UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
—^¡p,—
Izhaja v 1. in 15. dan vsacega meseca, in stane vse leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo. — Naročnina in oznanila pošiljajo se založništvu v Milic-evo tiskarno v Ljubljani.
Štev. 24.	V Ljubljani, 15. decembra 1884. 1.	XXIV. leto.
Vabilo na naročbo
za 1885. leto.
„Učiteljski Tovariš" završuje z današnjim listom svoje štiriindvajseto leto, ter se zaupljivo obrača do vseli svojih blagih prijateljev, naročnikov in vrlih sotrudnikov. Pred vsem se tedaj prav iz globočine svojega srca zahvaljuje svojim milim podpornikom, ki so mu pripomogli, da je izvrševal svojo težavno nalogo.
„Učiteljski Tovariš" bode tudi v bodočem — svojem petindvajsetem letu — kakor do zdaj z združeno pomočjo svojih blagih podpornikov trudil se in vztrajno delal za blagor narodnega šolstva in učiteljstva.
Vse mnogoštevilne vrle slovenske učitelje in učiteljice, vse mile šolske prijatelje in domoljube uljudno vabimo in prosimo, da bi tudi prihodnje leto kakor do zdaj in še zvestejše zbirali se pri „Učiteljskem Tovarišu" ter ga zdatno podpirali, da bi kolikor stareji, tudi toliko krepkeje izpolnoval svojo težavno nalogo, posebno pa še v današnjih časih, ko slovensko šolstvo in učiteljstvo potrebuje večje podpore in pomoči, kakor jo je kedaj potrebovalo. Lepo prosimo: zvesti naj ostanejo našemu listu vsi dozdanji naročniki, in naj mu pridobivajo še mnogo novih!
Najuljudneje tudi prosimo, da bi vsi p. n. gg. naročniki, ki so za letošnje leto in tudi še od preteklih let dolžni kaj naročnine, zdaj v novem letu poravnali svoj dolg pri založništvu, kjer je v plačevalnem zapisniku še res mnogo praznega prostora. Vsak ve, da brez denarne podpore nikakoršno podjetje shajati ne more. Tedaj lepo prosimo!
„Učiteljski Tovariš" bode tudi v bodočem letu dvakrat na mesec izhajal in stoji
za vse leto 3 gld., — za pol leta pa 1 gld. 50 kr.
Spise in dopise prosi in vzprejema uredništvo, naročnino pa založništvo.
Andrej Praprotnik,
urednik.
Rudolf Milic,
založnik.
Dostojnost otrok.
(Fr. Galiršek.)
Že zdavno je priznano, da se v šol5 r:*na le poučevati, raai /eč tudi vzgojevati. Pač vzgojuje šola že z dobrim poukom, kajti otrok se na ta način nravstveno čisti in umstveno bistri. Obrazovati se namreč pravi, v človeku človeško bistvo okrepiti in razviti, ter mu iz neonrkanega stanja s pomočjo navlaščnh sredstev k veljavi pripomoči. To vse se godi na nek neviden način, in če tudi se upotrebljujejo pil tem navlašena sredstva, vender je to vodilo zavlsno od notranjosti oirh činiteljev, kateii imajo skrbeti za nravstveni razvoj otrok. V šoli je ta čir:telj nedvomno učitelj, kateremu je dana naloga, da poleg pouka otroke navaja k vsem on;n svojstvom, katera ustvarjajo nravstveno vrednost človeka. Ta nravstvena vrednost pa je vsota množine vzgojevalnih učinkov, kateri še le v svoji celoti, v svojem harmoničnem h vzajemnem delovanji vodijo k z?beljenemu smotru. Ta smoter se more le tedaj doseči, ako se teži po njem zvesto, potrpežljivo in z nekaljeno vztrajnostjo, in ako se pri tem teženji ravnamo po določenih nravstvenih pravilih. Vsaj vidimo tudi v prigodi, da je ves organizem navezan na proste, a določne zakone, kateri utemeljujejo bistvo pi'rodr;h pojavov. Isto tako priprosta morajo biti načela, po katerih se določuje bistvo človeškega življenja. To bistvo pa, samo sebi prepuščeno, moglo bi voditi ravno tako k slabemu kot k dobremu. Zato se že s tega pogleda ne more opravičevati, ako bi otroke prepustili same sebi, da bi vzrastli v ne-otroški šopirnosti, v pretiranem bitji. IS tem bi otročjo nrav le ohabili in namesto nje postavili ono protinrav, katera bi bila v stanu, da otroku ukrade najlepši zaklad življenja, namreč otroško priprostost in nežno mladost; v otročji raj mikalne neplašnosti in nebržnosti pa bi se vpeljala kača prebrisanih spletek. Isto tako škodljivo bi bilo, ko bi pustili, da bi otroci vzrastli brez pravega strahu, surovi in neotesani. Zato velja pred vsem, da se otroci navajajo k pravi otroški dostojnosti, k lepemu vedenju in blagemu mišljenju. Te dostojnosti pogrešamo pri naši mladini v obili meri. Često čujemo pritožbe o surovosti in neotesanosti otrok, o njih zanemarjenosti in popustljivosti, in če le mogoče, daje se krivda tem nedostatkom šoli in njenim organom. Koliko je v tem resnice, to vsak sam najbolje ve; tudi mu je znano, da je njegova sveta dolžnost, otročje srce navdajati z blagimi čutili ter mladino voditi po oni poti, katera vodi k dostojnemu vedenju. Ali vse težje je vprašanje, kako doseči to svrho? Tudi pilpada v prvi vrsti ta naloga roditeljem in domu. Ker pa ti niso vedno zadosta izobraženi ter tudi nimajo dovolj časa, da bi mogli svoje otroke v tej zadevi prav vzrejati, zato prevzame šola vso odgovornost nase, da z vsemi mogočimi sredstvi vpl;va na to, da postane otrokom dostojnost tako rekoč bistvo njih vedenja. Taka vzgoja ni prav lehka, a doseči jo je moči, vsaj je človek h kreposti že od prirode nagnjen; družabne kreposti pa, oslanjajoče se na dostojnost, plemenitijo nravstveno vedenje človeka ter ga povzdigujejo nad živali.
Preglejmo to lastnost otroškega vedenja natančneje. V prvi vrsti se nam je ozreti po svojstvih dostojnega blagonravnega vedenja. To vedenje se nanaša na pazljivost, točnost ali natančnost, snažnost ali čistoto, spoštljivost in redoljubnost. Brez teh kreposti se otrok ne more ponašati s pravo dostojnostjo, kajti že nedostatnost samo jedne razruši harmonično celokupnost, ki ustvarja v človeškem bitji pojem blagonravnosti. Za moralično ceno človeka so ta svojstva neobhodno potrebna; brez njih si prave nrav-stvenosti še misliti ne moremo. V šoli pa trebamo teh kreposti tudi zavoljo pouka samega, kajti pouk ne more prav napredovati, ako otrokom manjka katere koli teh lastnosti.
Brez pazljivosti pouk ne more biti koristen. Besede učiteljeve ne odmevajo v notranjosti otroški, k večjemu se doseže nekak navidezen uspeh, ki pa se razprši že naslednjo uro.
Pravo učenje pa se mora naslanjati na orgar;čno rast od znotraj na ven, biti mora duševno upodabljanje misli in besed.
Isto tako neopustljiva je točnost ali natančnost. Točni morajo biti otroci v vsem svojem početji. Kjer otroci pogostoma izostajajo ali neredno v šolo prihajajo, ondu h;ra ves pouk, duševno stanje otrok pa je skoro neozdravljivo. Tud; pri najboljši volji se v takih okolnostih ne more doseči jednakomeren in hasnovit uspeh. Kakeršno pa je teženje otročje po rednem šolskem obiskovanji, takšno je tudi njih drugačno obnašanje, kajti zanemarjenost v jedni reči rodi netočnost v drugi. S takimi otroci ima učitelj ves čas obilo posla, a obupati ne sme nikdar nad vsakim uspehom.
Posebno pazljivo naj učitelj čuva snažnost otrok. Zoper to se ljudje prepogosto pregreše. Že Liebig je sklepal iz uporabe m;ia na stopinjo omike katerega koli naroda. Sama vnanja snažnost pa še ne zadostuje človeškemu bitju, biti mu je tudi notranje snažnim in čednim, kajti dušna in telesna umazanost ste si v bližnji sorodnosti. Na-opako pa izvira iz vnanje snažnosti največkrat notranja čistota. Učitelj, kateri je privel svoje otroke do tega, da imajo vse svoje reči čiste in snažne, izvršil je že precejšen del svoje vzgojne naloge. Zato pa treba, da na to krepost z vso ostrostjo pazi in vse pregreške zoper njo ostro kara ali celo kaznuje.
