“E8L0VENIA LIBRE”
BUENOS AIRES.
19. novembra (noviembre) 1959
LJUBLJANSKI ŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN UMRL
' V ponedeljek 16.XI. t. 1. ob deveti liri dopoldne je g. Jošt Martelanc, kaplan slovenske fare pri Sv. Vidu v Clevelandu v Severni Ameriki, poklical telefonsko številko slovenskega bogoslovja v Adrogue-ju pri Buenos Airesu in sporočil pretresljivo novico: škof dr. Gregorij Rožman je umrl.
Jošt Martelanc je dalje povedal, da je bil škof dr. Rožman operiran v sredo dne 11. novembra t. 1. Operacija je bila težka in huda, vendar jo je Prevzvišeni prestal; v petek dne 13. novembra pa ga je napadla pljučnica, kateri je dr. Rožman podlegel v ponedeljek ob pol štirih zjutraj po ameriškem času — po argentinski uri ob pol peti uri.
Novica o škofovi smrti je na profesorje, bogoslovce in dijake škofovega zavoda napravila silovit vtis. Čeprav so
vedeli, da je škof hudo bolan, vendar nih-
.. »
ee ni pričakoval tako hitre smrti.
Iz Adrogueja je zatem brnel telefon na vse strani. Najprej v Slovensko hišo na Rarrion Falcon, kjer je sedež številnih organizacij ter uredništev Svobodne Slovenije, Duhovnega življenja in Oznanila. Od tu so zatem sporočali žalostno novico dalje. To so potem delali tudi rojaki po uradih in delavnicah ter žalostno vest sporočali svojim prijateljem in znancem. Vse je g’oboko zadela in pri vseh povzročila resnično potrtost in bol. Kajti umrl je veliki duhovni vodnik slovenske politične emigracije, njen skrbni duhovni oče, varuh in vrhovni čuvar najlepših slovenskih tradicij.
Umrl je veliki slovenski škof, ki so ga imeli slovenski protikomunistični e-migranti resnično radi, in okoli katerega so se zbirali vsi kot ob svojem naj-skrbnejšem očetu. Bil je ves njihov in vsi so bili resnično njegovi.
Zato žalujejo za njim prav vsi in v sleherni slovenski dom v emigraciji se je naselila žalost.
Za njim pa žaluje tudi doma pod komunisti trpeči narod. Njegova žalost za ljubljenim škofom, ki mu je med komunistično revolucijo neustrašeno kazal pravo pot, je tem večja, ker je javno niti pokazati ne sme. Prišel bo pa čas, ko bo to lahko storil in mu bo lahko izkazal vse časti, kot enemu največjih slovenskih škofov.
ŽIVLJENSKA POT ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA
škof dr. Gregorij Rožman je koroški rojak. Rodil se je 9. marca 1883 v Šmihelu pri Pliberku. Vzgledno življenje nje1 govih staršev je močno vplivalo na mladega Gregorija in v njegov, značaj so se že v tistih letih močno utisnila njegove lepe lastnosti: ljubeznivost, preprostost, odkritosrčnost, globoka srčna dobrota in ljubezen do bližnjega, zlasti do tistega, ki trpi in je pomoči drugih potreben.
Gimnazijo je študiral v Celovcu. Bil je vseskozi dober dijak, že v dijaških letih se je odločil za duhovski poklic in je po maturi tudi vstopil v celovško bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen v Celovcu dne 21. julija 1907 leta.
Prvo kaplansko službo je nastopil v industrijskem mestu Borovlje. Njegova topla in mehka beseda je kmalu našla odprto pot tudi do tedaj zakrknjenih src med nekaterimi delavci. Vsi so ga kmalu vzljubili, delavci in kmetje. In pozneje je škof ponovno dejal, da ne bi nikdar nehal delovati med ljudstvom kot navaden duhovnik, če bi bilo vse po njegovem. Toda njegovi predstojniki so mu že tedaj določili nova področja v dušnem pastirstvu. Kot nadarjenega kaplana so ga zato poslali nadaljevat bogoslovne študije v Avguštinej na Dunaju, kjer je ¿ostal doktor bogoslovja 27. junija 1912 leta.
Že naslednje leto 1913 so ga cerkveni predstojniki poklicali v Celovec. Imenovali so ga za špirituala v celovškem bogoslovju ter za profesorja cerkvenega prava. Na tem mestu je dr. Rožman prebil vsa leta med prvo1 ‘svetovno vojno ter prva povojna leta, ko je zaradi svoje narodne zavednosti odšel v Ljubljano.
Slovenska prestolnica je odličnega koroškega rojaka sprejela z odprtim sr-
cem ter mu zaupala mesto na novo ustanovljeni univerzi za cerkveno pravo. Docent za cerkveno pravo je postal 27. avgusta 1920.
V Ljubljani se je dr. Rožman z vso vnemo udejstvoval med slovensko mladino. Najprej kot prefekt v Marijani-šču. kjer je bil. sprejet v družbo najodličnejših mož iz tedanjega slovenskega javnega življenja, pozneje pa kot duhovni vodja pri Orlu.
Dne 21. junija 1922 je prevzel funk-
cije oficiala prj škofijskem cerkvenem sodišču, dne 18. avgusta 1924 je postal na univerzi izredni profesor. 20. decembra 1927 je bil imenovan za svetnika škofijskega konzistorija. Tako je tedanji škof dr. Jeglič dobil v svojo bližino sposobnega, vestnega ter dobrega delavca in svetovalca.
Škof Jeglič si je prav dr. Rožmana izbral tudi za svojega pomočnika in naslednika. Na njegov predlog je bil od Svete stolice 17. marca 1929 imenovan
za naslovnega škofa šeintskega in za pomočnika ljubljanskega škofa s pravico nasledstva. Kot škof je bil posvečen v ljubljanski stolnici dne 14. julija 1929. ter je letos slavil 30 letnico škofovske posvetitve. Dne 10. septembra istega leta je bil dr. Rožman imenovan za generalnega vikarja ljubljanskega škofa, ko so pa škofu Jegliču začele moči pešati in je odstopil, je škof dr. Rožman postal dne 1. avgusta 1930 leta škof ljubljanski.
Kot škof ljubljanske škofije je storil veliko za duhovno obnovo slovenskega ljudstva. Zlasti je priporočal svojim vernikom pobožnost prvih petkov in prvih sobot. Znane so njegove pridige ob kanonskih vizitacijah, zlasti pa ob postu ' v ljubljanski stolnici. Vsa leta je pisal globoke dušnopastirske in cerkvenoprav: ne članke za reviji “čas” in “Bogoslovni vestnik”.
Pred vojpo — leta 1937,— je obiskal tudi Slovence v Severni Ameriki in bil pri odkritju spomenika škofu Baragi v Kulturnem vrtu v Clevelandu.
Oh izbruhu komunistične revolucije med drugo svetovno vojno je dr. Rožman takoj v začetku javno obsodil komunistično , nasilje, umore in požige. Neutrašeno je branil papeške enciklike, ki so jasno in odločno velevale, da sodelovanja katoličanov s komunisti ni in ne more biti, ker je komunizem satanski načrt za razkristjanjenje človeške družbe. Javno je škof dr. Rožman obsodil komunizem že v prvem svojem pastirskem pismu v jeseni leta 1941, ponovil pa nato v nagrobnem govoru ob pogrebu Jaroslava Kiklja leta 1942, pozneje pa znova v raznih pridigah in govorih.
Ko je bila stiska največja, je škof vernikom venomer govoril o zaupanju v božjo Previdnost in Marijino varstvo. V tedanji stiski slovenskega naroda ga je posvetil Njenemu brezmadežnemu Srcu.
Sam je tedaj vodil spokorno procesijo, trpeči narod je pa stopal za njim, kot za Mojzesom, ki mu z dvignjenim:
križem kaže pravo pot skozi trpljenje in muke v lepše življenje.
Na prigovarjanje in rotenje predstavnikov slovenskih demokratskih strank je leta 1945 odšel z demokratskimi Slovenci v emigracijo, da bi v svobodnem svetu kot najvišja slovenska cerkvena avtoriteta podprl borbo za resnično o-svoboditev slovenskega naroda, obenem pa družil po svetu razkropljene slovenske naseljence.	1	i -
Svoje sovraštvo do škofa Rožmana so komunisti pokazali s procesom, od 20. do 27. avgusta 1956, na katerem so ga sramotili in končno obsodili na 18 let ječe.
Begunska leta je škof preživel v Avstriji, odkoder je odpotoval preko Švice v Severno Ameriko, kjer je živel pri prijatelju Monsignoru Omanu v Clevelandu.	: i .
V emigraciji je škof dr. Rožman( pr stal to, kar je bil doma: nadvse skribni dušni pastir slovenskim vernikom. Obiskoval jih je po Severni Ameriki, Kanadi, bil pri njih v Čilu in trikrat na daljših obiskih v Argentini, kjer je tudi njegovo bogoslovno semenišče in škofijski zavod za slovensko mladino.
Slovence v Argentini je hotel obiskati tudi letos. Na poti do njih se je mislil u-staviti tudi v Venezueli, kjer so prav po njegovem prizadevanju rojaki dobili slovenskega duhovnika v osebi g. Grilca, nato pa še pri rojakih v Sao Paulu v Braziliji.
Božja Previdnost pa je odločila drugače. Vsemogočni je svojega zvestega in neustrašnega borca za čistost naukov Njegove Cerkve poklical k sebi, da ob Njem uživa plačilo za vse svoje življen-sko delo, ki je bilo vse posvečeno samo Bogu in slovenskemu narodu.
Zadnji pozdrav in blagoslov škofa dr. Rožmana Slovencem v Argentini
Škof dr. Rožman je imel Slovence v Argentini rad, kakor so tudi oni imeli radi svojega nadpastirja. Zato jih je obiskoval, če je le mogel. Tudi letos je na vsak način hotel priti k njim in ostati dolgo med njimi. Stanoval bi bil zopet v bogoslovnem semenišču v Adrogue-ju, kjer hi bil tako “na svojem”. Bil je že napovedan datum, pa ga je škof moral odložiti zaradi bolezni. Ko se je malo popravil, je znova sporočil, da bo prišel na obisk v Argentino okoli 11. novembra t. 1.
