MMm
( 7KITIt\G))
i j-al'

V pellk £1. Mall^er]iaiftst
1848.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Prcdplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/2 gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
4 gold,, za ene kvatre 2 gold.
Naša doba in razne stranke.
Zgodovina dobe nc pozna, ki bi se naši sedajni dala primeriti. Ites je, prevrati (pre-kucije) so bili vsaki čas, to de ali niso iz naroda izhajali, temuč so le z pomočjo naroda za druge njemu pluje namene se začenjali, ali pa če so ravno po narodu in za narod se napravili, se niso čez meje ene dežele razširo-vali. Sedajnost pak prinesla nam je gibanje, ki iz naroda za njega prid in korist izvira in perve meje prestopivši po vsih deželah se raz-puša, ktere, z slanam svojiga deržavniga življenja nezadovoljne, v njem popravo doseči upajo. En sam pogled na naravo in nasledke tega splošniga gibanja in hlepenja nam njega cilj in konec berž razjasni. En prestol je bil zrušen, drugi imajo v svoji polni oblasti po
ljudstvu prikrajšani biti; posamezni stanovi v deržavah se imajo bolj eden drugimu bližati, vse prednosti in višji pravice jenjati. To vse jasno kaže, de sta politiška svoboda in der-žavljanska enakost vsigaprizadetja konec, kamor le svobodne naprave in zrušenje vsih enakosti deržavljanov zopernih pravic le edino peljati zamore.
Iz tega sledi, de se ne morejo vsi stanovi deržave z resničnim veseljem lega velikiga gibanja narodov poprijeti, zakaj priviligirane verste po tem zgubo terpe. One bi ne imele samo raz svoje nad druge povišane stopnje radovoljuo se spustiti, ampak bi tako enakost še z materialno škodo odkupili mogeli. Kdor de njih koli te zgube pred očmi ima, mora v novim položenju in redu nesrečo vidili, ki bi se je rajši danas ko jutar znebil, in ako se po naravi človeških želja sodi, jih ne bo malo število, ki tako mislijo. Gotovo bodo pa med tistimi, ki so doslej višji pravice vživali, tudi taki se znajšli, ki svoje zgube za darove derže, ki jih na darilnik napredovanja duhu človečnosti prineso, ker so prepričani, de tako tirja-nje ni prazna zmišljava enih Jjudomilov, temuč iz božje postave izvira, po kteri se ima misel enakosti in bratstva vsih ljudi če dalje bolj v življenje vpeljati, kar se z-povzdigo človeške omikanosti tudi zgodilo bode, kolikor je na tem svetu mogoče.
Nar bolj vnete prijatelje pak nova doba (čas) med tistimi najde, kterim so taki darovi prinešeni. Tako so tri stranke vstale : perva si 5,stari dobri čas" nazaj želi in se nazadna (reakcionarna) imenovati zna; druga se sicer novim rečem kaj ne protivi, bi pa rada peroti napredovanja nekoliko zaderžavala in se ji zmerna reči zamore; trelja pa želi nasledke sedajniga gibanja, kolikor je le moč razširiti in raztegniti in ta je stranka naprednikov. Naravno iz te raznosti interesov boj vstane, ki se tudi v našim deržavnim življenju več ali manj kaže in očitnimu miru in redu nevarnost žuga, ako se na eni strani pravična mera v lirjanju deržala in na drugi pa dovoljila ne bode. Kako malo de se tega pravila derže, medsebojno ravnanje teh stranek spričuje. Sum Ijivost in natolevanje sta v navadi; sosebno čertijo prijatelji stariga časa svobodomislno stranko in vidijo pod sledno svobodno besedico revolucijo in kervoprelitje, akoravno se tajiti ne da, de se tudi med napredno (svobodno) stranko znajde marsikter, ki ne v prid pravične reči temuč samo v potolažbo osebne strasti plemstvo (aristokracijo) kolikor more černi in
sramoti. Ako bi vsi le blagor cele deržave želeli, bi se v tem zjediniti, združiti zamogli.
Želje, ki se v ljudstvu nar popred oglasijo, zadenejo sosebno politiške pravice, kakor: de se ljudstvo zakonodaje in deržavniga oprav-ništva toliko vdeležijo, kolikor jc za varnost (gotovost) deržavljanskih pravic in za prid cele deržave potrebno. Skušnja uči, kako močno se v tem misli posameznih stranek ločijo. Ako prijatli stariga blaženost deržave le v neopredeljeni (absolutni) vladi vidijo in vsak-tero vpletanje deržavljanov (podložnikov) v pravice zakonodanja in opravljanja za krivično in škodljivo derže, mislijo nasproti zmerni (Gemassigten), de ustava 25. malitravna vsem pravičnim željam zadosti, in ne vidijo v tirja-nju in dosegi demokratov druziga ko krivične polastenja, ki samo nar nižjim stanovam prav pridejo, višjim pa škodo delajo. Vendar nc o-staje se pri tem, de bi se prepir politiških misel na polju teorie peljal in na zadne vse interese obsegajoči edinosti pot odpiral, po kteri bi se nova ustava deržavniga življenja vstva-rila, temuč vsaka stran terdovratno pri svojih pravilih in mislih ostane, in se ravna, če bo treba, tudi šiloma jim veljavnost zadobiti. Zmage naprednikov mesca velikiga travna so pro livnike spodbodle, de so se z vso močjo poganjati jeli. To de deržavni zbor je pravo mesto, kjer se bodo eden druziga najšli in na-sprot se postavili; kolikor se pa iz priprav za deržavni zbor da na njega naravo in delavnost sklepe delati, se ne morejo kaj močno zanašati demokrati, de bi jo zvili in zmagali.
Namestniki teh treh politiških strank (Par-tlieien) so skorej med vse stanove razdeljeni, z tem načinam vender, de napredniki v nar višjih, nazadniki pa v narnižjih verstali malo svojih štejejo; podslomba demokracie je akademijska mladost, ki bi s ognem svoje starosti in z vnetostjo za gospodarstvo človečnosti rada politiško razsnovo Austrie hitro naprej spravila. Poglavitni sedež sredne stranke bo nar icržej v sredni versli ljudstva. Za središe
nazadnikov se dvorniki derže; od tod bi se niti njihnih mrež, v ktere bi radi demokratisko hudobo zamotali, t.j. uradništvo, in plemstvo izsnovale notar do jedra narodoviga. Misli se namreč, de ti stanovi, ktcrili svitloba in dobički so z absolutnim vladarstvam ozko zvezani, več del se z novimi napravami sprijazniti ne morejo, ako ravno so tudi njim nektere svobode in politiške pravice prinesle.
