CELJSKI tednik L. IX. STEV. 39 CELJE 3. OKT. 1958 CENA 15 DIN, GLASILO SOCIALISTieill IVBIB DELOVNI «A Lllf»ST¥A CILJSKBttA OK KAJA PRED TEDNOM OTROKA Množična odgovornost za vzgojo mladega rodu Teden otroka nam vsako leto izraziteje oblikuje naše načrte in dele, ki ga nakazuje skrb za doraščajoči rod. Tudi letos nas veže druž- bena dolžnost, da se s poglobljeno mislijo in posebno pripravljenostjo lotimo nalog, ki jih je oblikoval današnji čas in ki naj izrazijo druž- beno skrb za otroka. Družbena skrb in soodgovornost za zdravo rast in pravilen razvoj mladih ljudi dobi na ta način vsako leto prav v Tednu otroka svoj stvaren okvir in vsebino. Bogata tradicija dela na tem področju se tako stalno vzd'-žuje, dopolnjuje in izpopolnjuje. Upoštevajoč posebnosti, ki jih oblikuje vsako leto družbeni ?-azvoj, pa mora tudi to področje upoštevati spremembe in zlasti družbene po- trebe. Prav zaradi tega se množijo oblike dela, ki na različne načine vključujejo v svoje delo družbeno skrb za otroka. Te oblike so nam znane. Zaščita otroka je predvsem ustavno uzakonjena. Zaščita otroka se organizirano in sistematično izvaja na sektorju zdravstva. Socialna zaščita otroka vključuje mnogo oblik, ki segajo v življenje predšolskega, šolskega, zdravega ali bolnega otroka. K temu se pridruži vsa društvena dejavnost vseh društev in organizacij, ki skrbijo za razvedrilo in dru- žabno življenje otrok, za izvenšolsko vzgojo in zdravo rast. Visoko organizirana mreža šolskega izobraževanja pa vključuje v krog splošnega in obveznega izobraževanja slehernega mladega državljana. Vse te in še mnoge številne oblike imajo pri nas že svojstveno bogato zgodovino uspehov, ki določno izražajo splošno družbeno skrb za doraščajoči rod. Tudi letos naj številne izkušnje in kritični pregledi dela vseh teh oblik družbene dejavnosti izpolnijo Teden otroka. Tudi letos naj se delo dopolnjuje in naj konkretni na&'-ti nakažejo smisel tega družbenega udejstvovanja. Zdravstvo, šolstvo, politične organizacije,, društva, zavodi, ustanove in vsi, ki se kakorkoli srečujejo z mladino, naj se v Tednu otroka odzovejo pozivu s stvarnimi perspektivnimi načrti dela, ki izraža skrb za doraščajoči rod. Letošnji Teden otroka pa je poleg vsega v naših izkušnjah že zasnovanega, tudi odsev najnovejših družbenih potreb, zlasti načelnih ugotovitev programa ZKJ. Letošnji motiv dela je nadvse važen pro- blem, ki nastaja v okviru naših prezaposlenih družin pa naj bo to v mestu ali na vasi, v industrijskih predelih ali na kmetih. Prezapo- slenost obeh staršev je oblikovala potrebo naše družine po gpinoči pri vzgoji otrok. Ta težava je tako pereča, da jo mnoge družine čutijo v izredno težki obliki. Zato naj bi letošnji Teden otroka mobiliziral najširše sodelovanje vseh, ki čutijo odgovornost za mladi do'-aščajoči rod. Stanovanjska skupnost pa naj bi bila osnovna organizirana skup- nost, ki bi vodila reševanje teh problemov, ki bi načrtno in smotrno pričela z delom, ki naj vzgojno zaščiti otroke v stanovanjski skupnosti in ki naj razbremeni družino skrbi, ki so včasih le posledica slabo orga- niziranega okolja, v katerem živi stanovanjska skupnost. Vsi člani skup- nosti naj bi poizkušali skupno ugotoviti probleme, ki so za njihovo sožitje aktualni. Oblik za reševanje teh težav je mnogo, pomembno i« le to. da se vsaka skupnost poglobi v razmere in jih skuša načrtno >-ešovati. N. pr. organizacija otroških vrtcev, organizacija prostora, na kRtf^rem se otroci igrajo, ureditev prostorov, ki er bi lahko zaposlene matere puščale otroke za nekaj ur na dan ali ureditev prehrane otrok (Nadaljevanje na 4. strani) priprave na volitve zadružnih svetov Vsak državljan je soodgovoren za izvajanje planskih nalog PRIPRAVE POTEKAJO NAJBOLJE v 2ALSKI OBCINI. — VAŠKI ODBOR szdl v PREBOLDU NAJ SLUŽI ZA vzgled. — OPORTUNIZEM ZADRUŽ- nega vodstva v šmarju. — razprava o zadružnih planih v ospredju. — VEC pomoči aktivom mladih zadružnikov. — ko- operacija ni trenutna akcija, TEMVEC stalni sistem. — le OB sodelovanju z zadrugo BODO kmetovalci uspešno izvajali planske naloge. JVi človeka v Jugoslaviji, ki hi lahko rekel, da ne nosi soodgovor- nosti za stanje stvari v deželi. Odgovornost nosimo prav vsi od Zvezne skupščine in Zveznega izvršnega sveta, prek občinskega odbornika in člana delavskega sveta pa do državljana, ki ntt sestanku volivcev lahko odloča o posameznih stvareh in vrši kontrolo nad delom družbenih or- ganov v komuni in tovarni. Vsakdo nosi del odgovornosti, del zaslug za uspehe in del krivde za neuspehe. Edvard Kardelj Pomembne besede tovariša Kardelja smo citirali z namenom, da bi še bolj poudarili važnost priprav na volitve za- družnih svetov, ki bodo v celjskem okra- ju 16. novembra. Komaj dober mesec nas loči, ko bodo v zadrugah prvič vo- lili organe družbenega upravljanja — zadružne svete. Zato priprave na ta va- žen dogodek ne smejo nositi le formal- no obeležje. Važno je, da se v tem času pogovorimo z ljudmi na vasi odkrito, kaj je naš cilj v kmetijstvu in kakšne naloge čakajo zadružnike pri izpol- njevanju planskih nalog. Gre za to, da bodo kmetovalci na va- ških sestankih in na izrednih občnih zborih kmetijskih zadrug dobili jasno sliko o nadaljnji poti kmetijskega raz- voja pri nas. Vaške organizacije SZDL in kmetijske zadruge bodo morale v tem smislu tudi usmeriti svoje delo. Pogo- voriti se bo treba predvsem o sodelova- nju kmeta z zadrugo, če hočemo doseči večje donose v kmetijstvu ter seznaniti kmetovalce s kmetijskimi načrti občine in zadruge tako, da se bo sleherni kme- tijski proizvajalec vključil v planske naloge in se čutil soodgovoren za izva- janje teh nalog in slednjič, da bodo v zadružne svete predlagani in izvoljeni najboljši ljudje, kar bo največje jam- stvo, da bodo naloge v kmetijstvu, ki jih predvideva petletni perspektivni plan, tudi v celoti uresničene. *■ To so poglavitne naloge političnih in zadružnih organizacij v času pripravna volitve v zadružne svete in v duhu teh nalog morajo pote^kati sestanki po na- ših vaseh in zadrugah, če hočemo dati volilnim pripravam pravo vsebino ia hkrati napraviti v kmetijstvu korak' naprej. Po dosedanjih ugotovitvah so organi- zacije SZDL na vasi v celjskem okraju dokaj dobro zgrabile za delo. Najibolj uspešno potekajo priprave na volitve zadružnih svetov v žalski občini, kjer so se o pripravah temeljito pogovorili na vaških sestankih, ki so jih sklicali že vsi vaški odbori SZDL. Sedaj so tudi že v teku sestanki zadružnikov po va- seh, na katerih razpravljajo o občin- skem in zadružnem perspeiktivnem pla- nu razvoja kmetijstva ter o kandidatih za zadružne svete. Žalsko občino v tem pogledu prav go- tovo lahko postavimo za vzgled. To trdi- tev lahko podkrepimo z razveseljivo ugotovitvijo, da so v tej občini priprave na volitve v zadružne svete, ki jih usmerja Oibčinski odbor SZDL, združili tudi s proučevanjem metod dela osnov- nih organizacij SZDL, kar je imelo za posledico poživitev političnega dela na vasi. V ta namen so člani občinskega (Nadaljevanje na 5. str.) Mladina, ZBIRAJ STAR ODPADNI MATERIAL Po osvoboditvi je bilo pri nas organi- ziranih več akcij za zbiranje odpadne- ga materiala, pri katerih je bila pred- vsem aktivna naša mladina in si je pri tem tudi zaslužila lep^ ienarce. Zadnja leta pa smo te akcije povsem zanema- rili, kljub temu, da leži po raznih kotih in dvoriščih še mnogo najrazličnejšega odpadnega materiala, ki bi koristno slu- žil naši industriji. Spričo velike važnosti odpadkov za našo industrijo in pomanjkanja posa- meznih surovin, predvsem papirja, se je zato Trgovinska zbornica, skupno s podjetjem »Odpad« odločila v Celju za večjo akcijo zbiranja odpadkov. Pri tej akciji naj bi sodelovali vsi zainteresi- rani, predvsem pa šolski otroci in mla- dina. Ta akcija bo imela ne samo materi- alen, ampak predvsem tudi vzgojen po- men, ko bo mladina spoznala, kakšno vrednost predstavljajo za industrijo tu- di odpadki, ki ležijo v milijonih neiz- koriščeni po raznih kotih. In končno bo mladina znala ceniti kolektivna sred- stva, ki si jih je sama prislužila s ko- lektivnim delom. S tem denarjem si bo lahko omogočila lepe šolske izlete in nemara si bodo znale pionirske in mla- dinske organizacije ter razredni kolek-í^ tivi s temi sredstvi nabaviti tudi mar- sikatere prepotrebne športne rekvizite, ki jih po naših šolah spričo pomanjka- nja denarnih sredstev še vedno pri- manjkuje. Prosvetni delavci bodo naši šolski mladini gotovo znali pravilno prikazati važnost te akcije in seveda bo od ix)- sameznih učiteljev mnogo odvisno, kak- šen subjetivni vpliv bodo zastavili pri mladini, da bo ta akcija čim bolj uspe- la. Priporočljivo bi tudi bilo, da bi po- samezni razredi med sabo tekmovali, kdo bo zbral čim več odpadnega ma- teriala — podjetje »Odpad« pa bo ne- mara prizadevnost najboljših tudi po- sebej nagradilo. Podjetje »Odpad« bo začelo odkupovati vse vrste odpadkov s 15. oktobrom. Za dovoz tega materiala bo »Odpad« sam .poskrbel. IZVLEČEK IZ IZJAVE MIJALKA TODOROVICA NA TISKOVNI KONFERENCI V BEOGRADU Okreoi za Dovecanie realne Dolrošnie DOHODKI DELAVCEV, USLUŽBENCEV, UPOKOJENCEV IN INVALIDOV POVEČANI ZA 42 MILIJARD DINARJEV — POVEČANI OTROŠKI DODAT- KI V DRUŽINAH S 3 IN VEC OTROKI — SPREMENJENE CENE MOKE, SLADKORJA, TOBAKA IN ŽELEZNIŠKE TARIFE — ODGOVORNE NALO- GE LJUDSKIH ODBOROV Predsednik ZIS Mijalko Todorovič je dne 30. septembra na tiskovni kcMife- renci v Beogradu podal domačim novi- narjem izjavo, v kateri so raztolmačeni najnovejši sklepi Zveznega izvršnega sveta na področju gospodarstva in živ- ljenjskega standarda. Zvezni izvršni svet je obravnaval gibanje gospodar- stva in življenjskega standarda v tem letu ter sprejel sklepe, ki naj zagoto- vijo nadaljnji razvoj gospodarstva, še posebej pa dvig življenjske ravni delav- cev in uslužbencev. Zvezni izvršni svet je po konzultaci- ji z republiškimi organi, sindikati in drugimi družbenimi organizacijami sprejel ukrepe za povečanje realne po- trošnje delavcev in uslužbencev. Ti ukrepi gredo v dve smeri: osebni do- hodki delavcev in uslužbencev se pove- čajo, predvideni pa so tudi ukrepi za ohranitev dosežene stabilnosti na tr- žišču in za boljše preskrbovanje po- trošniških središč, posebno mest. Da bi se povečala realna potrošnja delavcev in uslužbencev, se bodo pove- čali nominalni dohodki delavcev, usluž- bencev, upokojencev, vojaških, vojnih in delovnih invalidov povprečno za 4 %, kar mora pri stabilnih odnosih na tr- žišču povzročiti tudi ustrezno povečanje realne potrošnje. Povečanje plač, pokoj- nin in invalidnin bo omogočilo nadalj- nji porast osebne potrošnje prebival- stva. V preteklem obdobju letošnjega leta se je ta potrošnja povečala za okrog 3 % v odnosu na isto obdobje lanskega leta. Toda to povečanje osebne potrošnje ni enakomerno razporejeno po posa- meznih kategorijah prebivalstva. Med- tem ko se je osebna potrošnja vaškega prebivalstva povečala za nekaj več kot 4 %, pa realna potrošnja delavcev in uslužbencev zaostaja. Zvezni izvršni svet je sklenil, da isto- (Nadaljevanje na 5. str.) Po desetih letih zopet gostinska šola v Celju Te dni je pričel s poukom prvi letnik nove Gostinske šole v Celju. Po 10-let- nem premoru zop>et prihajajo bodoči natakarji in kuharice s področja celj- skega okraja na redno šolanje v Celje. Vedno večje pomanjkanje kvalificira- nih gostinskih kadrov je bil vzrok, da je Okrajna gostinska zbornica v leto- šnjem letu postavila rešitev tega vpra- šanja med svoje prioritetne naloge. V sporazumu s šolskim odborom Trgovske šole in po soglasju pristojnih svetov za šolstvo je bila odobrena ustanovitev go- stinskega oddelka na Trgovsiki šoli že z novim šolskim letom. Do jeseni nasled- njega leta pa upajo — ob pomoči okraj- nega in republiškega sklada za kadre — urediti vzhodno polovico drugega nad- stropja v novem poslopju celjske Trgov- ske šole za potrebe bodoče Gostinske šole. Pouk praktičnih strokovnih pred- metov (kuharstvo in strežba) bo začas- no v prostorih Zavoda za poSiE>eševanje gospodinjstva oziroma v restavracijskih prostorih hotela Pošta. V perspektivi pa se tudi računa, da bo Gostinska šola dobila svoj obrat za izvajanje praktič- nega pouka. V letošnjem prvem letniku je 30 učen- cev, od tega '10 fantov in 20 deklet; učenci drugega in tretjega letnika pa še začasno obiskujejo pouk na Gostinski šoli v Ljubljani. Z ustanovitvijo Gostinske šole oziro- ma gostinskega oddelka v Celju smo napravili važen korak za dvig kako- vosti gostinskih storitev na celjskem po- dročju, ki ga že dolga leta uvrščamo med vodilna turistična področja v naši državi. Ir STRAM 3. OKTOBRA — STEV. 39 pogled po svetu Nicholas Monsarrat v »Krutem mor- ju« izvrstno ocenjuje ameriški delež v zadnji vojni. Amerikanci so bili še 1. 