Pa smo ga zaman pričakovali tudi tokrat, kajti sporočilo iz Clevelanda je povedalo, da je škof hudo in nevarno bolan in da ne more iti na tako dolgo in naporno potovanje, vsaj pred operacijo ne, na katero bo moral iti. Potem dolgo ni bilo nobenega glasu.
V soboto nas je pa v Svobodni Sloveniji presenetilo letalsko pismo, ki smo ga prejeli od Rev. Julija Slapšaka iz
Clevelanda. Ko smo ga odprli, je padel na mizo najprej izrezek iz “Ameriške domovine” z dne 10. 'novembra, kjer je pod naslovom “Škof Gregorij Rožman je v bolnici resno bolan” in pod njego-
A
vo sliko zapisano tole:
“Škof Gregorij Rožman je že nekaj časa v bolnici sv. Aleša, kjer se bo jutri podvrgel resni in večji operaciji. Verni rojaki, posebno njegovi škofljani, so na-prošeni, naj se ga spomnijo v molitvi, da bi srečno presta) operacijo in se zdrav vrnil med svojo čredo”.
V spremnem pismu pa Rev. Julij Slapšak sporoča naslednje:
“Prilagam notibo iz Ameriške domovine, ki vsem Slovencem po vsem svetu dovolj pove. To je zelja prevzv. škofa dr. Rožmana, ki Vas vse pozdravlja in blagoslavlja pred operacijo 11,'¿novembra 1959. Po naročilu/PoMrav
Fr. Slapšak, l. r.”
Škof dr. Rožman slovenskim izseljencem
Kadarkoli je bil škof dr. Rožman na obisku pri Slovencih v Argentini, jim je vedno govoril na raznih prireditvah. O-pozarjal jih je na nalogo in dolžnost, ki jih imajo do Boga in naroda. Slovenske družine je prosil, naj svoje otroke Vzgajajo v krščanskem in narodnem duhu, slovensko mladino rotil, naj se uči slovenščine in se spopolnjuje v njej, da bo slovenski jezik obvladala v govoru in pisavi, slovensko skupnost pa, naj drži skupaj in naj bo edina vsaj v glavnih in najvažnejših narodnih vprašanjih.
V tem pogledu je važen sleherni škofov govor. Danes objavljamo del govora, ki ga je imel na slavnostni akademiji ob prvem prihodu v Argentino dne 16. oktobra 1949. Pred dva tisočglavo množico slovenskih naseljencev je tedaj škof dr. Rožman poudarjal naslednje misli:
“Od Kanade na severu do konca Južne Amerike, povsod se je naseli! naš
narod. Sedaj smo tu.''Kaj naj naredimo? Smo kakor v deroči .‘reki. Kam nas bo zanesla, kje naplavil)*,? Ali bomo prišli iz nje živi in zdravi, ali pa popolnoma utonili? Držite glave nad vodo! Ne da bi vas voda odnesla. To je glavno. Da se vzdržite, je najglavnejše! Ne ločimo se, ne bodimo sami! Povežimo se med seboj! Zedinite se v vseh vprašanjih narodne eksistence.	i	%
Sl(Wenci ne pozabite idealov, zaradi katerih ste prišli sem in zaradi katerih ste- st doma ustavljali rdeči nevarnosti. Ohranite jih! Če bi te izgubili, bi bila to popolna tragika naša) in našega naroda. Če se svobodna misg-1, v nas budi, če se nam zdi, da imamo boljše načrte, bi se morali pogovoriti kot zreli ljudje, bi morali najti način, da^e med seboj moško in odkrito pogovorimo in napravimo do-gdvor na temeljih, kujsp. potrebni, če hočemo ostati takšni, ftakršni smo prišli v svet.
Svobodna Slovenija škofu dr. Rožmanu
Zbomik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1960 je Svobodna Slovenija posvetila škofu dr. Gregoriju Rožmanu v počastitev njegovega tridesetletnega škofovskega jubileja kot skromen izraz zahvale:
"za velika dela, ki jih je v tej dobi ustvaril in bodo trajno zapisana! v zgodovini slovenskega naroda,
za osebne žrtve, ki jih je doprinesel v najbridkejši dobi slovenske zgodovine, v času okupacije in komunistične revolucije, za junaštvo, da ni klonil pred nobeno grožnjo,
za vdano prenašanje krivic, ki so mu jih delali, ker se je neustrašeno postavil v obrambo krščanskih resnic in pravic slovenskega naroda, za očetovsko skrb, s katero v svobodnem svetu spremlja usodo slovenskih naseljencev po raznih reželah,
za nauke in vzpodbude, da se ohranita versko življenje in narodna zavest med slovenskimi naseljenci.''
Maša zadušnica za škofa dr. Rožmana
Slovesna maša zadušnica za pokojnega škofa ljubljanskega dr. Gregorija Rožmana bo v nedeljo dne 22. novembra ob pol peti uri popoldne v baziliki sv. Jožefa na Plaza Flores v Buenos Aires.'
Žalni govor bo imel duhovni svetnik Alojzij Košmerlj, pel bo pa pevski zbor Gallus.
Po slovesni zadušnici bo duhovščina odpela molitve "Reši me".
: :>r p~o
To vas prosim in želim: povežite se med seboj! Držite enotnost in edinost, v kateri smo močni iri lahko kaj dosežemo. Če smo med seboj edini in če gremo za istim ciljem, če ni nobenega razdora med nami, potem bomo kljub temu, da nas je tukaj malo, dosegli, da se bo naš glas daleč slišal.
Prišli smo v druge dežele, z drugimi navadami, z driigo zgodovino, z deloma drugačno kulturo. Mnogo se nam zdi včasih nerazumljivo. Ne razumemo jezika, ki ga govore okoli nas. Prinesli pa smo nekaj s seboj: ne milijonov, prinesli smo našo slovensko poštenost, pridnost in delavnost. Darujte to našo slovensko pridnost, poštenost inj delavnost ; veliki Argentini, ki vam je tako širokogrudno odprla vrata v svobodo, vas tako gosto-
ljubno sprejela in dala, vam beguncem nov dom.
Imamo še en zaklad: našo slovensko pesem. V USA je med štirimi slovenskimi rodovi ostala premnogo kraj še -edina vez slovenska pesem, čuvajmo, gojimo in ohranimo ta naš veliki zaklad.
V novi domovini sprejmite vse, kar je dobrega in mnogo tega boste našli in boste tako postali še bolj očiščeni in izklesani, modri in izurjeni. -
Za tiste pa, ki so povzročili, da smo morali oditi po svetu, za vse, ki so nas preganjali, za vse, ki so pozabili na svojega Boga, prosimo, da najdejo pot resnice. Jaz sam nisem noben večer pozabil dati blagoslov tudi vsem svojini sovražnikom v domovini, če imamo.mi resnico in nas, ona dviga,, pojem naj ta odpre pot tudi tistim, ki so v zmoti.”
Blagoslovitev cerkve Marije Kraljice v Slovenski vasi v L anusu
V Slovenski vasi v Lanusu je bil v nedeljo 15. novembra praznik. Pa ni bil to praznik samo rojakov v tem vedno lepšem slovenskem naselju, ampak vse slovenske skupnosti v Argentini. Tega dne je namreč škof iz bližnjega mesta Lomas de Zamora dr. Aleksander Shell blagoslovil prvo slovensko cerkev v Argentini, posvečeno Mariji Kraljici sveta. Sredi Slovenske vasi so jo postavili slovenski lazaristi pod vodstvom svojega vikarja Janeza Petka s pomočjo rojakov iz Slovenske vasi ter argentinskih dobrotnikov.
Marijino svetišče ponos Slovenske vasi
Povabilu lazaristov in rojakov Iz Slovenske vasi, naj bi Slovenci tudi iz drugih slovenskih naselij na področju Vel. Bs. Airesa tega dne prišli v Slovensko vas pogledat, kaj premore dobro organizirana, v sebi enotna in za dobro slovensko1 in božjo stvar vneta slovenska skupnost.
Ob prihodu v Slovensko vas je vsak, ki že nekaj časa ni bil v tem kraju, lahko opazil velik napredek tega naselja. Hiše in hišice so že v zelenju sadnega in lepotičnega drevja, vrtovi so polni rož in povrtnine, ob pločnikih lepo rasejo o-krasna drevesa in vedno več je poti, po katerih je mogoče v ta kraj priti tudi v najslabšem vremenu. Vse to je zasluga slovenskih ljudi, ki v tem kraju opravljajo pionirsko delo kot graditelji novega naselja.
Na svoje dosedanje delo so pa rojaki v S ovenski vasi upravičeno lahko ponosnih Saj so za vse. poskrbeli. Poleg ličnih domov so si postavili tudi lep skupni Slovenski dom, v katerem imajo redno kulturne, prosvetne in družabne prireditve. Pa tudi na Boga niso pozabili. Tudi njemu so hoteli postaviti dom in ga posvetili Njegovi Materi. Komaj dve leti sta minuli, pa je sredi Slovenske vasi zrasla mogočna stavba, ki se visoko dviga nad vse hiše v slovenskem naselju, cerkveni zvonik je pa viden že od daleč. Že zunanjost svetišča, zlasti pročelje, napravi na človeka močen vtis, še bolj pa prevzame vernika notranjost, ko slehernega takoj poboža s svojim milim in ljubečim pogledom Marija Kraljica sveta, iznad glavnega oltarja. Soha je izdelana iz trdega lesa kebrača ter je visoka 2 m ih pol in je umetniško delo slovenskega akad. kiparja Franceta Ahčina. Pa tudi cerkev sama je po večini delo Slovencev, kajti načrte zanjo je napravil Hotimir Gorazd, vse račune za že-lezobetonsko stensko konstrukcijo je napravil ing. Milan Ecker, vsa ostala de' a so izvrševali slovenski obrtniki, pri vsem pa' pomagali rojaki iz Slovenske vasi. Gradnjo svetišča so izdatno podprli tudi argentinski dobrotniki, zlasti Emilio Belleze ter Juan Andres Podesta. Prvi je daroval vsa okna, 400 metrov rjavega blaga, ki je razpeto ob glavnem oltarju, drugi pa neprestano pomaga vzdrževati dijaški konvikt v Baragovem misijoni-šču.
