Lato XX.f št. 7. V organizaciji jo met, kolikor moli — toliko pravico. Izhaja 16. in 25. dne v mesecu. Dopisi morajo biti frankirani In podpisani ter opremljeni s štampiljko dot. organizacije. Stanc posamezna številka Dla 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—. Oglasi po ceniku. Rokopisi se ne vračajo. DELAVEC Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 299. STROKOVNI ČASOPIS. Čekovni račun štev. 13j62. Telelon interurban štev. 3478. Dela vsem delavcem! Kritična zima mineva. V najkrajšem času poteče vsakršna možnost, da bi dobivali nezaposleni podpore v svoji veliki bedi. Veliki boji našili organizacij so dosegli, da so poskrbele država in občine to zimo nekaj podpor v denarju in hrani. Tako naše organizacije kakor delavske zbor nice so storile vse, da ne bi naši nezaposleni ostali brez kruha. Vse blagajne, na katere se je moglo računati, so izpraznjene. Sedaj je edini izhod nova zaposlitev. Z veliko tesnobo množica nezaposlenih delavcev, žen in nameščencev, starih in mladih, misli na to: ali |>o. morda le mogoče najti zaposlitev. To je danes največia in najtežja briga. Nezaposlenih delavcev in nameščencev se ne sine prepustiti same sebi. Dolžnost vse javnosti je, v*eh javnih ustanov, cele družbe, da se vpraša: kje se bodo zaposlili in od česa bodo živeli ti ljudje in žene? Ni jih majhno število. Minister socialne politike je potrdil v narodni skupščini, da je samo po znižanju števila članstva v delavskem zavarovanju več kot stotisoč nezaposlen h. In če se upošteva še one. ki ne spadajo v zavarovanje, se zdi, da je sigurno dvestotisoč nezaposlenih. Ni resnica, da bi se ne moglo ničesar storiti za njih zaposlitev. Ni resnica, da je treba čakati, da kapitalisti nalože svoj kapital v nova podjetja in da se prične delo. Denar se kapitalistom lahko vzame z javnimi posojili za javna dela. Ali tudi brez tega je pri današnjih delih mnogo mest, mnogo več mest tudi za nezaposlene. Ni treba pač dovoljevati, da so oni, ki so zaposleni protizakonito, naravnost živinsko izkoriščani in uničevani po delodajalcih. Naj se delovni čas po vseh tovarnah In delavnicah ter pri vseh stavbah skrajša na osem ur dnevno in precej velik del nezaposlenih bo takoj zaposlen. Zveza stavbinskih delavcev je s številkami dokazala, da bi se bilo moglo ob osemurnem delavniku zaposliti samo v stavbstvu v minulem letu ne ie vse strokovne stavbne delavce in pomožno delavstvo, marveč bi se bilo moglo sprejemati tudi delavce iz drugih strok. Prav isto velja za predilniške tovarne, kjer bi, poleg profesionalnih tekstilnih delavcev. lahko dobilo kruha še tisoče ljudi in žen. Kaj torej zahtevamo? Ba se spoštuje zakon, da se nezaposleni ne tirajo v breme družbe, če je zanje dela. Delo se jim jemlje samo, ker se dopušča poslodavcem, eksploatator-jem, da vzamejo delavcem in delavkami vse do golega življenja, in druge pa vsiljujejo kot prosjake v breme ostalim državljanom. Zato, ker se ne spoštuje zakon o osemurnem delovnem času, niso samo delavci, marveč tudi ostali državljani predmet kapitalistične eksploatacije. »R. N.« B. KakSno je naSe delavstvo? (Dopis iz industrijskega kraja.) Gospodarska kriza in z njo vred brezplačno praznovanje šihtov kar po cele tedne in mesece, traja dalje in ni nikakega izgleda, da bi se stvar omahla. Delavstvo je na koncu svoje moči, izmozgano do skrajnosti, a se ne mara znajti v tej neznosni situaciji. Jadikuje in pričakuje rešitve DELA, DELA . . . Pomlad je tu ... Podpore za brezposelne skopnevajo, blagajne so izpraznjene. Velikim borbam in naporom naših strokovnih organizacij je uspelo, da so občine, banovine in država dale vsaj nekaj sredstev za podpiranje brezposelnih v tej zimi, ki odhaja. Skromne so bile sicer te podpore. Naše strokovne organizacije in Delavske zbornice so naredile vse, kar je bilo v današnjih časih sploh le mogoče, da so brezposelnim priborile vsaj majhen košček kruha. Strokovne organizacije same so globoko posegale v svoje rezerve in organizirani delavci, ki jih je zadela brezposelnost, so čutili, kako koristna je organizacija tudi ob takih prilikah. In sedaj — blagajne so prazne ... Sedaj je še edina nada, da se najde delo... Z veliko skrbjo gleda nešteto brezposelnih delavcev in nameščencev, moških in žensk, starih in mladih, kako najti delo, to veliko sfingo, ki daje kruh. TA SKRB JE ENA OD NAJVEČJIH IN NAJTEŽJIH SKRBI. Brezposelno delavstvo in nameščenstvo se ne sme prepustiti samemu sebi! Dolžnost vse javnosti, vseh ustanov, vse človeške družbe, najbolj pa tistega dela družbe, ki je sit in ima še vsega dovolj, je, da reče: TI BREZPOSELNI MORAJO DOBITI DELO! Teh ni malo. Minister socialne politike je v Narodni skupščini potrdil, da je samo na podlagi padca članstva pri Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev čez stotisoč brezposelnih. In če se prišteje k temu še tiste, ki niso zabeleženi pri Okrožnih uradih, potem je gotovo nad dvestotisoč brezposelnih. NI RES, DA BI SE NE MOGLO NIČESAR UKRENITI, DA BI DOBILI DELO! NI RES, DA SE NAJ POČAKA, DA KAPITALISTI VLOŽIJO SVOJ DENAR V NOVA PODJETJA IN SE BO TAKO DOBILO DELO! Denar se lahko kapitalistom vzame z javnimi posojili ter tako vloži v javna dela. Ali poleg tega je še mnogo dela za brezposelne. Naj se strogo uporablja zakon o zaščiti delavcev! Naj se strogo pazi, da tisti delavci, ki so sedaj še zaposleni, ne bodo izkoriščani od delodajalca, da preneha čezurno in akordno delo. NAJ SE DELOVNI CAS V VSEH TOVARNAH IN DELAVNICAH IN POVSOD SKRAJŠA NA 8 URNIK, ALI CELO NA 40 URNI TEDEN. VIDELI BOSTE, DA BODO BREZPOSELNI PO OGROMNI VEČINI ZAPOSLENI. Pri 8 urnem delavniku bi samo stavbinska stroka v pretekli sezoni lahko zaposlila stavbince-prolesioniste in pomožne delavce in še drugo delavstvo. Isto bi se zgodilo v tekstilnih tovarnah in v drugih obratih, kjer izkoriščajo delavstvo, posebno ženske, celo preko 10 ur na dan. IN CE BI SE UVELJAVIL 40 URNI TEDEN, BI BREZPOSELNOST PRENEHALA, GOSPODARSKO BLAGOSTANJE BI SE VRNILO, ZATO ZAHTEVAMO, DA NAJ SE POVSOD, KJER JE V VELJA- VI 10 URNIK, SKRAJŠA NA 8 URNIK. POVSOD, KJER JE SEDAJ 8 URNIK, NAJ SE UVEDE 40 URNI TEDNIK, — VSE TO, SEVEDA, BREZ VSAKEGA ZNIŽANJA MEZD. Da se ta zahteva