Venec šolske vzgoje pa je spoštljivost. V društvenem življenji se ničesar bolje ne čisla, nego blagočestje. Vender ono samo še ne ustvarja vrejenega društvenega stanja. Tu treba tudi neke uglednosti, nekega višjega vpliva, kateremu se je pokoravati. Brez tega ugleda in brez blagočestja razpalo bi vse poslopje društvenih razmer, in ne ostalo bi druzega, nego množica neustrahovanih nezadovoljnežev, ki bi se za vso svetost in nravstvenost človeških naprav in običajev ne brigala, temveč samosvestno teptala društvene kreposti in državljanske pravice. Temu zlu more le spoštovanje in blagočestje v okom priti. Mrzla sebičnost postane trdosrčna in uporna, spoštljivost pa vodi po mirnem potu do prave svobode, ki ne išče svojega oproščenja v rovarstvu in kovarstvu, marveč v vzvišenih sponah prave omike. Spoštovanje rodi državljanske kreposti; ponižnost in postrežljivost, upogljivost in pokorščino. Pomanjkanje spoštljivosti pa ugonobi celo prijaznost, uljudnost in dvorljivost, te povsod priljubljene dokaze prijateljstva. Kam pa bi prišlo človeštvo brez teh kreposti, tega nas uče razne sodnijske obravnave. Zato treba že v otroku buditi in krepiti pravo spoštovanje do višjih in nižjih, do človeških in božjih naprav. S to dostojnostjo mogli bodo v življenji povsod shajati, in ne bode se jim treba podajati v nasprotja z onimi obstoječim' razmerami, k' so za obstanek društvenega življenja potrebne.
Poleg te kreposti treba pa človeštvu tudi ljubezni do reda, ker še le ta ljubezen omogoči lepo in zadovoljno vkupno družabno bivanje. Ta red se naslanja na spoštljivost; vrhu tega ima pa tudi sam zase popolno veljavo. Zato bodi vse početje učenčevo lepo umerjeno in dostojnemu vedenju primemo. Vsak si mora sam prizadevati, da vse tako dobro izvrši, kakor mu je to le mogoče. Posebno pil večjih deklicah naj se izobražuje čut za lepoto, milino in pristojnost. Šolska soba, primerno okrašena, bodi deklicam uzor prijazne sobe; vzbuja naj jim željo, da si pozneje prirede ravno tako priprosto in prijazno stanico. Sploh pa naj si naše hčere prisvoje v šoli ona svojstva, s katerimi bodo pozneje kot žene in matere domače življenje krasile in katera naj zasajajo v srca naslednjih rodov. Na tak način pa bodo koristile tud; šoli ter jo podpirale v njenih težnjah.
Pač čaka velika in težavna naloga učitelja, vsem tem zahtevam ustreči, sosebno ker mu dom in slabi vzgledi podero mnogo tega, kar je z velikim trudom v otrocih vzbudil in okrepčal. V dosego svojega namena se mu je posluževati raznih sredstev, katera se ravnajo po njegovem večjem ali manjšem pedagogičnem izpoznanji. Glavno
24*
sredstvo pa mu bodi lasten vzgled. Ko bi učitelj ne svetil sam s svojim vzgledom v vseh gori naštetih lastnostih kot uzor, tedaj nikakor ne bi mogel privajati otrok k dostojnosti. Bilo bi celo nemoralično, od otrok terjati ono, na česar se sam ne ozira, in karati to, česar sani pregreša. Vse besede in vsi mrtvi zakoni brez vsemogočnega vzgleda nimajo nikake moči. Zato mora vsa osobnost in vsa vnanjost vzgojiteljeva taka biti, da na otroka v blažilnem in vzbujalnem obziru vpliva. Že njegov nastop mora vzgojevati. Učitelj mora tedaj tudi pri vsem svojem ravnanji premisliti, da ga mnogo oči ostro opazuje in da mnogo bitij njegovo vedenje posnema. Vsaj je vender duša otročja slična čisti svitlobni ploči, na kateri odsevajo najmanjše poteze predpostavljenega predmeta. Otrok posnema večkrat vse posebnosti učiteljeve. Kako hoče učitelj otroke k spoštljivosti navajati, ako se sam ne more ponašati s to čednostjo; kako naj budi čut za milino in blagougodje, ako kaže v svojem obnašanji vedno le neolikano in robato stran; kako naj vzgojuje točnost, ako je sam len; kako naj napeljuje otroke, da se bodo udajali šolskemu in domačemu redu, ako sam postav ne izpolnuje?
Prijaznost in resnost, priljudnost in strogost, materinska ljubezen in očetovsko strahovanje, postrežljivost in uljudnost, vse to mora se zliti v učitelju v harmonično celoto. Potem bode vladalo v šoli družinsko razmerje, kakor v kaki dobri in plemeniti rodbini; potem se bodo združili otroci v nerazrušljivo občestvo, v katerem bode zapovedoval in red vzdrževal učitelj kot oblažujoč činitelj. Še-le potem se bode družabno življenje v šoli kazalo v lepi, čisti podobi.
Neprilike kranjskih učiteljev.
(Dalje in konec.)
Najbolj pa se pritožujejo drugi, tretji in četrti učitelji na čveterorazrednicah na Kranjskem.
Na čveterorazrednicah, kjer je največ šolskih otrok, pridnih in lenih, dobro in slabo vzgojenih, sta pouk in vzgoja najtežavneja. Vrh tega v te šole hodijo tudi otroci civilnega občinstva, kateri so potem namenjeni, da prestopijo v srednje šole. K temu pride še pouk v nemškem jeziku, kateri veliko truda prizadeva, pa ima malo uspeha. Te ljudske šole nahajajo se največ v krajih, kjer so c. k. okrajne sodnije, c. k. davkarije, c. k. notarijati, c. k. okrajna glavarstva in druga enaka oblastva. Ni torej čuda, da je v takih krajih tedaj živež in stanovanje dražje, kar le zopet učitelj s svojo pičlo plačo najbolj čuti.
Kako li se more v takih razmerah tretji ali četrti učitelj s svojo skromno plačo pošteno preživeti? Naj obrača svojo plačo, kakor hoče, čedno in primerno oblečen mora vender le hoditi, ter svoj želodec zadovoljevati, če hoče, da pri težavnem delu ne opeša.
Naj si bode učitelj neoženjen ali oženj en, v obeh slučajih, ne more nikakor pošteno shajati. Postranskih zaslužkov ni, ker za vsako delo je že deset drugih, ki bi ga radi storili. — Poglejmo te učitelje še dalje!
Mej tem, ko ima nadučitelj z vsemi dohodki gotovo še enkrat toliko, mej tem ko imajo c. k. uradniki po tri- ali štirikrat toliko, kakor ti učitelji, in ko vsi ti bolj ali manj težko shajajo, kako naj li on svojih 32 do 3G gld. na mesec razdeli, da bode sebe in morda še družino svojo pošteno preživel? Ako pa je neoženjen, in če more hoditi v gostil-nico, ali more terjati, da bi ga za toliko, kolikor on plačevati more, preživili ? Komur so znane razmere na deželi v takih krajih, kjer je obilo uradnikov, pritrdil mi bode, da je revež tisti učitelj, kateri si mora v gostilnicah hrane iskati. V mestih je v tej zadevi vse drugače. Privatnih hiš, kjer bi učitelji stanovanje in hrane dobivali, pa ni. Vsak pisač
zasluži si na mesec več, vsak redrrk ima toliko plače, da more pošteno živeti, in kakó prijetno in gospodinjsko ; ni ajo vse drugo uredjeno; imajo prosto obleko, prosto stanovanje in vsi pa kuharico, katera jim po ceni tečno hrano kuha. Vsi drugi stanovi imajo boljšo plačo, kakor učitelj, le učitelj mora živeti se s 400 — 450 gld., ter mora zraven tega še plačevati 12 ^ v pokojninski zaklad, '/2 % za okrajno učiteljsko knjižnico, po več goldinarjev za kak pedagogični list, potem mora podpirati v kraji razna društva in si kupovati pedagogične in učne knjige itd. Kakó mu je vse to mogoče?
In kakšna prihodnjost cvete tem učiteljem?
Ako zna orglati, pomaga si na enorazrednice, kjer ima vsaj zraven enakega plačila postranski dohodek, drugače pa je navezan na svoje mesto, ter žalostno šteje dni svojega bivanja na sveti. Da je pri takih razmerah učitelju nemogoče, da bi napredoval v svoji stroki, je razvidno. Kakó bi tedaj veselo in zanimljivo poučeval v šoli učitelj, ki ima za vsakdanje potrebe toliko skrbi? Čveterorazrednice imajo mej drugim tudi namen, da mladino pripravljajo na daljno šolanje. In baš bi čveterorazrednice mogle biti vzgled ljudskim šolam! One naj bi b;ie popolne v pouku in v vzgoji. Zato pa potrebujejo čveterorazrednice spretnih, pridnih, korenito izobraženih ljudskih učiteljev; potrebujejo značajnih, neodvisnih mož, kateri le v blagor svojemu stanu in v blagor domovini svoje moči posveté, ki pa tudi v svoji stroki napredovati hočejo — v to pa ti zahtevajo, da se jim materijalno stanje osiguri, da se j>h obvaiuje pred skromnim in zadušljivim uboštvom.