Ni mcgoče popisati vsega dela, ki so ga rojaki v Slovenski vasi opravili zlasti to leto, da je bila lahko blagoslovitev svetišča že 15. novembra. Za to ve samo Bog, kakor tudi za žrtve, ki so jih ljudje doprinašali in za požrtvovalnost rojakov pri cerkvenih delih. Pa so vsi z veseljem garali, ker so hoteli svojemu škofu dr. Rožmanu napraviti tudi presenečenje. Kajti on je bil naprošen, da bi bil ta dan navzoč pri slavnostih in imel tudi glavna cerkvena opravila, ker je ravno on pred dvema letoma blagoslovil temeljni kamen za prvo slovensko cerkev v Argentini. Bog je odločil drugače. Čeprav škof dr. Rožman osebno ni bil med ljudmi v Slovenski vasi, vsi so pa ta dan čutili, da je duhovno med njimi in so z njim delili veliko veselje, da je ravno Marija dobila novo svetišče.
Sprejem gostov
Bil je ob devetih, škofa dr. Aleksandra Shella je sprejel vikar Janez Petek z duhovščino in krajevnimi funkcionarji. Ob prihodu je bil naravnost presenečen, kajti človek je resnično čutil praznično razpoloženje, ki so ga še povečevale številne slovenske, argentinske in papeške zastave in zastavice, dolge razpete gir-lande iz zelenja ter številni venci. Po krajšem zadržanju v misijonišču je prišel škof v slovesnem sprevodu pred cerkev.
Vikar Janez Petek mu je izrekel topel pozdrav v imenu slovenskih lazaristov ter slovenskih in domačih vernikov iz Slovenske vasi. Dejal je, da tokrat škof prvič prihaja med nje in ga prosi, naj pride na obisk v ta kraj še večkrat. V imenu lazaristov in rojakov mu obljublja zvestobo in vso pomoč pri njegovem napornem delu za versko obnovo ljudstva.
Stanko Mehle in Francka Strahova sta pred škofa stopila v narodnih nošah. Stanko Mehle mu je v imenu prebivalcev Slovenske vasi izrekel prisrčno dobrodošlico. Povedal mu je, da so Slovenci prišli v ta kraj pred dobrimi 10 leti. V tem času so si postavili hiše, postavili si lasten prosvetni dom, že od začetka pa mislili tudi na postavitev hiše božje. Sedaj so svoj cilj dosegli. Marija je v Slovenski vasi dobila lepo svetišče, iz katerega bo varovala slovenski rod v tem naselju, blagoslavljala pa tudi vso argentinsko domovino. V imenu vernikov je škofa naprosil, naj blagoslovi novo svetišče.
škofovo priznanje Slovencem
Nato je spregovoril škof dr. Shell. Zelo je pohvalil delo slovenskih lazaristov v tem kraju in vseh slovenskih rojakov. Poudarjal je, da je v njegovi škofiji polno ljudi raznih narodnosti, ki so številnejši kot Slovenci, pa nekatere niti kapele nimajo, kaj šele velike cerkve. Svetišče, ki so ga v Slovenski vasi zgradili Mariji Slovenci, ni samo njim v ponos, ampak vsemu kraju. S tem so Slovenci znova dali najlepši vzgled svoje zvestobe Bogu in Mariji. Vse rojake je končno naprošal, naj ohranijo verske in narodne tradicije, ki so jih prinesli iz domovine, tudi v novi deželi. Vsem je obljubil, da bo vedno rad prišel k njim.
Blagoslovitev cerkve in slovesna maša
Po govoru je škof dr. Shell začel takoj z obredom blagoslovitve cerkve. Pri teh obredih so bili botri od Slovencev: Jože Rome, predsednik Društva Slovenska vas z gospo Ivanko, roj. Grebenc, Nace Glinšek, predsednik Sociedad de fomento Villa Eslovena z gospo Vinko, roj. Merlak, Hotimir Gorazd, izdelovalec načrtov za Marijino cerkev z gospo Sonjo, roj. Tercie ter Alojzij Horvat, predsednik Društva Slovencev iz Bs. Airesa, od Argentincev sta pa bila botra s svojima gospema Emilio Bellezz.e ter Juan Andrés Po-destá. Pri slavnosti je bil navzoč tudi tajnik Lanuške mestne občine Sr. Domec.
Po blagoslovitvi je imel škof dr. Shell slovesno pontifikalno mašo ob asistenci direktorja Antona Oreharja, rektorja slovenskega bogoslovja v Adrogueju dr. Franca Gnidovca ter špirituala dr. Filipa Žaklja. Síed maso je pel Slovenski pevski zbor iz Lanusa pod vodstvom pevovodje Mirka Špacapana Hladnikovo latinsko mašo.
Po škofovi maši je imel dopoldne še mašo direktor Orehar, med njo je pa pel otroški zbor iz Slovenske vasi pod vodstvom pevovodkinje ge. Zdenke Janove.
Opoldanski odmor
Po dopoldanskih cerkvenih slavnostih so si rojaki ogledovali novo cerkev ter zasedli prostore na veseličnem prostoru, za povabljene goste je pa bilo kosilo v misijonišču. Tu je zbrane goste s škofom dr. Shellom na čelu pozdravil vikar Janez Petek. Vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, da je Marija dobila tako lepo svetišče, se je toplo zahvalil. Za njim je še govoril predsednik DS Alojzij Horvat, ki je prav tako izražal veselje nad postavitvijo tako lepe cerkve, v kateri se bodo zbirali rojaki in prosili Boga, naj bi povrnil svobodo tudi narodu doma.
Cerkveni koncert Gallusa
Popoldne ob treh je bil v cerkvi cerkveni koncert Slovenskega pevskega zbora Gallus in mladinskega zbora Gallus pod vodstvom pevovodje dr. Saveilija. Prvi del koncerta je obsegal naslednje evharistične pesmi: Tomc “To moje živo telo”, Gruber “O božja duša, posvetimo”, Sat-tner “Za Tvoj evharistični tron”, Hum-mel “Povej, srce” in Mav “Ne boj se, verna čreda”. V drugem delu koncerta so pa bile naslednje Marijine: Safner “S cvetlicami te venčamo”, Mav “Varuj nas”, Foester “Ave Maria” iz opere Gorenjski slavček, Mav “Kdo je ta” (moški, mešani in mladinski zbor), Premrl “Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod”.
Izvedbo pesmi je na harmoniju spre-ljala gdč. Anka Savelli, solistične dele so pa odpeli: sopran gdč. Nuša Kristanova alt gdč. Roza Golob in tenor Ivan Rode
Zaključna pobožnost
Po koncertu je bila pridiga. Imel jo je direktor Anton Orehar. Povedal je, da bi jo moral imeti škof dr. Rožman, ki je pa v Severni Ameriki hudo bolan. Rojake je prosil, naj molijo zanj. V nadaljnjih izvajanjih je naglašal, da je blagoslovitev te cerkve praznik vse slovenske skupnosti, zatem po razvijal misel o pomenu Cerkve, ki je sredšče verskega življenja pa tudi kraj, kjer se najdalj ohranja svoboda narodu in narodna zavednost.
Po pridigi je imel vikar Janez Petek
ob asistenci pete litanije Matere božje.. Za zahvalno pesmijo in blagoslovom je bilo nato slavje v Marijini cerkvi zaključeno.
Rojaki so ostali do večernih ur na ve-
Zahodnonemški kancler Adenauer je ta teden odpotoval na obisk v London, kjer bo poskušal izboljšati odnose med Zahodno Nemčijo in Anglijo.
Adenauerjevi svetovalci so prepričani, da .je čas za tako izboljšanje sedaj najbolj ugoden, ker da je tudi Macmillan pripravljen vse storili, da obe državi dosežeta ta cilj. Macmillan se počuti močnega zaradi nedavnih volitev, s katerimi si je zagotovil veliko večino nad svojimi domačimi nasprotniki in dobil potrdilo tudi za dosedanjo linijo svoje zunanje politike. Ta pa v glavnem stremi za izboljšanjem odnosov s prijateljskimi pa tudi s sovražnimi državami.
Zahodno Nemčijo skrbi, da ne bi bila Anglija pripravljena napraviti kak sporazum z ZSSR, s katerim bi mogla nevarno oslabiti zahodno obrambo v Evropi. Do takega sporazuma glede položaja v srednji Evropi po mnenju Zahodne Nemčije ne sme priti, ker bi se tako utrdila razdelitev Nemčije in bi Berlin nujno v določenem času padel v območje sovjetskega bloka.
Največje razlike pa imata Zahodna Nemčija in Anglija na gospodarskem področju. Adenauer, vztraja pri svoji te-
Odnosi med rdečo Kitajsko in Indijo so še vedno kritični, zlasti še, ker so kitajski komunisti poslali na mejo proti Indiji velike vojaške oddelke, opremljene za trdo himalajsko zimo. V Indiji je predvsem dijaštvo priredilo bučne demonstracije proti obrambnemu ministru Krišni Menonu ter mu je očitalo pomanjkanje patriotizma in zahtevalo njegov odstop. V Pekingu so objavili nove zemljevide, na katerih so začrtali nove meje Kitajske z Indijo. Po teh zemljevidih imata Indija in Kitajska najmanj osem spornih točk med seboj. Maocetung je prejšnji teden predlagal, naj bi med Indijo in Kitajsko potegnili , nekakšen nevtralen pas, širok dvajset kilometrov, in to vzdolž meje, ki jo priznava rdeča
seličnem. prostora, kjer so za postrežbo skrbela dekleta in fantje iz Slovenske vasi. Pozno zvečer so tudi povzdignile slavnost blagoslovitve nove cerkve številne l-akete in bengalični ogenj.
zi, da je namreč glavni cilj gospodarske skupnosti šestih zahodnoevropskih držav dosega evropske federacije, medtem ko je trgovinska vloga skupnega trga 170 milijonov zahodnih Evropejcev v tej skupnosti drugovrstnega pomena.