1944 komaj z eno nogo v vojni, čeprav so zganjali velik hrup. Ze 1. 1935 pa so Amerikanci pridigali, naj Evropejci vendar ustavijo Mussolinija, ustavijo Franca, ustavijo Hitlerja — seveda iz varne razdalje 3000 milj. Ko je izbruh- nila vojna, so pobrali vse angleške pre- komorske investicije za orožje in za petdeset zarjavelih rušilcev dobili Ber- mude in Antigüe. Ce bi jih ne bili na- padli Japonci, bi verjetno še vedno ča- kali ... Monsarratova razmotrivanja pridejo prav pri ocenjevanju daljnovzhodnega vojnega žarišča. Popolnoma jasno je, da Formoza ne more komandirati celinske Kitajske. Ze 1. 1950 je OZN potrdil mednarodno pravno odločitev, da se šteje za pravo vlado neke države tista vlada, ki jo uboga in priznava večji del prebivalstva. Popolnoma jasno je, da je cilinska LR Kitajska največja dr- žava na svetu in da kot taka spada v OZN. 31 držav že priznava to državo, 60 držav vzdržuje z njo trgovinske sti- ke. In vendar — v tem vprašanju ne zmaga pamet, ker se ti »proizvodi po- žrešnega šovinizma«, kakor Montsar- rat imenuje Yankeeje, ne mislijo spri- jazniti z dejstvom, da velikanska kitaj- ska celina ni več in noče biti več na voljo ameriški gospodarski ekspanziji in eksploataciji. Bolni Eisenhower je zato naredil pri tej zadevi tako gesto, kakšne ne pomni zgodovina diplomacije — odklonil je Hruščevljevo noto, v ka- teri sovjetski premier poudarja kitaj- sko pravico do obalnih otokov in proti- postavno navzočnost ameriških vojnih sil v formoški ožini. Dulles govori, da so te sile tu samo za obrambo prija- teljske vlade, na drugi strani pa zanika zakonitosti kitajske vlade, ki je nastala z zmago maoizma. ZDA rožljajo z me- čem, ker se čutijo napadene. Zanje je formoška ožina teritorialna ameriška voda. Res, neverjetno požrešnost in ne- verjeten nacionalni šovinizem! Ni čuda, če so se tu pojavili Angleži kot posredovalci. Selwyn Lloyd je bil pri Eisenhowru, pri Gromiku, pri Me- nomi in pri Hammarskjöldu. Pravijo," da je skušal Dullesa prepričati, da ima- jo Kitajci nesporno pravico do otokov, da je treba pogajanja v Varšavi voditi tako, da ne bo zastoja, da je treba po- skusiti z nevtralizacijo otokov, in tako dalje. Angleži se verjetno po tihem ve- sele ameriške izgube na Daljnjem vzho- du, kajti izgube, ki so jih oni sami utrpeli na svojem imperiju od leta 1939, so tako velike, da bi jih laže prebole- vali, če bi imeli tovariša v nesreči — solamen miseris socios habere malorum. To je pokazala tudi zadnja konferenca Commonwealtha v Montrealu. Obsta- nek teh držav ni mogoč, če se razvija gospodarsko sodelovanje z velikimi, manj razvitimi področji na Vzhodu. Da je to res, izpričuje sovjetski dumping s kositrom na svetovnem trgu v zad- njem času. Misel na svetovno gospo- darsko hegemonjo bo treba opustiti — naj bo to v Washingtonu, Moskvi ali v Londonu. In seveda v Bonnu. Če ta misel ne bo opuščena in nadomeščena z drugo, z mislijo o sodelovanju med državami, potem je vse skupaj ena sama priprava na novo vojno, priprava, ki jo vodi isti človek, ki je povzročil preteklo svetovno katastrofo. Kakšna farsa! Kakšna velikanska goljufija z najrazličnejšimi človeškimi ideali! Zaenkrat pamet še ni spregovorila. V OZN je Indija sprožila vprašanje sprejema LR Kitajske, z njo je poteg- nilo 6 azijskih ■ držav, zmagale pa so ZDA z 12 pristaši. Dulles se je izrazil, da je to romantika, če kdo misli, da bo LR Kitajska drugačna, če bo sprejeta v članstvo OZN. V Franciji teko močno odločilne ure. V Alžiru so se vršile volitve s pomočjo vojaštva, volilne listke so pobrali vodje patrulj. Fašistično nastrojeni Soustelle je že vrgel običajni fašistični očitek KP v obraz, češ da je KPF kriva, če stoji Francija pred državljansko vojno, obenem pa izjavil, da je treba komuni- stom onemogočiti akcijo v vseh druž- benih ustanovah in društvih. To je ne- kaka neoficielna bojna napoved fran- coski desnici socialističnim dementom v Franciji. Alžirska vlada je v Kairu objavila svojo politično deklaracijo, v kateri pravi, da je pripravljena poga- jati se o miroljubni rešitvi alžirskega problema in vzpostaviti nove odnošaje med Francijo in Alžirijo. Francoska vlada na to deklaracijo ni našla no- bene nove besede. Alžirska vlada zanjo ni zakonita, poleg tega pa govori o ne- odvisnosti Alžira, o čemer pa Francija sploh ne debatira. To pomeni, da bo alžirski problem še nadalje kalil med- narodne vode. Nikamor se ne zasuče vprašanje Cip- ra. Makarius ne vztraja več na pri- ključitvi k Grčiji, marveč bi pristal tudi na neodvisnost znotraj Commonwealt- ha, vendar je položaj kljub temu za- pleten, ker so Britanci preveč igrali s turško karto. T. O. DA ali NE Mariana: Da, moj dragi, čeprav si že peti. RAZMIŠLJANJA PRED TEDNOM OTROKA Odločneje v akcijo za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti POMEMBEN POSVET POLITIČNIH IN JAVNIH DELAVCEV — SKRB ZA OTROKA V OSPREDJU — UREDITEV OTROŠKIH IGRIŠČ, VRTCEV IN PIONIRSKIH SOB — NAJVEČJI USPEH V STANOVANJSKIH SKUPNO- STIH — DOLGO POLJE NA PRVEM MESTU Pred dnevi je bilo v okviru priprav za Teden otroka posvetovanje, na ka- terem so obravnavali skrb za. družino in otroka v okviru stanovanjske skup- nosti, katerih snovanje je v teku. To pomembno posvetovanje je sklical Okrajni odbor SZDL v Celju z name- nom, da bi ugotovila, kakšno je trenutno stanje v tem pogledu ter da bi program dela okrajne komisije za družbene orga- nizacije, iki predvideva obširne konkret- ne naloge v skrbi za otroka in družino, dobil čim realnejšo podlago in nudil čim več uspehov. Po obširnem referatu predsednika okrajne zveze Prijateljev mladine tov. Draga Cucka, v katerem je nakazal tu- di predstoječe naloge, se je razvila ži- vahna razprava o tem -pomembnem družbenem vprašanju, ki večkrat zaradi drugih važnih in aktualnih nalog ostaja nekoliko v ozadju. Prav je, da so vsaj ob tej priliki pred Tednom otroka in v času ustanavljanja stanovanjskih skupnosti posvetili tem vprašanjem nekoliko več pozornosti. Ker sô bili na posvetovanju številni politič- ni in javni delavci celjskega okraja, se- kretarji občinskih komitejev ZKS, predsedniki občinskih komisij za druž- bene organizacije, zastopniki sindika- tov, žena in mladine, nam daje upati, da ne bo ostalo le pri besedah, temveč da bo marsikatera naloga izvršena v korist skrbi za družino in otroka. Skrb za otroka, tako so menili v raz- pravi, je v poslednjih letih prišla že do večjega izraza. Zbori volivcev, šolski odbori, množične organizacije in razna društva so predšolski in šolski mladini posvetili večjo skrb kot nekdaj. To je opaziti tudi pri organizaciji mlečnih in šolskih kuhinj ter v prizadevanju za ustanavljanje stanovanjskh skupnosti, ki -bodo razbremenile marsikatero dru- žino. Vsa razprava je bila usmerjena pred- vsefci v to, da v industrijskih središčih in še posebej v Celju otroci nimajo pri- mernih in sodobno urejenih igrišč in pi- onirskih kotičkov. V novih naseljih v Celju in Velenju ne kažejo dovolj po- zornosti pri gradnji stanovanjskih blo- kov, da bi uredili za otroke primerna igrišča. Na Otoku v Celju, kjer je zraslo že lepo število hiš, nimajo otroci pri- mernega prostora, na katerem bi se igrali. Podobno je tudi v Velenju. Na- selja so na oko leipo urejena. Proti cvet- ličnim gredam in zelenim površinam go- tovo ni nihče, vendar otroci od tega ni- majo praktično nič. Problem za sebe predstavljajo tudi stara naselja, kjer so dvorišča prepre- dena z raznimi plotovi in ograjami, ne- urejena in polna navlak, kjer ni .prosto- ra za igro otrok. V Celju na Dečkovi cesti n. pr. je videti okrog novega bloka vse polno barak, svinjakov, kokošnja- kov in druge navlake. To prav gotovo v mesto ne spada. Prevladovalo je mnenje, da bi morali takemu stanju čimprej napraviti konec. Odločneje bo treba stopiti v množično akcijo za ureditev dvorišč, organizacijo preprostih in praktičnih otroških igrišč, vrtcev in pionirskih kotičkov. To ne bi bilo drago, saj bi starši prav gotovo radi prispevali tudi s prostovoljnim de- lom in prispevki, le začeti je treba. Pri tem bi lahko sodelovali še hišni sveti, podjetja in sindikalne podružnice. To skupno akcijo naj bi vodile stanovanj- ske skupnosti. Dokler pa le-teh še ni, naj bi prevzele iniciativo terenske orga- nizacije SZDL v svoje roke. Nekateri so bili tudi mnenja, da bi naj v Celju ce- lo občinski odbor izdal odlok o ureditvi dvorišč v otroška igrišča v starih nase- ljih. Pri novih naseljih pa bi naj obči- na F>oskrbela, da bodo projektanti že v načrtih predvideli prostor za igrišča in pionirske sobe. V razpravi glede ustanavljanja stano- vanjskih skupnosti v Celju je bil po- udarjen važen pomen skupnosti, ki bo- do poleg drugega omogočile tudi uspeš- no reševanje gornjih vprašanj. Zato bo treba bolj smelo pristopiti k njihovi or- ganizaciji in zainteresirati za to vpra- šanje čim več ljudi. Doslej so največ prizadevnosti pokazali prebivalci Dolge- ga polja in Otoka, kjer so že izvolili iniciativne odbore. Tudi v Gaberju in tretji četrti so priprave za ustanovitev stanovanjske skupnosti že v teku. V ostalih predelih celjske občine pa v tem pogledu zaostajajo. Sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Stane Sotler je med drugim poudaril, da bi zlasti v Celju in Velenju morali pospešiti ustanavljanje stanovanjskih skupnosti, ki bodo reševale med drugi- mi tudi vrsto vprašanj s področja skrbi za družino in otroka. Po vaseh celjskega okraja, kjer so ponekod že do- zoreli pogoji za ustanavljanje vaških skupnosti, pa bi morali pokazati tudi več iniciative. V tem pogledu bi morale predvsem Itmetijske zadruge odigrati odločilno vlogo. -ma- Pri mozirskih kmetovalcih