Marsiktere njihne dela demokrati na (a način razlagajo, clo naredbe vladarstva sum-Ijivost budijo in tako se širi strah, de bi se s pomočjo vojakov ne skusilo, stari čas, stare postave nazaj pripraviti: Vendar nas taka mi sel obhaja, de bi ta bor z ljudstvam zastran zadoblenih pravic, kteri hi se ne enimu, temuč vsem narodam napovedal, vkljub vsi oborožani sili, nikoli stanovitne zmage ne prinesil tistim, ki bi ga začeli, ako bi tudi izhodni samoder-žec svoj meč za staro vlado potegnil. Žalosten nasledik prederzne skušnje te bi pa bil, de bi se zavpanje v vladarje tudi v sercili njih pri jatlov spodkopalo in republikam vrata odperle Zatorej se mora napredovati, zakaj življenje druziga ni ko vedno razsnovanje vsih dušnih in telesnih interesov in željam narodov, ki tako glasno se razodevajo, ušesa zapirati dalej ne gre. In ta misel, to je zmerni napredik se med vsimi če dalje bolj vterduje.
Gibanje, ki iz nižjih stanov izvira, le bolj materialnih dobičkov iše. Na stopnji svoje izobraženosti oni zamorejo vživanje političkih pravic in svobod le toliko ceniti, kolikor k po-boljšanju svojiga stanja pripomorejo. Zato ter-ajo manjši posestniki zemljiš, ki so doslej ^rašinski podložniki bili, pred vsem drugim osvobodenje od grašinske zveze in davkov. Pravica in politika ste čez to razmero med grašinami in podložniki že enoglasno razsodile, de namreč za naprej obstati ne more. Kako >a de bi se mogla ta naprava podreti, v tem se misli kaj razidejo. Demokrati, opiraje se na jrirojeno pravico, večidel terjajo de naj ti davki brez vsiga pogoja nehajo ter so velike posestnike zlo ostrašili. Vendar je viditi, de se bo to z lepo poravnati dalo z vzajemnim jopustkam. — Težje pa bo potolažiti delavce. Oni, brezposestni, tirjajo za svoj kapital, telesno moč, gotove dohodke, de bi se njim namreč delo podajalo. Zgodbe sedajniga časa nas uče, de mora deržava tudi na njih stan jogledati, ako hoče znotrajni red in varnost lastnin ohraniti; delavci so na svetu, morajo tedaj imeti tudi sredstva se preživeti, če ne si bodo šiloma kruha iskali. Tode ni za dosti skerbeli, de njim dela manjkalo ne bode; tudi moralno zaderžanje se mora vzdigniti, če ne bodo pripravno orodje za sleherno stranko, ki jih podkupi; tu se pomagati mora!
J. Vragoni-Krenowsky. (Gratz.Z.)
Zgodopisna razlaga o Slavjanski m shodu.
Ustava in po nji izrečena enaka pravica vsih narodnost prebudila je narode slavjanske v austrianskim cesarstvu k novim življenju. Komej pa so se zasvitile perve iskre nove svobode, so nastopile prigodbe, ki niso samo njim, ampak tudi celiinu austrianskim cesarstvu a nevarnostjo grozile.—
Veliko gibanje narodov nemških, hrepeneči!) po novi zjedinjeni nemški deržavi, je zgrabilo v vcrtinec svoj tudi veliki kos austrianskiga cesarstva, kteriga si je zbor nemškiga zbora v Frankobrodu po nekteri neizkazani zgodo-pisni pravici polastoval ko dela nemške deržave. Veči število nemških prebivavcov teh dežela se je oglasilo v pervi vnetosti za velikost in slavo celiga naroda samo, de bi se vdeležilo pri zidanju te nove politiške stavbe, nemarajoč za starši pravdne zveze z prebi-vavci slavjanskimi teh dežela, ki so vidili v pristopu k novi nemški deržavi pogublenje svoje narodnosti, in po tem tudi zgubo nedavno zadoblene politiške svobode, zakaj svoboda brez narodnosti v resnici obstati ne more. Za razglasenja vsaktere proti krivičnim tem naročilam ni maral frankofurtski zbor, niso marali nemški soderžavljani Slavjanov kar nič; na obrano pravic božjih in ljudskih odgovorjeno je z žuganjem z mečem. —
lz druge strani zmogli so si v sredi Cesarstva austrianskiga Madžari do takiga pred nevidjeniga postavlenja, ki je bilo enako popolnima odterganju ogerske krone od skupne zveze cesarstva. Postavivši lastno neodvisno ogersko ministerstvo, ki je samo ogerski živel (element) namestovalo, polastili so se gospodarstva nad drugimi narodi na Ogerskim, vsem načelam (Princip) vslavne deržave nasproti, kterim so začeli pot delati z oborožano močjo
zoper nevoljne slavjanske narode, z ječami in vešali zoper serčne zagovornike lastnih narodov.
Potreba skupne brambe proti dvojnimu, zvunajnimu in domačimi! neprijatelju (vragu) zbudila je misel slavjanskiga shoda, zbirališa možov vseli slavjanskih rodov v austrianskim cesarstvu, ki imajo zaupnost svojih narodov, v splošno posvetovanje čez občne potrebe.—
Misel slavjanskiga shoda se je vžgala na en krat v vseh rodovih slavjanskih, sosebno v Jugoslavjanih , v Slovakih , Čehah in Polakih. Pervo besedo v natisu je sprožil Ivan Kukul-jevič v Novinah h. si. d. Vsi glasi so se koj zjedinili zaslran narpriležnišiga mesta za slav-janski shod, to je Prage, kakor mesta slavjanskiga, ki enako polajša združitev Polakam, Rusinam in Jugoslavjanam.—
Zavoljo leh iz raznih slrani oznanjenih želja deržan je bil pervi zbor v skupnim vgo-voru o poklicu slavjanskiga shoda 30. Mali-travna v hiši g. Eraz. Wocela vrednika časopisa českiga museuma. Pričujočih je bilo več od 20 oseb, sosebno Čehov in Polakov in zvolil se je odbor, ki bi imel priprave ravnati potrebne k zbiraljšu. Odbor je bil sostavljen iz 12 oseb, kterim je bilo še pridano 5 oseb iz-volenih iz mestnjanstva Pražkiga. Za obder-žanje dobriga reda pri celim posvetovanji zvolil je odbor za predsednika Jožefa Matija grofa Tliun, namestnika Jana viteza iz Neuberka, ravnitelja K. Vladislava Zapa in dva zapiso-vavca ali tajnika.
Seje odbora so se deržale od 30. mali-travna do 5. Velikitravna vpričo ne samo odbornikov, temuč tudi mnogo drugih rodoljubov, kterih število je dan na dan se množilo. Gospod predsednik deželni Leo grof Tliun je tudi dostikrat počastil seje odbora in se je vdeležil pri posvetvanju.