V London bo prišel na obisk tudi De Gaulle in sicer 5. aprila prihodnjega leta. Poročilo v obisku je objavil angleški zunanji minister Lloyd, ki se je mudil pretekli teden na razgovorih s svojim francoskim kolegom Murvillom v Parizu, še pred tem, se pravi 15. marca 1960, pa bo De Gaulle sprejel na obisk v Parizu sovjetskega diktatorja Hruščeva.
Lloyd je istočasno objavil, da je Anglija sedaj pripravljena priti na vrhovno konferenco med Vzhodom in Zahodom šele v maju ali juniju prihodnjega leta, zlasti še, ker je Hruščev prejšnji teden izjavil, da se njemu prav nič ne mudi na vrhovno konferenco, vsaj tako ne, kakor se je doslej mudilo Angliji.
Zaradi obiska De Gaullea v Londonu angleško časopisje piše na dolgo in široko o ponovnih “prisrčnih odnosih med Anglijo in Francijo”, o takih odnosih, kakor sta jih vzpostavili obe državi prvič v zgodovini pred 54 leti.
Kitajska. Tako se bi morale indijske čete umakniti še nadaljnih dvajset kilometrov proti jugu in prepustiti indijsko o-zemlje kitajskim komunistom.
Nehru je objavil, da kitajskih predlogov ne sprejema in da namerava ostati trden glede indijskih meja. Deloma je Nehruja podprla v njegovem stališču USA, ko je severnoameriški zunanji minister na tiskovni konferenci izjavil, da “USA gleda s shnpatijo na indijsko vztrajnost proti Kitajski.” Več se USA zaenkrat ni hotela izjaviti v prid Indiji. Herter se je izognil nadaljnim severnoameriškim obveznostim do Indije z izjavo, da USA ne pozna podrobno razmejitve med rdečo Kitajsko in Indijo.
ARGENTINA
Predsednik dr. Frondizi je bil prejšnji petek na enodnevnem obisku v Montevideu v Uruguayu. Predsednika obeh republik ob Reki La Plata dr. Frondizi in dr. Martin Echegoyen sta poudarjala prijateljske in bratske odnose med obema državama.
Drž. tajnik za vojsko gen. Rudolf Lar-eher je prejšnji teden pregledal vojaške garnizije v severnih provincah. Imel je tudi daljši razgovor z guvernerjem v Salti, v katerem je naglašal, da je javnost v zadnjem času napačno tolmačila nekatere dogodke, ki so se odigravali v vojski. Gen. Larcher je poudril, da oborožene sile v vsem podpirajo zakonito izvoljeno vlado, zlasti v njenem prizadevanju za izvedbo gospodarskega in socialnega načrta. Prav tako je poudaril, da vojska noče ničesar slišati o kaki revoluciji, če bi pa bilo potrebno nastopiti za ohranitev javnega reda, je za to tudi pripravljena.
Msgr. Jože Cardijn, ustanovitelj žosistov, se je po kongresu južnoameriške kat. delavske mladine v Peruju ustavil tudi v Buenos Airesu. Argent, kat. delavska mladina mu je pripravila veliko javno zborovanje, na katerem je Msgr. Cardijn tudi govoril. Naglašal je, da je glavno prizadevanje žosistov, da dobi polno priznanje dostojanstvo človeške osebnosti. Žosisti so trdi največji poborniki za mir. Spregovoril je tudi nekaj besed v kasteljanščini in svoj govor zaključil s pozivom: Naprej, vedno samo naprej, da delavska mladina dobi svoje položaje v tovarnah, delavnicah, v narodu in v svetu.”
Ker pa tudi argent, delavsko kat. mladino razjeda tradicionalna argentinska bolezen — nesloga in razdor, je bil Msgr. Cardinj ob tej novici zaskrbljen. Zato je na zborovanju vstal apostolski nuncij Msgr. Monzoni in ga v govoru zagotavlja, “da je sedaj v Argentini prosta pot za končni pohod, kajti kriza v vrstah argentinskih žosistov je premagana. S te dežele lahko mirno odidete, kajti seme vašega glasu bo rodovitno”.
IZ TEDNA V TEDEN
Nemški socialisti so se začeli že sedaj pripravljati na volitve leta 1961. Da bi zase pridobili tudi desničarske glasove, so na izrednem kongresu zovrgli dosedanjo marksistično ideologijo, pa tudi spremenili dosed, odklonilno stališče do vere, in do vprašanja narodne obrambe. Sedaj so za sodelovanju z vero, so načelno tudi za obvezno vojaško službo in tudi v nacionalizaciji industrije ne gledajo več edine rešitve za odpravo vseh krivic. Za gornje spremembe socialističnega programa je glasovalo 340 delegatov, proti pa samo 16.
V	Braziliji bo vladna socialdemokratska stranka imela v decembru kongres, na katerem bodo določili vladnega predsedniškega kandidata. To bo sedanji minister za narodno obrambo maršal Teixeira Lott. Predsedniški kandidat združene opozicije za volitve 3. X. 1960 je zvezni poslanec Janio Quadros.
Papež bo 14. decembra na tajnem kon-zistoriju imenoval 8 novih kardinalov. Od teh so trijte Italijani, dra Amerikan-ca, eden Španec, eden Škot in eden Nemec. (jezuit Bea). Z imenovanjem novih kardinalov se je število kardinalskega zbora povzpelo na 79, to je najvišje šte-vi’o v zgodovini kat. Cerkve.
Skupma častnikov v Sudanu je skušala z revolucijo vreči vojaško vlado Ibrahima Abbud-a, ki je novembra 1958 tudi prišel z vojaškim uporom na oblast ter odstavil parlamentarno vlado. Poskus upora so vladne čete zadušile.
V	Moskvi so preteklo soboto, objavili, da so izgubili radijsko zvezo z, Lunikom III, s satelitom, s katerim so prvič fotografirali drugo stran Lune. Moskovska radijska postaja je poročala, da je morda Lunik trčil z meteorjem. Sovjeti so pričakovali, da bodo z Lunika dobivali še nadaljna poročila o razmerah v vse-mirju ter obžalujejo, da so sedaj vsi podatki, ki jih je Lunik zbral na svojem dosedanjem potovanju po vsemirju, izgubljeni.
Titov komunistični funkcionar v jugoslovanskih sindikatih in Soc. zvezi delovnega ljudstva Svetozar Vukmano-novič se je nedavno mudil na obisku v Argentini, Čilu, Umguayu in Braziliji. Po vrnitvi je govoril na jug. televiziji o stikih sed. jug. komunističnih oblasti z državami Južne Amerike. Povedal je, “da je mogel ugotoviti istovetnost koristi med našo državo in državami Južne Amerike, kakor tudi odločnost teh držav glede obrambe svoje suverenosti”. Po njegovi izjavi so socialistične in komunistične stranke v teh državah “zadosti močne, prav tako tudi sindikalne organizacije”.
Kaj se dogaja na Kubi?
Kubanski Fidel Castro je imel pretekli teden v Havani velikansko zborovanje, na katerem je v govoru napadel USA in druge “sovražnike” revolucije. Govoril je nad tri ure in objavil, da bo revolucija neusmiljeno streljala svoje nasprotnike. O izginulem poveljmku kubanske vojske, 28-letnem Cienfuegosu, je izjavil, da ga ni bilo mogoče najti.
V skrivnost Cienfuegosovega izginotja je posvetila čudna luč, ko je neka severnoameriška bolničarka, ki se je vrnila s Kube v USA izjavila, da je dala pol li-
tra krvi za težko ranjenega Cienfuego-sa, ko je ležal v neki havanski bolnišnici. Svetovno časopisje je že pred to novico dvomilo v resničnost nesreče Cienfuegosovega letala in pripisuje izginotje Cienfuegosa notranjim sporom med vodilnimi kubanskimi revolucionarji. Posebno luč je na te dogodke vrglo tudi poročilo, da je letalo, v katerem se je vozil Cienfuegos, letelo v času izginotja proti severu, se pravi proti severnoameriški Floridi.
Kitajska ''rešitev” spera z E sadijo
Proslava slovenskega narodnega praznika v Kanadi
Toronto, 10. n6v. 1959.
Slovenci v Toronto in okolici smo imeli lepo proslavo slovenskega narodnega prazinka 29. oktobra. Pripravil jo je posebni pripravljalni odbor Narodnega sveta. Bila je na dan Vseh svetnikov dne 1. novembra v cerkveni dvorani pri slovenski župniji na Manning Ave. Slavnostni govornik je bil predsednik Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miha Krek.
Proslavo je začel s pozdravnim govorom dr. Srečko Pregelj. Med zbranimi gosti je zlasti pozdravil prometnega ministra v provincialni vladi Johna Yaremka in Arthurja Maloney-a, člana zveznega parlamenta. Oba sta se za pozdrave zahvalila, sama sporočila pozdrave Slovencem v Kanadi ter jim ča-stitala k narodnemu prazniku. Poudarjala sta tudi potrebo, naj Slovenci lepo drže skupaj, naj ohranjajo svoje narodne in kulturne svetinje, ki so jih prinesli od doma v novo deželo, vse njihovo delo pa naj tudi preveva misel za zasužnjene brate in sestre, ki trpe doma pod komunizmom in na njihovo resnično osvoboditev.
Prav tako je dr. Srečko Pregelj toplo pozdravil navzoče predstavnike Srbov ter dopisnika torontskih dnevnikov The Telegram in Toronto Daily Star.
Ko je prišel predsednik NO za Slovenijo dr. Miha Krek s soprogo v dvorano, so ga vsi navdušeno pozdravili ter mu zapeli v pozdrav pesem “Hej Slovenci”, Janezek in Metka v narodni noši pa sta pristopila k njegovi soprogi ter ji izročila šopek nageljnov.
Dr. Miha Krek je v svojem jedrnatem in vsebinsko bogatem govoru očrtal
in pojasnil v osnovne silnice slovenske politike. Da so gostje razumeli zgodovinske okoliščine, ki so leta 1918 privedle do osvoboditve slovenskega naroda leta 1918, je svoj govor začel v angleščini. Nadaljevanje govora o upanju, ki so ga imeli Slovenci 29. oktobra 1918 v svojo lepšo bodočnost, je pa nadaljeval v slovenščini. Primerjal je ta narodni praznik s praznikom Vseh svetnikov žalovanje dneva vernih duš pa s spominskim žalnim dnevom dne 2. junija, ki je dan slovenskih vernih duš. Svoja izvajanja je predsednik NO za Slovenijo navezal na misli pok. dr. Lamberta Ehrlicha, ki jih je objavil leta 1922 v Mohorjevem koledarju v članku “Mirovna konferenca in Jugoslavija”.