uveljavi, da postane meso, delavci in delavke, nameščenci in nameščenke, vsi v svoje strokovne organizacije, strnite falango delav. razreda v mogočen, nezlomljiv MI in brezposelnost bo premagana. B /V« Zato proč z bremenom, ki pomeni več kot 40 urni teden, da bo lahko zopet zasijalo sonce v stanovanja naših brezposelnih sodelavcev in sodelavk! od nekod, toda samo ne ve. od kje nai pride. Veruje v neko nevidno silo, ki bo nekega dne s svojo demonsko močjo zrušila vse, kar je krivičnega in na razvalinah ustvarila nekaj, njim in njihovim življenskim razmeram odgovarjajočega. Toda kaj naj se ustvari, tega ne pove, o tem ne razmišlja in tudi sc ne pusti poučiti, ker bi to bilo po njihovem Antikristovo seme, iz katerega bi vzklila le pregreha in pogubljenje. Debatira, modruje o vsem mogočem, krivem razmerju, a za izhod se zanaša na druge. Razmotriva o Marxu (saj tako pravijo, da baje njegova teorija ni danes aktualna, a od kje to izvedo, ne povedo), čita časopise vseli meščanskih, plasti ter se z njimi opaja in zastruplja še tisto, kar je zdravega ostalo, le onih ne. ki bi jih kot delavstvo moralo čitati (predvsem strokovne in kulturne liste in revije), če bi hoteli dvigniti sebe in svoj razred na višjo družabno stopnjo. Dovolj se jim je nudilo tudi prilike, da so se mogli dvigniti na višji kulturni nivo, če bi jo izrabljali, če bi namesto posedanja in pijančevanja po krčmah, porabili čas za pose-čanje sestankov, shodov, predavanj itd., bi pridobili vsaj minimumi tega, kar bi moderni industrijski delavec moral vedeti. Toda to se ni zgodilo. Vsi dogodki dvajsetega stoletja jih niso mogli preustrojiti, šli so mimo njih. Ni jih spametovala svetovna vojna in jih združila same s seboj in svojim položajem', da bi našli poti, niso se znašli tudi ne po vojni in ne sedaj. Ko se je v letih prosperitete kapitalizem mrzlično organiziral v kartele in truste, racijonaliziral obrate, da je izmozgava! vedno večje dobičke, je delavstvo mirno glodalo svoj košček grenkega kruha vse do izbrur-ha najhujše krize, a tedaj se je čutilo brez moči, da bi se postavilo v bran. Zakaj? Ker niso izrabljali vseh prilik, ki so se jim nudile v svojo korist. Ostali so v zastarelih nazorih svojih dedov in so se oprijeli zastarele individualistične linije, namesto, da bi strnili skupno močno fronto, ki bi bila kos vsaki eventual n osti. Sedaj pomilujejo samega sebe ter so gluhi in slepi za vsa reakcijonarna izvajanja, ki se gode v ostalem svetu. Vendar pa ne spijo večno spanje, kadar je treba kaj ojezikati, izkriti-zirati. Tedaj vedno pokažejo svojo zrelost za vsako demagogijo, če bi bilo treba. Res, nekaj več bi se lahko upravičen« zahtevalo od njih. Saj toliko bi se morali zavedati, da ne bi podcenjevali onih, ki se žrtvujejo njim v prid, ter jim ne skakali ob vsaki priliki v hrbet, ker imajo oni dovolj odbijati enega sovražnika in ne še drugega. S takimi gestami se jemlje avtoriteto zaupnikom in razumljivo je pač, da se vsakdo brani take funkcije, za kar pa se mu očita strahopetnost in to s strani tistih, ki bi morali v prvi vrsti očitati sebi nezavednost, domišljavost in zlobo. Toda izkušnja uči — pravijo. Da. bati pa se je, da bi morda izkušnja predaleč zavedla. Kajti, če se nekega dne pojavi ona sila na nasprotni strani in s svojo demonsko močjo zahteva žrtve, katere naj bi doprinesli zopet le delavci, ne bo časa za blebetanje in iskanje poti, nego se bo treba krepko postaviti v bran, da se ne zruši ono, kar je bilo s trudom priborjenega in da se pribori še kaj novega. To pa je mogoče le tam, kjer so ljudje složni, požrtvovalni in zavedni, da vztrajajo in delujejo z razumevanjem!. Da, papirničarji. ki menite, da ste na pravi poti in da ste sigurni vsega, kar vam pripada, tudi vas bo še učila izkušnja. Takrat pa se boste zavedali svoje individualne ničevosti ter prišli po pomoč v organizacijo, k organizacijskim zaupnikom, kateri pa, ker so zavedni, ne bodo brezbrižni kot ste vi ter bodo storili vse. kar bo v njih močeh. V njih močeh pa je le toliko, kolikor je onih, ki sc zavedajo svojega — jaz sam - nič, mi vsi - moč — ker dandanes je že tako, da je moč le v močni strokovni organizaciji. Zatorej1 nikar ne odlašajte več in sc pridružite nam še ostali da bomo tako storili stoprocentno organizirano fronto, ki bo kos vsaki nepriliki, ki bi prišla v teh težkih časili našega časa na pot. STROKOVNI VESTNIK. KOVINARJI. Strojne tovarne in livarne v Ljubljani S položajem v tem podjetju zaposlenega delavstva se je zadnje čase začelo baviti tudi dnevno časopisje. Za nas mora biti merodajna konstatacija občnega zbora ljubljanskih kovinarjev, ki se je vršil dne 26. febr. 1933 in ki je ugotovil sledeče: ... »da ni kovinarskega podjetja v Sloveniji, v katerem bi bilo delavstvo pahnjeno v tako obupno stanje, kakor pri tem podjetju. Občni zbor je mnenja, da je takemu stanju krivo vodstvo podjetja. Skoraj vsa izvršena in odposlana naročila se vračajo z motivacijo: slaba in nesolidna izdelava. nesoliden materijal. Posledice: redukcija plač delavstvu in nameščencem; odpusti itd., torej vse breme se prevaljuje na rame izstradanega delavstva.« Ponovili smo ugotovitev občnega zbora ljubljanskih kovinarjev in ves razvoj v tem podjetju vam dokazuje, da je ta ugotovitev točna in pravilna. Boriti se za naročila na ta način, da se odpušča in šikanira sposobno delavstvo, mislimo, da ne smie postati praksa, koder je dokazano, da je temu stanju krivo vodstvo podjetja, ki se ne zna s solidnim delom pridobiti odjemalcev niti v Sloveniji. Nami, ki zastopamo interese delavstva, je silno žal, da moramio nekaj takega napisati, vendar nas razmere v to silijo, ker se zavedamo, da bomo s tem delavstvu le koristili in da je dolgočasno molčanje le škodovalo. Vodstvo enega takega podjetja, ki misli, da se da krizo rešiti z lačnimi proletarskimi želodci, gotovo ni sposobno in to najmanj v času, ko je tako visoko zaščitena s carino in devizno zaporo. Verjamemo, da podjetju primanjkuje obratnega kapitala, zato bi bilo nujno potrebno, da vodstvo podjetja začne s štednjo tam, koder je podjetju koristno, ne pa tam, koder je to podjetju v škodo. Odpustilo se je nekaj zelo sposobnih tehničnih uradnikov, dočim je v podjetju ostalo okoli Gospodu Banu Dravske banovine! Živilski delavci dravske banovine, zbrani dne 26. marca 1933 na svojem V. rednem kongresu v Ljubljani, apelirajo na Vas, da blagovolite čimpreje sklicati anketo za noveliza-cijo uredbe o odpiranfu in zapiranju trgovin in obratovališč in pri tej priliki rešiti vprašanje nedeljskega počitka in nočnega dela za pekovsko obrt v Dravski banovini. PREDSEDSTVO KONGRESA. 