vsi objeli in poljubili, reče sin: »Blagor človeku, kateri zaupa na Boga. Ako bi ne bil jaz prišel med razbojnike, ne bilo bi me v Parizu. Ako bi mi ne bil poginil svizec, bi jaz ne bil nikoli dimnikar. Ako bi ne bil dimnikar, ne bil bi si zlomil noge. Ako bi ne bil postal prosjak, bi ne bil prišel v hišo one plemenite gospe, pri katerej sem našel svojo in vašo srečb. Tako nas Ijubi Bog pelje skozi siromaštvo in trpljenje do veselja in premoženja.    Zatorej blagor Jjudem, kateri zaupajo na Boga."
Vrli mladenič Gregor je še nekoliko dni ostal tukaj. Za nekoliko dni pa je vzel mater, brate in sestre s seboj v Pariz, kjer so skupaj živeli mnogo mnogo let v prekrasnej hiši zadovoljni in srečni.                     Prefožn ivan T.