Končno je dr. Miha Krek naglašal, da moremo govoriti o slovenski bodočnosti samo, če bo slovenska politika upoštevala zemljepisni položaj slovenske dežele, naziranje in pohlep naših sosedov po slovenski zemlji, slovanski izvor našega naroda, njegovo zasidranost v zahodni kulturi in pripadnost h katolištvu. | Zaradi teh danih in nepremenljivih postavk smo Slovenci predstraža južnih Slovanov proti germanstvu in navalu Italijanov, proti vzhedu pa moramo izvrševati svoje poslanstvo in to zlasti v času, ko se je začelo gibanje za združi-tev-pravoslavja in katolicizma.
Za Svoja temeljita in jasna izvajanja so navzoči nagradili dr. Miha Kreka z dolgotrajnim odobravanjem.
Po proslavi je . imel dr. Miha Krek daljši razgovor z dopisnikom lista The Telegram. ~Ta list je nato naslednji dan prinesel lepo poročila o proslavi slovenskega praznika s sliko dr. Kreka.
Sestanki med državniki
'/žpmcc	iz
«S®asfc9«=*v- -
Ljubljanski festival — letos je bil že VII. — je v času od 30. junija do 12. julija obsegal vrsto večjih uspelih prireditev: Začeli so ga s slovesno Gobčevo festivalsko fanfaro s terase Narodne in vseuč. knjižnice, otvoritveno slavnostjo v Viteškem dvorišču v Križankah, naslednje kulturne prireditve in razstave so pa bile: “Razvoj slovenske dramatike”, “Srednjeveške freske na Slovenskem” in “Peča na Slovenskem”. Ljubljanska drama je uprizorila igro M. Držiča “Boter Andraž”, Eksperimentalno gledališče pri Zavodu “Ljubljanski festival” pa sodobno varianto Goethejega Fausta. Zagrebška opera je nastopila z operama “Carmen” in “Koriolan”, njen balet pa z Lhotkovim “Vragom na vasi”, ljubljanska opera je pa izvajala Hri-stičev balet “Ohridska legenda”. Pianistka Dubravka Tomšič je , nastopila s sodelovanje orkestra Slov. filharmonije, na večeru opernih arij so pa ob sodelovanju radijskega orkestra sodelovali: Cvetka Ahlin iz Hamburga, Rudolf Franci iz Duesseldorfa 'in Tomisiav Ne-ralič iz Berlina. Na koncertu ansambla slovenskih solistov je med drugim sodelovala Nada Puttar iz Berlina. Dalje je nastopila s svojim sporedom akad. fo’klorna skupina France Marolt, za zaključek festivalskih prireditev je pa re-ška opera dala balet B. Papandodopula “Žetev”.
Na Igu pri Ljubljani imajo ljudsko šolo že 150 let. Proslavi so sedanji rdeči oblastniki dali čisto komunističen značaj.
V	Radovljici so ustahovili čebelarski muzej.
V	Sloveniji imajo okoli 160 planinskih domov in postojank.
Na Jezerskem so imeli letos “ovčarski rej”. Sodelovali so tudi “Veseli plan-, šarji”.
V	Škofji Loki so v Puštalu ob Poljan-ščici odprli novo kopališče.
Letošnji II. turistični teden v Ljubljani so poleti začeli s koncertom godbe Litostroja, razstavo o starem jedru Ljubljane, razstavo o ljubljanskem turizmu, na Gradu pa s prvim turističnim sejmom, na katerem so igrali “krakovski škri-pači”. V okviru ostalih prireditev II. turističnega tedna je bil tudi znani sprevod s “podkovanim karfom” s čolni po Ljubljanici.
Komunisti v Sloveniji sklenili, da bo “kot prispevek v zakladnico dokumentarnega gradiva o 40 letnem delu KPJ in SKOJ podjetje “VIBA film” izdelalo kratek film o Borisu Kidriču”. Pri izdelavi filma bodo sodelovali odn. pomagali “zgodovinski arhiv CK ZKE, scenarij za fi’m pripravljajo France Vreg, Dušan Biber in France Kosmač, ki je prevzel tudi režijo filma”.
Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1960
bo po obsegu še večji kakor lani.
Imel bo 296 strani.
Po prednaročniški ceni 150 pesov ga lahko plačate ali naročite samo do konca novembra. Zato nikar ne odlašajte veČ z naročilom.
Po zaključku škofijske sinode je' tržaška škofija pripravila romanje v Rim. Za to romanje se je prijavilo 225 Slovencev in 1000 Italijanov. Odpotovali so 26. septembra, slovenski romarji so imeli tri vagone v posebnem vlaku, ki ga je organiziral CIT. Slovensko skupino je vodilo nekaj slovenskih duhovnikov, ki so z organizacijo CIT uredili vse podrobnosti romanja.
Ob prihodu v Rim so slovenski romarji hitro zasedli avtopulmane, kajti romarjem so priredili sprejem, ki pa ni bil namenjem slovenskim romarjem. So pač nekateri uporabili tudi to čisto versko zadevo v politične namene. Naslednjega dne, 27. sept. so Slovenci imeli v cerkvi Imena Marijinega na Foro Traia-rio sv. mašo, ki jo je daroval prelat dr. Ukmar, g. Iskra, ki upravlja to cerkev, pa je imel kratek nagovor. Po maši so odhiteli proti Vatikanu, da bi si še pred avdienco pri Janezu XXIII. ogledali cerkev sv. Petra.
Avdienca je bila ob 11. uri. Dvorani blagoslovov. Prvotno je bila avdienca napovedana samo za Tržačane, toda tik pred tem so se priključile še nekatere dru ge skupine. Seveda so si vsi prizadevali, da bi prišli čim bliže sedežu sv. očeta. Vendar so bili prvi na vrsti v avdienci Tržačani. Škof Santin je v nagovoru po-
Iz Kumrovca pri Klancu, kjer je bil rojen Josip Broz-Tito bi komunisti radi napravili jugoslovansko Meko. Tjo naj bi zahajali partijci, še raje pa bi tja u-smerjali inozemske turiste, da bi puščali denar v samotnem in mirnem obsotel-skem kraju na hrvatski strani. To je razvidno iz hudovanja nekega dopisnika v ljubljanskem listu “Delo”, kjer je zapisano tole: Malomarnost ali kaj? Ko se boste po avtomobilski cesti približali Brežicam, bodisi iz Ljubljane ali Zagreba, vas bo velika tabla opozorila na odcep, ki drži v razne spodnjeposav-ske kraje. Nikjer pa ni opozorila, da je tu najbliže tudi v Kumrovec. To je že tako znan kraj, da nanj ne bi smeli pozabiti. Marsikdo, ki ne pozna dobro spodnjega Posavja, se bo peljal kar naprej proti Zagrebu in šele tam zavil v Kumrovec. Tako si bo po nepotrebnem podaljšal pot, vse zaradi tega, ker smo pozabili posebej označiti, da brežiški odcep drži tudi v Kumrovec”.
Dijaki ljubi 'anske klasične gimnazije ,so v počastitev 40 letnice ZKJ igrali v dramskem gledališču Sofoklejevo “Antigono”.
Izvršni svet LRS je sprejel uredbi o organizaciji in delu Sveta za znanost ter Sveta za kulturo in prosveto LRS. Predsednik sveta za znanost LRS je dr. Joža Vilfan, za člane so pa bili imenovani: Mara Bešter, dr. Jože Goričar, ing. Viktor Kotnik, dr. ing. Miloš Marinček, dr. Marijan Pavšič, ing. Stojan Perhavec, ing. Viktor Turnšek in dr. Alojzij Vadnal. Za kulturo pristojne svete okrajnih ljudskih odborov pa v njem zastopanjo: Jaro Dolar, Lucijan Kraševec, dr. Helj Modic, Tine Orel, Stanko Skalar, Franc Škoberne, Marijan Urbančič in Milan Zupan. Samoupravni zavodi ter strokovne in družbene organizacije so v Svet za znanost iz vo’ile: ing. Franca Adamiča, dr. Vilka Androjno, Marka Bulca, dr. Frana Dominka, ing. Friderika Gerla, dr. Leva Gerziniča, Silva Hrasta, ing. Ivana Jelačina, dr. Alijo Koširja, ing. Srečka Kotnika, dr. ing. Antona Kuhlja, ing. Svetka Lapajneta, ing. Riharda Pom-peta, ing. Cirila Rekarja, Josipa Vidmarja in dr. Frana Zwitter ja — Predsednik Sveta za kulturo in prosveto je Boris Kocijančič, Izvršni svet je pa za člane tega sveta imenoval Slavico Božič, dr. Jožeta Goričarja, Jožeta Košar-ja, dr. Sonjo Kukovec, Mateja Pavšiča-Bofa, Janeza Potrča in Staneta Skrabarja; za kulturo pristojni sveti okrajnih ljudskih odborov so vanj izvolili: Borisa Godino, Franjo Klavoro, Janka Lisko, Igorja Merviča, dr. Helija Modica, Emo Muser, Ivana Renka in Andreja Svetka; zavodi in organizacije so pa v ta svet izvolile naslednje: Dragotina Cvetka, Rika Debenjaka, Lojzeta Drenovca, Slavka Jana, dr. Jožeta Kastelica, Mileta Klopčiča, Mitjo Mejaka, Boga Premelča, dr. Mirka Rupla, Milana Smerduja, Lucija Marijo Škerjanca, dr. Vladimirja Schmidta, Iva Tavčarja, ing. Janka Torkarja, Vinka Tri-kausa in Staneta Virtiča.