40 administrativnih uradnikov pri staležu 228 zaposlenega delavstva. Podjetje bo rešilo samo solidno delo in soliden materijal, ne pa šikane delavstva. Podjetje rabi nekaj sposobnih mojstrov, ki poznajo materijal in praktično delo, ne pa teoretikarje, ki delajo na račun lačnih proletarcev razne eksperimente. Torej ne eksperimentov, temveč solidnega produktivnega dela in najožjega sodelovanja z delavstvom. Kar se pa tiče obratnega kapitala pa še to-le: Vodstvo naj se izogne nepotrebnim konfliktom z nameščenci in delavci in denar, ki ga izda za procese, porabi za produkcijo. Slov. Bistrica. Občni zbor Savetza Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Slov. Bistrica, se ie vršil dne 20. marca t. 1. ob 7. uri zvečer v gostilni sodruga Tomažiča v Gornji Bistrici, s sledečim dnevnimi redom: 1. Poročila; a) predsednika, ib) tajnika, c) tblagajnika, d) kontrole. 2. Poročilo oblastnega tajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. Predsediiik sodr. Germ je ©tvoril občni zbor ob 7. uri ter podal izčrpno poročile o delovanju podružnic« v preteklem letu. Iz poročila je bilo razvidno, da je bila podružnica v preteklem letu jako agilna ter ima zaznamovati prav lepe uspehe, osobito na agitacijskem polju. Sodrugoim ije uspelo, da so si ustanovili 100% organizacijo in s svojim nastopom pripomogli, da se je sklenila kolektivna pogodba, katera jim zasigura njihove temeljne plače in zakonske dajatve. Blagajniško poročilo je podal sodr. Karl Tomažič. Iz njega je bilo razvidno, da so člani organizacije disciplinirani in delavoljni. S v oije prispevke so v redu plačevali. Tajniško [poročilo je podal sodr. Tomažič, iki je poročal, da je vladala na organizacijskem polju velika delavnost. Seje in člansika zborovanja so se vršila redno in so bila polnoštevilno obiskana. Vsa iporoičila so vzeli člani z velikim odobravanjem na znanje in so izrazili pohvalo in aibsolutorij. V novo podružnično upravo so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik Germ Ludvik; podpredsednik (Blažič Franc; blaigajnik Tomažič Karl; namestnik Fišiniger Ivan; tajnik Tomažič Franc; namestnik Rahle Anton; odborniki Juchart Heinrich, Juchart Anton, Waupotič Jože; kontrola Mlinar Valentin, Zaforšnik Franc, Brumec Štefan. Oblastni tajnik sodr. Leskošek je poročal o poteku zadnjih pogajanj o kolektivni pogodlbi, ki je bila sklenjena 13. marca. Navzoči so dr ligi so vzeli izvajanja z odobravanjem na znanje. Nadalje ie poročal o položaju kovinarjev v Sloveniji, Naglašal je, da tam, kjer je močna organizacija in zavedni člani, je položaj delavstva tak, kakor si ga delavstvo ,po priliki želi. Kjer pa tega ni, je pa zaveden kapitalist, iki svoje delavce izkorišča do skrajnosti, delavec pa lačen in brez pravic. Nova uprava podružnice si je dala za nalogo, da sc bori dalje, osobito pa, da oču-va tisto, kar si je priborila. Predsednik se je sodelavcem zahvalil ter pozval sodruige na aktivno delo in zborovanje oib 9. uri 'zaključil. Štore. Dne 2. aprila ob 'A9. uri se je vršil veliki javni shod v Štorah. Na shodu je poročal oblastni tajnik sodr. Leskošek o splošnem gospodarskem [položaju, v katerem se delavstvo nahaja. Na shodu je bilo toliko navzočih, da je bila dvorana v gostilni g. Adrineka pre-inala. Tako dobro obiskanega shoda v Štorah že cela leta ni bilo. To je znak delavskega razumevanja za organizacijo in bič mi-zerije, v katerem se nahaja. Sprejeta je bila z velikim odobravanjem resolucija proti naraščajoči draginji in proti redukciji plač, ki se je odposlala na merodajna mesta. Izvolil se je sekcijski odbor delavcev v Samotni tovarni, ki so v celoti pristopili v organizacijo. Oni se zavedajo, da jim bo edino organizacija stala oib strani in ibranila njihove pravice. Obravnavala se je tudi redukcija plač v Železarni Štore, proti kateri je delavstvo z velikim ogorčenjem protestiralo in zahtevalo intervencijo. Delavce v Železarni, ki še niso organizirani, opozarjamo, da so v veliki meri oni krivi teh razmer ter ijih poživljamo ob dvanajsti uri, da ipristopijo v organizacijo. Njihova je dolžnost, da se borijo z nami, ne pa da stojijo ob strani borbe, katero nam je podjetje napovedalo. Tisti delavci se naj enkrat zavedajo, kolikor ima delavec moči, toliko ima pravic in moč se izraža samo v organizaciji. Jesenice. Po sklepu seje upravnega odbora se sporoča vsem seikcijskim predsednikom, da poskrbijo, da sekcijski tajniki takoj dostavijo 'podružničnemu tajniku iprepise sekcijskih občnih zborov. Ako katera sekcija še ni imela občnega zbora, mora istega takoj izvršiti. Isto se naroča, da se morajo dostavljati podružničnemu tajniku prepisi zapisnikov vseh obratnih in sekcijskih sestankov, kakor tudi sekcijskih sej, ker le na ta način bo upravni odbor stalno v kontaktu z vsemi sekcijami. Treba je, da tudi v tem oziru napravimo in držimo red, ikar je predpogoj za vse nadaljnje delo. Ako bi bila pisarna slučajno zaprta, vrzi v nabiralnik na vratih. Tajnik. Obletnica. Te dni je minilo leto dni, od kar je KID odpustila iz svojih tovarn na Savi in Javorniku vse delavstvo. Tudi sedaj ihi bilo še prezgodaj razpravljati o vzrokih, kateri so bili merodajni, da se je to izvršilo, vendar čas prinese vse in tudi temu1 se bo prišlo do dna. Marsikateri delavec — družinski oče — se žalostno spominja te obletnice, .ko je moral ostati doma tpo šest in več tednov brez vsakega zaslužka in še danes Mi to brez-delnost, kajti dolg, katerega je moral takrat napraviti, vsled poznejšega zmanjšanja zaslužka in občutnega porasta draginje še danes ni poravnan. iDa ni bila na inicijativo tukajšnjega S. M. R. J. izvedena pri Bratovski skladnici tako hitra in izdatna podporna akcija, ibi delavstvo stradalo v pravem pomenu te besede, ako bi ne bilo še kaj