Pervi očitni korak je storil pripravni odbor z povabilam na vse austrianske Slavjane dne l.Malitravna, poklicaje vse množe, ki zaupanje naroda imajo, in kterim kaj na občni blaženosti slavjanskih narodov leži, k zbiraljšu v
Prago na dan 31. Velitravna. To povabilo obsegalo je tudi Slavjane zvunaj Austrie prebivajoče, ki bi k shodu priti teli, vendar bi bili od shoda le za serčno sprejete goste deržani. Povabilo je pisano bilo v jeziku češkim, pol-skim, ilirskim, lužiško-serbskim in nemškim in razširano po lastnih iztisih, in po časopisih domačih in ptujih.
Zraven tega povabila je bil na svitlo dan berž tudi razglas k neslavjanskim prebivavcam Austrie za njih vpokojenje zastran namena slavjanskiga shoda spisan 5. d. Velikitravna.
Deležniki slavjanskiga shoda izrekli so svoje misli in namere tako le:
1)	De so terdno in neganljivo pripravljeni obderžati k dednimu svojim po načelih ustavnih vladajočim domu Habsbursko-Lothrinskim nepremakljivo staro zvestobo in poganjati se za ohranenje celosti in samostalnosti austrian-skiga Cesarstva z vsemi jim danimi pomočki;
2)	de ni bil nikoli njih namen, zatirati kako neslavjansko narodnost, temuč de je od nekdaj njih perzadevanje le tje merilo, de bi se pravilu enake pravice vseh narodnosti v Austrii enkrat zadobilo popolno priznanje in resnična veljavnost;
3)	de so pripravljeni, pravice, ki jim po tem pravilu v narodnim in deržavnim življenju se tičejo, v popolnim obsegu iskati, sijih ohraniti, in proti vsakim napadu, naj pride, od ko-dar hoče, jih braniti, in de za to zbiraljše slavjansko v sebi druziga uzroka nema, ko samo željo, de bi se z prijatelskim pogovoram razdeljenih narodov dosegel ta sveti konec.
Nar važniši delo pripravniga odbora je bil opravilni red za hod in predpis reči, o kterih bi imelo na shodu govorenje biti. —
Posledne dni mesca Velikitravna shajali so se že daljni gosti slavjanski v Prago; nekaj izvoljeni poslanci posamesnih dežel, nekaj pak drugi že davno znani rodoljubi. Narveči število poslancov jugoslavjanskih, galiških in mo-
ravskih prišlo je skupej dne 30. Velikitravna, ter je v slavnim sprejetju od domačih rodoljubov peljano bilo do slavjanskiga sbiraljša na Žofinski otok. —
Po opravilnim redu je bilo odločeno, razdeliti vse ude slavjanskiga shoda v tri zbore ali odseke po treh poglavitnih vejah slavjanske narodnosti v Austrii: 1. odsek Čehov, Mora-vanov, Slezakov in Slovakov, 2. odsek Polakov in ltusinov, 3. odsek Slovencov, Hervatov, Serbov in Dalmatincov. Slezaki jezika polskiga pridali so se polskorusinskim zboru. V seji pripravniga odbora dne 30. Veliktravna so bili izvoljeni za vodstvo teh treh odsekov po opravilnim redu može za zapisovanje in sprejemanje zbornikov. Ti možje so bili za polskoru-sinski odsek: knez Juri Lubomirski, Mauric Krainski, Jan Rorysikievič, za narod jugo-slavjanski: Pavel Stamatovič, baron Dragutin Kušljan, Stanko Vraz; za narod Čehoslavjan-ski: Vaclav Hanka, Joan Helcelet in Milo-slav Hurban.
(Dalje slcili.)
Austriansko Cesarstvo.
Dunaj«
Nj. vis. nadvojvoda Joan je 17. t. m. iz Frankfurta zopet nazaj na Dunaj prišel; celo pot je v 42 urah storil. Množici pred stanovaljšu njegovim zbrani je rekel: „Sem bil obljubil 17. dan spet tukej biti, in sem pošteno besedo izpolnil".
Cesarjev namestnik, nj. visokost nadvojvoda Joan je naslednjo sostavo noviga ministerstva potcrdil: Predsednik, in ministar zvu-najnili zadev B. Wessenberg, ministar znotraj-nih oprav B. Doblhoff; minister sodništva Dr. Bach; bojni minister grof Latour; ministar denarstva B. Kraus (zazdaj) nižji deržavni tajnik pri ministerstvu denarstva B. Stifft; minister teržtva (kupčijskih oprav) Hornbostl: minister šolstva B. Doblhoff (zazdaj); nižji deržavni tajnik pri tem B. Feuchtersleben;
minister očitnih del in naprav Schwarzer.
(A. B. 7J. W. Z.)
Dunaj 11. t. m. Zdaj so za res Madžari v hudi stiski; zakaj oni nemajo vojakov, in noben hervaški ali slavjanski regiment bi proli Hervatam nešel. Terjanju ministerstva, de bi se vojaki na Ogersko poslali, se dozdaj ni zadostilo. Regimenti Leopold, Waza, Aleksander so bili ali z Hervatov ali pa saj iz Slavjanov in kervi svojih bratov prelivati nočejo, ravno tako tudi gališki regimenti. (Allg. Augs. Z.)
Iz Dunaja. 11. t. m. je bil tretji deržavni zbor in pri ti priložnosti je eden poslancov se začel obotavljati, de je toliko kmetov iz pol-ske dežele v zbor prišlo, kteri nemškiga jezika ne razumejo. On je ttedaj nasvetval, de bi se vse, kar se govori, ročno tudi v poljski jezik prestavilo, zato de bi imenovani tovarši zbora vse zastopili. Ta predlog pa ni bil nikakor zbiraljšu všeč, zakaj rekli so, de bi po tem tudi drugi narodi tirjati vtegnili, de bi se njim vse v svoje jezike prestavilo, in če se to stori, bi se velki zbor v zidanje babilon-skiga turna spreobernil in tudi tako razpadil. Veliko je bilo zavoljo tega govorjenja in vsi smo bili zgol te misli, de naj se nemški jezik govori, zato ker ga vsak (?) izobražen in o-mikan človek govori in razume. Kaj pa je z imenovanimi poslanci storiti, kteri nemškiga jezika ne razumejo? Oni ne vedo, kaj in koga se govori, ne morejo prevdariti, ali bi v ta ali uni naklon dovoljili, ali odrekli, revčiki oterpnjeni sede, kakor namalani pratkari in so zboru to, kar je peto kolo na vozu. Zraven teh Poljcov je pa še dosti drugih kmetov iz nemških dežela, in tudi ti možje, ako ravno po nemško govore, ne razumejo vsiga, zato ker takih visokih pogovorov niso vajeni.