Na mednarodni slikarski razstavi v
vedal namen tega romanja: Potrditi vero v sveto katoliško crkev in zvestobo Kristusovemu namestniku. Sv. Oče je zahvalil udeležencem za izreze vere in zvestobe. Ob koncu avdience je sv. Oče pripravil slovenskim vernikom veliko in prijetno presenečenje. Kajti Slovencev v začetku ni nihče omenjal, kot udeležence romanja, zato so bili tembolj veseli, ko je sv. Oče V slovenskem jeziku pozdravil romarje: Dragi verniki slovenskega jezika! Z mislimi in očetovskimi željami smo tudi pri vas, toplo vas pozdravljamo in iz vsega srca blagoslavljamo. Papeževemu pozdravu v slovenskem jeziku so se udeleženci zahvalili z burnim ploskanjem in vzklikanjem.
Tržaški nacionalisti niso mogli, da se ne bi obregnili ob papežev nagovor. 11 Piccolo je napisal, da je slovenski pozdrav papeža Janeza XXIII.ob priliki avdience vernikov tržaške škofije vzbudil splošno ‘“začudenje”.
Zadnji dan romanja so se Sloverei dopoldne zbrali v cerkvi sv. Klementa, kjer je pokopan sv. Ciril. Tam je za vse slovenske vernike daroval sv. mašo škof Santin, ki je med mašo tudi pridigal v slovenščini. Nato so romarji izrabili še preostali čas za og’ed zanimivosti, pozno zvečer so se pa vrnili v Trst.
Kasselu v Zahodni Nemčiji so umetnike iz Jugoslavije zastopali slikarja Gabrijel Stupica in Edo Murtič ter kipar Drago Tršar.
Vlado Vodopivec, sekretar Sveta za kulturo, prosveto in znanost LRS in član. Sveta radijske oddajne postaje Radio Ljubljana, je dobil študijski dopust in je razrešen dolžnost v navedenih ustanovah. Za njegovega naslednika je bil imenovan Beno Zupančič, direktor časopisno-založniškega podjetja “Ljudska pravica”. Za direktorja Urbanističnega inštituta LRS je bil imenovan ing. Lojze Rojec, dosed. sekretar Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, na njegovo dosed. mesto je pa prišel član Izvršnega sveta Milko Goršič, razrešen pa dolžnosti predsednika Sveta za znanost LRS. Za predsednika sveta za znanost je bil imenovan podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan.
“Program Zveze komunistov Jugoslavije je teoretična osnova vsega novinarskega dela” je naglašal na letošnjem občnem zboru predsednik Društva novinarjev LRS Ivo Tavčar in jasno povedal do kod gre svoboda novinarskega udejstvovanja.
Novo Velenje je novo mesto v Sloveniji. šteje 35.000 duš. V povojnih letih so v njem postavili tudi več visokih stavb. Mesto je zgrajeno- med šoštanj-skim gradom in šaleškimi razvalinami.
Skupina goriških Slovencev je bila koncem avgusta na Brezjah. Goriški romarji so se mudili v Sloveniji tri dni. Vsak dan so imeli v Marijinem svetišču pobožnost, stanovali so na Bledu, odkoder so delali v dveh avtobusih izlete v razne kraje. Obiskali so med drugim rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, v Bohinju so bili pri slapu Savica, v Ljubljani so si pa ogledali Žale, novo cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom ter Plečnikovo cerkev v šiški.
Na seji odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora Ljudske skupščine LRS so statut ljubljanske univerze spopolnili z odločbo o skladu za izgradnjo študentovskih stanovanj, ki jih zaradi povečanega vpisa na posamezne fa-
SLOVENCI
KANADA
Sloveska Vincencijeva konferenca je imela v cerkveni dvorani 11. oktobra lepo uspelo prireditev z bogatim srečo-lovom. Rojaki s svojo udeležbo na prireditvi podprli potrebne rojake med sabo.
| Praznik Kristusa Kralja sa 25. oktobra Slovenci v Torontu tudi letos proslavili kar moč slovesno. Prireditev so pripravili člani Misijonskega krožka Baraga ter Prosvetnega društva. Na oder so postavili igro Vanni Leto-ja “Gospodova ura”. Industrialca PetrnaČa je igral Janez Adamič, v vlogi Petrna-čevega sina ing. Lojzeta je nastopil Jože Peternelj, v vlogi njegovega drugega sina Marka - zdravnika pa Marijan šošterič. Frank Berce je igral vlogo upravnika Petrnačeve tovarne Močnika. V vlogi Močnikovega sina Rada je nastopil Peter Novak, vlogi mehanika Skamnika in služabnika Matevža sta pa odlično podala Otmar Mauser in Ciril Seršak. Režijo je imel v rokah France Brence.
župnijska hralnica in posojilnica se vedno bolj uveljavlja, ker imajo rojaki polno zaupanje v podjetje. Ta hranilna ustanova je praznik Kreditnih zvez proslavila z banketom.
Slovensko kat. akad. starešinstvo v Torontu je imelo v cerkveni dvorani 31. oktobra t. 1. družabni večer, na katerega je na povabilo društvenega odbora prišel predsednik NO za Slovenijo dr. Miha Krek s soprogo go. Malko. Istega večera je bila "še druga družabna prireditev. Imela jo: je slovenska mladina, ki se zbira v Mladem domu. Na zabavnem večeru - maškeradi je bilo prav veselo razpoloženje. Najboljšo masko je imel Rudi Kus.
Letošnji slovenski romarji iz Clevelanda k Mariji Pomagaj v Toronto so pripeljali s seboj tildi člane mladinskega pevskega zbora Slavček, ki ga vodita Savernik in njegova gospa. Mladinski zbor je v Torontu priredil tudi koncert.
V slovenski šolski tečaj v Torontu se je letos vpisalo okoli 150 otrok. Večina jih je v šolskem tečaju pri Mariji Pomagaj, kakih 30 pa v novem slovenskem naselju New Toronto. Pri Mariji Pomagaj so šolsko leto začeli s petimi razredi. V prvem razredu uči ga. Sko-čirjeva, drugega in tretjega slovenske usmiljenke, čertega ga. Vrabec in petega gdč. Jakus. V petem razredu bodo fantje in dekleta, stari nad 14 let, ki se bodo hoteli spopolniti v slovenščini. V
| kultete vedno bolj primanjkuje. Tako je letos na ljubljanski univerzi okoli 7600 študentov. Od teh jih je okoli 4800 izven Ljubljane, v študentskih naseljih je pa samo nekaj nad 1600 postelj.
Po lanski preosnovi osnovnih šol nižjih gimnazij v osemletne osnovne šole, se je število osnovnih šol znižalo od 1387 na 1208. Tako je prenehalo delovati 179 eno in dvooddelčnih šol, število popolnih osnovnih šol se je pa zvišalo od 264 na 314. Letošnje šolsko leto obiskuje v Sloveniji v 1208 osnovnih šolah nad 221.000 učencev, v 31 gimnazijah je okoli 6800 dijakov, v šolah za vzgojo učnega osebja 2404 in na srednjih strokovnih šolah 7122 dijakov in dijakinj. Na vseh ostalih šolah, ki usposabljajo predvsem kvalificirane delavce, ter na ostalih posebnih šolah, je pa 23.000 u-čencev. Z univerzo, višjimi šolami ter šolami za odrasle in dopolnilno izobraževanje pa število učencev in dijakov v Sloveniji naraste na 280.000.
Umrli so. V Ljubljani: Ivan Lukane, direktor Zavoda za napredek prehrambene industrije LRS, Stanko Kezele, kleparski mojster, Ana Pengov, roj. Ke-per, Peterček Rožmanec, Jožko Papež, Tomo Jošt, profesor, Pepca Markovič, Marija Krčar, roj. Slokan, Valentin Urbančič, upok. okrajnega zavoda za zavarovanje, Ivan Černivec, uslužb. podjetja Tehtnica, Franja Krener, roj. Pišek vdova po žel. uradniku, Olga Mihelič, delavka, Jože Štefančič, mizar v p., Maks Hogej, Bojan Peček, gledališki igralec, Erik Sagadin, pravnik, Franc
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
ODPOVED PRIREDITEV
Zaradi smrti škofa dr. Gregorija Rožmana bo to nedeljo odpadlo žegnanje, ki naj bi bilo v Slovenski hiši.
Prav tako odpade za nedeljo 22. t. m. napovedano martinovanje Naš ega doma v San Justu.
XIV. kulturni večer SKA je bil 10.
nov. v dvorani v Slovenski hiši na Ra-mon Falconu. Na njem je govorila rav-
P O SVETU
New Torontu bo pa prvi razred učila gdč. Anica Dolenc, drugega gdč. Nada Čermelj, tretjega pa kaplan Kopač.
Nove slovenske družine šo si ustvarili naslednji rojaki: Janez Nečemer in Antonija Gradič, Anton Zdešar in Marija Marinko, Jožef Kozlar in Terezija Laki, Vincenc Tkalec in Rozalija Hozjan, Jožef Stojko in Olga Stanko, Dionys Gasser in Ana Kastelic ter Jože Semen in Marija Recek.
Število Slovencev v Torontu in okolici se je v zadnjem času znova pomnožilo, kajti rojeni in krščeni so bili naslednji slovenski otroci: Elvan Mihael Samsa, sin Mihaela in Olge, r. Kret; Kim Claire Dekleva, hčerka Cirila in Huguette, roj. Belanger; Marta Magdalena Potočnik, hčerka Blaža in Angele, roj. Škerl; Helena. Julijana Stažar, hčerka Franka in Julke, roj. Zorc; Janez Stanislav Levstik, sin Stanislava in Majde, roj. Kolesa; Mirjam Angela Bučinel, hčerka Oskarja in Mary, roj. Malič; Katarina Kus, hčerka Rudolfa in Angele, roj. Groznik; Marija Pavla Rožmanec, hčerka Vinka in Pavle, roj. Razbornik; John Frank Seles, sin Janka in Avguštine, roj. Podbreznik; Stanko Anton Fir, sin Stanislava in Marije, roj. Malenšek; Sandra Marija Srebot, hčerka Radoslava in Marije, roj. Hajdinjak; Franc Gražič, sin Franca in Terezije, roj. Gabrovec; Charlote Marija Urbanč, hčerka Petra in Lee Marije, roj. Seljak; Nežika Julijana čekuta, hčerka Vilka in Milene, roj. Cankar.