izredno zanimanje za »ITALIJANKO" Slišali smo, da v nekaterih občinah našega okraja nekateri kmetovalci ni- majo posebnega zaupanja v novo itali- jansko pšenico, ker se jim ,pač vsak nov poizkus uvajanja novih sort semen zdi riskanten, dokler se o donosnosti sami ne prepričajo. Saj je prav, da so kmetje previdni, vendar ponekod ta previdnost prehaja že v pravo nezaupanje, ker kmetijski strokovnjaki približno le ve- do, kje bo ta sorta dobro uspevala in kje ne. Mozirski kmetje pa se niti nočejo to- liko opirati na mnenja strokovnjakov in so predlog za novo »italijanko« z na- vdušenjem sprejeli. Planiranih je bilo za Mozirje 10 ha površin za italijansko pšenico, vendar so plan prekoračili za 100% in so tako brez vsakršnega pri- govarjanja dosegli 20 ha. Kmetje se še naprej prijavljajo — vsak bi rad po- izkusil z novo sorto. Ker pa je Mozirje že prilično hladno -področje, je vendarle treba predvidevati, da morda »italijan- ka« v teh klimatskih prilikah ne bo tako uspevala kot v toplejših predelih. Zadruga se zatorej boji rizika in je po- nudbe omejila. Je pa vsekakor Italijan- ka donosnejša od druge pšenice in se ni bati, da ne bi v prihodnjih letih ,povsem izpodrinila ostalih sort, če bodo ti prvi poizkusi ix)kazali, da je klima tod pri- merna zanjo. Popotnik ki tod mimo greš, postoj! PREKO 100 VENCEV OB NOVEM SPOMENIKU V GORNJEM GRADU Organizacijo odporniškega gibanja v Zadrečki dolini je vodil med NOB Mrmoljev Ivan iz Bočne, kateremu je pomagal širok krog Gornje grajčanov. Prvi začetniki so delali v trojkah in iz teh skromnih začet- niških priprav se je kmalu začelo nad vse aktivno partizansko delovanje v gornjegrajski okolici^ Največji razmah pa je doseglo gibanje po pri- hodu XIV. divizije na Štajersko. Nič niso zalegle grozotne, krvave repre- salije (izselitve, požigi, ustrelitve) — preko Velike in Menine planine se je širil duh upora in gneva proti okupatorju. Fantje so namesto v nemško vojsko množično odhajali v partizane in domala vse nemške mobilizacije so se izjalovile. Nemški župan pošilja s tega področja svojim predstojni- kom vse bolj zaskrbljujoča poročila. Z nezlomljivo silo se je partizanska vojska v avgustu 1944 vrgla na več utrjenih postojank v Zgornji Savinjski dolini. Preko noči so osvobodili Gornji grad in ko so zavzeli še zadnjo trdnjavo v Mozirju, smo dobili na tem področju Štajersko osvobojeno ozemlje, Gornji grad pa je postal politično in vojaško središče, od koder so se vodile operacije za celo Štajersko. V tem času so bila v Gornjem gradu tudi razna politična posvetovanja in tečaji. Ustanovljen je bil Pokrajinski komite SKOJ-a za Štajersko, na Ajnikovem je delovala podoficirska šola, pri Jelšniku v Lenartu, pri Kranjcu na Kropi in pri Enciju v Mačkovem kotu pa so partizanske tiskarne tiskale propagandni material. V decembru istega leta so Nemci ponovno začeli prodirati v Gornjo Savinjsko. Okupator se je v gornjegrajski okolici kruto maščeval nad prebivalci za svoje poraze. To je bil zadnji poizkus obupnega podiv- janca. Svojim 98 žrvtam fašizma (vključno z Lenartom, Florjanom in Dolom) soGor- njegrajci sredi parka ob zadružnem do- mu postavili lep spomenik — delo aka- demskega kiparja Cirila Cesarja — ka- terega so z vso slovesnostjo odkrili pre- teklo nedeljo. Slovesnosti so se v lepem številu udeležili prebivalci Savinjske in Zadrečke doline, svojci padlih žrtev, zastopniki celjskega okraja in mozirske občine ter mnogi preživeli iborci lin funkcionarji, ki so partizanih v teh krajih. Slovesnost je potekala v komemora- cijskem duhu. Ko je trboveljska god.ba odigrala državno himno in nekaj žalo- stink, je zastopnik krajevnega odbora ZB tov. Deberšek v krajšem govoru po- dal bežen pregled važnejših dogodkov med NOB v Gornjem gradu in okolici. Preobširna je ta ^pomembna zgodovina, da ibi se jo dalo stisniti v nekaj minut- ni govor, toda predočeni momenti iz težkih in slavnih časov, ki smo jih uvo- doma omenili, dovolj jasno dokazujejo, da se je Gornji grad s svojo okolico častno boril, častno trpel in častno zmagal. Tem spominom se je poklonila gor- njegrajska šolska mladina z borbeno in zahvalno ipesmijo, zapeli so gornjegraj- ski fantje dn Novoštiftanjčani, slišali smo prvič sMadbo pevovodje — doma- čina Feliksa »Vsak, ki tod mimo greš, postoj«, ki je kot ganljiv slàvosi>ev ju- naškim žrtvam pomembno odjeknila. Na okrašeno tribuno je stopil še mlad fantič — Francek Zagožen, ki ga je še kot dojenčka okupator vrgel na tuja nedrija in je bil svojcem vrnjen šele pred dvema letoma. Marsikatero oko se je orosilo, ko je Francek zdaj že z le- pim slovenskim naglasom zdeklamiral slovensko pesem svobodni domovini. Po odkritju spomenika so padlim žrtvam ipoložili vence najprej svojci, nato pa še mnogoštevilne organizacije in društva. V imenu Okrajnega odbora ZB Celje je gornjegrajskim žrtvam po- ložil venec k spomeniku narodni heroj Ivan Kovačič-Efenka. Čemu tolikšne komplikacije? NEKAJ ZAPISKOV OB OPUŠČENI ZAMISLI AVTOBUSNIH ČAKALNIC V SAVINJSKI DOLINI Pred leti sta žalska občina in turi- stično društvo sprožili misel, da bi se ob zvezni cesti, ki vodi skozi Savinjsko dolino proti Ljubljani, postavile avto- busne čakalnice. Namen je bil le-ta, da bi čakajoči potniki imeli ob slabem vremenu zavetje in streho nad glavo. Po običajnem postopku, ki je potre- ben za gradbeno dovoljenje v cestnem varstvenem pasu, je bil končni sklep Sekretariata IS LRS za promet tak, da se gradnja dovoli, vendar pod pogo- jem, da se te zgradbe postavijo 7,5 m od zunanjega roba cestišča, da se zgra- dijo na postajališčih obojestranske de- viacije (izogibališča) v dolžini vsaj 35 m s širino vozišča 5 metrov, notranjim odmikom 2,5 m od zunanjega roba zvez- ne ceste in vsaj z lahko površinsko ob- delavo teh izogibališč (bitumen emul- zija), končno pa še, da mora vsaka tak- šna čakalnica imeti sanitarije in tekočo vodo. — Glede na navedene pogoje je bil sklep investitorja, da se čakalnice ne bodo p>ostavljale, ker niti žalska ob- čina, niti turistično društvo, ркз vsej verjetnosti pa tudi nobena občina v državi, nima tolikšnih sredstev na raz- polago. Zadeva je tonila v pozabo. Ko pa sem se pred dnevi vozil po novi Jadranski magistrali od Reke mimo Bakra in Kraljevice proti jugu, sem bil nemalo začuden, ko sem zagledal ob tej cesti avtobusne čakalnice. Zgrajene so iz kamna in nudijo doro zavetje, lahko pa trdim, da bi bile one, ki so bile pro- jektirane za Savinjsko dolino, dokaj lične j še! Toda to ni bistveno. Važno je to, da je tudi Jadranska magistrala zvezna cesta z zelo močnim avtomobil- skim prometom (celo avtobusi vozijo z brzino okrog 110 km na uro), toda na avtobusnih postajah ni niti izogibališč, odmik čakalnic je 1,5 do 2 m, pa tudi sanitarij in tekoče vode nimajo. Dobil pa sem vtis, da v sosednji republiki takšne zadeve rešujejo prav življenjsko. V Savinjski dolini pa se bodo v bliž- nji jeseni in pozimi vse do pomladi ča- kajoči šolarji, delavci in uslužbenci na dežju in vetru zopet sipomnili na tri leta staro zamisel o čakalnicah in se po vsej verjetnosti še in še spraševali, za- kaj Sekretariat za promet ni poslušal niti nasvetov najvidnejših predstavni- kov slovenskega turizma in turističnih organizacij, ki so takrat svetovali, naj se ne zaduši prva tovrstna sugestija nekega občinskega ljudskega odbora v Sloveniji. -šk- Razgibano politično življenje v žalski občini PETLETNI PERSPEKTIVNI PLAN IN PRIPRAVE ZA VOLITVE ZADRUŽ- NIH SVETOV — GLAVNI TEMI RAZPRAV POLITIČNIH IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ O teh dveh najbolj aktualnih zadevah te dni najbolj razpravljajo v žalski ob- čini. Nedavno tega je bila še skupna se- ja občinskega komiteja ZKS, sekreta- riata občinskega odbora SZDL in pred- sedstva Občinskega sindikainega sveta. Skupni seji so prisostvovali še sekre- tarji osnovnih organizacij ZK ter upravniki kmetijskih zadrug. Sejo je vodil predsednik občinskega odbora SZDL tov. Ivan Kovač. Referate o osnovnih smernicah, nalo- gah in ciljih petletnega perspektivne- ga plana sta podala predsednik občine tov. Ivan Rančigaj ter predsednik sve- ta za kmetijstvo in gozdarstvo žalske občine, tov. Karel Kač. Slednji je imel tudi referat o nalogah pred volitvami prvih zadružnih svetov. -šk- 3. OKTOBRA — STEV. 39 STRAN V SPOMIN NA DOGODEK PRED 17. LETI SOSTANJSKI PRAZNIK 7. oktobra leta 1941 so se na Grmadi nad Plešivcem zbrali domala vsi šta- jerski partizani. Prišla je Savinjska če- ta, četa iz rudarskih revirjev in Pohor- ska četa. Ves štajerski bataljon se je zbral k prvi veliki skupni akciji. Ko- mandanta Franca Rozmana-Staneta ni bilo zraven, zato je prepustil vodstvo bataljona namestniku Jožetu Letonji- Kmetu. Na večer se je kolona kakih 70 borcev spustila v dolino. Njihov cilj je bil Šoštanj. Takrat si domala nihče, najmanj pa Nemci sami, niso mogli misliti, da bi partizani mogli napasti močno utrjeno postojanko. Tega šta- jerskemu bataljonu niso p'ipisovali niti v osvobodilno fronto povezani rodo- ljubi. Napad na Šoštanj v noči od 7. na 8. oktober je odjeknil po vsej zasužnjeni domovini. Res je, da se partizani niso mudili v mestu več kot nekaj ur in da niso izvršili nobene večje vojaške ak- cije. Toda to tudi ni bil namen. 2e dejstvo samo, da so partizani nekaj ur držali v šahu nemško žendarmerijo in soldatesko, da so pognali strah v kosti nemškim oblastnikom in prirepnikom, je bilo več kot dovolj za tako majhno in tako slabo oboroženo skupino, ki je razen strelnega orožja premogla obilo poguma te^ zavesti. Iz te vojaško-poli- tične akcije so partizani izšli brez žr- tev, sovražnik pa je utrpel smrtne žrtve in ranjence. Šoštanj je bilo torej pravo slovensko niesto, ki je bilo za nekaj ur v parti- zanskih rokah. Ta akcija je vlila za- sužnjenim Slovencem novega upanja in poguma. Poslej so se partizanske enote vidno krepile z novimi tovariši. V spomin na ta dogodek slavijo v Šoštanju na ta dan vsakoletni občinski praznik. Kot vsako leto, tako bodo tudi letos na ta dan počastili spomin na bor- ce, ki so takrat tako junaško zmagali, vendar so pozneje v štiriletni borbi do- mala vsi darovali življenje na oltar svobode. Počastili pa bodo spomin tudi na desetine in desetine drugih žrtev, ki so sledile klicu prvih borcev in se pridružile osvobodilni vojski. Hkrati pa bo ta dan namenjen pregledu doseženih uspehov in načrtovanju novih nalog, s čimer nadaljujejo v bojnem ognju za- četo delo štajerskih prvoborcev. Spomenik žrtvam NOB pred poslopjem šoštanjske občine Uspešno delo velenjske Svobode Dobre priprave so pomenile tudi do- ber občni zbor, ki je brezhibno potekal nad dve uri in je tudi vsebinsko bü dovolj kritičen. Za uvod so zaigrali velenjski godbe- niki in zai)eli pevci, celjski tamburaši pa so kot gostje prijeten kulturni pro- gram le še poživeli. Poročilo predsednika je ob prisotno- sti občinskih predstavnikov in pred- stavnikov političnih organizacij, pouda- rilo pomembno vlogo Svobod v družbe- nem življenju danes. Tajnikovo poroči- lo se je kritično dotaknilo dela vseh sekcij. Program kinosekcije ni bil najboljši. Poleg vestern filma se prebivalci tu zanimajo za zgodovinske fikne. V pri- hodnje bo uprava s svetom izbirala filme, da bo repertoar