Ker že govorim o tem predmetu, ne morem si kaj, da ne bi omenil postave z 28. oktobra 1875.1., katera plačila ženskega učiteljskega osobja na ljudskih in meščanskih šolah enaka, kakor učiteljem, odmerja. V idealu vzemimo, ako je za moško osebo dohodek znašajoč 100 % dovolj, ali se ne urneva samo ob sebi, da bode imela ženska oseba, kateri pa zraven tega nikoli ni treba družine živiti, 80 % istega dohodka tudi dovolj! — Narobe, ako pa za žensko 80^ ni dovolj, da se jej mora 100 # dajati, ali ni samo ob sebi umevno, da bode istih 100^ za moškega premalo, da zahteva po vsaki pravici najmanj 120 — 140^ istega dohodka. Ne govorim pa o tej stvari dalje in občutljivo, ker to ni moj namen. S temi vrsticami hotel sem le dokazati, kakó slabo se godi tii pa tam uči-teljstvu na Kranjskem, in da bi merodajalni krogi vender to uvideli ter mu zdatno pomagali.
Akoravno bodo o svojem času, ko se bodo napake v ljudskem šolstvu korenito popravljale, gotovo tudi modus imeli, kakó bodo to izvršili, si jaz za danes samo to omenjati upam: ako ljudskim učiteljem na enorazrednicah za uradno poslovanje dado opravilnine 30 — 36 gld. na leto, naj potem §. 39. novele z 9. mar-cija 187 9. 1. prenaredijo v toliko, de bodo 16 — 19^ učiteljskih služeb v prvem razredu, 28 ali 21% potem vsakih treh ostalih učiteljskih služeb. S tem se bodo mogli zadovoljiti Kraški učitelji in pa učitelji na čveterorazrednicah, kateri naj bi imeli vsi po 600 gld. letne plače.
Gotovo je, da s tem dežela novo breme prevzame, ker tako povišanje bi stalo mnogo denarjev; pomisliti pa je, da so druge dežele to uže storile in drugod varčneje ravnale, da so prav spoznale, da je ta denar najbolje obrestovan in da najlepši sad donaša.	-
Knjiga Slovénska
y
XYIII. veku.
XLV. Jožef Skrinj ar (Schkriner, Skrinar) r. v Ljubljani, kaplanaril po deželi, bil župnik v Dolu, pri D. M. Oznanjenji v Ljubljani, naposled v Gorjah, kjer je umrl
17. aprila 1825. On se šteje med najmodrejše prestavljavce Japeljnovega sv. Pisma. Od njega imamo:
1)	Sv. Pismu star. test, a) P. V. Predgovor latinski I—XVIII. Slovenski I—XLVIII. Bukve Pripovist, Pridigarja, Visoke Pejsmi, Modrosti, Siraha. Labaci. Eger. 1798. 8. 411. - b) P. VI. Predgovor latinski I—VI. Slovenski I-CLXVI. Isaia. Jeremia. Lab. Gassler. 1802. 8. 459. — c) P. VIII. Predgovor lat. I—VI. Slov. I— LXXXII. (Per Jos. Skriner et Jos. Richer). Mali Preroki (str. 1—192) in Bukve od Mahabejcov (str. 193-432). Lab. Eger. 1800. 8. 432 (Šaf. 109. 110.)
2)	Molituv Grešnika per usakimu sedmirih Psalmov od Pokore k' Bogu zdihujočiga. V Lublani. Recer. I. 1804. 8. 347. III. J. Skarbina. 1817. 8. 384. „Skrinjar's Sprache ist für jene Zeit ausgezeichnet; sie vermeidet den gewöhnlichen Missbrauch des demonstrativen ti, ta, to als Artikel u. s. w. (Šaf. 145)".
3)	Št irje Evangelisti in Gredni Psalmi, ktere je poslovenil in s kratkimi razlagami spisal. Razlaganje Evangelija sv. Matevža je izdal in založil Fr. Metelko 1. 1849 (gl. Jezičn. X. str. 71); naslednje tri in psalme b^ani Katoliška družba za Kranjsko. Tudi je spisal veliko lepih nagovorov ali pridig, k-ščanskih naukov in druzih duhovnih reči itd. — Na razgled bodi na pr.:
„Opusculum, quo Libri Sapientiales V. T . . . in Slavo - Carniolicum idioma translati continentur, hisce Tibi, Benevole Lector, ex'iibeo, quod patriae meae vel ex ea ratione gratum fore existimo, cum in eo lectissima, captuque facillima morum occurrant praecepta, quae sapientissimus Scriptor, divino adflatus špiritu, hominibus cujusvis status, fortunae, et conditionis tradidit, ostendens, quantum nostra intersit, si spretis mundi oblectamentis, vitiorumque illecebris in sapientia, et virtute studia nostra collocemus."
,,Ny búku v' celim sv§tim Pismi, katere bi ne bile polne izveličanskih resnic, inu bi ne perpomogle ali k oživlenju naše vere, ali k poterjenju našiga vupanja, ali k pod-žiganju naše lubezni ... Al med drugimi bukvami Stariga Testamenta so susebnu lepe, inu velikiga prida Modrostne Bukve . . ., katere vam Slovencam k dóbrimu na vaš jezik prestavlene zdaj vun pridejo ... V vseh téjh bukvah zvúnaj Visoke Pejsmi so sicer resnice veči dejl očitne, inu lohku zastópiti, susebnu v Pripovistih, inu v Sirahi, vender se te bukve v enih mestih enukoliku težej zastópio. Jest sim si sicer v prestav-lánji vse perzadel, de bi c§lu govorjenje, kolikur je mogoče, zastopnu sturil, za to sim tudi v enih mestih enkatere besede med dva serpá vmgjss postavil, de bi se govorjenje bol vkup vezalu, inu bol zastopnu postalu. Al prestavlavca perzadevanje malu pomaga, aku se človek, kateri bere, brez dobre perprave k branju teh buku podá. Dobra perprava je: Ponižnost, molitu, sercá čistost, prave želg resnico spoznati, ino spoznano v djanji izpolniti itd. (P. V.)."
„Molitu Jeremia Preroka: Pomisli Gospod, kaj se je nam zgodilu: ozri se, inu poglej na naše zasramovanje. Naš dejlež je prišal na ptuje; naše hiše na vunánje. Sirote smo postali, inu brez očeta, naše matere so kakor vidove. Vodó našo za denar pijémo: naše dreva dragú kupujemo. Okoli vratú vklenjene nass gónio, trudnim se ne dá pokoj . . Služni čez nass gospodujejo: nikogar ny, kateri bi iz njih rok rešil . . . Preoberni nass, Gospod, k tebi, inu se bomo preobernili: ponovi naše dny kakor od začetika itd. (P. VI)."
XLVI, Anton Traven (Traun Aychensis) r. v Dobu 19. maja 1754, Ss. Theol. Baccalaur., kaplan pri sv. Petru v Ljubljani, fajmošter na Ježici, kjer u. 18. maja 1807. Po njegovem prevodu so:
Sv. Pisma star. test. Bukve Psalmov P. IV. Labaci. Eger. 1798. 8. 372. Predgovor lat. str. 12, slovenski „Predgovor ua Krajnce" str. 13. Na primer bodi:
„Quamvis nullus dubitem, quin eruditus Lector praesentem Libri Psalmorura Regii Prophetae in Slavo - Carniolicum idioma translationem benigne sit accepturus, et proba-turus ; libet tarnen eruditorum lectorum votis satis facere, novaeque versioni praefationem, qua rationem totius operis reddam, praefigere . . — Krajnci! jest vejm, de Svetu Pismu râdi berete, inu duhovne pejsmi z veselim sercam prepevate. Tukaj imate zopet en dejl Sv. Pisma Stariga Testamenta, kateri je Bukve tih Psalmov imenuvan, inu stu inu petdeset svetih pejsem ali molitu v sebi obderžy. Ali Psalmi so Krajncam premalu znani, zatö njim mörem njih ceno pokazati. Te pejsmi so zapopadik celiga sv. Pisma, razsvitlg pamet, inu omečg serce. Tukaj najde verni kristiân vse potrebne nauke itd."
Psalm I: „Bloger človeku, kateri po svetuvanju tih hudobnih ny hodil, inu na pôti tih grešnikov ny stal, inu na sgdeži tih špotlivcov ny sedel: Ampak ima svojo volo v postavi tiga Gospoda, inu njegovo postavo noč, inu dan premišluje. On bo enak enimu zraven tekočih vodâ zasaj enimu drevessu, kateru svoj sad pernesse ob svojim čassi : Inu kateriga perje se ne bo obletelu: inu vse, kar koli bo počel, njemu po sreči pojde itd."