Dr. Srečko Pregelj in ing. Viktor žagar sta naslovila na rojake v Kanadi in Severni Ameriki prošnjo za prispevke, s katerimi bi omogočila izdajo antologije slovenske poezije v španščini. Izbor najlepših slovenskih pesmi je pripravila znana španska pesnica gdč. Marisol de Castro. Prevodi teh pesmi zbranih v zbirko “Antologia de la poesia eslovena” čakajo že več let na izdajo. Sedaj sta se rojaka dr. Srečko Pregelj in ing. Žagar odločila zbrati potrebno vsoto 700 dolarjev za izdanje izbora slovenske poezije v španščini. Daj Bog, da bi s svojimi prizadevanji uspela in tako opravila veliko narodno delo!
ZA D
Misijonar Karel Wcibang CM, ki je vsa leta obiskoval zlasti slovenske naseljence v Kanadi, je postal profesor latinščine in francoščine na St. Joseph’s College v mestu Princeton, čestitamo.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
VERNIKI IZ TRŽAŠKE ŠKOFIJE PRI SV. OČETU
Vsak teden ena
GOZDIČ JE ŽE ZELEN
Gozdič je že zelen,
Travnik je razcveten,
Ptički pod nebom,
Veselo pojo.
Ptički jaz vprašam vas,
Al' bo kaj kmal pomlad,
Al bo kaj kmalu Zelena pomlad.
Pomlad že prišla bo,
K' tebe na svet ne bo,
K' te bodo djali,
V to črno zemljo.
Tomc, posesnik, Boris Lah, knjigovodja, Elza Vinkovič, roj. Pihlar, Jože Novak, tiskar v p. in Frančiška Marn, roj. Pangršc v Zalogu, Elfrida Završan v Celju, Albin Kalsek v Zagorju, Pepca Mišič v Trebnjem, Terezija Špehar, roj. Sterle v Kamniku, Franc Tomc na Viču, Andrej Lap, upravnik zadružnega podjetja v Dragi, Ludvik Bučar, načelnik postaje v Celju, Lado Tomšič, tajnik elektrarne v Fali, Jožefa Tekavee, roj. Zakrajšek na Blokah, Dorči Writzl v Ptuju, Anton Perme v Dravljah, Ivana Dimnik v Devici Mariji v Polju, Ivan Kregar, uslužb. podjetja Kamnik v Kamniku, Alojzij Pirc v Dol. Toplicah, Ančka Repar, roj. Golob v Dvoru, Franc Kokolj, upokojenec v Šmartnem pri Litiji, Antonija Stržaj, roj. Modic v Sil— vicah na Uncu.
ARGENTINI
nateljica Etnografskega muzeja v para-guajski prestolnici Asuncion, ga. dr. Branka Sušnik. Predavanje “Primitivec kot človek” je bilo zanimivo, ker je bilo rezultat pioniskega preučevanja življenja in dela primitivnih paraguayskich indijanskih plemen slovenske znanstvenice, ki se s svojimi tovrstnimi študijami uveljavlja v mednarodnem znanstvenem svetu.
Večer je vodil predsednik Zgodovinskega odseka Marijan Marolt. Po predavanju je ga. dr. Branka Sušnik navzočim poslušalcem dajala pojasnila na razna vprašanja, predsednik SKA Ruda Juršec se ji je pa iskreno zahvalil tako za zanimivo predavanje, kakor za vse njeno znanstveno udejstvovanje v emigraciji, s čemer samo uveljavlja slovensko ime tudi v zananstvenem svetu.
Popravi
V	članku “Kriza italijanske Krščanske demokracije — Kongres v Florenci” se mora predzadnji odstavek začeti takole: “S skupino Moro je zmagal zmerni program centrumske smeri” itd.
OSEBNE NOVICE
Nesreča slov. rojakinje.
Ko je v soboto dne 14. t. m. gospa Milka Rupnik roj. Pregelj iz Villa Madero hotela poklicati svoja otroka, ki sta se igrala nekoliko oddaljena od hiše, je prečkala železniško progo, po kateri je prav v tistem trenutku pridrvela lokomotiva, jo zbila na tla in ji zadala težje notranje poškodbe. Takoj so jo prepeljali v bolnico Salabery, kjer se trenutno zdravi. Gospe, ki je zaradi svojega dobrega srca priljubljena v vsej okolici, želimo skorajšnjega okrevanja.
Gospa žebotova umrla
G. Lučko Sekolec iz, Londona je v pismu z dne 29. oktobra t. 1. sporočil, da so v sredo dne 28. oktobra pokopali v Londonu gospo Žebotovo. Zdravniki so pred tremi meseci pri njej ugotovili raka. Dali so ji življenja še šest mesecev, toda ga. Žebotova je že po tretjem mesecu umrla.
K zadnjemu počitku jo je spremljalo veliko rojakov. Pokojna gospa Žebotova je bila žena znanega slovenskega javnega delavca Franje Žebota v Mariboru. Po srcu je bila izredno blaga in plemenita žena, ki je imela zlasti za potrebne vedno odprte srce.
V	Angliji zapušča hčerko in zeta g. Lavrenčiča, v Severni Ameriki pa sinova Cirila in Frančka.
Naj počiva v miru, vsem preostalim naše iskreno sožalje.
Družinska sreča. V družini Cirila Langusa in njegove soproge Amelije, roj. Rodriguez, se je 10. novembra t. 1. ro-dola hčerka Julija Aleksandra. Družino Stanislava Kunc in ge. Josipine, roj. Stanič je 8. nov. t. 1. razveselil sinček, ki je pri kratu dobil ime po svojih dedih Jakob Henrik. V San Justu so pa v družini Štefana Drenška in njegove življenske družice ge. Milene, roj. Knavs dobili hčerko, ki je pri krstu dobila ime Julija Bernarda. Botrovala sta Jože Župančič in ga. Slava Pergar, roj. Knavs, krstil je pa otroka g. Stanko Škrbe, Srečnim družinam naše čestitke.
Stran 4.
Kako se reče
Najprej bom povedal, kako se pravi “Perforadora”. Luknjáí. Kaj se vam zdi, je dober ta izraz? Jaz menim, da ni slab, vsaj eno odliko ima, namreč to, da je kratek. Ko sem prvič slišal to besedo, sem iz radovednosti pogledal v SP. Tu je zapisano, da je luknjač sveder za luknjanje. Kaj to pomeni? Ali besede ne smemo rabiti v pomenu “perforadora? V uvodu SP je zapisano, da, “če kake besede v SP ni, še ni rečeno, da ni dovoljena ali da je slaba’. Isto velja tudi za pomene besed. Zato v lahko kar brez pomislekov rabimo navedeni izraz.
Zdaj imam priliko, da omenim še en aparat, ki ga pozna vsaka pisarna: “abrochadora”. V našem jeziku se imenuje stroj za spajanje. Ta izraz pa verjetno marsikomu ne bo posebno všeč, ker je predolg. Morali bi najti eno samo besedo, kakor jo ima španščina. Kako se pravi pa “carpeta”? To bo gotovo vsakdo vedel: mapa. Naši otroci morajo paziti, da besede ne bodo zamenjavali z zemljevidom (el mapa —- zemljevid).
Nekdo me je vprašal, kateri slovenski izraz ustreza španskemu “cierre” (relámpago) (n. pr. pri aktovki). Po domače pravimo “feršlus” (in nem. Verschluss ali bolje: Reissverschluss), pravilno pa se reče zadrga.
Ker danes ni več dosti prostora, bom opozoril samo na napačno rabo nekaterih predlogov. Že pred meseci sem se lotil neslovenskih besed potem, napram, povodom, glasom, zdaj pa bi omenil pred’oga na in k, ki sta domača, a ju večkrat rabimo narobe. Zakaj? Spet je kriv nemški vpliv oziroma naši predniki, 'ki so kar dobesedno prevajali iz nemščine in se je potem taka raba razširila med ljudi. Kolikokrat smo že slišali, da je kdo šel k nogam, k počitku, da je pi-išel k sebi, da je šel komu na roko, da: je dežela bogata na rudah, da dosti zasluži na sadju, da dela na kole-
darju ipd. Namesto k nogam (nem. zu Fuss) moramo reči peš, iti k počitku — iti počivat, leči spat: priti k sebi — zavedeti se, opomoči se; iti na roko — pomagati, podpreti; bogat na čem — bogat s čim ali česa (bogat z rudami, rud), zaslužiti na sadju — .. .pri sadju; dela na koledarju — ...pri koledarju, za koledar.
Naj se kdo kaj oglasi!
kjer se bo pomeril Z Amerikanci, ki so že nekaj let neprekosljivi v skokih v vodo. Phelps je zbral 153,03 točk, drugi je bil Mesin (SZ) s 137,80.
PO ŠPORTNEM SVETU
V	Rimu je bilo mednarodno lahkoatletsko tekmovanje najboljših evropskih atletov. Jugoslavijo je zastopal samo Slovenec Stanko Lorger, ki je tudi zmagal na 110 m zapreke v času 14,2 pred Italijanom Mazzo 14,3.
Ljubljanski odred se letos bori v drugi zvezni ligi s precej boljšim uspehom kot lani. Po 6. kolu je bil na tretjem mestu z 8 točkami. Pred njim je bil Bo-rac z 12 točkami in Split s 8.
V	Slovenski ligi vodita po 6. kolu Branik in Kladivar z 10 točkami, slede Rudar 9, Maribor 9, Sobota 6, Triglav (Kranj) 6, Ljubljana 6, Grafičar 6, Krim 5, Nova Gorica 2, Ilirija (Lj.) 2, Izola 1.
Nov slovenski rekord na 400 m. Mladi atlet Pilgram je s časom 49,8 izboljšal za 1/10 Pleterškov rekord iz 1. 1938.
Celjan Kač pa je postavil slovenski članski in državni mladinski rekord v metu kopja z metom 69,50 m. Letošnji najboljši metalci kopja v Jugoslaviji so: Miletič 75,34, Vujačič 73,81, Pavlovič 70,50, Kač 69,50, Kastelic 68,75.