kvalitetnejši. Izobraževalna sekcija je širila izobraz- beno dejavnost v štirih podsekcijah. Njeno delo ni v celoti zadovoljivo, ter razen DS rudnika ni dobilo dovolj p>o- moči od družbenih organizacij. Delav- ska univerza je imela 7 predavanj s 700 poslušalci. V jezikovne in strokovne te- čaje je bilo zajetih nad 40 slušateljev. V šoli za starše so bila štiri kvalitetna predavanja. Obisk na njih je bil 800 staršev. V šoli za odrasle je redno de- ' lalo 60 rudarjev in usliižbencev. Uspeš- no so opravljali izpite na redni osnovni šoli. Njihov program predvideva deset predavanj, začenši z obravnavo Progra- ma ZKJ, ki mu bo določenih pet pre- davanj. Nato še predavanje o razvoju religije, o raku, potopisno predavanje in o medplanetamih poletih ter o uporabi atomske energije v mimodoibske svrhe. Zelo pomemben je sklep sekcije, da bo pred filmskimi predstavami z mag- netofonom idejno osvetlila vsebinsko slabe filme. V kratkih, petminutnih člankih bo velenjski publiki skušala tolmačiti različne vzgojne in druge pro- bleme. Prav jezikovni tečaji so v Velenju pokazali, da mladim ljudem mainjka osnovna izobrazba. Zato bo sekcija na- mesto teh .posvetila vso skrb priprav- ljalnim tečajem za 4. razred osnovne šole in 1., 2. in 3. razred nižje gimna- zije. S tečaji bodo pričeli oktobra in bo- do potekali v večernih urah! Upoštevati je predlog, naj bi v iz- obraževalni sekciji ibili zajeti vsi pred- stavniki množičnih in političnih organi- zacij. Potem bi se celotno delo lahko prilagodilo potrebam in razmeram v ru- darskem Velenju. Dramska sekcija je v preteklem ob- dobju uprizorila Botra Adraska in zah- tevno Bechtovo Beraško opero. Narav- nost pohvalna je njena organizacijska izvedba festivala amaterskih odrov, ki je bil letos v Velenju. Bolj sistematično delo sekcije so motile razne proslave. Odslej bo sekcija za proslave odrejala celovite nastope kot koncerte, literarne večere in podobno. Na občnem zboru se je sekcija pre- imenovala v amatersko gledališče. Nje- gov cilj bo, dajati še kvalitetnejše igre. Tokrat je izbralo Shakespearovega Othella, Oliwera Twista in opereto AI' me boš kaj rada imela. Celoten pro- gram bo izpolnilo celjsko gledališče s 6 predstavami. Razpisalo je abonma za vseh 9 predstav. Poleg tega bo ustano- vilo še mladinsko gledališče in lutkar- sko sekcijo, ki že študira štiri igrice. Knjižnica šteje nad 3000 knjig. Red- nih bralcev je 200, nabavila pa je nad 140 novih knjig. Prav zaradi fluktuaci- je delavcev so težave z vračanjem iz- posojenih knjig. V preteklem obdobju je število bralcev naraslo za 101 ljudi. Mogoče bi bilo dobro uvesti bralne ve- čere s kratko razlago novoizišlih knjig. Šahovska sekcija bo morala več in bolj delati z mladino, ki šah zelo rada igra. Baletna sekcija je pridno in redno vadila, dočim folklorna zaradi pomanj- kanja prostorov ni delala. Želeti je, da bi predvsem ta, ki je mladini tako pri- vlačna, v prihodnje zopet zaživela. Pevska sekcija je uvežbala moški pevski zbor, ki je trinajstkrat nastopil. Delo glasbene sekcije je bilo zelo raz- gibano. S komornimi koncerti je pred- vsem pri mladini gojila zdrav smisel za resno glasbo. Mladinski orkester, tam- buraški orkester, zabavni ansambel in komorni kvartet so stalni posredovalci glasbenega življenja. Le zabavni an- sambel se doslej javnosti še ni pokazal. Tudi v prihodnje bo ta sekcija nada- ljevala s takim delom, prva skrb pa ji bo predvsem glasbena vzgoja mladine. Z godbeno sekcijo, ki ima 53 učencev in 43 godbenikov ter kar 39 nastopov, bo zabavni orkester uvežbala in ga s sporedom predstavila tudi javnosti. Dve uspeli akciji, mimo katerih ne smemo, ko govorimo o občnem zboru. Izredno uspela organizacija revije ama- terskih odrov Slovenije v Velenju in popravilo kinodvorane. Le-ta služi vsem potrebam društva in je sedaj kot nova s precej izboljšano akustičnostjo. Pri preureditvi dvorane so se posebno iz- kazali tovariš Dermol, Korun, Jeriha in Vozel, ki so opravili po 200 vu: prostO: voljnega dela. Njim in še nekaterim drugim, ki so prihranili Svobodi nad milijon dinarjev, je upravni odbor po- daril za priznanje knjižna darila god- beni sekciji pa za kole^ktivno pomoč pismeno diplomo. S svečano zavzetostjo družbenih or- ganizacij v Velenju predvsem za iz- obraževalno delo društva ter nenehen dvig kvalitete predstav ibosta v Velenju privabila še več ljudi, željnih duhovne lepote in znanja. Vse sekcije pa bodo v prvi vrsti skrbele predvsem za vzgojo velenjske mladine. Celjski »otok« je eno naj- večjih gradbišč stanovanj- ske izgradnje (razen Ve- lenja seveda). Na razme- roma majlinem komplek- su pa je sodelovalo pri gradnji več gradbenih podjetij, eni z boljšim, drugi spet s slabšim uspe- hom. Toda tako gradbišče je imelo po več skladišč, več gradbiščnih vodstev, vsako podjetje je pripe- ljalo tja svoje stroje itd., itd. Koliko ceneje bi bilo,; če bi tako gradbišče pre-| vzelo sposobno in močnoj ter docela speciaJiziranoi podjetje. J Nova tovarna v Šoštanju bo proizvajala specialen gradbeni material Ko so v Šoštanju dogradili Termo- elektrarno, so slučajno zvedeli tudi to, da iz materiala, ki gre skozi takoimeno- vane »lurgi« filtre v nekaterih državah uporabljajo za gradbene ii>olizdelke. No že takrat so pri »Gradisu« začeli raz- mišljati, kako bi za mrtvo sezono razvi- li to dejavnost in zaposlili delavce. Ta- krat so razmišljali seveda o bolj primi- tivni proizvodnji. Ker pa je trenutna kriza v gradbeništvu ob novem zagonu prenehala, je tudi to načrtovanje šlo v pozabo. Toda ne popolnoma. Ker v Šaleški dolini naglo raste rudarsko mesto in ker je treba misliti na razvoj sporednih industrijskih objektov, so v šoštanjski občini dostikrat tudi o tem razpravljali. Sedanji predsednik občine, ki je bil v času prvih pomislekov na te izdelke pri »Gradisu« sekretar tega podjetja, se je sedaj spomnil na to možnost. Povabili so strokovnjake, pripravili načrte, dobi- li kredite investicijske banke in pred dnevi so delavci »Gradbenika« zasadili prve lopate pri izkopavanju temeljev za novo tovarno. Kadar govorijo o bodoči tovarni, slišimo vedno besede: tovarna lurgi izdelkov. To ime se je bo verjetno tudi prijelo. Kaj bo ta tovarna proizvajala? Zmesi »lurgi« peska in drugih snovi so idealen material za izdelavo najraz- ličnejših gradbenih proizvodov. Tako bodo izdelovali navadno opeko, special- ne votlake, kose montažnih stroix>v, okenske okvirje itd. Tovarna bo zapo- slovala okoli 70 delavcev v dveh izme- nah, bo pa precej mehanizirana. Stala bo v bližini termoelektrarne, odkoder bo dobivala najvažnejšo surovino. Le- tošnja kreditna vsota, s katero razpola- ga investitor znaša 40 milijonov dinar- jev, v dokončni fazi, to je drugo leto, pa se bo ta vsota dvignila na 160 mi- lijonov. Poleg zgradbe bodo kupljeni tu- di potrebni stroji. Tovarna bo v predvi- denem proizvodnem obsegu proizvedla letno 15 milijonov enot, če za enoto ra- čunamo kos opeke normalne veliko- sti. Pri sedanji, gradbeni dejavnosti v občini bo okoli 8 milijonov proizvodnih enot ipotreboval samo domač kraj. S preostalo večjo polovico proizvodnje pa bo tovarna zalagala skupaj z enako to- varno (ki je tudi že v gradnji) v Trbov- ljah gradbišča po vsej Sloveniji, c. k. Mnogo obetajoč predlog reorganizacije gradbeništva v našem«oliraju GRADBENA PODJETJA V CELJU NAJ BI SE ZDRUŽILA V MOCNO TER SPECIALIZIRANO GRADBENO PODJETJE. — KONCNA REŠITEV PROBLE- MA GRADBENE OBRTI. — NAJKASNEJE V ENEM LETU BODO GRAD- NJE VSAJ ZA 15 % CENEJŠE. — VZPON OD OBRTNIŠKE NA INDUSTRIJ- SKO RAVEN GRADBENE DEJAVNOSTI. — KOMISIJA SE JE S PREDLO- GOM UDELEŽILA NAGRADNEGA NATEČAJA »SKLADA BORISA KIDRI- ČA«. — Vse reorganizacije imajo namen ne- kaj bistveno izboljšati, čeprav vse le ne dosežejo tega smotra, žal nekatere rav- no nasprotni uspeh. Kaj takega se pri- peti takrat, kadar vzroki za reorganiza- cije niso dovolj preštudirani, ko je na- črt reorganizacije površen in nje izved- ba prenagljena. Tokrat, upajmo, je taka bojazen odveč. Predlog omenjene reor- ganizacije je komisija strokovnjakov podjetja »Beton« pripravljala od zime sem. Predlog so proučili številni stro- kovnjaki izven komisije v okviru Dru- štva inženirjev in tehnikov, slednjič pa je o tem predlogu razpravljal tudi Svet za gradnnje in komimalo pri OLO Celje. Najprej naj vam odkrijemo nekaj po- glavitnih vzrokov, ki nujno narekujejo reorganizacijo gradbeništva: i Gradbena dejavnost se je spričo vse širše akcije za gradnjo stanovanj moč- no razmahnila. Z ustanovitvijo tona- menskega sklada tudi ni bojazni, da bi ta gradbeni razmah mogel nenadoma splahneti. Gradbena podjetja pa na drugi strani niso več kos razvoju in kar je glavno, v sedanjih razmerah ne mo- rejo mnogo pripomoči k splošni šted- nji, ki je tudi s predpisi uzakonjena. Znotraj gradbenih podjetij so nastala nesorazmerja, še večja pa je razlika med gradbeniki in ostalimi vejami go- spodarstva, predvsem v primerjavi z in- dustrijo. Vse to povzroča občutno ñuk- tuacijo delovne sile, slab razix>red stro- kovnih kadrov, pomanjkanje osnovnih sredstev na eni in neizkoriščenje teh sredstev na drugi strani. Poleg tega je organizacija večjih gradbišč zelo otež- kočena in v sedanjem stanju uporaba predvidene tipizacije domala nemogoča. To so torej poglavitni vzroki, čeprav bi jih lahko našteli še dolgo vrsto. No in kakšen je predlog reorganizacije, ki naj vsem tem problemom odpomore? Komisija je izdelala predlog v več variantah. Vendar so se člani sami, kot tudi drugi strokovnjaki najbolj ogreli za četrto med njimi. Le-ta predvideva združitev vseh gradbenih podjetij v Celju v eno samo, toda močno speciali- zirano podjetje. Le-temu pa bi se pri- družili tudi oni obrtni obrati, ki imajo izrazito gradbeni značaj. Tako bi v tem velikem podjetju bili naslednji samo- stojni ter ozko specializirani obrati: obrat za zemeljska dela, kanalizacijo in pilotažo, nadalje obrat za betonske ele- mente, prednapeti beton, betonarna, po- tem obrat za zidarska dela, obrat za tesarska dela, obrat za omete in obrat za odre. Tem osnovnim obratom pa bi priključili še naslednje obrtne obrate: resacometta izdelki, cementnine in te- razzo, mizarstvo, pečarstvo, soboslikar- stvo, vodne instalacije, elektroinstalaci- je, kleparstvo, strojno ključavničarstvo in steklarstvo. No, to še ni vse. Takemu podjetju je nujno potreben še servis za pora vijanje strojev, ix>treben mu je za- dostni avtopark in izdaten strojni park z vso potrebno težko mehanizacijo. Tako organizirano podjetje bi zmoglo korištene je razporejati delovno silo, bo- lje izrabljati stroje, v obrtnih obratih uvesti tipsko tekočo proizvodnjo po osvojenih tipskih normativih. Nadalje taka organizacija omogoči popolno usta- litev kadrov, znotraj obratov bo možno do skrajne meje urediti normni sistem nagrajevanja, mogoče bo veliko bolje organizirati delo, prevzeti tudi najtežja naročila, ker bo podjetje imelo močan strokovni kader, dovolj mehanizacije in izurjeno delovno silo. Vse te izboljšave obetajo tudi vse ugoden nnančni re- zultat. Pri predvidenih 2,5 do 3 mili- jard za gradnje bi prištedili postopoma od 15 do 17 odstotkov, to pa pomeni oko- li 500 stanovanj po dosedanjih cenah. Kakšni bi bili ugovori? Spričo