XLVII. Jožef It i Ii a i- (Richer Pillichgraceusis) r. v Polhovem Gradcu 1. 1759, kaplan v Š. Jerneju na Dolenjskem, pri sv. Jakobu v Ljubljani, fajmošter v Komendi, u. 28. nov. 1807. Po njegovi prestavi so
Sv. Pisma star. test. Bukve dvoje Kronikne, dvoje Ezdrove .. P. III (deloma). Labaci. Eger. 1801. 8. 1— 39G. Predgovor lat. 4 str. slov. 38 str. — P. VIII. (deloma) morda Bukve od Mahabejcov. V razgled bodi:
„Al on (Eleazar) je začel misliti na svojo perlejtnost, svojo veliko, inu časty vredno starost, plemenitenstvu perrojene sive lasg, inu nedolžnu zaderžanje od otročj;h lejt, inu je hitru po zapovedih svete, inu od Boga narejene postave odgovoril, rekoč, de hoče rajši pred časam v grob jiti. Zakaj ne spodobi se, je djal, na našo starost, se hleniti, de bi veliku mladenčov mislilu, de se je Eleazar, devetdeset lejt star na ptujih živlenje podal: Inu de bi ony skuzi mojo hinavšno zapehhi bily majhin čass strohlivu živlenje perhraniti, inu jest skuzi tö madež, inu prekletstvu svoji starosti napravil. Zakaj aku ravnu bi bil v pričeočim časi od terplenja, kateru ludje nakladajo, rešen, vender ne bom roki Vsigamogočniga ne živ, ne tudi mertu odšal. Za tö ker bom z serčnostjo vmerel, bom sturil, kar se na starost spodobi: Mladenčam pak bom močen razgled zapustil, aku z perpravlenim duham, inu serčnu za nar bolši, inu nar svetejši postave pošteno smert sturym itd. (II. Mah. 6, 23 — 28)."
XLVIII. Modest Hi aj (Schrey), bivši Avgustinijan, lokalist na Vranji Peči, pri sv. Jakobu na Savi, naposled župnik pri sv. Duhu (Grossdorn) na Dolenjskem, kjer je 67 let star umrl 4. jan. 1821. On je poslovenil
Sv. Pisma star. test. Bukve (I-IV) od K raji ou. P. II. Lab. Gassler. 1802. 8. 1—543. Predgovor latinski IV. — P. III. (deloma) . . . Bukve Tobiove, Juditne, Esterne. Jobove. Labaci. Eger. 1801. 8. 397—671. Pokaže naj se na pr.:
Praefatio ad eruditum Lectorem. Cum quatuor libri Regum, nunc in Slavo-Carniolico idiomate prodeuntes, me solum habeant translatorem, rationem forte hujus quaerere in mentem veniet iis, qui in praefatione libro Jösue praefixa non unum sed duos eorum versores nominari intelligunt. Verum vicissitudini, ut in compendio votis satisfaciam, id sortis humanae vitae, simulque urgentibus nostratum sacrae scripturae Lectorum desideriis brevi totam in manibus habendi ejusdem versionem esse tribuendum repono etc. (P. Tl). —
„David je pak Sau la, inu njegoviga syna J on at a z' tako žalostno pejsmio objökal: . . Premisli Izrael, kdo so ty, kateri so na tvojih gorräh ranjeni vmerli. Nar imenitniši v Izraeli so na tvojih gorrah pobyti: kaku so močni padli? . . Gorre Gelboe,
ne rosa, ne daž ne pridi na vass, tudi naj ne bo nyv za pervine: za to ker je bil tam škit močnih proč veržen, škit Saula, kakor de bi ne bil z oljarn mazan. Jonatovi lok ny nikoli brez krivy, ne brez masty pobytih vojšakov nazaj prišal, inu Saulovi meč se ny prazen vernil. Saul, inu Jonata lubezniva, inu lepa v svojim živleni, tudi v smerti nista ločena bila: hitrejši sta bila kakor postojne, močnejši kakor levi. . . Kakor mati svojiga ediniga syna lubi, taku sim jest tebe (Jonata) lubil. Kaku so močni padli, inu je vojsknu orožje konec vzelu? (II. Kr. 1, 17 — 27)."
XLIX. Matevž Volf (Wolff), lokalist na Bohinjski Beli (in Wochainer Vellach), potem živel v pokoju v Horjulu, kjer je bival tedaj Fr. Veriti, v Dobrunjah pri Sostrem, zlatomašnik v Radoljici star 70 let u. 6. jan. 1827. Preložil je v slovenščino
Sv. Pisma star. test. Baruha, Ecehiela inu Daniela Prerokuvanje. P. VII. Labaci. Gassier. 1802. 8. 389. Predgovor latinski VI. Slovenski I —LXVI. Ponatisne naj se na pr.:
Ad Lectorem. . . Singulari certe, et adoranda Dei providentia, quae adtingit a fine usque ad finem fortiter, et disponit omnia suaviter, factum puta, quod Slavo - Carnioli etiam, queinadmodum jam dudum, aliae Christiani orbis nationes ex immenso thesauro sacrae Scripturae divitias spirituales in sua vernacula lingua jamjam haurire, hauriendo ditari, ac ditati in Domino gloriari queant. Ut sacrorum Bibliorum in Slavo-Carniolicum idioma translatio pro votis fidelium hoc idioma callentium citius absolveretur, ad me derivatus est labor transferendae partis hujus . . . Age igitur, Benevole Lector! accipe, utere hoc meo labore: non te pigeat sedulae lectior;s, cum me non taeduerit laboriosae versionis etc.
Predgovor ... Baruh je bil svgt mož, inu njegovu ime pomejni v hebrejskim jeziki ravuu toliku kakor Žegnan: zakaj on je za ress poseben žegen, inu gnado od Boga prejel, de se je, aku lih je bil od imenitniga rodu, radovolnu taku globoku ponižal, de je Jeremiu za pisarja bil, inu na mesti tiga, de bi bil sladnosti, inu zložnosti svejta vžival, si je izvolil rajši z' Jeremiam vred za resnico vse sorte britkosti, inu preganjanja terpeti . . — Ecehiel — njegovu ime pomejni v hebrejskim jeziki Moč Božjo: zakaj Bog je njemu posebno moč dal takrat groznu terdovratnim Judam resnico oznanovati . . — Daniel v hebrejskim jeziki pomejni toliku, kakor Sodba Božja: inu to ime vže samu na sebi kaže, kaj njegovu prerokuvanje v sebi ima, namreč: on je mnoge sklepe sodbe Božje čez krajle, inu krajlestva oznanuval itd.
Inu Daniel odgovory pričo krajla, rekoč: Skrivnost, katere bi kraji rad vedil, ne morejo vučeni, modri, vganovavci, inu droba glgdavci krajlu povedati: Temuč v nebesih je Bog razodevavec skrivnost, kateri je tebi kraji Nabuhodonozor pokazal, kaj se bo v poslednih časih godilu ... Glej kraji, ti si vidil kakor eno prav veliko podobo: ta velika podoba, inu nje previsoka postava je stala tebi na spruti, inu njo viditi je bilu strašnu. Glava te podobe je bila iz nar bolšiga zlata, persi, inu roke iz srebra, trebuh pak, inu stegna iz brona. Inu pišali železne: en dejl stopalov je bil iz železa, en dejl pak iz jila. To si vidil, dokler se je kamen od gore sam odtergal: inu je podobo na njene železne, inu jilnate noge vdaril, inu tgiste razdrobil. Takrat je tudi železu, jilu, bron, srebru, inu zlatu riizdroblenu, inu razmgtu bilu kakor pleve na gubni po lejti, kateru je veter raznesil, inu ny bilu nikjer najditi: kamen pak, kateri je podobo vdaril, je velika gora postal, inu vso zemlo napolnil (Dan. II. 27—35).
Predno je tolikanj pomenljivo delo bilo celo, pošla sta vže prva dva zvezka novega zakona; torej je začetnik vsemu delu — Georgius Japel, Canonicus Gurcensis — poskrbel, da sta se zboljšana natisnila vdrugič (I. 1800. H. 1804) ter onemu — K'agen-furti die 3. Jan. 1800 — dal znamenit predgovor n^- pr.:
„No\dm fere proc,;t opus, quod cernis, Amice Lector, peculiavi certe cura revisum, coirectum, ac perpolitum. Miraberis forsan ö.,yli magis concisi energiam; ast id ex prae-termissione quam plurimarum particulaium, uu sunt articuli, conjunctiones, pronomina personalia, et verba auxiliaria, a nostra vernacula partim alienaium, partim non ineleganter rejectarum, naturaliter fluere deprehendes. Optabant quidem eruditi a'iqui hujus versionis Amici, ut omnes plane articuli, Latinorum more, ex eadem eliminarentur: at cum nec graeca lingua, minus Gallica, Italica, Anglica etc. eosdem respuant, imo multo frequentius nostrate, et pleiumqe necessario adhibeant, medium aliquod sequi placuit, ne obscurior et ludibus praeseidm minus intelligibilis evadat oratio. Ex eadem causa et voces quaedam etsi barbarae, sed civitate donatae, et popu'o usitatissimae, retentae sunt, quamquam puriores, et Slaviš sat notae prae manibus essent, ut: Troštar, Paraclitus, cujus loco dici potuisset, Odžalnik; item Šac, Thesaurus, pro quo scribi potuisset, Zaklad etc. Sed rejectis recentioribus, aut minus usitatis vocibus, illae praepiacuerunt. His non obstantibus specialis hic, et insperatus primae editionis fructus fuit, ut nitidior jam vernaculae nostrae stylus communiter arrideat . . Requisitis ob universo venerabili Clero animadversionibus, fere novam, et ad rigorosam critices trutinam elucubratum necessario pro<"it opus. Erant autem sequentes operis hujus Censores . . . Quantum viris his in acceptis referam, dici nequit; plurimum certe, ne dicam, totam hanc emeudatiorem editionem me illis debere, palam hic fatear, necesse est etc."