hujšega. Le takojšnji poimoči te akcije se je zahvaliti, da je delavstvo ostalo tako mimo in da ni bilo skozi ves čas miti najmanjšega incidenta nikjer. Priznati pa moramo, da se je tiudi vodstvo podjetja tega zavedalo in da je med prvimi dalo izdatne vsote na razpolago tej aikciji, da se je delavstvo preživelo. Jeseniški kovinar se je uveril, kolike važnosti je tudi v tako težkih slučajih, če je razredno organiziran. In če danes čitamo o podobnih slučajih brezposelnosti drugje, ne čitamo pa o kaki organizirani prehranjevalni akciji, mora za nas biti to znak, da tam ni organizacije. Kajti, kjer je organizacija, 3e delavstvo postavi na lastne noge, tirja tam, kjer ima za dobiti, t. j. od ipodjetja, prispeva še samo, vedoč, da je vse druigo le miloščina, ki je delavstvo nikjer ne želi, kajti delavec hoče delati, da si sam zasluži svoj kruh. Bridka šola je (bila to za jeseniškega kovinarja, ikatero je pa v železni disciplini z uspehom absolviral, v vzgled in spodbudo ostalemu delavstvu in tudi sam se je mnogo naučil dz nje — vsaj upamo . .. Krajevna skupščina bratovske sldadnice. V nedeljo, dne 5. marca t. I. se je vršila v dvorani Delavskega doma na Savi, redna letna krajevna skupščina bratovske sklad-nice s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo krajevnega upravnega odbora o poslovanju v 1. 1932. 2. Poročilo krajevnega nadzorstvenega odbora. 3. Potrditev poročila pod točko 1. 4. Sklepanje o predlogih krajevnega upravnega odbora in sicer: a) da se zvišajo prispevki za bolniško zavarovanje od dosedanjih 6% na 7%; ;b) da se iz bolniške blagajne preodkaže podpornemu skladu I. znesek Din 6000.—; c) da se preodkaže iz bolniške blagajne zobozdravstvenemu skladu Din 24.000.—. 5. Volitev dveh članov in dveh namestnikov kot zastopnikov zavarovanih članov krajevnega nadzorstvenega odbora. Skupščina sama je pokazala, Ikako važno misijo vrši tako v socialnem, kot gospodarskem življenju svojega članstva. Iz poročila je razvidno, da ije imel upravni odbor zelo težavno in odgovorno nalogo, katero pa je kljub izrednemu času, kot je bil to slučaj preteklo poslovno leto, častno izvršil in uravnovesil finančno (poslovanje 'bratovske skladnice, Bolniška blagajna je imela v preteklem letu skupnih dohodkov Din 1,468.869.75, izdatkov pa Din 1,468.741.25 tako, da *o dohodki presegali izdatke za Din 128.50. Ker ipa je (bilo 15. marca 1. 1. odpuščenih 1773 članov, kateri so bili sicer pozneje re-aiktivirani, vendar je to zmanjšalo dohodke naipram prejšnjemu letu za celili Dan 276.523.10, po tej ugotovitvi šele lahko razumemo pomen tega prebitka Din 128.50. Predvidevajoči težko stanje, v katerega bo prišlo po odpustu; članstvo, kot bol. blag., je upravni odbor že na svoji seji z dne 11. maroa isklenil vse primerne ukrepe ;za zaščito pravic in blagajne zgorajšnjega, da ise nudi članstvu tudi po odpustu vsa zdravniška pomoč, zdravila in oskrba v bolnicah, le hra-narina se ni mogla ,jamčiti, katera se je pa pozneje naknadno izplačala vsem upravičencem. Prav tako pa je bila ta seja tudi zgodovinsko važna vsled tega, ker je bilo nia njej na inicijativo S- M. R. J. soglasno sklenjeno, da se zaprosi Centralno borzo dela za posojilo v znesku Din 500.000.—, katerega naj se porabi za prehranjevalno akcijo v korist brezposelnim na ta način, da ibi uprava bratovske skladnice izdajala nakazila za nakup masti, moke in sladkorja, deloma pa tudi v gotovini. To posojilo se je pozneje tudi res dobilo in marsikateri delavec, ki danes zlonamerno zabavlja čez amortizacijski prispevek Din 10.-— mesečno, ki se mu odteguje za amortizacijo tega dolga, je prehitro ,poza- Nova pravila bratovskih skladnic. »Službene Novine« z dne 20. marca t. I. št. 63, naredba št. 183, objavljajo nova pravila o zavarovanju rudarskega in plavžarskega delavstva z veljavnostjo od 1. aprila t. 1. dalje. Z uveljavljenjem teh pravil bi imela biti zaključena skoro osemletna borba delavstva za zboljšanje sedanjega zavarovanja. Vendar že pri površnem pregledu novih pravil moramio ugotoviti, da ta borba s temi novimi pravili še ni zaključena, temveč se bo moralo delavstvo še težko boriti, preden bo doseglo takšno zavarovanje, kakršno miu po teži njegovega poklica pripada. V novih pravilih, ki slonie na paritetnem zastopstvu v upravi, je novo to, da se je odvzelo veto-pravioo predsedniku in ima v bodoče v spornih vprašanjih odločati rudarska oblast. Volitve se imajo vršiti po proporcu in bo minister za rude in šume še predpisal poseben volilni red. Veliko poslabšanje v novih pravilih je to. da se je dosedaj veljavna ka-renčna doba od 5 let, dvignila na 10 let. Tu je storjena delavstvu velika krivica, ki se bo pa morala popraviti. Popolnoma dobro pa je urejeno v pogledu čuvanja pridobljenih pravic pri pokojninskeml zavarovanju;. Tu se namreč reče, da varuje član svoje pravice, ako izstopa iz službe ni sam zakrivil, za 1 leto članstva 6 mesecev, od 1—3 let članstva 1 leto in od 3 let članstva dalje pa neomejeno za ves čas z vplačilom letne pristojbine 20 dinarjev. Tudi v slučaju, da je član sam zapustil delo, ko po preteku 6 tednov izgubi vse pravice, mu iste ožive, ako si ponovno pridobi enoletno članstvo. Dobra stran novih pravil je tudi ta, da dobe vsi tisti, kateri so po 1. jan. 1925 izgubili svoje pravice po prejšnjem pravilniku, oživljeni e pravic, ako jih javijo v roku 6 m'esecev veljavnosti novih pravil. Poslabšale so se tudi dajatve bolniške blagajne predvsem v pogledu dečje opreme in drugo. Delovna doba za dosego polne 75% pokojnine znaša 35 let ali 60 let starosti in sicer za prvih 10 let 25% od zavarovane kategorijske mezde in potem za vsako nadaljnje službeno leto 2% več. Najslabše in kar bo predvsem sedanje upokojence bolelo, je to. da so se takozvane kategorijsko zava- rovane mezde znatno znižale, kar ni nič drugega, kakor zopetno občutno znižanje sedanjih pokojnin. Tako znaša za rudarje in plavžarje najvažnejša II. kategorija 34 namesto prejšnjih 40 dinarjev zavarovane mezde. Ce se je s te strani hotelo doseči računsko ravnovesje pokojninske blagajne, potem smatramo to ne samo za krivično, temveč tudi neposrečeno, ker vemo, da tudi s tem znižanjem pokojnin na račun bednih