števila prednosti so negativne ugotovitve v manjšini. Bili so pomisel- ki, češ, kaj pa neizogibna konkurenca in kdo bo izvrševal manjše storitve. Za- voljo konkurence ni skrbi. Gradbena podjetja iz Ljubljane in Zagreba so blizu. Sicer pa so o konkurenci in na- tečajih imeli strokovnjaki porazno mnenje. Dostikrat so ix>nudniki pre- vzeli dela zato, ker so ponudili tudi za 20 % nižje cene investitorjem, ko pa so dokončali, so bile zgradbe tudi po 30 ?S dražje kot je investitor predvideval. Za manjše storitve tudi ne bo skrbi. V samem Celju predvidevajo večji re- montni gradbeni obrat, ostanejo pa vsi gradbeni kolektivi izven Celja. Ker bo podjetje imelo dovolj močne obrtne ob- rate, bodo iz gradbene dejavnosti v večjem obsegu izpadli zasebni obrtniki in manjši socialistični obrati, ki si bodo morali iskati zaslužek pri manjših na- ročilih, ki so jih doslej radi ignorirali. Spričo vseh teh prednosti, ki poleg številnih nenaštetih obetajo vsestranski napredek v gradbeništvu, ki obetajo no- ve gospodarskopolitične vrednosti, lah- ko z zaupanjem gledamo na ta načrt, ki ga je osvojil tudi okrajni Svet za gradnje in komunalo in ki bo bržčas že kmalu predložen okrajnemu zboru v razpravo ter i)otrditev. Jasno je, da ta- kega dela ne bo mogoče tako uspešno izvesti, če pri predvideni reorganizaciji ne bo vsestranskega sodelovanja. Zate- gadelj pa bo vsekakor nujno potrebno, da se s predlogom podrobneje spoznajo kolektivi, ki naj bi skovali bodoče veli- ko podjetje. Le na tak način bo velik gradbeni kolektiv že v začetku lahko e IX)lnim tempom zasledoval cilj, zaradi katerega je reorganizacija predlagana. Pogovor s slikarjem Lavrenčičem Pričujoča beležka je obnova vtisov z dveh obiskov pri celjskem slikarju G. Laitrenčiču, zapisana v skladu s predstavami, ki si jih je pisec ustvaril ob pogovoru s slikarjem in ni verodostojen zapis nje- govih besed. Forma je malone edino trdno, opri- jemljivo izhodišče za razčlenjevalca ali umetnostnega kritika, ki si prizadeva pojasniti zakonitosti umotvora. Estet- ska merila so — posebno v slikarstvu — edini kriterij, ki omogoča tako ime- novano objektivno sodbo in trditev, da temelji vsa zgodovina umetnosti na ana- lizi forme, gotovo ni niti pretirana, niti drzna. Odmik v čustveno-psihološko območje umotvora, v tisto nekaj, kar proseva skozi površino podobe in ji da- je iresnično vrednost, je hkrati odmik od objektivnega, racionalnega v subjek- tivno, iracionalno, nedokazljivo. V bi- stvu je ravno ta plat primarnega in for- ma sekundarnega značaja, tako da se zdi pogosto nelogično, če tolmačimo umotvor zgolj s stališča formalnih kva- litet. In vendar nam ne preostane nič drugega. V najboljšem primeru more- mo z besedo obnoviti idejo in »vsebino«, ki jo je slikar izrazil s čopičem, nika- kor pa ni mogoče »dokazati« »lepoto« ali »pretresljivošt«, »dramatičnost« itd., z eno besedo etično, duhovno vsebino umotvora, marveč jo je mogoče le po- novno doživeti. Ce je notranja vsebina^ neoprijemljiva pri slikarsikih umotvo- rih z realističnim konceptom, je pri ab- straktni umetnosti" vseskozi odmaknje- na ne samo »objektivnemu razumu«, marveč Fx>gosto tudi čustveno-etičnemu doživljajskemu aparatu. Problem indi- vidualnega v objektivnem je dejansko osnovni problem modernega abstrakt- nega slikarstva, v kolikor seveda ne gre za poslednje — v bistvu dekorativne — konsekvence konstruktivizma.'' Nemara sem podzavestno iskal odgo- vor na te probleme, ko sem slikarja vprašal, kakšna je metoda njegovega dela in kakšen je njegov odnos do pred- meta, ki ga oblikuje. Na stojalu je bila pravkar začeta podoba Trije klovni. Os- novne kompozicijske enote so bile že do- ločene: v »prostoru« nepravilnih li- kov postavi dveh klovnov in oblika konjske glave, trije elementi, s kateri- mi je hotel slikar izpovedati misel o cirkuških ljudeh, ne poustvariti njih optično podobo. »Ne zanima me vizuelni lik klovnov, njih realna, zunanja podoba, marveč misel o njih, ki se mi je ^porodila oni dan, ko sem šel mimo cirkusa.« »Kakšna je ta misel?« »To je težko povedati z besedo. Misel in občutje hkrati. Nekako tako nemara: konj, žival, ostane to kar je, ostane zve- sta sami sebi tudi v areni, kjer zabava publiko, vtem ko klovni, ljudje ne za- dostijo takšni kot so, marveč se morajo spremeniti, spačiti, potvoriti svojo res- nično podobo.« »Ponižati se?« »Ne, ne ponižati, marveč degradirati same sebe.« »V tem smislu je to nemara isto.« »Nemara.« Oba klovna sta bila kot dve lutki, v ostrem nasprotju s konjem, v katerem je bilo nekaj plemenito neposrednega. Kontrast z rahlo satirično obarvano po- anto. »Vas torej ne zanima telesnost, realna podoba človeka?« »Zame je podoba, ki jo naslikam, či- sto realna. Za druge seveda ni. Optič- na realnost pa me sploh ne zanima; iščem simbolno obliko, ki je adekvatna občutju, misli o predmetu.« Tarče, slika s tem naslovom, ki je slo- nela ob steni, mi je bila znana že z raz- stave lanskega leta v Celju. Vertikalna kompozicija bogato razčlenjenih ploskev zvezanih z zglobi, kakor pajaci iz lese- nih ploščic, ki razkrečijo ude, ko poteg- neš za vrvico, je dajala vtis mrtvih lutk ki stojijo in padajo po volji neke sile izven njih. Ljudje, ki so tarče drugim tarčam. Tarče, ki še stojijo, zadete tar- če, a nič več kot tarče. Padle tarče, ki ležijo prav tako brezmočno, kakor tiste, ki še stoje. »To je pravzaprav misel, ki me že dol- go spremlja. 2e v Triumfu sem izpo- vedal sorodno misel in tudi v Harfistu.« Na zlatem ozadju dva črna harmonič- na lika, ki predstavljata — če se smem poslužiti tega izraza — človeško figuro. Njena roka brenka ,po napetih bodečih žicah. Nenavadno efektna ideja v ele- gantni izvedbi. »V tej misli je satiričen element.« »Da. — Humana satira.« »Ce vas zunanja realnost ne zanima, potemtakem pri iskanju nove forme tu- di ne izhajate iz objektivno-realne ob- like.« »Ne. Formo si že zamislim kot sirn- bolno. Od skice preidem takoj na plat- no in iščem dokončno obliko na njem, ker se s formatom pač tudi forma moč- no spremeni.« »In vaši načrti v zvezi z razstavami?« »Nekaj let ne nameravam razstavlja- ti. Bolje nič kot prezgodaj in nedozore- lo. Delo napreduje počasi. Eno sliko de- lam včasih tuidi po več mesecev. Sicer pa je delo s čopičem* samo del ustvar- jalnega procesa. Slika pravzaprav še ni gotova, ko je na platnu.« Spomnil sem se besed angleškega kritika: »Ljudje so običajno prepriča- ni, da se slikarjevo delo konča, ko se je slike čopič poslednjič dotaknil. Toda tam se nemara šele prične.« ' Izraz, ki naj nadomesti pojm kvalitete, ki je izražena s formo. - abstraktno slikarstvo je ponesrečen pojm Za »individualistično«, docela osebno, »neobjek- tivno«; dejansko je abstraktna podoba za sli- karja, ki jo je naslikal, čisto konkretna. Te konsekvence so trogo razumske, nekako logične, načrtne. Tam ni kaj »razumeti«. * Rekovno. Lavrenčič slika z lopatico. Akademski slikar Avgust Lavrenčič in akademski kipar Ciril Cesar pri izde- lovanju kartona za veliko zidno delo, ki je že dokončano na Hmeljarskem domu v Trnavi. Slovensko-nemška »Trnuljčica'' in razočarani princ Na srečo tudi v svetu koprodukcija izgublja na svoji zanimivosti in bo brž- čas v analih filmske kronike zapisana kot modni krik. Resen ljubitelj si je pod koprodukcijo predstavljal velik na- predek svojega ljubljenca — filma. Tu- di namen je bil tak, če se ne motim . . . Toda praksa je čisto drugačna. Zlasti pa v našem primeru. »Greh« je baje mogel nastati samo v koprodukciji, ker bi Maupassant v naši priredbi bil pre- več voden. »Cesta dolga leto dni« baje ni koprodukcija, toda italijanski sode- lavci so le dobili večji del denarja. Na videz sočno grozdje iz jugoslovansko- grškega vinograda je bilo tudi kislo itd. itd. Pred leti dokončan film (slovensko- nemški) »Dalmatinska svatba< je bil dolgo časa zavit v tajinstvenost. »Baje je bil preveč dober«, da bi ga smeli tudi pri nas videti. Cedili smo se od za- visti, da di'ugod smejo gledati Trnjulči- co, ki je bila za nas obdana z goščavo trnja. Pa se je našel junak, ki je izse- kal pot filmskemu »princu« v to zača- rano »prelestje«. No ta junak bi nam lahko prištedil jezo in razočaranje. Prvo je zgodba strašansko naivna, ne- prepričevalna in brez trohice otiplji- vosti. Kreator j i vlog so na povprečju epizodnih diletantov, nosilci epizodnih vlog (plesni vložki) pa edini, ki jih je vredno pogledati. Od prekrasnega bise- ra južnega Jadrana — Dubrovnika, je ostalo le nekaj drugorazrednih detaj- lov, ki -bi jih lahko posneli kjer koli. Slovenci priznamo, da ukradena »Mar- jane, Marjane«, ki smo ji obesili »Kranjskega Janeza«, izgubi vso svojo lepoto, pa naj se potem ogrejemo za ti- pično dalmatinsko melodičnost v toliko trši nemški priredbi. Kdo je potem sploh kaj na dobičku? Nihče. Naš koproducentski partner si bržčas ni nabral kdo ve kakšnih izkušenj, pa tudi sredstev ni moglo biti veliko. Nem- ški partner zaradi svoje nespretnosti ni znal posneti najlepšega mesta v naj- lepšem delu Jadrana. Najmanj pa je mogel obogateti gledalec. Človek ima vtis, ko da si leta in leta ni upal odpreti bogato izrezljane in tajinstvene šatule. Ko pa se je le opogumil, se mu zarezi v obraz na vzmeti montiran spak. HUMER FRANC IZČRETA- VNETI ZBIRALEC STARIN V Cretu pri Celju smo čisto slučajno odkrili pravo muzejsko zbirko najraz- ličnejšega orožja in starih predmetov. Lastnik tega, kar dragocenega muzeja je Franc Humer, zidar in višji gradbeni delovodja v pokoju. Njegov oče je bil puškar ni verjetno tudi neke vrste ljud- ski umetnik, ker je sam izdeloval razna glasbila (violino) in tudi igral nanje. Najbrž je sin po očetu podedoval ljube- zen do orožja in zbiranja starin. Sam pravi, da že od leta 1927 naprej zbira starine. To je bil poleg zidarske lopati- ce in resbarskega orodja (sam je izdelo- val tudi staro ipohištvo) njegov »konji- ček«. V njegovi zbirki najdemo prve puške iz 15. stoletja. Ena med njimi zgleda, da ni bila puška navadnega vojaka, ker je vsa s srebrom vdelana. Humer do- mneva, da jo je nosil kak maharadža. Prav tako najdemo tudi med sabljami v obliki handžara sabio z zlato gravuro. Precej ima zbiratelj tudi pištol najsta- rejšega tipa, ročno kovano sulico izza časa celjskih grofov, helebarde, kip pa- ža, ki drži v rokah grb celjskih grofov, najrazličnejše vrče s pokrovom (cehov- ski vrči), stenske glinaste in metalne krožnike, razne oinaste posode, stare cerkvene kipe, stare ure, prvo svetilko (čelesnik), prvo rudarsko svetilko, stare slovenske in srbske majolike, kitajske vaze, slike na steklu, okovje, ki so ga dajali nekoč upornikom na noge — in brezštevila droibnih starin, katerim sam ne ve pomena. Mnogo predmetov je vnet zbiratelj že odprodal, (saj so se oglašali celo in- teresenti z Dunaja) in zgleda, da bo počasi razprodal tudi ostalo zbirko, ker mu skromna pokojnina le težko zado- stuje za vsakdanje potrebe. Rad pabi,^ da bi ti predmeti, katere je zbiral tako vrsto let, prišli v roke pravemu ljubi- telju starin, če se morda med tem ča- som ne bo še kak muzej pozanimal za- nje. Franc Humer nam je ob slovesu po- kazal še svojo delavnico, ki zgleda vse prej kot zidarska delavnica ali delavni- ca gradbenega delovodje. Tu smo našli razne odlitke iz cementa, spomenik, ki ga sam pripravlja svojim prednikom. Sam si je napravil tudi skobelno mizo, stroj za struženje lesa in žago za rez- barstvo. TEDEN OTROKA (Nadaljevanje s 1. strani) onih družin, kje'- sta oče in mati zaposlena. Dalje, organizirano ustvar- janje otroških zabav, skupnih izletov, daljših sprehodov, ureditev ko- tičkov, kjer otrok ni izpostavljen prometnim nevarnostim itd. Ko starši pošljejo otroka v otroški vrtec, so na delu brez skrbi. Tako bi bili tudi brez skrbi, če bi vedeli, da je nekje ustanovljeno igrišče ali je sicer na prostoru v bližini stanovanja otrok vsaj toliko zaščiten, da mu ne preti neposredna nevarnost kakšne poškodbe. Vse te in še druge možnosti bi razbremenile družino. V takšne stvarne načrte naj se v letošnjem Tednu otroka mobilizirajo vse druž- bene sile in vsa družbena skrb za otroka. Vse organizacije in d.'