Možje, kteri so po ukazu škofijskem delo pred tiskanjem presojevali, vzajemno si popravljali ter pripomogli, da je prva katoliška biblija slovenska po vsebini in obliki izišla tolikanj dovršena, imenovani so i po svojem značaju v vsakterem zvezku; leti odborniki so bili gg.:
P. Ant. Jevnikor, Franc. Paradiso, Georg. Suppan, Jac. Sortschan, P. Jordan. Zerer, Sebast. S u p p a n, Mart. Naglitsch, Georg, Miklautschitsch, Georg. J apel, Blas. Kumerdey (u. v Ljubljani 10. marca 1705), Jos. Schkriner, Ant. Traun, P. Honorat. Vadlau, Marcellian. V. Vodnik, Joan. Debeuz, Jos. Walland, Luc. Purger, Jos. Richer.
L. Mej pisatelji pričujočega stoletja ponaša se vže tudi Valentin "Vodnik. Kako veže on v slovenskem slovstvu oba veka — XVIII. pa XIX. —: o tem glej v XIV. Jezičniku 1. 1876 (Otec Marko Pohlin pa Valentin Vodnik)! Kakor se v onem še razodeva učenec M. Pohlinov; tako se v tem kaže učenik mnogim, premnogim novim učencem, budeč jih z gesloma:
1801. 1802. Sto let doživeli,	Veselo se kaže
Na nov omladeli,	Nov' letašni dan,
Od perviga spet	M; serce ne laže
Začnemo živet.	Ne letaš ne lan'.
Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli.
(Piše G r a <1 i m i r.)
(Dalje.)
A ne le kot pesnik, tudi kot pisatelj se nam kaže Vodnik silno marljivega moža. L. 1795. je jel izdavati „Veliko prati ko" (prva Vodnikova knjiga). Hodila je na svetlo tri leta. Izdaval jo je na svet iskrenega mu prijatelja in svetovalca barona Žige Z o j s a, s katerim učenim bogatašem se je bil seznanil in poprijateljil za časa svojega službovanja v Koprivniku (v Bohinji na Gorenjskem). Prinašala je Vodnik-
ova „Velika pratika" vrhu navadnega koledarja različne potopise, kratkočasnice in pesnice. Napisal nam je tudi celo vrsto knjig in drugih spisov, od katerih vam le nekoliko omenim. L. 1811. je objavil „Pismenost ali gramatiko za ljudske šole". Bila je to prva slovenska slovnica, katera se je vpeljala v šole. Istega leta pride na svetlo Vodnikov „Krščanski nauk za ilirske dežele", dalje 1. 1812. „Abeceda za prve šole" in dr. Izvrstna je njegova nemški pisana „Zgodovina Kranjskega, Goriškega in Trsta", katera je prišla na svetlo uže 1807. 1. in ki se je malo ne 40 let rabila kot šolska knjiga po naših srednjih šolah. Mnogo prej pa se je bil Vodnik poskusil na časnikarskem polji. Izdavati je bil namreč počel 1. 1797. „Ljubljanske Novice", časnik, ki je prvi dve leti izhajal po dvakrat na teden, naslednji dve leti pa le enkrat na teden. Časnik le-ta je mnogo koristil v probujo in napredek Slovencev, akoprara je izhajal le štiri leta in ni bil pisan prav v gladkem jeziku. Najimenitnejše Vodnikovo delo pa je: „Nem šk o-slo v e ns ki - la ti ns ki slovar", ki ga je zapustil v rokopisu. Ta slovar je izšel še-le 1860. 1. in sicer brez latinskega dela na stroške takratnega škofa Ljubljanskega g. Wolfa. Uredil ga je Cigale, c. kr. uradnik pri mini-sterstvu na Dunaji. Ta slovar je Vodnika stal ogromno truda. Za-nj je nabiral marljivo mnogo let besede po Slovenskem; v tem poslu so mu tudi njegovi prijatelji pomagali. Ta slovar je obče znan po Slovenskem z imenom „Wolfov slovar" in nadejati se je, da nam kmalu izide njegov slovensko - nemški del, katerega uže prireja spreten slovensk profesor. Poleg vsega tega imamo od Vodnika še mnogo drugih drobnih spisov. K najboljšim izdelkom v slovenskem pesništvu pa spadajo Vodnikove basni, naučne povesti iz živalskega živenja.
Tako je tedaj deloval Valentin Vodnik v blagor toliko ljubljenega mu naroda slovenskega! A kraj tega se je tudi sam čedalje bolj izobraževal. Pridno se je bavil z jezikoznanjem. Znal je poleg svojega materinega slovenskega jezika tudi nemški, latinski, grški, italijanski, francoski in tudi nekaj slovanskih narečij. Pečal se je pa tudi z drugimi vedami, tako z rastlinstvom, z rudninstvom, s poznavanjem starega denarja itd. Vodnik nam je torej lehko v vzgled pridnega človeka. A tudi v drugih ozirih se lehko vzgledujemo po njem! Bil je dober, vesel, odkritosrčen človek, učencem blag učitelj, spodbujajoč jih k poštenosti, pridnosti in rodoljubnosti! Vse ga je imelo rado in spoštovalo kot človeka in duhovnika! Vodnik se je vse svoje živenje trudil za slovenščino in sam je pisal: „Vselej sem želel kranjski jezik čeden narediti!" Poslušal je marljivo, kako priprosti narod govori ter dobre besede izmej naroda vpeljal v književni jezik. A učil se je tudi od starejših dobrih prijateljev; oziral se je mnogo na staro - slovenščino in na druga slovanska narečja. Na podlogi vsega tega je likal in čistil slovenščino! Tudi je marljivo nabiral lepe, narodne pesni ter na podlogi le - teh skušal zlagati druge umetne pesni!
Vodnik je bil slovenskemu narodu res vodnik! Njegovi, po večem nadarjeni učenci, posnemajoči priljubljenega jim učitelja, jeli so vsled njegovega prigovarjanja pisati in delati za narod. Na tak način je vzbudil bil Vodnik kaj živahno delovanje za našo milo narodno stvar, in zato se ž njim začenja tudi nova doba v našega slovstva zgodovini!
Da tacega moža hvaležni narod slovenski ni pozabil in nikdar pozabil ne bode, umevno je samo po sebi! Uže 1858. 1. o svečnici se je v Ljubljani obhajala kaj slovesno stoletnica Vodnikovega rojstva; 1859.1. pa se je priobčil „Vodnikov Spominek", knjiga, katera obsega Vodnikovo podobo in nadroben popis živenja tega za narod zaslužnega moža. Mnogi pesniki so v pesnicah slavili Vodnikovo ime; a tudi po vsem Slovenskem se vsako leto napravljajo „besede" in „veselice" Vodniku v čast in slavo!
Pripovedke iz zgodovine avstrijskih vladarjev.
YII.
Cesar Rudolf I. in Jakob Müller.
Predno je še grof Rudolf Habsburški cesar postal, bil je Jfkob Müller njegov odločen in hud sovražnik. Nekaterega je že izmej Rudolfevih ljudi napadel na cesti, ga otolkel, na ta ali oni način poškodoval in vznemirjal, kadar in kjer je koli mogel. Bil je velik in močen. Nekoč pa se primeri, da ugleda z več jezdici Rudolfa nasproti priti, on pa je bi! sam — bilo je v Draždanih na polji pri reki Elbi; takoj skoči pod most, hlače potisne doli na pete, kakor bi hotel opravljati — potrebo. Rudolf jezdi naravnost proti njemu in mu zakliče: „Zdaj se pa le pripravi, tebi zdaj velja, brani se kakor veš in znaš!" Müller pa mu na to pravi: „Če ste vrli vitez, tak me v tem stanu ne napadajte, počakajte vsaj, da si hlače gor potegnem!" Ko mu Rudolf obljubi, da mu prej nič ne stori, da se napravi, mu odvrne Müller: „No, tak naj mi j'h pa le sv.Velten gor potegne, jaz si jih ne bom". Ko je Rudolf videl, da v tem stanu nemore nič žnjim začeti, ga vzame domov, kjer ga v kratkem tako za sebe pridobi, da je b;l v bodoče njegov najboljši, najrabljivejši in najzvestejši služabnik.
Ko se je Rudolf v nekem boji z Regensberškim sam predaleč mej sovražnike spustil, so ga ti tako močno obsuli in vstrajno napadali, da mu je že za življenje trdo šlo; ko so mu že konja izpod sedla ub'li, je še sklenil se boriti do zadnjega zdihljeja. Branil se je res prav junaško, pa ker je bil sam proti tolikim, ga je le bran močno utrudila in skoraj bi bil že obnemagal. Na jedenkrat prileti J. Müller in se sč svojim konjem zažene mej tropo sovražnih nasprotn'kov, kateri so Rudolfa obdajali; seka na levo in desno, da si napravi pot do Rudolfa, vzame ga na svojega konja in žnjim odjaha, ter ga tako reši smrtne nevarnosti.