upokojencev sanirana ne bo. Tu se bodo že še morali iskati drugi viri, zakaj absolutno ne gre, da bi morali vse brente nositi upokojenci, ko vendar niso sami zakrivili poloma pokojninske blagajne bratovske skladnice. Popolnoma dobro v novih pravilih je to, da pokrajinski pokojninski sklad za rudarje ostane dalje in da se njegovi prihranki predajo pokojninski blagajni. S tem smo podali glavne točke novih pravil. Povedali smo, kar je dobro, je dobro, kar je slabo, smo pa grajali. Vendar se k snovi še povrnemo, ko bomo v stanju, nova pravila podrobnejše proučiti. I. F., Ruše; Strasti, viharji, zajeli so človeštvo, da spet pozabilo na lepoto je življenja. Puške, topovi, maske in plin — vse to se spet pripravlja, Smrti v roko bodalo se podaja. Vojna, uboj-in vse, kar zraven spada, to so stvari, ki človek naj jih ne opravlja. Ubijajo se naj le tisti, ki od vojne pričakujejo koristi I. F., Ruše: Spomlad. Prišla je spet spomlad. Nebo dobiva spet svojo modro, prozorno barvo. V najtemnejše kote prodirajo zbujajoči žarkj pomladanskega sonca. Vsa živa bitja sili neka tajrla sila ven v svobodo, v objem narave. Dan. na dan srečaš po cestah brezposelne trpine, na lovu so za delom, za kruhomi Spomlad, spomlad, kaj si se prebudila tudi za te trpine na cestah? Sključeni pod težo trpljenja korakajo vsi ti izobčenci, nebrigajoč se za bujno raz-cvitanje pomladi. V svojeihi obupu preklinjajo glad, korakajoč s povešeno glavo z notranjostjo polno sovraštva do vsega, ki se danes imenuje gospodarstvo. Za vse te milijone, katerih domovina je bela cesta, ni sreče, ni spomladi. 1 Da, sodrugi, za vse te trpine in tadi za nas, ki smo danes še zaposleni, še nj spomladi, še ni svetlega dneva. Vsi žarki pomladanskega solnca so hladni za nas de-lavce-trpine. Šele takrat, ko bodo vsi tisti trpini po cestah vzdignili glave pokonci, šele takrat, ko bo iz njihovih oči žarelo veselje, sreča enakopravnosti in bratstva, šele takrat bo prišla nova in prava spomlad. bil, da je 'pomenila takrat ta podpora naravnost življenjski obstoj, morda, z malimi izjemami, za vse delavstvo. Tudi podjetje je dalo prece;s,nje vsote na razpolago tej akciji, tako, da je bilo možno glasom poslovnega poročila izplačati v preteklem poslovnem letu samo na podporah Din 1,048.412.80. Prepričani smo, da takega izkazila ne more dati nobena bratovska skladnica več. S 1. januarjem t. 1. pa je morala bratovska skladnica prevzeti v svoje breme še tri nameščence in del zdravniškega honorarja, kar bo prineslo bolniški blagajni novih Din 19.000 izdatkov. Vzprico tega dejstva je upra-vni odbor primoran predlagati krajevni skupščini v odobritev, da se zvišajo prispevki za bolniško zavarovanje od 6% na 7%. To poviianje bi uravnovesilo preje omenjeni novi izdatek. Navzoči delegati so spričo tako konkretnega in izčrpnega poročila in uspeha razumeli predlog upravnega odbora in glasovali za ta povišek. Zanimivo je ibilo to glasovanje tudi radi tega, iker ®o »tovariši« krščanski socialisti pred glasovanjem (kar ponosno poroča tudi Del. Pravica) izjavili, da se bodo glasovanja vzdržati, glasovali so pa za dotacijo iz bolniške blagajne zobozdravstvenemu skladu in podpornemu skladu v znesku skupaj Din 30.000.—. Tam, kjer je kaj za dati, se vzdržijo glasovanja, kjer je pa za dobiti, pa glasujejo zanj. Naj nam »tovariši« povejo, kje se bo dobilo, ako se ne bo tudi dalo. Seveda pred članom govoriti, mi nismo glasovali za povišanje, to so naredili marksisti, je prijetnejše, toda zavedati se je treba, da mora zaupnik misliti na vse, tudi na bodočnost, kljub temu sc še pri tem po njem lopa in to se je v lanskem letu najjasnejše pokazalo, da je tako nravilno. V debati se je tudi razpravljalo, da bo potrebno, mnogo energičnejše postopati proti eveotwelnim sim/ulantom, ker je neodpustljiv greh, da tako važno institucijo morda posameznik grdo zlorablja na račun skupnosti, in to bolnih sotrpinov, ki je v bolezni petreben vsega najboljšega in izdatnejšega, da tako preje okreva. Po volitvah nadzorstvenega odbora, kamor so bili izvoljeni ss. Sušnik Jože in Dolinar Franc kot člana, kot namestnika pa Flik Jakob in Sire Franjo, je predsednik g. dr. JU. Obersnel zaključil to nadvse lepo uspelo in stvarno debatujočo krajevno skup-ičiao. Moste. Občni zbor podružnice SMRJ Moste pri Ljubljani se .je vršil dne 12. marca 1933 v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani ob pol 10. uri dopoldne. Po polurni zamudi je s. predsednik Maly otvoril občni zbor. Pozdravil je navzočega oblastnega tajnika, kakor tudi vse članstvo. Poročilo .je ibilo skromno, to pa vsled tega, ker je imela podružnica težkoče s stalnimi redukcijami, tako plač kakor tudi delavstva. Poročilo je bilo bolj lokalnega pomena, in sicer kar se tiče tovarne same. Poročilo tajnika je podal s. Galof o zadovoljivi administraciji skozi celo leto. V letnem poročilu se spominja umrlega •. Bračmaca in neke sodružšce. Prizna, da nekateri člani ne bodo našli zadoščenja, ker je bilo delo bolj lokalnega značaja. Vedno je bilo članstvo o celotnem delovanju obveščeno na članskih sestankih, ki jih je podružnica prirejala med letom. O atamju blagajne, katera je pač vsled velikanskih podpor, katere so prejemali tako brezposelni kakor tudi bolni člani, izčrpana, je poročal s. Krušeč. Vendar je bila blagajna zadovoljiva. Tako se prečita lanski obračun s (podružnico, centralo in bilanca. — Skupnih izdatkov je bilo 24.805 Din, na brezposelnih podporah je bilo izdanih 10.315 dinarjev, na bolniških podporah pa 14.490 dinarjev. Poročilo kontrole je podal s. Kosirnik, ki je na kratko poročal, da je bilo delovanje celega odbora skozi celo leto v redu. Zato predlaga, da se izreče staremu odboru absolutory, za kar se je članstvo tudi izreklo. Nato je bil izvoljen novi odbor, in sicer: Predsednik Galof Albin, namestnik Papler Jože: tajnik Pečar Stane, namestnik Mrzli-kar Franc; blagajnik Krušeč Rudi, namestnik Verbič Adolf. Odbor: Novak Anica, Gaber Ivan, Snoj Cilka in Hrastar Anton. — Kontrola: Maly Ivan, Jančič Francka in Am-broš Adolf. Oblastni tajnik s. Leskovšek je pozval celokupno članstvo, naj se priključi delovanju novega odbora in tako dela za boljšo bodočnost. Predsednik se je zahvalil članstvu za obilen obidi ter s tem zaključil občni zbor ob 12.15 uri. RUDARJI. IV. kongi Jugoslavije. V nedeljo, dne 23. aprila 1933 se bo vršil v Delavskem domu ▼ Trbovljah IV. redni kongres Zveze radarjev Jugoslavije s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa. 2. Verifikacija mandatov. 