Ko bi le vsi tisti volivci sem prišli, kteri so nevedne može za poslance volili, oj kako bi se praskali za ušesami! prepričali bi se, de je poslancu več treba vediti, kakor pa od na-vadniga človeka tirjamo.
Do zdaj se še nič spomina vredniga v zboru storilo ni in zdaj še le pregledujemo volitve poslancov, te morajo biti poprej pretre-sane; predenj se zbor za gotovo prične. Kadar bo pa zbor pričet, se bo še le opraviljni red in po tem še le ustava, to je prava kon-štitucija, uterdila, torej bo še dolgo časa preteklo, preden naše domače reči na versto pridejo. Kdaj pa de bi znale na versto priditi, vam očeino ob času oznaniti.	Ambrož.
I. H. — 16. Maliserp. Predsednik noviga ministerstva Doblhoff vživa občno zaupanje; nadjamo se, de bo srečnejši od prednikov svojih v premagi toliko zaderžkov, ki se austri-anski vladi od vsili strani nastavljajo. O njegovim ministerstvu, čigar imenik je že nadvojvodu Joanu vFrankobrod za poterjenje poslan, se še nič gotoviga ne ve; vse, kar se okoli pripoveduje, je brez podlage, in samo govorenje. Nar manj je resnici podobno, kar se od enih sliši, de bi bil tukajšni profesor in naš rojak Dr. Fiister za ministra šolstva za-znamvan. Rrez obzira na to, de je bila ta misel le od nekih tukajšnih, kakor jim rečejo, radikalnih časopisov (p. r. „prostomiselni" ) zbujena, ako ravno obene podslombe nema, ni še gospod profesor Fiister doslej ne z besedo ne z djanjem pokazal, de bi za ministerstvo v sedajnih težkih časih potrebne lastnosti imel. Damo sicer bistri glavi in svobo-domislenosli g. profesorja in Dr. Fiistra vso čast (on sedi v deržavnim zboru nar bolj na kraji na levi strani); ali vendar mi smo prepričani, de ne bode predsednik Doblhoff pri zbiranju svojih tovaršov le samo na glas, ki ga kdo v ljudstvu ima, gledal. Naš rojak Dr. Fiister je ves vnet za nemšino in je, kakor se kaže, kar pozabil na narod, od kteriga izvira.
Te dni se je zopet veliko govorilo in strašilo, de se vojaki okoli Dunaja zbirajo in spravljajo; te besede so radovernim veliko skerb delale. De bi se tem besedovanju, kakor de bi vojaštvo zoper zadoblene svobode bilo, konec storilo, so tukajšni vojaki (posadka) napravili „svečano pobratenje" med vojaki in mestnjani, ki seje v „Augarten" praznovalo.— Predvčerajšnim je zavkaz višjiga komandanta (velitelja) narodne straže Panaša ljudi močno razžalil, ker je narodni straži zapovedal stot-nikam roko dati in obljubiti, de bode mir in red ohranila, dokler bo deržavni zbor terpil. Scer je pa vse mirno na Dunaju, in vsakteri težko pričakuje, kaj in kako de se bode v deržavnim zboru godilo. —
— 16. t. m. se je v združenim zboru narodnih stražanov, mestnjanov in študentov o tem govorilo, ali nej ta zbor še dalje obstoji ali ne. Skorej vsi so pri tem obstali, de nej še obstoji in sklenili so, de zbor svoj dozdanji namen: red, pokoj in varovanje pravic ljudstva, vendar deržavnimu zboru podver-žen, obderži.
Iv. Dunaj 17. Maliserpana. Vdanašni pripravljavajoči seji deržavniga zbora so se volitve pregledovale in to delo bo še ene dni terpelo. Danas pridejo naši bratji Čehi pervi-krat v zbornico, med njimi tudi izverstni Slav-jan Palacky. On bo gotovo vodja Čehov na deržavnim zboru, kterim se bodo vsi zborniki, ki so za blagor slavjanskiga naroda vneti, pridružili, de bodo zjedinjeni našimu velikimu za svobodo gotovo nič manj od družili gorečimu narodu vse pravice zadobili, ki se mu ko narodu spodobijo. O de bi poročniki slovenski dobro premislili našo minulost, krivice, vse zatiranje in obrekovanje, ki smo jih preterpeti mogli, in pa prihodnost, ki se slovenskimu z tako lepim lastnostmi obdarovanim narodu, ki ni tako maliga števila in za mejake Hervate enokervne brate ima, brez dvombe odpira, naj pomislijo, kaj zamorc postati rod jugoslavjan-ski pri svobodnih ustavah in napravah. Stopnja (ali urad) sedajnih slavjanskih poročnikov je veliko pomenljiva in silno važna, na njim leži blagor Austrie in Slavjanov, zdaj je doba Slav-janam svete po Bogu dane pravice pridobiti
in pribojovati, ne pa po pohvalah in po blago-naklonosti Nemcov se peniti in zna biti kaj maliga od njih tudi za nas priberačiti. Slavjani naj terjajo, ojstro terjajo, kar jim po božji in človeški pravici gre, in kdor se za pravico poganja, naj derzno na noge stopi. Kdor svoj narod v sercu nosi, se od praznih baharij in vetrenih besed ne bo premakniti dal.—
18. d. Maliserpana je prišel na svitlo pervi list noviga časopisa v nemškim jeziku pod na-slovam: „Allgemeine slawishe Zeitung"; založnik je A. Wenedikt, vrednik Henrik Tere belsky; izhaja vsaki torek, četertik in saboto; predplača se za polovico t. m. in za Veliki— serpan 1 11. 30 kr., za vsaki mesec naprej 1 11. Ta časopis oznani, de bo demokracijo zagovarjal; on hoče novo Austrio ko združeno deržavo svobodnih narodov z enakimi pravi cami, hoče krepko središno oblast na Dunaju, zraven pa svobodno občino z lastnim oprav-ništvam, ko podlago svobodniga deržavniga življenja.
Slovenske dežele.
* V tergu St. Andre na Koroškim je iz volen za poslanca za Dunajski zbor g. Jožef Rak, svetovavec pri Celovški višji sodni oblasti, Slovenec.