V	Moskvi so bila velika mednarodna tekmovanja v skokih v vodo, sodelovali so najboljši tekmovalci iz Anglije, Nemčije, Madžarske, Italije, Švedske in Sovjetske zveze. Zmagal je z valikim naskokom 15-letni Anglež, lanski evropski prvak v skokih s stolpa, Brian Phelps. Dokazal je, da nima med evropskimi tekmovalci resnega tekmeca, zato z zanimanjem pričakujejo olimpijskih iger,
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Vestnik, glasilo slov. protikom. borcev. štev. 11. Vsebina: Po našem svetu; če bi bili doma; Pred dvajsetimi leti (Fr. Grum); Zakaj, zakaj, zakaj? (Domobranec); Veliki dan (Frank); V pojasnilo (S. P.); Tabor soborcev v Argentini; V službi domovine; Novi odbor Z.D.SiP.B.; Komunizem.
krajevnih odborov.
Vse obveščam še s tem obvestilom in prosim polnoštevilne udeležbe.
Lojze Horvat, predsednik.
XV. kulturni večer SKA bo v soboto 21. t. m. ob 19. uri v dvorani Bullrich, Sarandi 41, Capital. Predaval bo dekan dr. Ignacij Lenček: Sv. Tomaž Akvinski
Za člane Revizijske komisije ZKS so bili določeni: Apih Milan, Beltran Julij, Berčič Miha, Dermastja Mihaela, Dou-gan Ervin, Dujc Albin> Durjava Tončka, Draksler Marijana, Jančar Mica, Kladivar Jože, Klanjšek Jože, Kovačič Fe-dor, Košmelj Miran, Kumar Andrej, Kum še Franc, Levar Marija, Levstik ing. Jože, Maček Leopold, Pirkovič ing. Vilma, Potrč Ivan, Primožič Jože, Ribič Alojz, Stegnar Andrej_ škerlavaj Milan, Vodopievc Cvetka in Vrščaj-Holy Zina. • Edvard Kocbek, ki je med koinunistič-no revolucijo bil na strani komunistov ter pomagal utrjevati njihov totalitaristični režim nad slovenskim ljudstvom, sedaj pod komunisti svojih knjig po izjavi Josipa Vidmarja ne more izdajati zaradi tega, “ker po Kochekovi politični nazori v nasprotju s stremljenjem in hotenjem naše vojne minulosti, pa tudi sedanjosti”.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
OBVESTILO
V soboto dne 21. 11. 1959 ob 18 uri bo imelo Društvo Slovencev v Argentini žalno sejo za prekmalu umrlim ljub-Ijanskom škogom dr, Gregorijem Rožmanom v prostorih Slovenske hiše na Ramón Falconu.
Rozposlali smo vabila vsem odbornicam in odbornikom, vključno nadzornemu odboru, razsodišču in predsednikom
Odbor SDO opozarja vse članice na častno dolžnost udeležbe na občnem zboru, ki bo v nedeljo 22. novembra v Slovenski hiši na Ramon Falconu po dopoldanski sv. maši.
Stari in mladi. V nedeljo 6. decembra bomo vsi šli na celodnevno prireditev v Ramos Mejia. že za kosilo bo poskrbljeno, potem pa za celo popoldne in večer v Iliriji. x
Slovenski šolski tečaj bo praznoval 10 letnico svojega obstoja z lepo otroško prireditvijo. Pridite pogledat delo in pridnost naših otrok. Podprli boste s svojim obiskom delo šolskega odbora, ki hoče tem otrokom dati lastne nujno potrebne šolske prostore. Vsak Slovenec mora podpreti delo za rešitev naših otrok.
Potem bo pa še večje veselje. Saj bo tudi Miklavž prišel pogledat vse to in bo obdaroval pridnost naših mladih in starih.
Ne zamudite! Ne zanemarite važne dolžnosti! Vsi pridite!
Žene in dekleta prispevajte pecivo!
SKAD bo imelo sestanek v soboto 28. nov. ob 19 uri v Slovenski hiši na Ramon Falconu 4158. Predaval bo g. Marko Kremžar “Akademiki v emigraciji in slovenski narod”. SKAD vabi vse člane in prijatelje, da se sestanka gotovo udeleže.
Vsa dekleta in fante obveščamo, da bo vsakoletni izlet v nedeljo 27. decembra. Kraj in čas bomo pravočasno objavili.
Odbor SDO in SFZ.
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1959 za Argentino $ 270.—.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
IZVEŽBAN ŽELEZOSTRUGAR
(tornero) dobi dobro službo
INFORMACIJE:
KLAVŽAR-FLORJANČIČ
FABRICACION MAQUINARIAS
Benito Juárez 1958, Buenos Aires
Vsem članom in prijateljem slovenskih demokratičnih političnih strank in vsem Slovencem sporočamo, da je dne 16. novembra 1959 umrl v Clevelandu ljubljanski škof
Dr. GREGORIJ ROŽMAN
Osebnost velikega pokojnika je bila v času okupacije in komunistične revolucije, ko je slovenski narod preživljal najtežjo dobo svoje zgodovine, močna vez našega skupnega nastopa v obrambi krščanskih resnic, svobode in narodnih svetinj.
. V izseljenstvu nas je vzpodbujal in učil z ljubeznijo očeta, ki ne pozna razlike med svojimi otroci.
Bog mu bodi plačnik!
Spomin na velikega pokojnika, njegov vzgled in njegovi nauki naj nas povezujejo in vodijo tudi vnaprej.
Narodni odbor za Slovenijo
DARILNE PAKETE "CITRUS"
in
DENAR IZ TRSTA najhitreje pošilja
Oton Fresl
Maipu 735/1.
T. E. 31-5142	Capital
Sobratom duhovnikom ter vsem slovenskim izseljencem v Argentini sporočam, da je Bog v svoji previdnosti dne 16. novembra 1959 v Clevelandu v USA odvzel "težo križa" našemu ljubljenemu škofu
DR.GREGORIJV ROŽMANU
ter ga poklical k zasluženemu "plačilu".
Molimo zanj ter hodimo skozi to kratko življenje po njegovih naukih.
Anton Orehar
direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini
ANTARKTIKO
v barvnih slikah bo pokazal gospod
DINKO BERT ONCELJ
v petek, dne 20 t. m. ob 19.30 h
v dvorani Slovenske hiše, ul. Ramón Falcón.
Obenem se bo poslovil od nas pred ponovnim odhodom na ledeno celino. Pred začetkom počastitev spomina našega rajnega knezoškofa pre-vzvišenega gospoda DR. GREGORIJA ROŽMANA Vse rojake vljudno vabi
Slovensko planinsko društvo
Ob smrti našega očetovskega dobrotnika prevzvišenega gospoda škofa
Dr. Gregorija Rožmana
za njim kot zapuščene sirote žalujejo in pravičnega Plačnika prosijo njegovi duši zasluženega pokoja vsi v njegovem
semenišču in zavodu Adrague
ROJAKE OBVEŠČAM,
da sem preselil svojo ordinacijo v ulico Granaderos 61, Capital T. E. 66 - 0818
(3 kvadre od Plaza Flores)
Ordiniram vsak torek, četrtek in soboto od' 15.30 ure do 19. ure.
DR. LOJZE BERCE
Če potrebujete dobro zapestno uro, budilko ali zlatnino Vam svetuje
LOJZE NOVAK
izključno zastopstvo za Slovence
ZLATARNA CALOS Avda. de Mayo 338, Ramos Mejia
Če omenite tale oglas 20% popusta
Mladina se ne n <1 a vremenu
24. januarja 1960 bosta SDA in SFZ
ponovila MLADINSKI DAN z obširnim pestrim sporedom. MLADINA, BODOČNOST SLOVENSKE SKUPNOSTI
SIUVESTRRV VEČER Društva Slovencev v Argentini
NA PRISTAVI V MORONU DNE 31. XII. 1959.
Spored bomo pravočasno objavili. NA SVIDENJE.
DRUŠTVO SLOVENCEV V ARGENTINI
sporoča globoko užaloščeno svojim članom, da smo Slovenci po nerazumljivih, a nad vse utemeljenih sklepih božje Previdnosti izgubili svojega duhovnega vodnika, dušnega tolažnika in neustrašenega borca za pravice božjega kraljevstva med našim narodom
ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana
Dotrpel je sredi dela po kratki, a težki bolezni od 3.30 po severnoameriškem času (ob 4.30 org. ure) v Clevelandu.
Ko se klanjamo njegovemu spominu, prosimo vse rojake, da se ga spominjajo v molitvah in sledijo zvišenim idealom, za katere se
je boril vse življenje.
Buenos Aires, dne 16. novembra 1959.
Društvo Slovencev
Otroški zbor SPZ "Gallusa" bo priredil svoj prvi samostojni
KONCERT
v nedeljo 29. novembra t. 1. ob peti uri popoldne v Colegio Santa Union, ul. Segui in Gaona (Plaza Irlanda — tam, kjer je bila lani proslava praznika Kristusa Kralja).
Cena vstopnicam: $ 20, $ 15 in $ 10.
Predprodaja vstopnic in krajih kot običajno.
m
Ob smrti našega prvega častnega člana, prevzvišenega gospoda
Dr. GREGORIJA ROŽMANA
škofa ljubljanskega
molimo z,a pokoj njegove duše in prosimo Vsemogočnega, naj mu bo bogat plačnik.
Blagi nadpastir nam bo tudi iz večnosti ostal svetilnik in vodnik.
Slovenski pevski zbor “Gallus”
Buenos Aires, 16 novembra 1959.
Ob izgubi skrbnega Pastirja, velikega Slovenca in dobrega prijatelja
Prevzv. Dr. GREGORIJA ROŽMANA
se Naš dom v San Justu pridružuje bolesti slovenskega naroda v izseljenstvu in domovini, z željo naj Vsemogočni milostno sprejme njegovo trpečo dušo v svoje naročje.
“Moja srčna želja je, da bi mogel biti kmalu med Vami. Vsak dan prosim v molitvi Vsemogočnega naj mi to milost nakloni” (iz pisma februarja 1959).
Ni se mu mogla ta njegova velika želja izpolniti. Prosimo mi, da bi nam vsem Bog naklonil to milost, da bi se v večnosti združili z našim Pastirjem.