^uštva naj bi stanovanjski skupnosti pomagale pri izvedbi teh načrtov, naj bi pomagale s svojimi izkušnjami in vsemi možnostmi, ki jih imajo. Le najširše sodelovanje vseh, ki imajo razvit odnos do otroka in dora- ščajočega mladega rodu, bo rodilo na tem področju uspeh. Letošnji Teden otroka naj bi torej podprl družino pri skrbi in vzgoji otrok, naj bi nadaljeval in poglabljal vse delo, ki kakoi^-koli izraža družbeno skrb za otroka, naj zopet izrazi posebno skrb zapu- ščenim otrokom in enostranskim sirotam, naj ga čutijo internati in zavodi, v katerih stalno prebivajo otroci, naj izrazi posebno pozornost življenju otrok naših padlih borcev in naj ponovno podpre velike spre- membe v preurejanju naših šol. Posebne naloge pa nalaga Teden otroka prav društvom prijateljev mladine, ki naj te probleme nakazujejo, naj sodelujejo pri sestavljanju načrtov in doiočanju nalog, naj vzbujajo množično soodgovornost za razvoj mladega rodu pri slehernem državljanu, organizaciji ali usta- novi. Tako bo ta Teden otroka, ki ga praznujejo po vsem svetu, pri nas dobil najbolj dostojen okvir in vsebino. KULTURNO DELO V PESJEM Zelo delaven je bil v preteklem ob- dobju pododbor Svobode Velenje v Pes- jem. Sedaj ima 40 članov, ki delajo v štirih sekcijah: v dramski, knjižničar- ski, pevski in lutkarski. V njihovem programu sta dve igrici, s katerima bi gostovali v vaseh, organizacija proslav ter aktivno delo pevskega zbora, ki mu manjka i)evovodje. Kulturni spomenik Celja in ol(olite GORNJE CELJE »Dober streljaj pod mestom se nahaja hrib, ki ima na vrhu zelo močno utrjen grad. Ta grad nima z mestne strani no- benega dostopa, kajti tod je globoki prepad. V gradu se vidi poleg lepih in smotrnih stavb trojno obzidje, ki dela grad z vseh strani nezavzetljiv...« Tako opisuje grad Gornje Celje oglej- ski kancler Paolo Santonino ob priliki vizitacije dne 3. junija 1487. Ce bi San- tonino potoval skozi naše kraje 200 let prej, gotovo ne bi s takim občudova- njem opisal gradu, ki je tedaj kralje- val nad mostom in trgom ob Savinji in je bil mnogo skromnejši od današnjega. Prvotni grad, katerega je zgradil mej- ni grof Gunther Hohenwarte-Pozzuoli okoli leta 1120 je spadal med tako ime- novane stolpaste gradove, katere so se- stavljali stolp, obzidje ter eventualno kaka stranska gospodarska .ix>slopja. Stolpovo pritličje je služilo za klet ali ječo, nadstropja za stanovanje. Vhod v stolp je bil redoma v prvem nadstropju, obrambni hodnik pa na ^podstrešju. Po- samezna nadstropja so vezale lestve in padna vrata, redkeje zidne stopnice. Strehe so bile stožčaste ali piramidaste, krite s skodli, pozneje večinoma s škri- Ijem, ki je stavbe varoval pred vna- njimi požari. Po smrti Guntherja pred regensburskimi mestnimi utrdbami le- ta 1140, so grad prevzeli sorodni Vovbr- ški grofje, ki so ga obdržali do svojega izumrtja leta 1322. Mogočnim Vovbrža- nom je gr^d pomenil samo eno izmed mnogih postojank na njihovih široko razpredenih posestvih po Koroškem in Štajerskem. Na njem so prebivali nji- hovi gradišniki-ministeriali, izmed ka- terih se omenja leta 1185 neki Bernar- dus de Cylie. Verjetno v tej dobi grad ni doživel večjih predelav ali povečav in je ostal omejen samo na prostor za- hodno velike razpoke. Novo obdobje Celja in njegovega gra- du se začenja z letom 1333, ko so ju do- bili v svojo posest Zovneški gosipodje, ki se po letu 1341 imenujejo Celjski grofje. Vse kaže, da je grof Friderik I. stari stanovanjsko neudobni, v bojih za njegovo posest poškodovani (najdeno oglje!) vovbrški grad odstranil, ali pa vsaj tako prezidal, da ni ostalo od njega ničesar ohranjenega. Arhivsko je nam- reč izpričano, da je Friderik I. grad pre- zidal in povedal, utrdil in priredil za stanovanje. Jasno je, da tako obsežen grajski kompleks ni mogel nastati na- enkrat, ampak postopoma, čeprav ne smemo dobe nastajanja raztegniti pre- ko 14. stol. Gotovo je najstarejši del gradu nje- govo zahodno, stanovanjsko jedro, ka- terega osrednji objekt je mogočen sta- novanjski stolp. Strateška funkcija te- ga stolpa je evidentna: proti vzhodu obvladuje velik del predgradja, notra- nji jarek in medzidje, proti zahodu pa ščiti s svojo mogočno široko fasado ob- čutljivejše stanovanjske predele (palas) grajskega jedra. Mlajšo etapo v gradbenem razvoju gradu predstavlja njegov vzhodni del, obsežno predgradje, ki je zasedlo ves položnejši vzhodni greben grajskega hriba. Približno v sredini predgradja se dviga umetno nasuta plošča, ki nosi Friderikov stolp, katerega izrazito obrambna vloga je jasna: obvladati predgradje, braniti glavni vhod in do- stop do grajskega jedra in služiti kot opazovalnica grajske okolice. Gotovo je bil grad v celotnem kon- ceptu zasnovan že za vlade Friderika I. (t 1360), čeprav sta ga grofa Herman I. (t 1385) in Herman II. (t 1435) še dopol- njevala. Za grofa Friderika II. (f 1454) se ve, da je na gradu marsikaj spre- menil in popravil, ohranjeni so tudi ra- čuni za popravila v letih 1567—1579. Vendar vsa ta dela in popravila niso bistveno spremenila grajskega koncep- ta, zato lahko mirno rečemo: grad je v glavnem produkt 14. stol., 15. in 16. stol. sta ga samo nebistveno spremi- njala pravzaprav bolj vzdrževala kot dopolnjevala. S spremenjenimi političnimi, voja- škimi in ekonomskimi prilikami v 17. in 18. stoletju je grad izgubil svoj smi- sel ter je začel polagoma propadati. v sredini 18. stoletja grad ni bil več sta- novanjsko uporaben. Ko ga je cesarica Marija Terezija leta 1750 prodala grofu Antonu Gaisrucku, si je ta zgradil gra- ščino Novo Celje in tja prenesel sedež gospoščine. Ker je grof uporabljal za gradbeni material kamenje starega gradu, so začeli grofovi delavci v letih 1754—1760 z devastacijo, ki je nato tra- jala skoraj 100 let in katere reziiltati so današnje razvaline. Ko so Gaisrucki leta 1802 bankroti- rali, je kupil celjski grad za 30 forintov bližnji kmet Andrej Gorišek. Ta je grad spremenil v pravi kamnolom ter napra- vil ogromno škodo s tem, da je pobral in razprodal večino klesanega in kam- noseško obdelanega kamenja ter tako uničil elemente, s katerimi bi lahko do- ločneje ugotavljali stavbni razvoj gra- du. Gradu se je končno usmilil grof Wi- ckenburg, ki ga je leta 1846 kupil od Goriškovih, ustavil nadaljnje devasti- ranje ter grad podaril štajerski deželni vladi, da ga ohrani. Tako je stoletni dobi devastacije sledila doba, ki se je vedno krepke j e trudila in se še trudi da ohrani ta najmonumentalnejši fev- dalni spomenik srednjega veka na na- ših tleh. Jože Curk 3. OKTOBRA — ŠTEV. 3? STRA« Življenje na naši vasi Sodobno pitanje živine (PO REFERATU ING. PETERNELA) Sodobna živinoreja v svetu postavlja tudi pred naše živinorejce nove naloge, če hočemo z našo živinorejo enakovredno stopati na sve- tovno tržišče in če želimo, kot predvideva petletni načrt, v polni meri zadovoljiti tudi domači trg in o skrbeti delovnega človeka z dovoljnimi in cenenimi količinami živinorejskih izdelkov. Zato smo iz referata ing. Pétemela na nedavnem posvetovanju v Celju povzeli nekaj bistvenejših ugotovitev ter napotkov, ki jih bomo postopoma objavljali v našem kmečkem kotičku. Tokrat bi se pogovorili o pitanju mlade živine in to telet do 100 kg, telet do 200 kg ter tako imenovanega »heby beef«. 100-KILOGRAMSKA TELETA V Sloveniji pòkoljemo teleta v po- vprečni teži 63 kg. Ce bi ta teleta držali do 3. meseca starosti, bi jih po primerni metodi spitali na 100 kg. Za temi pi- tanci je v svetu veliko povpraševanje, prav tako za teleta do 200 kg ter za pitano živino do 450 kg. Teleta, ki naj v treh mesecih dosežejo 100 kg, pitamo takole: V začetku dobi tele 180 kg polnega inleka, pozneje pa do konca pitanja še 450 kg posnetega mleka, 63 kg moč- nih krmil, krmne mešanice, okoli 30 kg korenjske mešanice, predvsem korenja ali pese zaradi vitaminov. Sena poje tako tele razmeroma malo. Komaj 30 kilogramov. 200-KILOGRAMSKA TELETA V organizv-anih pitališčih porabi ži- vinorejec za 200-kilogramsko tele 170 kilogramov polnega mleka, 868 kg po- snetega mleka, 190 kg pesnih rezancev ali 550 kg parjenega krompirja ali pa 800 kg pese brez silaže, 60 kg sena in 236 kg močne krme. »BABY BEEF« KOT POSEBNA ZVRST PITANIH ŽIVALI Za »baby beef« kot izrazito izvozno živinče je značilno, da se njegova kva- liteta ne meri zgolj po teži, temveč tudi po tem, da mora tako pitano tele imeti belo meso, medtem ko ima živina pi- tana s krmo temnejše meso. Zato je vzreja te vrste možna samo v organi- ziranih pitališčih, kje^ je mogoča tudi redna kontrola pitanja. Za »baby beef« je potreben poseben način pitanja. Za živinče odgovarjajoče prodajne cene je treba porabiti: 170 kg neposnetega mleka, 928 kg posnetega mleka, 642 kg mlečnih krmil, 900 kg su- hih pesnih rezancev ali 3200 kg krom- pirja in 1200 kg silazne krme ter 105 kg sena. Kaj je iz teh pitališčnih norm raz- vidno? Razvidno je to, da se uspešnega pitanja lahko lotijo le tisti predeli ozi- roma gospodarske enote, ki osvojijo pitanje kot osnovno dejavnost. Pod- ^'očja za proizvodnjo mleka si tega ne morejo privoščiti. Pitanje živine pomeni v drugih besedah to, da živinorejec pri- delek mleka investira v pitanje in ga posredno proda v obliki kvalitetne klavne živine. Živinorejec se mora pač odločiti za eno izmed živinorejskih pa- nog, kajti nemogoče je, da bi hkrati vzrejal plemensko živino, prodajal mle- ko, proizvajal mlečne izdelke in še pi- tal kvalitetno klavno živino. Zato se bo pitanje izplačalo tam, kjer bo za to panogo predviden ustrezen živinorejski okoliš. BRIPRBAVE NA VOLITVE ZADRUŽNIH SVETOV Sleherni državljan je odgovoren za izvajanje planskih nalog (Nadaljevanje s 1. strani) odbora SZDL obiskali vse vaške odbore SZDL, razen v Grižah in Li-bojah. V okviru te aktivnosti so preteklo nedeljo v Preboldu svečano sprejeli v članstvo SZDL 62 mladih ljudi. V tem kraju, ki velja za enega najbolj razgibanih vasi v Savinjski dolini, pripravljajo mladi zadružniki tudi kmetijsko razstavo, ljudje zlasti mladina pa tekmujejo med seboj pri olepšavi in ureditvi vasi, hiš in gospodarskih poslopij. Tudi drugod v Savinjski dolini pripravam za volitve ni kaj očitati. Na Gomilskem n. pr. so sprejeli v zadrugo dkoli 120 novih čla- nov, pa tudi v Braslovčah je v zadnjem času opaziti živahnejšo dejavnost. V ostalih občinah priprave