I mi Slovenje na Ogerskom, vaši pravi bratje smo culi, da ste se vi za svojo narodnost toliko jako vzdignoli. Kroto (močno) pak smo se etoga razradovali, da se vi v drugih derželah prebivajoči, na nas spominate, ter nas k svojemu rodu čtete, kte-roga istinito jesmo, kar vam eto pervo pismo iz naših krajin kaži. Bogme jest bar istina, da nas vsakojake pregradje ločijo, ali vemdar naša serdca, pokler erdjavi lanci (verige) u-krdtnoga robstva po'cajo, ter nas jednake ne varščine podlezajo, se k jedno približavajo.-
Aj! i pri nas se mnoga i velika dolgovanja gode, ktera nas silijo gledati i poslušati, kamto bi se obernoli. Vem da znate, kakše nevolje da i nas imajo, kakši lagodji zatiračje i nas stiskajo. Za to i mi, kakor vi sami, gledamo na plemenite vitežke Hervate, ino si od njih narodnoga osvobodjenja iščemo. Le slogo i u-jedinjenje — i Bog je z nami. Bog, kteri je dober oča vsakšcinu narodu, pak je ne ni jed-noga drugomu za roba i sužnja ustvoril! — *)
Ilervaška In slavonska dežela.
Zagreb. 13. t. m. Malo popotvanje, v kteriin je naš ljubleni poglavar v dveh dneh Varaždin, Koprivnice in Križevac objiskal, je zopet jasno pokazalo, koliko zaupanje naš narod v svojiga bana stavi in koliko od njega za domovino pričakuje.
12. dan je Ban zopet v Zagreb se po-vernil in drugi dan pot v Slavonio nastopil, kodar ga ljudstvo povsod z nar veči serčnostjo in radostjo sprejema.	(Agr. Z.)
Ceska dežela.
Praga 14. t. m. Ta zlata obseda(Bela-gerung) Prage! Kdo bi si mislil bil, de bode 67mestnjanovPražkih za dobro znajdlo, predsednika Leva Thuna in komandanta Windisch-gratza prositi, de naj obseda še ne neha, ker se tako lahko počutijo, kar je ta ljubeznivi mir! — Komej so izpustili g. Havlička, so že zaperli Dr.Friča, kakor nekdo misli, zato, de bi se nobene mestice ne shladilo, ker bi tako imenovana „zakletva" (Verschw6rung) vteg-nila zmerzniti. ~	(Wčela.)
Ogerska dežela.
V madžarskim časopisu „Kossuth Hirlapja" 2. t. m. piše Košut o sedajnim stanju Cesarstva. Stavimo tukej celi sostavek, de bi bravci vidili, kakšni duh veje v narodu, ki se z po-
*) Opomba vredništva. Ako ravno marsikter lahko dvomi, de bi jezik tega sostavka čisto slovensk bil, ga vendar nismo premeniti hoteli in sicer za to, de bode bravec po njem se s temi bratji eoznaniti zamogcl. —
gublenjem drugih lastniga pogublenja rešiti iše, in v kakšni stiski je ogersko ministerstvo, čigar posledna ura odbije, kakor hitro zagromi bojni hrup od Juga.
Iz dopisa 22. Rožnika zvemo, de so razkačeni Iliri postavili provizorno vlado (laž!), poslali odborstvo na Laško, de bi graničare domu odvabilo, druziga pa v Inspruck, de se Jelačič verne. Iz tega more vladajoča rodovina spoznati, koliko je pomenilo vse pridruševanje zvestobe, ki se je slišalo. Ako Iliram gre po godi izpraviti od bojiša graničare domu, na koga bi potlej peljali to armado ? Na nas, na krono ogersko. Pa mi moramo sami sebe var-vati, to je gotovo dolžnost narsvetejši, ako ne gre za posamesniga človeka, ampak za celi narod. Kakor hitro pak prihrujejo graničar-ski regimenti, de bi pokončali naše njive, kakor so pokončavali laške vasi, se mora verniti v brambo domovine ogerska armada, kjer koli naj se v Cesarstvu znajde. Tega ne sme narodni zbor kar nič odlagati. Pride pa čez in čez premestovanje armad: podertija, vbožtvo in prekletstvo bodo cesto zaznamvale. Ali gotovo ne cesto Madžarov; zakaj oni sežejo za orožjem svojim samo proti oborožanim sovražniku, ne pa proti mirnim ljudstvu na deželi. Ali armada ltadeckiga se razperši ob enim času, ko je bilo mogočno pravični mir skleniti. In austriansko cesarstvo gre hrezrešenja svo-jimu koncu nasproti. Dynastia naj gleda, kaj se godi! Okolišine se poderejo na kraljevski prestol ko sneženi plaz iz planine. Mi in brati naši madžarski opominali smo z možko zvestobo, nismo se prilizovali, govorili smo resnico; kazali smo pomogleje k rešenju. Slišali so nas, ali ne vslišali. Mislili so: de bode za to še čas. Pozno! prepozno!
Zguba Lahov je bila že pred mesci gotova. Nezvesti poklicali so vojake domu, de bi jih vergli na Madžare, ogerski se bodo poklicali, branit svojo domovino — in Italia bo zgub-lena. Vendar še je pomoč, ali poslednja. Naj se verže cesarska rodovina z odkritim sercam Madžaram v naročje! Madžar še ni nikoli goljufal. On ne goljufa svojiga kralja. Vnjedrih Madžara je občut, sveti občut žlahtne ljubezni. Kralj in gospod naš! pridi z očetovskim zaupanjem v naročje tvojih Madžarov. Te rame te bodo varvale proti vratam peklenskim.
Ali zaupaj v nas, de ti ohranimo to deželo, de ti zagotovimo slavo tvojiga doma. Kakor je kralj v Dudimu, je obvarvan on in rod njegov. Tako stvari stoje danas, Rog ve, kako bodo jutar stale. Boj, ki bi bil danas za našiga kralja, bil bi jutar za naše življenje, in ta, čigar življenje se v nevarnosti znajde, ga pred vsem brani, kolikor ga more. Eno je gotovo, gotovo ko smert. Panslavjanski živel (element) ne da austrianski vladajoči hiši nobene prihodnosti. Ako pade, potegne seboj tudi to, kar se je na-njo opiralo, če pa zmaga, za ptujca zmaga. Košut.	(Pražke nov.)
Pešt 27. Rožnika. Turški poslanec je prišel in se je z ministram Batthyany več ur pogovarjal, kakor se misli, o novih razmerah med Ogerskim in Turškim.—
Pešt 9. t. m. Po zadnih novicah iz podu-navskih krajev bi se bili 5. dan t. m. pri Novim Sadu sprejeli Ogri in pa Serblji; zmaga pa se ne tem ne uniin pripisati ne more. Kakar Madžari oznanijo, bi bili Serblji 250, Madžari pa le 19 mož zgubili — Košut piše vsaki dan sovražne sostavke zoper Austrio. Kar se je reklo, de je ogersko ministerstvo overglo posredništvo nadvojvoda Joana, se kaže, de je resnica. Zdaj se bodo po vsi moči na vojsko ravnali (200,000 mož!!), in ministru denar-stva (Košutu) je mala skerb, potrebne milione dnarjev dobiti. „Mi bomo imeli dnarjev z božjo pomočjo, in ako nebesa ne pomagajo, jih dobimo od pekla!" tako jc rekel Košut v deržavnim zboru. Dober svet za vse ministre de-narstva v Evropi!	(Allg-. Augs.Z.)