3. Poročilo uprave in nadzorstva. 4. Volitev nove uprave in nadzorstva. 5. Socialna zaščita rudarjev. 6. Organizacija in taktika. 7. Razno. Spored: Ob pol 10. uri dopoldne se vrši veliko manilestacijsko zborovanje članov ZRJ, in sicer podružnic Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, na katerem bo govoril s. Krekic, tajnik Ujedinjenega radničkega sindikalnega saveza Jugoslavije; nadalje tajnik centralnega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu s. dr. Živko Topalovič, zastopnik Strokovne komisije in zastopnik Delavske zbornice v Ljubljani. Pri otvoritvi zboro-j vanja nastopijo pevski zbori »Svo-\ bode« Trbovlje, Hrastnik in ev. Zabukovca. Po zborovanju se bo izvršila verifikacija mandatov in popoldne ob 2. uri nadaljuje kongres s svojim delom. Članstvo ZRJ, podr. Trbovlje, Zagorje in Hrastnik se s tem pozivlje, da se tega zborovanja do zadnjega udeleži. Vodstvo. Občni zbor II. skupino Rudarske zadruge. V nedeljo, dne 2. aprila t. I., se je vršil v dvorani Zadružnega doma na Lokah pri Zagorju redni letni občni zbor zaupnikov II. skupine Rudarske zadruge za Slovenijo. Zborovanja se je udeležilo od 96 vseh 88 zaupnikov. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1932. 3. Sklepanje o proračunu za leto 1933. 4. Razno. Zbor je vodil s. F. Pliberšek kot načelnik II. skupine. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora, kateri se je vzel soglasno na znanje, je podal s. Pliberšek poročilo o delovanju II. skupine v pretečenem letu. Iz tega poročila je razvidno, da so zaupniki lani v 1883 slučajih imeli 102 zborovanja, 125 odborovih sej in 9 konfe-renc. Sploh je bilo pretečeno leto delo zaupnikov zelo naporno vsled velikih redukcij, ki so se v tem letu vršile, pri čemur so zaupniki jako aktivno sodelovali, da zmanjšajo krivice, ki so se delavstvu s tem prizadele. Poročilo načelnika je vzel zbor z odobravanjem na znanje. Za tem se je vzelo računski zaključek in revizijsko poročilo za leto 1932 na znanje. Proračun za leto 1933 je predviden v izdatkih 102.000 Din, a v dohodkih pa okrog 88.000 Dim; primanjkljaj se bo pa kril iz obstoječih rezerv. Razpravljalo se je tudi o obstoječi gospodarski krizi med rudarji, protestiralo proti nameravanim redukcijam, kritiziralo novi pravilnik, v kolikor je slab za delavstvo. — Sprejeta je bila tozadevna resolucija, ki se bo poslala na odločilna mesta. Nato je s. Pliberšek zaključil lepo uspeli občni zbor s pozivom: pogumno na delo za obrambo delavskih interesov. Državni rudnik Zabukovca. Zadnje čase se opaža, da prihaja splošna bolezen — kriza — tudi na ta rudnik. Težke delovne prilike v takozvani »stari jami«, katere onemogočajo delavstvu normalno storitev in pa zmanjšanje naročil premoga, sta dali upravi povod, da je sklenila, da se obrat v »stari jami« »začasno« (?) ustavi. S tem bi bilo prizadetih okrog 150 delavcev. Del teh delavcev (50) je bil že s 15. marcem za nedoločen čas poslan na dopust To so bili po večini taki, ki so šli ali k vojakom, ali pa imajo možnost, preživljati se doma. Ker pa to število še ni zadostovalo in je podjetje nameravalo s 1. aprilom še večje število delavstva za nedoločen čas poslati na dopust, se je delavstva polastila opravičena razburjenost, ker se je prvič balo, da zna ta dopust trajati tudi vedno, in drugič pa predvsem zguba pridobljenih pravic v socijalnetn zavarovanju. To je povzročilo, da so se vršila pogajanja med zastopnikom podjetja in zastopniki delavstva. Dosegel se je sporazum na ta način, da se je manjši del dal na začasni dopust, a večji del pa se bo zmenjaval mesečno. Še Iz Zabukovce. Pri tukajšnjem rudniku je v službi kot nadpaznik neki A. Cvi-kelj. Temu g. priporočamo, da se v bodoče bolj zaveda važnosti čina, v katerem svojo službo opravlja. Zakaj njegovo predbaciva-nje ubogemu bolehnemu delavcu, da je rudniški prevžitkar, ali pa če reduciranemu delavcu reče, zdaj pa le pojdi k zaupnikom, da te rešijo, ali pa da namesto tebe doma ostanejo — ga zelo diskvalificira v njegovem poklicu in mu jemlje ugled med delavstvom. kar ni niti v interesu podjetja. Za danes samo toliko. IZJAVA. Podpisani izjavljam, da je govorica, katero sem raznašal zoper Valentina Kapuna, neosnovana. Leonhard Kasnlk, Mežica. Hrastnik. Dne 25. marca t. 1. je umrl eden najstarejših članov »Zveze rudarjev Jugoslavije« podr. v Hrastniku s. Franc Be-denik, rudar, sedaj staroupokojenec tuk. rudnika. Pokojnik je vsa dolga leta aktivno deloval v organizaciji vse do svoje upokojitve do leta 1913, pa tudi pozneje se je v raznih slučajih v javnem življenju vedno obračal do svoje organizacije, kateri je ostal zvest vse do svoje smrti. Pokojnika se bomo vedno spominjali kot tihega in mirnega sodelavca, a bil je vztrajen in neomahljiv, kakršnih nam jih manjka. Na njegovi zadnji poti ga je spremilo članstvo ZRJ, »Svobode« in konzumnega društva. Pevski zbor »Svobode« pa mu je zapel na njegovem domu in ob grobu ža-lostinke, za kar se zboru in njegovemu pevovodji tudi v imenu pokojnikovih sorodnikov zahvaljujemo. Pokojnika bomo ohranili v častnem spominu, sorodnikom pa naše sožalje. SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA. Vevče. Tukajšnja podružnica »Splošne delavske zveze«, ki je vršila svoj I. redni občni zbor ob navzočnosti tri četrtine članov dne 19. marca, je konštatirala, da je organizacija porasla od ustanovnega občnega zbora skoro za ca. 100%, kar je povsem razveseljivo. Po končanih poročilih se je oglasilo k debati več sodrugov. ki so priporočali, da naj organizacija stoji odločno na svojem stališču, ker le na ta način ji je uspeh zagotovljen. K 3. točki se je izvolil ponovno ves stari odbor in nadzorstvo, kar je znak medsebojnega zaupanja. Občni zbor je trajal jedva dobro uro, nakar so se člani razšli v veri, da se na prihodnjem naše število podvoji. Družnost! Občni zbor podružnice S. D. Z. J. Ljubljana. V