Ko je Rudolf cesar postal, bil je Jakob Müller mej prvimi, ki jih je povzdignil, v viteški stan; obdaroval ga je s posestvi in mu dal visoko službo. Ko so knezi, čudeči se temu odlikovanju, povpraševali po vzrokih, jim Rudolf pripoveduje o tem slučaji v boji z Regensberžani in jim še dostavlja: „Ker mi je zdaj Bog dal oblast milosti deliti, delim jih najprej onim, ki so si prvi zame zaslug pridobili; in to naj bo diugim v vzgled, kako jaz poplačujem zveste in spretne sluge."*)
VIII.
Kak6 malo je Rudolf I. čislal nališpano obleko.
Ko je češki kralj Otokar prišel k cesarju Rudolfu I., da bi mu pokorščino in zvestobo prisegel ter od njega fevde vzprejel, bil je sila drago opravljen sč sijajnim spremstvom. Rudolf pa je te obrede hotel opraviti v svoji navadni sivi suknji. Ko so mu njegovi prijatelji prigovarjali, naj se vsaj enako bogato obleče, kakor je Otokar, da ne bode on kot fevdni gospod slabše oblečen od svojega podložnika (vazala), jim Rudolf odvrne: „Otokar je češče zasmehoval mojo sivo suknjo, a zdaj je prišel čas, in obrnilo se je, da bode moja siva suknja zasmehovala njega. Bojevnikova čast je v tem, da ima dobro opravo in da jo ume hrabro rabiti, ne pa v prevzetnih, gizdavih oblačilih". **)
Da bomo Rudolfove besede, zgoraj navedene, lože umeli, naj navedem še nekatera pojasnila.
*) Erzählungen und Anekdoten etc. Pis.
**) Fugger'a Spiegel der Ehren des Erzhauses Oesterreich. Nürnberg, 1 68.
Kakor nam poroča neka pripovedka iz druzega v;ra*), je bil grof Rudolf, predno je cesar postal, dvorski maršal pri češkem kralji Otokarji od 1255. 1. počenši, in se je žnjim bojeval zoper Pruse; Prusi so bili v tej vojski premagani. Takrat se je sezidalo tudi mesto Königsberg.
Pozneje se je Rudolf bojeval kot dvorski maršal zoper kralja Belo IV. na Oger-skem 1260.1. Ko je pa Rudolf cesar postal, se je Otokar ustavljal, da bi ga pripoznaval v tej časti, katero pridobiti si je on zastonj prizadeval; jako težko je bilo Otokarju pokorščino obljubiti in zvestobo priseči Rudolfu, kateri je bil prej njegov služabnik, zdaj pa naj bi bil njegov gospod, in od njega naj bi on fevde vzprejel! Posebno pa je še Otokarja jezilo to, da je Rudolf kot ubogi grof prišel do cesarske časti, a on imoviti kralj je ni mogel doseči. Po tej raztolmačbi se bodo prej navedene besede Rudolfove lože umele.
Rudolf se je bajde samo jedenkrat dragoceno oblekel in sijajno opravil, in to takrat, ko je šel k papežu Gregorju X. Takrat je uporabil 18.000 gld., daje sebe, svojo soprogo in otroke dostojno oblekel. Drugače pa je svoja oblačila le malo izpreminjal; v kaki dolgotrajajoči vojski se ni sramoval nositi zakrpane spodnje suknje.
IX.
Cesar Rudolf I. moder sodnik.
Neki trgovec iz Bukovca (Lübeck) da nekemu krčmarju v Erfurtu precejšnjo svöto denarja spraviti brez pisem in brez prič. Ko se trgovec čez nekaj časa povrne in od krčmarja shranjeni denar nazaj zahteva, krčmar vso stvar taji, in noče o shranjenem denarji ničesa vedeti. Trgovca je to močno jezilo in spravil je tožbo pred cesarja Rudolfa, ter krčmarja obdolžuje sleparije, in ga prosi v tej zadevi sodnijske pomoči. Rudolf za-toženca pred se pokliče, ta pa nasprotno toži trgovca, da ga obrekuje, da on trgovca še ne pozna, da ga še nikoli ni videl in da torej od njega on nikoli nobenega denarja vzprejel ni. Poslednjič krčmar prosi cesarja, naj tožilca obsodi k primernemu zadostenju. Cesar pa je po svoji navadi izprašal vse okolščine ter vedno iz obraza bral notranje občutke tožitelju in točencu. Pri trgovcu je opazoval neko notranjo tužnost med tem ko je na krčmarjevem obrazu zasledoval neko sumljivo predrznost. Iz tega je sklepal, da bi utegnilo le nekaj biti na stvari. Da bi pa zanesljiveje do resnice mogel priti, in to je bilo tem teže, ker trgovec ni imel niti prič niti druzih dokazov, se je posluževal nekega posebnega sredstva, katerega mu je ravno slučajnost nanesla. Krčmar je imel namreč na svojem pasu obešen lep mošnjiček se svilnimi kočami obšitega in bogato se srebrom obkovanega. — Ko je Rudolf med tem nekega druzega došlega poslanca poslušal, zrl je neprestano na krčmarjev mošniček. Krčmar pa je bil ponosen na to in si je mislil, da Rudolfu gotovo ta mošnjič močno dopada, zato ga sname in ga mu pokloni. Cesar vzame darilo in ga ven odnese. Ta mošnjiček pošlje po svojem slugu krčmarjevi ženi z naročilom, da naj mu tisti trgovcev denar izroči. Žena spoznavša mošnjiček svojega moža, ni slutila nič hudega, prinese omenjeni denar in ga izroči strežaju. Rudolf pa je mej tem, dokler se je sluga vrnil, velel tožitelju, kateri je že svojo tožbo izgubljeno mislil, ves dogodek vnovič povedati in ravno tako tudi ponoviti njegove ugovore tožencu, kateri si je svojo pritožbo že dobljeno mislil. Ker krčmar še vedno noče obstati in trdovratno laže, pokaže Rudolf mošnjič z omenjenim denarjem, katerega je trgovec kot svojega spoznal. Tako je prišla krčmarjeva prevara na dan. Rudolf potem trgovcu njegov denar vrne, krčmarja pa izroči mestni sodniji, katera ga je baje obsodila na vešala.
*) Schinidt's Geschichte der Deutscheu. Wien, 1785. B. V. Na str. 31. Pis.
S tem dogodkom si je Rudolf pridobil izvanredno zaupanje in spoštovanje svojih podložnikov. *)	V. Jarec.
(Glej „Vrtec" 1878. leta, ter primerjaj ravno to pripovedko, katera je pa posneta po nekem drugem viru. Pis.)
Ukaz ministra za bogočastje in nk
z 22. novembra 1884. 1., štev. 18180., o razredbi učencev
v ljudskih šolah.
Odnašaje se na točko 3. tukajšnjega ukaza z 12. februvarja 1884. L, štev. 23122., urejujem, da se dalje izpreminja §. 20. šolskega in učnega reda z 20. avgusta 1870. 1., štev. 7648., kakor tudi v obrazecu k tukajšnjemu ukazu z 2. aprila 1873. 1., štev. 14802., navedeni lestvici (škali) za rede tako-le:
V uradnih spisih na splošnih ljudskih in meščanskih šolah naj se nravnost e.čencev zaznamuje z besedami: „popolnoma lepa, lepa, manj lepa, ne lepa"; napredek učencev z besedami: „prav dobro, dobro, zadostno, komaj zadostno, nezadostno"; in pridnost učencev z besedami: „vztrajna, dovoljina (ugodna), neenakomerna, malehna". Samo po sebi se opomuja, da naj se ta oznamenila v spričalih, imenikih in sploh v vseh uradnih spisih v ljudskih šolah povsod rabijo za posamezne učne predmete, kakor jih odločuje postava z 2. maja 1883. 1., d-ž. zak. štev. 53.
© q p i m L
Iz Zagreba. (Poziv.) Hrvatski pedagogijsko-književni sbor imati če 31. prosinca (dec.) t. g. u 9 sati prije podne XIII. redovitu glavnu skupštinu sa proslavom dvadesetpetgodišnjice »Napredka« u sgradi više djevojačke škole, u Dugoj ulici broj 32., sa sljodečim dnevnim redom: 1. Govor predsjednikov. 2. Izvještaj tajnikov. 3. Izvještaj blagajnikov. 4. Izvještaj knjižničara i odpravnika društvenih knjiga. 5. Proglasit če se proračun za god. 1885. 6. Izbor revizionalnog odbora. 7. Izbor novih članova. 8. Predloži pojedinih članova. 9. Izbor predsjednika, tajnika i blagajnika. 10. »Ručni rad i pedagogija«, razprava Ante Čuvaja. (Štampana u 31., 32., 33. i 34. broju ovogodišnjega »Napredka«). 11. »Sokrat i jedan primjer sokratičke ili heurističke metode.« Predavanje Andrije (Jurčiča.
Predskupština je 30. prosinca u 5 sati na večer u prostorijah sbora. — U tu skupštinu po-zivlju se najučtivije p. n. gg. počastni, pravi i dopisujuči članovi a dobro su došla i ostala gg. učitelji kao gosti. — Po §. 4. poslovnika mogu izvanjski članovi i pismeno podnieti svoje predloge, pak se ovim naročito umoljavaju, ako ne misle doci na tu skupštinu, da o veoma znamenitom pitanju »Kučni rad i pedagogija« svakako podnesu pismeno svoje mnienje.