Karlovic 8. t. m. Serbska narodna straža je vzela ladjo, ki je madžarskim dobrovoljcam
žito peljala; med žitam so najšli 8 koles za štuke (topove), 2 štuka in nekoliko zabojev bojnih priprav, kar je bil vse Hrabovsky v Bečkeret poslati mislil.
Karlovic 10. t. m. Vserbskim taboru pri Juraku so vlovili madžarske uhode (špione), med njimi grofa Sečena. Hrabovsky jih je tel nazaj imeti, Serbi so pa svobodo vsili po 0-gerskim vjetih Serbov terjali.—
Iiombardsko-licnesko kraljestvo.
Iz Verone 10. t. m. V Vidmu, Trebižu, Vičenci in Padovi je vse mirno, desiravno se mora reči, de cesarske nekako izpod čela gledajo; Videm je s gradam, Vičenca s Šmarno goro (Monte della Madonna) berzdana; Trebižu in Padovi je serce upadlo. Važne dogod-be pričakujemo, tode pred 14. ali 15. se bo komaj kaj zgodilo. Baron Štiirmer pritiska z novimi tropami Benedke.
Goito 1. t. m. Zdaj so še tisti napolitan-ski vojaki domu potegnili, ki so bili še ostali; zakaj njih kralj Ferdinand je njim žugal, de jim bo ko puntarjem in begunam vse pravice in vse premoženje odvzel, če se njegovim u-kazam ne podveržejo.
Ptuje dežele.
Nemci.
Frankobrod na Majnu. Novoizvoljeni opravnik nemške deržave, nadvojvoda Joan je 11. dan t. m. v Frankobrod prišel in z veliko svečanostjo sprejet bil. —
13.	t. m. so se posvetvali v narodnim zboru o 3. osnovni pravici:
„Deržavljanska pravica v posamesnih nemških aeržavah se ne sme nobenimu pošteniinu Nemcu odreči." ■—
Podamo tukej misli Dr. Rygerja (glej A. BI. zur Oester. Z.) o združenju Austrie z nemško novo deržavo:
Združenje z Nemci je eno pervih in nar-važnih vprašanj; naše (poprejšno) ministerstvo je prepustilo dokončno razsodbo čez to vprašanje deržavnimu zboru na Dunaju. Govori se o narožejsim zjedinjenju, o raztoplenju v Nemcih, to so pre temne, nerazločene reči! Kdor se s politiko peča, naj jasno pove, kar mi sliin kamor meri. Ako se toliko govori o narodnim čutu, o edinosti jezika i. t. d. se ne sme na zgodovino pozabiti; nemška edinost je reč, ki se še le roditi mora, doslej so se bojevali več del Nemci z Nemci, Francozi, Švedi in Danci so vodili nemške armade zoper nemške brate. Ne sme se pozabiti, de so tudi El-sasi, Burgundi, Valonci, Švajcari, Danci, Škan-dinavci, in celo Britanci narodi nemške rodo-vine, ali oni ne kažejo nič rodoljubja glede na druge Nemce. Dalej se mora pa tudi to pomisliti. Ko je cesar Franc nemške krone se znebil, ni zapustil nobenih deržavnih dolgov; stroški, za obrano rimsko-nemškiga cesarstva so težili večidel le Austrio in storijo lepi del našiga stariga deržavniga dolga. Od časa renske in nemške zveze je pa vsak od 37 nemških glavarjev dolge storil, ki znesik od 3000 inilionov doseči vtegnejo. V nemški deržavi mora pa le en sam deržavni dolg biti, in ena sama mera za davke, de bodo vsi deržavljani enako težo nosili. Zatorej bi se imelo dobro prevdariti, ako hočejo austrianski narodi svoje samostalnosti in višji oblasti se odreči, ter v eno edino nemško deržavo prestopiti ali pa če bodo rajši samostalnost in lastno zakonodajo si pritleržali in z Nemci k večini v zvezo deržave z deržavo stopili. Drugačno razmero oben pameten želel ne bo! i. t. d. —
Italia.
14.	t. m. se je mesto Ferrara generalu Lichtensteinu brez pogoja vdalo. (Wien. Abz.)
TVIoldavia in Valaliija.
Dopis od 12. t. m. od vlaške meje pove, de so kmetje med nje poslane šuntavce polovili in več njih še ceio vbili. To zvedili je v Bukarestu ude provizorne vladije tak strah obšel, de je več del njih na vse strani pobegnil. V Bukarestu je' bilo 10. t. m. mirno, in Busje bodo tukej kakor od kmetov gotovo dobro sprejeti.
Iz mesta Jasi je hitel kurir v mesto Kron-štadt knezu Bibesko povedat, de so Busje prišli. Všotorili so se pred mestam, ker v mestu kolera razsaja. 10,000 ltusov gre čez Fok-šanjo proti Bukarestu. De bi se jim kdo zo-perstavil, ni misliti.
— 24 —
I e ii » I i t i m k i del.
« o v o i* .
kteriga je občno spoštovani g. kantonski komisar Ambrož, sedaj ud deržavniga zbora na Dunaj, bil za očitni zbor slovenskiga družtva 13. Velikigatravna v Ljubljani namenil, kamor je bil pa ravno tisti dan
po neprevidjeni iiaključbi priti zaderžan.
Veliko smo v poslednih dnevih že u Slo-venšini brali, tudi smo nekoliko pisali, ali per-ložnost nam do zd:ij še ni došla, v domačim jeziku govoriti, svoje želje, svoje misli odkri-toserčno razodeti. Cerke so mertve znamnja, ki z nami govore, ali isker, ki jih beseda vname, pisanje nikoli ne more obuditi. Beseda, le beseda je tisti močni uzrok, ki od serca do serca sega, ona je uzrok, ki edinost rodi. Vse ljudstva jamejo (začno) spoznavati, de je edinost v sadanjih dnevih nar bolj potrebna reč. V svojih koreninah se je jel tresti evro-pejski del sveta, ljudstva na njemu pa zavetja išejo, kakor pišeta, kader hudobni jastrob pod nebam nad njimi kroka. Kam se zbirajo te nedolžne živalice? pod penite svoje matere se stiskajo tako dolgo, de nevarnost mine. Ali bi ne bil tisti človek hujši njih sovražnik, kakor jastrob, kteri bi jim to zavetje kratil?