nabito polni mali dvorani Delavske zbornice v Ljubljani se je vršil dne 12. marca 1933 redni letni občni zbor podružnice Splošne del. zveze Jugoslavije Ljubljana. Sodrug Karu je s pozdravom otvoril zbor in predložil običajni dnevni red. Predsednik je v svojem poročilu povdaril, da se je podružnični odbor trudil, da je organizacija lepo napredovala in se ojačala. Zahvalil se je vsemu članstvu, zaupnikom in odbornikom za vztrajno in požrtvovalno delovanje ter jih pozval, da ostanejo zvesti tudi v bodoče Pri delu v organizaciji. Zatem je podal besedo tajniku sodr. Jakominu. Iz tajniškega poročila se vidi, da je podružnica agilno delovala. Rešenih je bilo 82 dopisov in raznih vlog. Vršilo se je 9 odborovih in zaupniških sej, 18 članskih sestankov in zborovanj. V letu 1931 je štela podružnica 123 članov, v letu 1932 je članstvo poraslo na 258 članov. Ni se vse članstvo obdržalo, vendar pa ima podružnica ob zaključku 1932. leta 170 redno pla-čujočih članov. Delokrog organizacije se razteza na pletilne, tekstilne, papirne in nekatere druge tovarne v Ljubljani. Sekcija krznarskih pomočnic in modistinj se ni mogla obdržati. V zaščito članskih interesov je bilo izvršenih veliko raznih intervencij pri oblasti, pri podjetjih in raznih socialnih institucijah. Podpirali smo brezposelne člane in sodelovali pri pomožni akciji. Sodelovali smo pri akciji Strokovne komisije, ko so se vršili shodi in zahtevali: Izvajanje delavsko zaščitnih zakonov, uzakonitev minimalne delavske plače, ki bo odgovarjala eksistenčnemu minimumu, Izbolj,-šanje delavskega zavarovanja, uvedbo brezposelnega zavarovanja, kontrolo nad poslovanjem podjetij in njih dobički. Nastopili smo proti znlžavanju delavskih plač in zahtevali smo znižanje stanovanjskih najemnin. Vse tozadevne resolucije in zahteve smo odposlali na merodajna mesta. Članstvo je lepo tajniško poročilo vzelo na znanje. Blagajnik podružnice, sodr. Sluga, je poročal, da je bilo vplačanih na prispevkih in pristopnini Din 35.925.89. Vseh izdatkov pa je bilo 7.170.60 Din. V Savezno blagajno je bilo odračunano 20.311.40 Din. Dohodki podružnice so bili v letu 1932 za 15.497.50 Din večji kakor v letu 1931. Članstvo je razveseljivo blagajniško poročilo vzelo z odobravanjem na znanje, saj se iz njega vidi, da je podružnica v Ljubljani med prvimi in najboljšimi podružnicami Splošne del. zveze Jugoslavije. Sodr. Dragar je v imenu nadzorstva poročal, da je nadzorstvo imelo 5 sej in je vsakokrat prekontroliralo vse blagajniško-finančno poslovanje in mesečne obračune in ugotovilo točnost in najlepši red, za kar je predlagalo blagajniku, kakor celemu odboru absolutorij, ki ga je zbor soglasno izrekel Zatem se je vršila debata, v katero je poseglo več članic in članov, ki so vsi pohvalno priznali delo odbora in želeli, da sc tudi v bodoče tako nadaljuje. Soglasno le bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Karu Jože. podpredsednik Jurca Ivan, tajnik Jakomin Lovro, blagajnik Škofič Ivan; odborniki: Sluga Franc. Golesch Alojzij. Isop Jakob. Mlakar Pavla, Bricelj Andrej, Žlvlc Jože, Irt Anka; nadzorstvo: Dragar Franc, Cernak Marija, Ambrož Mara. Po izvolitvi odbora je predsednik sodr. Karu zaključil lepo uspeli občni zbor. 2IVILCI. Pekovski pomočniki, Ljubljana. Dne 15. febr. 1933 se je vršil redni občni zbor podružnice pekovskih pomočnikov v Ljubljani v salonu hotela Lloyd. — Dnevni red je bil običajen. S. predsednik je podal svoje poročilo ter v kratkih uvodnih bese-dah omenjal uspehe na strokovnem polju. Iz tajniškega poročila se je slišalo, da se je podružnica v prošlem letu zelo borila za zboljšanje položaja v pekovski obrti, vendar nismo dosegli nobenih vidnih uspehov, pač pa bolje rečeno, s svetovno gospodarsko krizo je bila tudi zelo prizadeta pekovska obrt, oziroma pekovski pomočniki. S. blagajnik poda svoje poročilo, ki ga Članstvo pazljivo posluša in apelira na članstvo, da bi bilo lahko mnogo boljše, ako bi se vsak pekovski pomočnik zavedal svoje dolžnosti in bil organiziran v svojih razrednih strokovnili organizacijah. Kontrola, ki je poslovala v tem letu, je podala sledeče poročilo za dobo od 3. 11. 1932 do 31. 12. 1932: Dohodki Prispevki I. razred 1.182 & 3 Din -= 3.546 II. razred 352 * 4 Din = 1.408 III. razred 263 4 5 Din = 1.315 IV. razred 1.172 k 6 Din = 7.032 Izdatki Podpore bolniška . . . brezposelna . . Delavec . . . aktovka . . . agitacija . . . stanarina . . . stari dolg . . . tel., pošta, predal poštnina . . . razno .... pisalni stroj . . Din 1.621. Din 1.202,- Din 1.234,-Din 60,-Din 70,-Dil) 1.350. Din 600. 105. 100.-310.- Din Din Din Din 1.300.— Podružnicam 20% 13.301 2.660 Skupaj . . 10.641 Skupaj . . Din 7.952,— Ostane torej za prihodnje leto 1933 2.689 Din. Hranilne vloge izkazujejo Din 5.608.—. Predlagan je bil staremu odboru absolutorij, ki je bil po daljši debati sprejet. Sestavila se je tričlanska komisija, ki je sestavila kandidatno listo, katera je bila soglasno izglasovana. Ker pa je po teku treh tednov zapustil novoizvoljeni predsednik svoje takratno službeno mesto ter odpotoval izven Ljubljane, je moral vsled odsotnosti podati ostavko na svoje predsedniško mesto. Radi tega je smatral odbor za potrebno, da se skliče izredna seja. Izredna seja. katera se je vršila dne 28. marca 1933 v prostorih Zveze živilskih delavcev, je o tem razpravljala ter koop-tirala nove funkcionarje tako, da se sestoji podružnični odbor takole: Za predsednika s. Jurca, podpredsednik s. Mencej, tajnik s. Vertnik, blagajnik Bočar, odborniki lior-vatec, Gorenc, Tramšek; kontrola Blatnik in Marinč. Sodrugl! Naša dolžnost nam veleva, da se do zadnjega posvetimo delu za naše pravice in organizacijo. Zavedajte se, da brez dela in žrtve ni uspeha, brez setve ni žetve in da uživamo le toliko pravice, kolikor si jo znamo priboriti. Slaičičarji — Ljubljana. Pred kratkim se je ustanovila pri Zvezi živilskih delavcev sekcija slaščičarskih pomočnikov v Ljubljani, ki prav dobro napreduje. Zanimanje sodrugov v organizaciji je od dneva v dan večje in bo v doglednem času stoodstotna. Sodrugi slaščičarji! Kdor še ni organiziran, naj pristopi takoj v svojo strokovno organizacijo živilskih delavcev, sekcija slaščičarskih pomočnikov. Zavedajte se, da si le potom svoje organizacije lahko izboljšate položaj, 8 umi delovni čas, kolektivno pogodbo itd. Zato, sodrugi, le naprej, ne klonite glav in boste videli, da bodo uspehi sigurni. Sodrugi! Pomnite dobro, kdor ni organiziran, je zaščitnik delodajalca in on dela z njim, kakor se mu zljubi. Nam, organiziranim, pa ste hote ali nehote velika coklja. Zato kličemo: Pozdravljeni sodrugi v naši sredi, ki se borite z nami za večji ko» kruha. LESNI DELAVCI. Vsem podružnicam Osrednjega društva lesnih delavcev v Sloveniji! V smislu 8 11 pravil naie organizacije in po sklepu načelstvene sefe z dne 18. Januarja t. L sklicujemo NA DAN 7. MAJA 1933 SIDMO REDNO O LAVNO SKUPltlNO s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila: a) načelstva; b) tafeultva; c) blagajnika; d) nadzorstva. 