potekajo zadovoljivo. V šoštanjski občini raz- pravljajo na vaških sestankih o občin- skem in zadružnih planih, razpravo so prenesli tudi v delovne kolektive, da bi na ta način tudi delavce bolj zaintere- sirali za kmetijstvo v njihovi občini. V mozirski občini pomagajo v volilnih pri- pravah tudi strokovnjaki tamkajšnje poslovne zveze, sestanki so v polnem teku, v političnih organizacijah in kme- tijskih zadrugah pa že izbirajo kandi- date za volitve v zadružne svete. Nekaj slabše potekajo priprave na kozjanskem in obsotelskem območju. V Šmarju ljudje nimajo zaupanja v za- družno vodstvo in to je vzrok, da kme- tovalci ne hodijo na sestanke ter da nobena kmetijska akcija (kar se je po- kazalo zlasti pri akciji za setev italijan- ske pšenice) ni zadovoljiva. Temu je vzrok oportunizem v vodstvu zadruge, razen tega pa nekateri »umni« kmeto- valci mečejo zadrugi polena pod noge. V volilnih pripravah je tudi delo aktivov mladih zadružnikov bolj vidno. V tem času so na novo sprejeli v svoje vrste 743 mladih kmečkih ljudi. Naj- boljše je stanje v žalski občini. Vendar - pa je stanje v nekaterih občinah še do- •■ kaj nezadovoljivo. Zato bo moral Okraj- ni komite LMS nuditi mladini na vasi več pomoči kot doslej, zlasti če hočemo uveljaviti težnjo, da bi naj v zadružne svete kandidiralo čim več mladih za- družnikov. Tudi žene na vasi so aktiv- ne, saj so se o pripravah na volitve po- govorile že v žalski, šmarski, mozirski in celjski občini, v kmetijske zadruge pa je v celjskem okraju na novo vklju- čenih okoli 600 žena. Vsekakor bo treba v zadružne svete predlagati tudi čim več žena, kajti mladi ljudje in žene bo- do brez dvoma izboljšali delo naših zadrug. V teh dneh se torej po naših vaseh veliko govori o kmetijstvu. Prav je ta- ko, saj je kmetijstvo v ospredju pri iz- vajanju naših plansikih nalog v cilju hitrejšega izboljšanja življenjskega standarda. Zato je treba kmetovalcem tudi odkrito povedati, da kooperacijski odnosi niso uperjeni proti kmetovalcu, temveč le proti zaostalosti in revščini, ki zavira naš razvoj. Kmetovalci • naj tudi vedo, da oblike sodelovanja z za- drugo, ki jih sedaj uvajamo, niso le trenutna akcija. Kooperacija bo postala stalni sistem pri vseh proizvodnih od- nosih v kmetijstvu, ker le tako, ob po- moči in sodelovanju z zadrugo, bodo naši kmetovalci lahko z uspehom ure- sničevali postavke perspektivnega pla- na in se čutili za realizacijo tudi sood- govorne. Na tej osnovi morajo potekati tudi vse priprave na volitve v zadružne svete. -ma- MILIJONI NR CESTI... Tako bi lahko imenovali vsakdanji prizor zadnjih dni na cestah po Savinjski dolini. Hmeljarji vozijo hmelj v Žalec. To je trenutek, ko hmeljar z zadošče- njem pogleda po hmeljiščih in ugotavlja, da njegovo delo ni bilo zaman. Letos sicer hmeljarji ne gredo tako vzravnani poleg visoko naloženih vozov, toda ko- rajža velja. Vsako leto vreme vendar ne bo nagajalo. TAKO KOT JIH VIDIJO NEKATERI Tudi sindikati so dolžni skrbeti za varstvo otroka V zvezi z ustanavljanjem sta- novanjskih skupnosti v celjski občini to'" organizacijo programa za Teden otroka je Občinski sin- dikali svet v Celju nedavno po- drobno razpravljal o tovrstnih problemih in sprejel nekatere sklepe. Sindikalne organizacije bodo morale podrobno analizirati sta- nje, kako so otroci njihovih zapo- slenih članov zaščiteni med de- lovnim časom roditeljev. S to pro- blematiko mora biti v podrobno- sti seznanjen delavski svet. Na osnovi analize v pogledu varstva in vzgoje otrok naj sindikalne organizacije zahtevajo od svojih zastopnikov v zboru proizvajal- cev, da pristopijo k načrtnemu reševanju teh problemov. Delav- skim svetom naj predlagajo spre- jetje soustanoviteljstva pri posa- meznih šolah, sindikalni aktivisti pa naj aktivno sodelujejo v svetih stanovanjske skupnosti, ki bodo morali predvsem reševati proble- me varstva in vzgoje otrok. Okrajna komisija za družbene o'-ganizacije v Celju pa daje v zvezi zaščite otrok tale priporo- čila: Stanovanjske skupnosti, ki se te dni organizirajo, naj v svojem delovnem programu posvetijo vprašanju vzgoje in varstva otrok kar največ pozornosti. V začetku naj stanovanjske skupnosti pred- vsem uredijo dvorišča, kjer se bodo lahko otroci igrali in jim po možnosti tudi nabavijo material za konst'-uktivno igro. Proučijo naj možnosti združevanja dvorišč in ureditev zelenic. Tam, kjer iniciativnih odborov stanovanj- ske skupnosti še ni, naj to ure- dijo terenski odbori SZDL. Društvo prijateljev mladine naj vestno zbere podatke, pod kakšnimi pogoji živijo otroci za- poslenih staršev ter kakšne ka- pacitete vrtcev, otroških zavetišč in pionirskih domov so še potreb- ne na posameznih terenih. Ob- činski svet za šolstvo in šolski odbo'i naj proučijo možnosti za izboljšanje pogojev tehnične vzgo- je otrok. V okviru Ljudske uni- verze naj organizirajo vzgojna predavanja za starše in proučijo tudi možnost organiziranja šole za starše. Svet za zaščito matere in otroka ter pristojni upravni organ naj ukreneta vse potrebno, da se pri občini čim prej ustano- vi sklad za varstvo otrok. Vse strokovhe delavce bo treba nujno zainteresirati za snovanje načr- tov za nova otroška igrišča in otroške sobe z enostavnim ma- terialom. Svet za gradnje in ko- munalne zadeve pa naj skupno z Zavodom za stanovanjsko izgrad- njo pri bodočih gradbenih pro- gramih upošteva potrebe po vzgojno-zabavnih prostonh za otroke. V Tednu otroka pa naj Svet za zaščito matere in otroka. Svet za zdravstvo, Društvo žena in Dru- štvo prijateljev mladine s pomoč- jo Trgovinske zbornice in Kluba aranžer j ev v izložbah trgovskih podjetij oiganizira prikaze zdra- va prehrane, oVoške konfekcije, sodobnih igrač, brezalkoholnih pi- jač, vzgojnega otroškega tiska, dela pionirskih krožkov na šolah ter grafične prikaze skrbi zdrav- stvene službe. Na podlagi 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah razpisuje Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev podjetij pri ObLO Žalec mesto UPRAVNIKA kmetijske zadruge Tabor Pogoji: Nižja, srednja ali višja strokovna izobrazba in potrebna praksa. Kolkovane prošnje (1*80 din državne in 95 din občinske takse) z življenje- pisom, dokazili strokovne izobrazbe in p^^^akse poslati občinskemu ljud- skemu odboru Žalec. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 15. oktober 1958. UKREPI ZA POVEČANJE REALNE POTROŠNJE časno korigira cene nekaterih proizvo- dov, da bi se tako vskJadile z drugimi cenami in pa da bi ustvarili ugodnejše pogoje za delo posameznih gospodarskih organov. Povečale so se cene kruhu, sladkorju, električni energiji, tobaku in železniške potne tarife. Vzporedno s po- večanjem teh cen predlaga Zvezni iz- vršni svet tudi ustrezno povečanje plač, da bi nadoknadili povečane stroške, po- leg povečanja nominalnih dohodkov za 4 %. Cena moke je povprečno povečana za 3 din po kg. Na osnovi tega se bo pove- čala cena kruhu največ za 4 din pri kilogramu. Pri sladkorju se je povečala cena od 145 do 170 din za kg, cene električne energije za gospodinjstvo se povečajo za 1 din pri kWh. Cene cigaret in tobačnih izdelkov so povprečno za okrog 15 % večje. Potniške tarife na železnici se povečajo tudi za 15 %. Čeprav ne moremo do konca primer- jati cen proizvodov pri nas in v ino- zemstvu, ne da bi pri tem upoštevali tudi druge važne momente za končno oceno v odnosih cen, je vendar značilno, da so pri nas cene proizvodov, ki jih zdaj korigiramo, znatno nižje kot v dru- gih državah. Cena kruhu je bila pri nas 46 din, medtem ko je v Zah. Nemčiji 150 din ter v Avstriji 168 din. Sladkor Pri nas je veljal 145 din, medtem ko je njegova cena v Avstriji 151 din, v Italiji 247 din ter v Grčiji 240 din. Cena elek- trični energiji je bila pri nas 6 din, med- (Nadaljevanje s 1. strani) tem ko je v Avstriji 12 din, v Italiji pa celo 40 din. Cena cigaret je bila pri nas doslej 55 din, v Avstriji pa 135 din, v Italiji 160 din ter v Zah. Nemčiji celo 294 din. Ti podatki so povzeti iz stati- stičnega biltena mednarodnega biroja dela za julij 1958. Cene pa so obraču- nane po tečaju 1 dolar je 632 din. (Pri cigaretah pa kakovost Morave.) Te spremembe bodo povzročile za okrog 3 % večje življenjske stroške de- lavskih in uslužbenskih gospodinjstev. To povečanje mora biti v celoti nado- knađeno. Zaradi tega je predloženo, da se osebni dohodki povečajo za nadalj- nje 3 % in da znaša potemtakem skupno povečanje osebnih dohodkov 7 %. Pove- čanje plač, invalidnin, pokojnin in otro- ških dodatkov bo znašalo letno 42 mi- lijard dinarjev, povečanje cen in uslug pa okrog 18 milijard dinarjev. Potem- takem bo vsota 24 milijard dinarjev slu- žila za povečanje potrošnje delavcev in uslužbencev oziroma bo realni porast njihove potrošnje znašal 4 %. Pri javnih uslužbencih bo ZIS predlo- žil Zvezni ljudski skupščini naj po- vprečno povečanje plač za 7 % izvrši na ta način, da se v večjem odstotku pove- čajo plače uslužbencev nižjih plačilnih razredov, v manjšem odstotku pa po- vprečne plače uslužbencev najvišjih pla- čilnih razredov. Otroški dodatki za dru- žine s 3 in več otroki bodo večji za 240 dinarjev za tretjega in vsakega na- daljnjega otroka. Pokojnine in invalid- nine se povečajo za 8 %. Navedene spremembe cen predstav- ljajo tudi povečanje življenjskih stro- škov v kmetijskih gospodinjstvih. Toda poudariti je treba, da nagel tempo po- rasta realne osebne potrošnje v kme- tijskih gospodinjstvih ni samo posledica povečane proizvodnje, temveč tudi moč- nejšega dviga cen kmetijskih pridelkov v zadnjih letih, tako da je nastalo ne- sorazmerje med cenami kmetijskih pri- delkov in cenami že prej navedenih proizvodov. Od leta 1952 do letos so se povečale cene industrijskih proizvodov na malo za 3 %, odkupne cene kmetij- skih pridelkov pa za 56 %. Do sprejetja družbenega plana za pri- hodnje leto ljudski odbori nimajo pra- vice povečati cen komunalnih uslug, na- jemnin in podobnega, prav tako pa ne uvajati prometni davek ali kakšne dru- ge takse, ki bi obremenjevale osebne dohodke državljanov. Ljudski odbori so dolžni na temelju teh odlokov zagoto- viti kontrolo cen na svojem področju in storiti učinkovite ukrepe proti spekula- tivnim in podobnim poizkusom, da bi na ta način s sprejetimi ukrepi dosegli čimboljši učinek pri povečanju življenj- ske ravni. Odloki, ki jih je sprejel Zvezni iz- vršni svet, razen povečanja potniških tarif, so veljavni od 1. oktobra 1958, prav tako pa je z istim dnem v veljavi povečanje plač, pokojnin in invalidnin. Iz celja in zaledja JESENSKI SPREHOD po Gornji Savinjski Novinarska radovednost je te dni pripeljala skupinico v Gornjo Savinjsko dolino, da bi videla, kaj počno tod ljudje v teh lepih jesenskih dneh. Najprej smo se ustavili v Gornjem gradu, ki je bil že pred vojno metropola Gornje Savinjske doline. Domačini so bili s pripravami za odkritje spomenika padlim žrtvam fašizma tako zavzeti, da nam mimo podatkov o letošnji turistični sezoni niso utegnili kaj več povedati. Ob- Ijublili smo, da jih bomo obiskali ob drugi priliki in že smo odhiteli v smeri Ljubno—Luče—Solčava— Logarska dolina Glej, glej — trg Ljubno je do- bil novo lice. »Odrezali« so nekaj hiš, druge pa porušili, da so odpra- vili nevarne ovinke in razširili cesto. Pošto so tudi prestavili v središče trga. Škoda le, da nekaj zanemar- jenih poslopij še vedno kazi ta pri- ljubljeni turistični kraj. Vas Solčava je preddver zna- menite Logarske doline. Med vojno je bila močno požgana, danes pa skoraj ni več opaziti sledov barbar- skega pustošenja. Vas krog in krog obrobljajo temni, bogati gozdovi. Ker tu ni industrije, pomeni prebi- valstvu gozdarstvo glavni vir do- hodkov. Je pa v Solčavi tudi mnogo bajtarjev, ki živijo sila skromno živ- ljenje in so več ali manj navezani na priložnostne zaslužke. Moški gre- do na cesto in gozdove, žene pa se Skoraj vsaka hišica pa redi, če že ovac. Ker prodira glas o priznani »solčavski ovci« daleč izven meja na- šega okraja, smo se pri predsedniku KZ nekoliko podrobneje pozanimali za ovčerejo v tem gorskem predelu. »Da, na našo ovco — je poudaril tov. Klemenšek — smo pa res ponosni, zato pa posvečajo solčavski kmetje tudi vedno več pozornosti ovčereji. Zaenkrat jim daje skoraj več do- hodkov kot govedo. Na področju naše KZ imamo približno 700 ovac. Kakih 15 kmetov ima že selekcionirano čredo in za take plemenske ovce se ni bati, da ne bi šle v denar. Vsako leto je pri nas dobro organiziran ovčji sejem — letos bo 6. oktobra — na katerega prihajajo kupci iz vseh krajev, iz Dolenjske, Pohorja, Tolmina, Jesenic in daljnega Javo^- nika. Toliko je naročil, da se bojimo, da ne bomo imeli dovolj ovc. Letos imamo v planu križati solčavsko ovco z avstrijsko, ki ima več volne. Morda se bodo poizkusi obnesli.