Bratje, kam pa se mi Krajnci, mi Slovenci zatekamo zdaj ob čašu nevarnosti? Razpela je ptuja nemška mačoha svoje peruti, tudi nas Slovence je hotla ž njimi pokriti — Mi bi pa pod temi perutami le na zvunajnim kraju medleli, njeni lastni otroki bi obvarvani bili, mi pervi pa bi bili pripravljeni za rop sovražnika.
Edinost je zvezek enojnih reči. Nemci se zjedinjajo, ali pa morejo svojo ravnavo edinost imenovati, ki ptuje ljudstva v svoj krožik vabijo? Ali mislijo, (ie je njih dozdanji jarem nas tako zateril, de smo pozabili, de tudi mi Slovenci imamo mater — pod ktere perutami zamoremo varstvo iskati. Zmotili so se, pre-rajtali so se! — Žalost me pa objide, ako si spomnim, de tudi naša ljubljena Ljubljana serč-nosti svojih bratov po deželi do zdaj poznala ni! Ce ravno je v tem poglavitnim mestu naš narod zatert spal, — pa vender na širokim prostoru od stola Triglava do Kerškiga broda (Gurkfeld) je osloboden Slovenc ceno svoje prostosti spoznal. —
Zato so vse soseske, ki smo jih po vik-šim ukazu za nemški zbor k volitvi ukupej zbirali, z edinim glasam zadonele: v nemški zavezi nočemo biti. — Izvoleni poslanci neso po voli ljudstva zbrani, to zamorejo spričevali protokolli (zapisniki), v kterih je gro zovitno malo voliteljev zaznamvanih. Perva dolžnost je tedaj, očitno na znanje dati, de Slovenc na Krajnskiin v nemško zavezo nikakor stopiti noče. Pa ne mislite, de bila kaka šuntarija, kaki skrivni poduki tega krivi, ne — to je glas, ki izvira iz neoskruneniga serca Slovencov.
Kaj pa nam je storiti, brati mestnjani, ki ste po moji odkritoserčni povesti prepričani, de volitve za nemški zbor niso po volji ljudstva se godile? Ali nam je obupati — nikakor! Poglejte mili bratje druge slovenske narode, kako nam radovoljno roke podajajo, kako nam z prijaznim obrazam kličejo: Bratje, mi imamo vsi Slovenjo za svojo mater, hitimo pod njene peruti, zavetja iskat, ako bode zvunajni sovražnik žugal naši narodni prostosti! Ali pa menite, de je naša Slovenja tako mehkužna, de se varovati ne zna? Pojdite na italianske meje — poglejte naše verle slovenske vojake, kterih kri za čast prcljubiga cesarja italiansko zemljo gnoji! —
Ne mislite, dragi mestnjani, de naši nameni prestolu (tronu) svitliga cesarja nevarnost pripravljajo. Oj to ni in nikoli'ne bode!!
obdati prestol (tron) cesarja, de ga sovražnik omajal ne bo. — Kdo si upa meni nasproti stopili? Kdo si upa, te svete želje svojimn cesarju udanih narodov ognusiti. — Molčite, ni ga glasu — to mi je živi porok, de Vam je moja beseda do gorkiga oserčja šinila — po-dajmo si roke in zavpimo — Bog živi cesarja z njegovimi izkrčniini Slovenci!
Ambrož.
O ogerskili narodili.
(Iz zemljopisa Dr. Seljana.)
Današnja ogerska dežela z svojo zmeša-nino in različnostjo narodov predstavlja nam Evropo na malim, zakaj ondi se znajdejo na-selniki skoraj od vsili evropejskih narodov.
Poglavitni narodi pak, ki zastran števila v ti deržaviprevago imajo, so sledeči: l)Slavjan-ski, ki se v dve različne literarne veje razdelijo, perva so Slovaki v gornji ogerski deželi, ki k češko - slavjanski versti spadajo in čez 3,000,000 duš znesejo; k njim pa še do 000,000 tako imenovanih Rusinov sliši, tako de je vsili Slavjanov v gorni ogerski deželi skupej 3,600,000; od druge verste so južni Slavjani ali Iliri, kteri v južni ogerski deželi zopet 1,600,000, v zjedinjenih kraljestvih 1,700,000, skupej tedej 3,000,000 zneso.
2)	Madžarski narod po novih domačih spi sateljih skupej do 3,500,000 duš ima, od kte rili 750,OO0 na erdeljsko (sedmograško), drugi pa na ogersko zemljo pridejo; akoravno se tudi spisatelji znajdejo, ki še celih 3 milionov Madžarov skupej ne štejejo; (s nekterimi novimi madžarskimi prijatelji se pa kar ne menim, ki na smeh vsim evropejskim štatistikam broj svo jih soplcmenikov še čez 6 milionov izvišavajo!)
3)	Valahov rumunjskih (iz latinskiga inslav-janskiga jezika in naroda sostavljenih) na 0-gerskim in vErdelju je skupej 1,700,000, in sicer jih je na ogerski izhodni meji proti Er delju po novih datih na 900,000. 4) Nemcov je na Ogerskim inErdeljskim več ko 1,100,000; na Ogerskim se jih 700,000, v Erdelju pa 400,000 računa, llazun teh poglavitnih narodov so na Ogerskim tudi Ermeni, Greki, Ži-dovi (Judje), Cigani in drugi v skupnim šte vilu od 360,000, v Erdelju pa 50,000 duš. Tako zmešano in toliko različno je ljudstvo ogerske dežele! Že 1000 let je prošlo, odkar so svojo staro domovino v Azii zapustili in v današnjo med Slavjane in Valahe se naselili, kamor so se pozneje še Nemci in drugi narodi vgnezdili.
Deset stoletij so preživeli različni ti Oger ski narodi skupej in kolikor je viditi, v celini tem dolgim jezeroletnim preteku so se malo v medsebojnih razmerah premenili. Še danas madžarska veja, ako ravno je celi ta čas nar močnejši in nar bolj podpirana bila, pri vsem tem narvečjiga števila nema; še danas drugi narodi v svoji celosti obstoje, in še bolj od Madžarov rasejo in se množijo. Narodi ti so živeli skozi toliko stoletij med seboj v miru, in zgodopisi nam od nikakoršnih prepirih in medsebojnim narodnim sovražtvu ne povedo. Ker tako obeden narod pred drugim prednosti imel ni, tudi različnost ljudstva edinosti, slogi in moči ogerske deržave nikdar škodljiva ni bila. Slavjan, Nemec, Madžar in Valah vsi so brez razločka goreli za občno svojo domovino, ter skupej jo brani proti vsakim sovražnim napadu na bojisih, kjer so vsi enako kri prelivali. Vsak je rad svoj del občinskih davkov nosil. In ali ni ta ta iz mnogo narodov zvezana ogerska domovina (Hungaria poljglotta) dosti jaka in močna bila ravno kakor drugi narodi, ki le en jezik govorijo. Ali kadar je cesar Jožef II. kakor drugod tudi po ogerski deželi jel nemški jezik siliti, izbudi goreči odpor domorodeov, ki so madžarski jezik omi-kati počeli. Srečno je njim šlo po godi, ali niso ostali pri tem, kar je prav in naravno, de bi madžarski jezik med Madžari špostovan in izobražen bil; temuč so jeli vsim drugim pod ogersko krono živečim narodam ponujati in siliti ga. Odtod izvirajo sedaj ni prepisi. —
Pri suhim tudi sirovo gori.