U Zagrebu, 27. studenoga 1884.
Za upravljajuči odbor hrv. ped.-književnoga sbora: Ivan Filipovič,	Milan Kobali,
predsednik.	tajnik.
S Trate. (Čast, komur čast!) Ni se malo čuditi, da ima hribovsko ljudstvo tako nagnenje in veselje do šolske omike, ki je vsakemu ljudstvu jako potrebna in koristna. Ne nahaja se nikjer taka navdušenost do šole, kakor ravno v Poljanski dolini nad Loko. Tu v tej dolini nahajati se dve dvorazrednici v Poljanah in na Trati in sicer v obeh šolah tudi prav primerno stanovanje za oba učitelja, kar je gotovo čast obema srenjama! Dalje v tej dolini stoje še Žire s tri-razrednico in čipkarsko šolo. Od kod taka navdušenost, to nam spričujejo slavna imena Tavčarjev, Jesenkov, Debeljakov, Mrakov in drugih, ki še žive po daljnih delih sveta. Pri nas na Trati pa so nam ti podvzetni možje postavili tako veličastno poslopje z dvema vrtoma za oba učitelja, da
*) Erzählungen und Anekdoten etc. — po Fugger's Spiegel etc.
Pis.
pošteno zasluži ime »palača«. Pa ni čuda, saj se še vidijo živinske staje posameznih posestnikov, da sem mimo peljaje vprašal: »Je li to cerkev?« Čude se, mislim si, da kaj tacega le vsa vas zmore, ne pa poedini kmetovalci. K naši šoli pa je pripomogla dokaj tudi slavna vlada, pravijo, da so dobili do 1500 gld. »Kdor prosi, slobodno nosi, in kdor trka, se mu odpre.« Tako je trkal za tukajšnjo dvorazrednico najbolj zdanji, jako skušeni prvomestnik kraj. šol. sveta, gosp. Gregor Jezeršek, brat tukajšnjega c. kr. poštarja. Koliko se je trudil, da je prostor kupil, da se je dozidalo, in za notranjo opravo se ravno sedaj posebno prizadeva. Tedaj čast, komur čast!
L. K—c, Tratarski.
Iz Železnikov, v dan 19. novembra t. 1. (Ve sel j e in žalost. *) Po večletni navadi smo tudi letos god naše visoko-slavne deželne matere in presvitle cesarice Elizabete prav veselo in primerno z našo šolsko mladino praznovali. Ob 3/48 zjutraj snidila se je mladina v šolski dvorani, katere sprednja stran bila je v sredi z lepo doprsno sliko presvitle cesarice, nad njo z državnim in deželnim grbom, ob straneh pa z raznovrstnimi zastavami ozališana. Ob 8. uri šla je mladina paroma k sv. maši; po skončanem sv. obredu pa seje povrnila zopet v šolo nazaj, kjer se ji je najpred v primernem ogovoru razložil pomen slavnosti; potem opravila se je za dušni in telesni blagor presvetle vladarice in cesarice pobožna molitev. K sklepu odpela sta se prvi in zadnji oddelek cesarske pesmi. Temu je sledilo obdarovanje mladine z raznimi pisnimi sešitki, s katerim je našo šolo tudi letos prav velikodušno obdarovala dobro-znana naša »Narodna Šola«.
A, — stari pregovor pravi, da ni ga veselja brez žalosti. Predno je namreč mladina odhajala iz šole, vstopili so kot zadnji dan svojega bivanja v našem trgu bivši tukajšnji občeljubljeni gosp. kaplan in katehet Leopold Zaletel, da bi se po štiriletnem trudapolnem in marljivem delovanji v njej poslovili od nje in mladine. Ganjeni so otroci poslušali zadnje opomine in slovilne besede svojega ljubljenega g. kateheta, ter vzprejeli od njih v spomin lepe podobice in svetinjice; učenka Terezija Demšar pa se jim je zahvalila v imenu vse šole za lepe pouke; prosila jih za odpuščanje vseh razžaljenj, in želela jim Božjo pomoč pri vseh njihovih prihodnjih delih in opravilih.
Šolskega pouka tudi letos ta dan popoludne ni bilo.	Jos. Leviinik,
učitelj in načelnik kraj. šol. svčta.
Iz Velfesovega, v dan 11. decembra 1884. 1. Odbor »Narodne Šole« je moj nasvet, da bi se v vsakem šolskem okraji naprosil po jeden učitelj, ki bi tovariše svoje nagovarjal, naj pristopijo temu društvu, razširil tako, da je naprosil v vsakem šolskem okraji na Kranjskem po dva ali tri učitelje-poverjenike. Ker sem sam mej poverjeniki, bodi mi oproščeno, če tukaj tovarišem svojim naznanjam misel svojo, kako bi se ta častna naloga po mojih mislih dobro zvrše-vala. Vsak poverjenik vplivaj na gospodičine in gospode učitelje (ki so v obližji njegovem), naj pristopijo na pr. z doneskom po 1 gld., ali po razmerji darežljivosti svoje še po več k »Narodni Šoli«, kateri za to ne zahtevajo nikakih pomagal, potrebnih za šolski pouk. Šolske voditelje nagovarjaj, naj skrbe pri krajevnih šolskih svetih, kadar bodo ti sestavljali letni proračun o šolskih potrebščinah, da zabeležijo vsoto 3, 4, 5 gld. (ali še po več, ozirajoč se na število ubogih šolskih otrok) za pisanke itd. Po jeden goldinar pusti vsak krajevni šolski svet (kakor učiteljice in učitelji) »Narodni Šoli« za glavnico, a za ostalo vsoto mu pošlje društvo (po naročilu šolskega vodstva) raznih učnih pomagal.
»Narodna Šola« bode za te novce poslala vpisanim ljudskim šolam mnogo več teh pomagal , nego li bi se jih moglo za vse proračunjane novce nakupiti v prodajalnicah. — Mislim, ako delamo tako, ni nam dolgo čakati, da prične »Narodna Šola« z glavnico svojo vršiti svoj blagi in koristni nalog — učitelji slovenski bodemo potem vender kaj književnega berila za našo šolsko mladino spravili na dan. Ni res, da bode takov davek težak učiteljstvu slovenskemu ali občinam kmetskim, če vemo kakšen nalog zvršujemu s tem.
Koliko žrtvuje v jednako svrho na pr. češko ali hrvatsko učiteljstvo — slovensko bi se v tem poleg onih malo ne imenovati ne smelo. Torej na delo, pomozi nam Bog in sreča junaška!
Miha Kos.
Iz Ljubljane. Iz mestnega zbora. V seji 2. t. m. je g. dr. Tavčar v imenu šolskega oddelka poročal o ustanovljenji ljudske šole z nemškim učnim jezikom. Po obširnem opisu na-svetoval je naslednjo resolucijo: Glede na to, da se po dozdanjem preiskavanji ni določilo povprečno število nemških otrok, ki so zadnjih pet let obiskovali mestne ljudske učilnice, glede na to, da sta gospod naučni minister, kakor tudi gospod okrajni šolski nadzornik, potrebo nemških ljudskih
*) Zakasnjeno. Vredn.
sol v Ljubljani s tem dokazati hotela, da sta se ozirala na želje slovenskih starišev in glede na to, da se je tedaj pri dozdanjem preiskavanji ozir jemalo tudi na otroke slovenskih starišev, — kar je proti jasnemu predpisu zakona — se mestni zastop nikakor ne more prepričati o potrebi nemške ljudske šole, ki naj bi se na občinske stroške ustanovila v Ljubljani; pač pa mora mestni zastop izreči, da na podlogi dozdanjega preiskovanja, ki ne zadostuje postavnim predpisom, za »daj he bode ustanovil niti samostojne ljudske mestne učilnice z nemškim učnim jezikom, niti liemških paralelk na že obstoječih ljudskih mestnih učilnicah. Glede na to, da SO se mestne ljudske učilnice z ukazom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. julija 1884. 1., štev. 132i-> strogo zopet ponemčile in glede na to, da so tedaj te učilnice čisto take, kakor so bile v časih, ko je še nemška stranka vodila mestne zadeve Ljubljanske, mora mestni zastop tudi izreči, da sta peticija nekaterih Ljubljanskih meščanov, kakor tudi sklep kranjske hranilnice vsled zgornejšega ukaza in vsled zopetnega strogega ponemčenja mestnih ljudskih šol nepotrebna postala in da nema mestni zastop nikakega povoda več, pečati se z omenjeno peticijo in omenjenim sklepom!« Dr. vitez Blei weis po obširnem utemeljenji stavi sledeči predlog: 1. S šolskim letom 1885. počenši se na jedni mestni ljudski deški in na jedni mestni dekliški šoli odpre po jeden razred z nemškim učnim jezikom. 2. Magistratu se naroča: a) Ta sklep naznaniti c. kr. deželnemu šolskemu svetu z dostavkom, da mestni zbor pričakuje, da bode brez zamude stopil zopet v veljavo od mestnega zbora sklenjeni učni načrt za slovenske ljudske šole; b) nastaviti potrebno učno osobje in najeti dve sobi, da se leta 1885. odpreti nemški paralelki za otroke nemške narodnosti. Gospod podžupan Petričič podpira ta predlog, dasi je prepričan, da nemške ljudske šole ni potreba, ker imajo Nemci z vadnično šolo in drugim privatnim zavodom nemških učilnic dovolj. Govornik misli, da se bode nemška šola dovela ad absurdum, a biti mora čisto nemška, v nji se ne sme slovenski ničesa poučevati, pötem bomo videli, ali bodo Nemci pošiljali svoje otroke v njo. Mestni odbornik Hribar je v krepkem govoru podpiral resolucijo šolskega odseka. Mestni odbornik dr. Zamik je predlagal, naj se, ker nemarno v Ljubljani nobenih slovenskih ljudskih šol, preide o vsej stvari na dnevni red. Poročevalec g. dr. Tavčar je temeljito branil predlog šolskega odseka. Pri glasovanji zavrže se g. dr. Zarnika predlog, da se preide na dnevni red z vsemi proti trem glasom (dr. Zarnik, dr. Drč in Počivalnik), predlog dr. viteza B1 e i w e i s a z desetimi proti sedmim glasom (dr. vitez Bleiweis, Petričič, Kušar, Murnik, Žužek, Pakič in Ničman). Slednjič vzprejme se resolucija šolskega odseka. Zanjo so glasovali mestni odborniki: Bayer, Hribar, dr. Tavčar, Počivalnik, Valentinčič, dr. Drč, dr. Zarnik, Kolman, Gogala in Ledenik.