2. Prispevki in podpore. 3. Mezdna politika. 4. Volitev: a) načelstva; b) nadzorstva; c) razsodišča. 5. Predlogi in nasveti. Imena in natančni naslov izvoljenih delegatov Je sporočiti tajništvu Osrednjega društva lesnih delavcev v Ljubljani, poštni predal 290. Skupščina se bo vrSila v mali dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Vse podružnice dobe navodila potom okrožnic. Ljubljana, dne 4. aprila 1933. Zor Josip, t. č. predsednik. Niko Bricelj, t. S. tajnik. Podružnica mizarjev v Ljubljani. V nedeljo, dne 2. t. ta. se je vršil shod ljubljanskih mizarjev s sledečim dnevnim redom: 1. Razgovor radi predstoječe skupščine Osrednjega društva lesnih delavcev. 2. Razno. Iz prve točke dnevnega reda se vidi, kako važen je bil ta shod in da bi se morali tega shoda udeležiti vsi kričači, da hi se vsaj na tem shodu dajala navodila delegatom za skupščino. Skupščina je forum, na katerem se morejo spremeniti pravila, povišati ali znižati prispevki, reševati pritožbe itd. Vidi se pa, da ravno za ta shod ni bilo nobenega pravega zanimanja — z malo izjemo — in da vse računa na ta bori odbor, kateri predstavlja ljubljansko podružnico, da bo ta ustvaril vse. Sodrugi! Varate se, vi ste organizacija, vi morate zahtevati, le z vašo pomočjo, z vašim sodelovanjem se bo ustvarila iboijša bodočnost. Zavedajte se, kaj predstavlja proletariat. Brez naših rok bi ne bilo stroja, ne palač. Mi smo ustva-ritelji* sveta. Dvignite glave k soncu, k svo-bodil Za nas niso beznice (gorje naše). Pokažite svetu, kaj predstavlja strokovno zavedni proletariat! Ne klonite glave pred svojimi delodajalci, nego pojdite na delo od mizarja do mizarja, -pridobivajte člane, da bomo močni, ker kolikor moči, toliko pravic! Mi imamo obrtni zakon, a na žalost se ta ne izvaja v polni meri; govori se o 40 urnem delovnem tednu, a pri nas so delavnice, kjer se dela 80 ur. Ne zavedajo sc ti duševni reveži, da bo njihova starost 30 do 50 let in da jih ‘bo pobrala zavratna tu- Sodru$I! Kupujte in zahtevajte povsod kruh in pecivo iz Prve delavske pekarne, r. z. z o. z., podružnica v Ljubljani, Postojnska ulica 11, desno. Telefon 31-71. Sodražice! berkuloza, na drugi strani pa vsak teh pahne po enega sodelavca v brezposelnost. Pozivamo vse iprizadete, naj ipazijo na taike delavnice in nam takoj prijavijo vse mojstre, ki kršijo 8 urni delavnik. Oblasti pa naprošamo, da tudi one napravijo potrebne korake, da se vsaj delno omili brezposelnost. Na delo! V delu je moč! , Družnost! Zor. BRIVCI. Kte )e uredba o zapiranju in odpiranju obratov? Centrala Saveza brijačkih i vla-suljarsklh pomočnika i pomočnica Jugoslavije }e sklicala v Celju oblastno konferenco 19. marca 1933, katere so se udeležili zastopniki Centrale iz Zagreba, podružnici iz Maribora in Celja ter zastopniki Društva brivskih in lasničarskih delavcev (k) iz Ljubljane. Po zaslišanju referata o nedeljskem počitku, ki je tako zelo potreben za brlvsko-lasničarslce delavce in delavke, je konferenca ugotovila: 1. Posledice mizernih razmer delavstva se opažajo tudi vsled čezmernega izkoriščanja delovnih moči brivsko-lasničarskega pomožnega osobja, kateremu se ne le samo podaljšuje delovni čas skozi ves teden, nego se mu odvzema tudi zasluženi nedeljski počitek. 2. Skrajšanje potrebnega počitka škodljivo vpliva na organizem pomožnega osobja, odnosno slabi delovno moč in ga fizično izčrpava. 3. Nedeljski počitek še vedno ni v celoti uveljavljen v Mariboru in v Ljubljani, čeravno po številu prebivalcev spadata obe mesti v prvi razred, za katerega velja nedeljski počitek. 4. Nevarnost je, da preneha docela v Mariboru in Ljubljani še tisti nedeljski počitek, ki ga je določila uredba. f Zato zahteva konferenca: 1. Da se z uredbo zagotovi nedeljski počitek za Maribor in Ljubljano, a v Celju da se določi takozvani nedeljski počitek po zimi v razdobju od 1. novembra do 1. aprila; 2. da pristojne oblasti priznajo strokovni organizaciji v dotičnih mestih pravico kontrole nad nedeljskim počitkom, v brivskih in lasničarskih delavnicah. Soglasno je bilo sklenjeno, da se ta resolucija pošlje: 1. Ministru socialne politike in narodnega zdravja v Beograd. 2. Kr. banski upravi v Ljubljani. 3. Delavski zbornici v Ljubljani. 4. U. R. S. S. J. v Beogradu. 5. Strokovni komisiji za Slovenijo v Ljubljani. MONOPOLCI. Ljubljanska »Podružnica Saveza radni-ka monopolskih preduzeča i p. h. u Jugoslaviji« je imela svoj prvi občni zbor dne 30. marca 1933 ob pol 18. uri v dvorani »Delavske zbornice«. Udeležilo se ga je nad dve tretjini članov in članic. Posetil pa je istega tudi delegat »Savezne Uprave« iz Beograda s. Zi-vorad Trajkovič; »Strokovno komisijo« pa sta zastopala ss. Golmajer Jože in Vuk Ivan. Ob tričetrt na 18. uro je otvoril s. Ca-mernik zborovanje — pozdravil navzoče delegate, katere je tudi članstvo burno s ploskanjem pozdravilo ter prešel takoj na dnevni red: V kratkih besedah je odprl članstvu vpogled v celotno dosedanje delo odbora, poročal o uspehih In neuspehih ter posebno podčrtal to, da se je »Savezna Uprava« na vsak naš poziv takoj odzvala ter nas, čim je dobila odgovor od Monopolne Uprave, takoj obvestila o izvršeni intervenciji. Nato je podal besedo s. Marinšku. Isti je razvil sliko dosedanjega dela ter podprl vse s številkami. Tako je bilo sprejetih 172 dopisov, odposlanih 163, sestankov je bilo 6, sej