(Narodna povest.)
Enkrat je šel Jezus z sv. Petram pri kraju morja, in Petar zagleda lepo ladjo, ter govori Jezusu: „ah lepi brod, gospod"; Jezus pa mu odgovori: naj bo, naj bo, Petar. Za malo časa oberne se Peter in vidi, kako se tisti brod (ladja) vtopiva z vsem ljudmi na njemu, in zavpije: „Gospod, gospod, ladja se vtopiva". Jezus pa mu odgovori: naj, naj. Reče mu Petar: „Zakaj pa pustiš, gospod, de se ta ladja vtopi; ali so te razžalili ljudje iz tiste ladje?" De, razžalili so me. „AIi so te vsi?" Ne vsi, ampak dva trije. „Zakaj, gospod, potopiš pa pravične z nepravičnimi vred?"Eh,Petar, pri su-iiim tudi sirovo gori. —Tako gresta malo naprej in zagledata en sat medu, in reče Jezus Petru, de bi ga vzel in seboj nosil, de bi si zamogla na poti žejne usta omočiti.
Vzame ga Petar, in ko sta po poti šla, vje ga ena čebela in razjezi se Petar, ter stre čebele vse do zadne. Malo časa po tem za-vpraša ga Jezus za med; Petar pa mu reče in pokaže, kako de je sterl čebele vse do ene, ker so ga bile vklale. Zapraša ga Jezus: ali so ga vklale vse, ali pa le ena sama, in kar mu pove, de le ena sama, mu na to Jezus pravi: Glej, ti si se popred čudil, de sem jaz potopil vse ljudi v tistim brodu, izmed kterih
so me mnogi razžalili, tebe pa je samo ena čebele vjedla, in ti si jih vse sterl. Povem ti v resnici, de pri suhim lesu tudi sirovo gori.
(Zora dalmat.)
Razlaga
čez odborne seje slovenskiga družtva v Ljubljani 7., 8. in 15. Maliserpana.
Po storjeni obljubi da slovensko družtvo, ki se je 6. dan Velikigatravna vstanovilo, očitno na znanje, o čimur se je v sejah njegoviga odbora govorilo in posvetovalo.
Kar koli se v teh razlagah ne najde, to ne izvira iz slovenskiga družtva, to ni djanje njegovo.
1)	So se zložile, pretresale in dokončno odločile osnovne pravila (štatuti), ki se bodo v 4000 iztisih v slovenskim in nemškim jeziku natisnile in večidel vsem v Ljubljani izhajajočim časopisam priložile.
2)	Sta se podoba in obseg sprejemniga pisma za nove ude odločila. •—
3)	Se je skupni račun zadne besede izročil.
4)	Se je sklenilo, de bi družtvo nar popred mali, in kolikor je moč popolni besednjak (slovnik) v dveh delih (slovensko-nemški in nemško-slovenski) berž ko bo mogoče in po nizki ceni na svitlo dalo.
5)	Za tega voljo je bilo odločeno, g. prof. Metelko zastran Vodnikoviga rokopisa in vse druge slovenske pisatelje, od kterih se ve, (le priprave delajo k slovenskim besedniku, zaprositi, de bi svoje zbirke družtvu blagovoljno izročili in tako se pri tem delu vdeležili.
6)	Se je prebral odgovor na vprašanje od P. H. v 49. ilirskim listu.
7)	So se izvoljili posamesni odbori za razne opravila.
8)	Se je sklenilo na svitlo dati vse doslej v gledišu pete slovenske pesme, in se je izročila ta naloga posebnimu odboru.
9)	Dopisu tukajšne mestne gosposke zastran slovenskih imen nekterih ulic v Ljubljani se je zadostilo.
10)	Je bila odločena zahvala gosp. prof. Metelko, ki je družtvu rokopis Vodnikoviga besednjaka prepustil.
11)	Je bilo sklenjeno za vboge pogorelce v sv. Vidu pri Zatični na Dolenskim večerno veselico napraviti in razun nekih pesmi Linhartovo veselo igro: »Županova Micka" igrati.
12)	Je bilo sklenjeno gosp. Ravnikarju, ki je svoje priprave za ilirsko - nemški jezik družtvu radovoljno izročil, se zahvaliti.
13)	Se je sprejelo z veseljem oznanilo, de je bravno družtvo tukajšne duhovšnice pripravljeno svoje knjige slovenskimu družtvu prepustiti.
14)	Je bilo odločeno, de se ima čisti pri-jemik od tretje besede med nar potrebniši pre-bivavce v Šent Vidu brez obzira na požarno škodo razdeliti.
15)	Se je sklenilo kratki odgovor na neki proti slovenskim družtvu napisani sostavek v Dunajskih novinah vredništvu tega časopisa za natis poslali.
(Koncc sledi.)
S m e s.
Od 1. Maliserpana izhajajo v Prešpurku slovaške novine, kterih vrednik, neki Andrej Kostelni, kakor pervi listi kažejo, se je Mad-žaram predal. (\Vcela.) — Tudi v Pesti se na svitlo davajo v serbskim jeziku nektere novine, v kterih se izdajavci domovine za Hero-stratovo slavo poganjajo.
Madžari imajo svojiga lastniga Boga, ki mu madžarski Bog (MagyarIsten) pravijo; ali Slavjani se mu vklanjati nočejo. —
Kako de so Nemci v Frankfurtu zgovorni, spričuje neskončno besedovanje zastran <§. 2. osnovnih pravic, o kterim je poslanec Jiskra prerajtal: de če se bo pri vseh paragrafih (stavkih) tako obširno govorilo, de bi konec posvetovanja zastran narodnih pravic še le v letu 1850 dočakali.
Oznanilo slovenskiga družtva. Slovensko družtvo v Ljubljani ponudi brez plačila gg. duhovnam in učitelam 600 iztisov lepo vezanih slovenskih bukvic, ki so dobro znane pod imenam: Kratke povesti s podobami zoper terpinčenje žival.
Te bukviee so za mladost pripravne, so kratkočasne in podučne, in tudi v novim pravopisu pisane, zato bi bile priležne za šolske darila.
Odbor slovenskiga družtva.