Dalje poroča v imenu šolskega oddelka mestni odbornik g. Gogala o prošnji učiteljice Ernestine Kernove za petletnico. Poročevalec predlaga, naj se Ernestini Kernovi dovoli petletnica z dnem prvega novembra 1883. 1. počenši. — Predlog se vzprejme.
Dalje predlaga poročevalec: Reši naj se vprašanje glede petletnic, in sicer da imajo učitelji pravico do petletnic še le tedaj, ko je preteklo pet let od tistega časa, ko so se v višjo plačo pomaknili, ali se jim je plača povišala. Ta sklep pa naj ne velja glede tistih petletnic, katere so se prej dovolile. — Predlog se vzprejme. (Ne vemo, kako se bode to ujemalo s pravnimi razmerami učiteljev!)	(Po „Slov. Nar.")
—	Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta za Kranjsko 4. de c. t. 1. Deželni šolski svet je po obširni debati sklenil: a) Mestni občini Ljubljanski je napraviti do pri-četka šolskega leta 1885/86. jedno javno ljudsko šolo za dečke in jedno za deklice z nemškim učnim jezikom; obe šoli se bodeti razširjali v zmislu §. 11. dež. šolskega zakona z dne 2. maja 1883. b) Ob istem času z ustanovo teh šol z nemškim učnim jezikom je po vseh drugih javnih ljudskih šolah mesta Ljubljanskega slovenščino vpeljati kot učni jezik za vse predmete, in sicer sukcesivno, t. j. leto za letom, dočim se nemščina uvede kot obligaten predmet, pričenši s III. razredom.
—	Mil. gosp. knez in škof dr. Jakob Misija dospel je v Ljubljano preteč, četrtek 11. t. m. ob '/2 2. uri popoludne. Pričakovala ga je mej drugo množico ljudstva tudi mladina iz vseh Ljubljanskih šol. Na kolodvoru je novega knezoškofa mej drugimi tudi pozdravil mestni župan g. Grasselli. Rekel je, da je bil na žalost prebivalstva vse Kranjske, sosebno stolnega mesta Ljubljane, sedež Ljubljanske vladikovine izpraznjen. Tem večjim veseljem pozdravilo je posebno stolno mesto Ljubljansko imenovanje novega vladike, in gotovo se ne bode motil prisotni mestni zastop Ljubljanski, ako uvaža željo, da bode novi prevzvišeni vladika prijatelj stolnemu mestu in da bode pospeševal istega napredek in razvoj. Novi knezoškof odgovoril je izrazujoč srčno zahvalo mestu Ljubljanskemu, posebno mestnemu zastopu in zagotavlja, da se bode z vsemi svojimi silami trudil, da bode zaupanje, katero se mu izkazuje, tudi opravičil.
—	Diploma za prvega častnega uda »Narodne Šole« je izgotovljena. S tem izvršil je odbor tudi ukrep občnega zbora z dne 10. septembra t. 1., da se izvoljenemu častnemu udu izdela diploma.
Odboru je bilo veliko na tem, da se visokorodnemu gospodu, častnemu udu, izroči diploma čim najbolj mogoče okusno izdelana. Trudaljubivi gospod društveni predsednik obrnil se je zaradi tega pismeno na gospoda dr. viteza Močnika se prošnjo, naj bi mu le-ta blagovoljno poslal svoj vitežki grb, da z njim odičimo diplomo njemu namenjeno. Visokorodni gospod poslal je svoj grb, ter pisal gospodu predsedniku to-le pismo:
Vaše Blagorodje!
Odlikovanje, katero mi je slavno društvo »Narodna Šola« naklonilo, izvolivši me častnim članom, in o čemur mi Vaše Blagorodje sporoča v Svojem velecenjenem listu z dne 16. novembra t. 1., me je prav prijetno iznenadilo. V svesti sem si sicer, da tega odlikovanja nijsem zaslužil; moje uiadno delovanje za časa, ko mi je bilo izročeno nadzorstvo ljudskih šol, pripadlo je — žal — jako neugodni dobi, ko je pri najbolji volji in pri vsej sili le malo bilo doseči mogoče. Razvoju vašega ljudskega šolstva sem pa vedno sledil z največjim zanimanjem, in jako me veseli, da so se razmere osobito v zadnjih letih zboljšale, in da vaše šolstvo z ozirom na svojo kulturno in narodno nalogo zdaj vzbuja najlepše nade. In da se to uresniči, je tudi vaše društvo bistveno poklicano, pripomoči mu z materijelnimi od njega prihajajočimi podporami. Vašemu slavnemu društvu želim torej vsikdar najboljše uspehe in prosim, da s tem zagotovilom istemu izvolite izraziti mojo najsrčnejo zahvalo.
Da si slavno društvo nareja troške z izdelovanjem moje diplome, mi je žal, ter bi se bilo to lehko opustilo; da pa Vaši želji vstrežem, pošiljam Vam pod križnim ovitkom svoj ponarejeni grb.
Kot mali donesek za blage namene »Narodni Šoli« dodajem 30 gld., ter imam čast z odličnim spoštovanjem beležiti se Vašemu Blagorodju najudanejši	ynm vitez ^¿nif,
c. kr. deželni šolski nadzornik v p.
Bog dal, da bi našel za našo »Narodno Šolo« tolikanj vneti, požrtvovalni in sploh prezasluženi gospod mnogo posnemalcev. — Občna želja je, da naj bi »Narodna Šola« po več blaga dajala revnim šolam. Kako neskončno rada bi to storila, ako bi bilo mogoče; toda »ut desint vires«. Predsednik, ki je tudi upravnik »Narodne Šole«, toži vedno o skromnih dohodkih in o prevelikih troških. Osodepolnega »kraha« se sicer še ni bati, a reducirati bo treba kvantiteto darov, če se ne obrne na bolje. Srčna želja naša je, da nam novo leto nakloni veliko takih dobrotnikov, kakor ga imamo dozdaj edino le v osobi visokorodnega in dobrotnega gospoda dr. Frana viteza Močnika!	_j. _
—	Telegram z Dunaja v dan 13. decembra. Današnja „Wiener Zeitung" naznanja: Svetovalec Smole j imenovan nadzornikom nad ljudskimi in srednjimi šolami Kranjskimi, profesor Šuman ravnateljem gimnazije Ljubljanske.
Razpis učiteljske službe.
Na Kranjskem. V Novomeškem šolskem okraji: na enorazrednici v Zagradcu s 400 gld. letne plače in s stanovanjem. Prošnje pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Novem mestu do 20. dec. t. 1.
Premene pri učitelj stvu.
Na Kranjskem. G. M. Šribar, potrjeni učiteljski pripravnik, pride na Studenec; g. A. Jezeršek (s Štajerskega) pride na Bransko. (Oba v Krškem okraji.) — G. Fr. Šif-rer, potrjeni pripravnik, pride v Stari trg pri Ložu. — C. J. Anžiček, zač. učitelj v Črmoš-nicah, pride v Metliko, in učiteljica gospdčina M. Vruss iz Mirne Peči v Kostanjevico. Za trdno sta postavljena: g. A. Tri plat, učitelj na Koroški Beli, in g. Herman Venedig, učitelj v Poljanici. Gspdč. Ter. S trle. učiteljica v Staremtrgu pri Ložu, pride za trdno v Gorje na Gorenjsko. — K. J o s. Reich, potrj. pripravnik, dobil je II. učit. službo na Vinic i.
Odgovorni urednik Andrej Praprotnik.
Tiskar in založnik J. B. Milic.