« Nek drug Solca van nam je od- kril težnjo domačinov, da bi radi svojo lepo in izredno snažno vasico usmerili bolj v turistično smer. Mnogi bi si radi uredili vsaj po eno sobo za tujce, ki v Solčavo tako radi prihajajo. V letni sezoni Logarska mnogoštevilnih izletnikov in dopust- nikov ne more absorbirati in Solča- vani so prepričani, da bi se mnogi od njih raje odločili za njihovo va- sico, ki pomeni samo odskok v Lo-, garsko in bližnje planine. Toda za to bi Solčavani rabili vsaj eno večje gostišče, ki bi nudilo dobro hrano turistom. Nič jim ni všeč, da so pro- stori v pritličju tako lepega zadruž- nega doma povsem neizkoriščeni, ko bi se dali urediti v gostinske sobe. Se skok v prelepo Logarsko do- lino. Mislili smo, da v tem času, ko je glavna sezona pravzaprav že mi- mo. Logarji, Plesniki in upravljavci Planinskega doma že »počivajo« in da je dolina spet tiha, kot so tihi skalnati sosedje, ki jo čuvajo. Рг smo se zmotili. Pri Logarjevih se- strah je še slednji kotiček zaseden in izgleda, da si tudi v oktobru še ne bodo oddahnile. Res pa je, da zu- naj ni več slišati razposajenega vri- šča in petja, kot smo ga bili vajeni v glavni sezoni. Zadnji gostje se že radi topleje oblečejo in se zadržujejo bolj v sobah. Tudi v Planinskem domu se zadržuje še nekaj gostov, ki preživ- ljajo tukaj svoj jesenski dopust. To- da ob nedeljah je Logarska še vedno polna izletnikov. Dolina je še pred tedni posušila zadnjo otavo in zdaj so se odprli na steza j hlevi in izbruhali na pašo govedo, konje in drobnico. Složno se pasejo skupaj in niti pastirčka ne rabijo, ker ni bojazni, da bi šle kakšnim poštvkom »v škodo«. Morda bodo še oktobra zvonjčkljali tod kravji zvonci in motili idilično tišino, potem pa bo zapadel sneg in dolinica se bo s prebivalci vred pogreznila v zimski dolgčas. vdinjajo pri večjih kmetih v dnino, ne kravice, pa vsaj kozo in nekaj V СеЦа potrebujemo zapri lokal za prodajo povrtnine pozimi v hudih zims^kih mesecih so naše gospodinje često negodovale, ko so do- stikrat pri odprtih stojnicah na živil- skem trgu kupile zmrznjeno ali pa vsaj namrznjeno povrtnino. Kmetijsko gospodarstvo Lava in Vrtnarska šola Medlog si zato že dalje časa prizadeva- ta, da bi v Celju dobila zaprt prostor, kjer bi lahko v mrzlih zimskih mese- cih prodajala nepoškodovano zelenjavo in drugo povrtnino. Da bi socialistični sektor lahko tudi v zimi uspešno inter- veniral na našem trgu, je ObLO Celje željo in potrebo po zaprti tržni lopi ra- zumevajoče podprl in Svet za tržišče je že sprejel siklep, da se najde v središču mesta v te svrhe primeren lokal. Naši p>otrošniki bodo to pridobitev gotovo navdušeno pozdravili. Proti barbarizmu na pokopatiščih bo rnifno treba nekaj ukreniti Pred meseci je celjsko sodišče sodilo tatovom, ki so kradli razne spominske predmete na celjskih pokopališčih. Pri- čakovati je bilo, da bo obsodba imela vzgojen odmev tudi na one skrite ta- tove, ki jih roka pravice ni ujela. 2al pa lahko iz dneva v dan ugotavljamo, da se tatvine na F>okopališču še vrste, da otroci uničujejo nasade, ko si to po- ljano mrtvih zbirajo za svoja igrišča. Vsi kulturni Celjani, predvsem pa še svojci, ki imajo svoje drage na pokopa- liščih, se upravičeno pritožujejo nad ta- kim barbarskim početjem in človek si že ne upa postaviti šopka na gomilo, prižgati svečke ali pustiti vazo na gro- bu — ko ve, da bo vse to izginilo, čim bo odnesel pete. Skoraj dnevno sreču- jemo na pokopališču otroke, ki skačejo po grobovih, se igrajo ringa-raja in si v lase zatikajo cvetice, ki jih je ljubeča roka položila ali posadila na grob. Lah- ko ibi verjeli, da otroci iz mesta ne pri- hajajo na pokopališče, temveč so to po vsej verjetnosti otroci bližnje pokopali- ške okolice. In če že le-tem starši naj- strože ne prepovedo takega Tarezvestne- ga početja, naj se zato šole -pozanimajo ali pa bližnji teren množične organiza- cije. Svojci umrlih pa pristojnemu orga- nu pri mestni občini predlagajo, naj bi na obeh ix>kopališčih îx>stavil paznika (morda se bo kak upokojenec sam rad prijavil), družine umrlih pa bi tudi sa- me rade prispevale gotov znesek za to vzdrževanje. Prizadevati si moramo vsi skupaj, da se tako barbarstvo po pokopališčih v kulturnem Celju ne bo več ponavljalo. Opozorilo našim naročnikom! v mesecu oktobru bodo pismo- noše pobirali naročnino za II. pol- letje in še neplačano naročnino za I. polletje 1958. Prosimo cenjene naročnike, da naročnino poravnajo, ker nam ne- točno plačevanje povzroča nepri- like v našem poslovanju. Hkrati bomo izročili pismono- šom tudi položnice za one naroč- nike, ki nam dolgujejo kljub ponovnim opominom naročnino še za leto 1957 in 1958 do dneva ustavitve lista. Le-te opozarjamo, naj dolžno naročnino v lastnem interesu takoj poravnajo, da se s tem izognejo nepotrebnim stro- škom, ker bomo sicer primorani dolžni znesek izterjati. Naročniki lahko poravnajo na- ročnino tudi v upravi lista vsak dan od 8. do 12. ure razen ob če- trtkih. Ob spremembi bivališča naj na- ročniki navedejo vedno tudi sta- ri naslov z navedbo pristojne po- šte. Uprava Celjskega tednika Z Jožefovega hriba Za Kalvarijo je mestna vrtnarija uredila čeden park. Očistila je drevje, uredila lep nasad okrog kipov in tudi po parku samem. Nameščene so tudi klopi, namenjene tistim, ki pridejo na sprehod na prijazen Jožefov hrib. Ta park je pa zadnji čas postal eldorado razposajenih otrok, pa ne iz mesta, ampak otrok iz okoline parka. Otroci so skoraj dobesedno izruvali tri velike smreke, zažigajo na smrekovih dreve- sih smolo, polomili so klop, razdrli močno ograjo ob stopnicah, ki vodijo na Kalvarijo in dele ograje razmetali okrog. Višek razposajenosti pa je deva- stacija Kalvarije same. Odbili so glavo in eno roko Bemekerjevemu Mariji- nemu kipu, pohodili nasad itd. Čudimo se, da se starši ne brigajo za početje dece. Vsekalîor bo treba nekaj storiti, da se tako početje vnadalje prepreči; za povzročeno škodo pa bi morali odgovar- jati vsekakor starši, ki nimajo volje, ali pa nočejo poučiti svojih otrok, da je tako početje nespodobno in nazad- nje tudi kaznivo. CELJSKI ŽIVILSKI TRG Tudi celjskemu živilskernu trgu se pozna, da je letos sadna letina izredno lepa in bogata. Tako kvalitetnih jabolk in hrušk že dolgo nismo videli na trgu. Glede cen (25-30 din) tudi ni pomisle- kov, da potrošniki ne bi z veseljem se- gali po tako kvalitetnem sadju. Jesenske povrtnine je tudi še vedno v zadostnih količinah, zlasti si potroš- niki lahko nabavijo izredno lepo zim- sko solato, venda" se nam zdi nekoliko draga. Paradižnika in paprike pa po- časi že zmanjkuje in so na trgu več ali manj le še »paberki«. Te dni se je na trgu pojavil tudi pr- vi kostanj, ki ga prodajajo še surovega. Menda ne bo dolgo, ko si bodo na sta- rih mestih stari »pekači« postavili svo- je pečice in si bomo lahko nabavili že pečenega. Precej je bilo ta teden na trgu tudi gob, vendar so jih zasebni prodajalci precej »zasolili« (350 din za kg) in so jih še FK)zno dopoldne brezuspešno po- nujali. Cene živilom v tem tednu so bile naslednje: (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krampir 15-16 (18-20: rebula 60-78 (80-90); česen 180 (200—300); fižol v. — (70—80); fižol n. — (40-60); fižol str. 40 (30-60); solata 35-40 (50—80); cvetača 40 (30-60); šninača — (100); buče 15 (10—25): peteršilj 50 (50-80); zelena 50 (50-60); korenček 3-40 (25-40); koleraba 20 (30); pesa 25—40 (20—40); kumare 20 (20—80); paradižnik 10—20 (12—25); paprika 38—44 (30 do 40); zelje gl. 20—28 (20—30); zelje kislo — (50); kis — (50—40); gobe sv. — (150—100): gobe suhe — (1500): slive suhe 280 (—): orašidi 380 (—): orehi celi — (150—200); orehi lušč. 800 (600); mleko — (36): skuta — (160); smetana — (240): maslo — (520); kokoši — (480—650); pi- ščanci — (280—390); zajci — (250—800); ribe — (220): jajca 18 (18—20); koruza — (50); pšenica — (50); oves — (40); ječmen — (45); hruške 22 do 36 (30—50); jabolka 15—20 (18—25); limone 280 ( —); slive sv. 40 (40—50); grozdje 70—90 (50-70); breskve - (50-50); redkev 20 (40); malinovec pol litra 250 (—); par. mezga doza 125 (-): lubenice 10 (-); ohrovt 30 (25-40); jabolčnik 30 (40): por — (60): malancane 50 (55); feferoni 80 (80); hren - (100-150); kutine — (70); grah str. 80 (80); kostanj — (50); repa kisla - (50); radič - (80); jagode - (320). O nadaljnji izgradnji so govorili Te dni potekajo v Velenju sektorske konference, ki jih je organiziral krajev- ni odbor SZDL v Velenju. Doslej so bi- le na petih mestih. Na njih se pogovarjajo o Titovi izja- vi, ko je bil pred mesecem v Velenju. V spominsko knjigo je zapisal tole: »Presenečen sem nad vsem, kar sem tu videl. Na vse to so lahko ponosni ne le rudarji in inženirji, temveč vse na- še ljudstvo!« Besede, ki mnogo povedo. Vsepovsod vzoren red, estetski izgled j in lepa stanovanja rudarjev. Zaslužna ix>hvala visokega gosta, naj bodri Ve- lenjčane še naprej. Pred njimi je iz- gradnja centra Velenja. Ob ukročeni Paki bodo do 3. julija 1959 — do ru- darskega praznika zgrajeni trije šestin- petdesetorčki, dva od teh s trgovskimi lokali v pritličju, upravno poslopje rud- nika, dva štirundvajsetorčka, trije blo- ki po štiriintrideset stanovanj, štiri- najst nadstropni nebotičnik s 63 stano-' vanji, delavski klub z delavsko univer- zo, zdravstveni dom z apioteko in rudar- ska šola z internatom. Obrisi objektov so že vidni, nekateri od njih so že sko- raj pod streho. Jasno je, da bo do do- končne izgradnje vsega še ogromno de- la. Do leta 1961 bo rudnik s tri tisoč zaposlenimi dajal 3 milijone ton ligni- ta. Velenje bo štelo okoli 15 tisoč pre- bivalcev. Toda ne samo stanovanja — tudi za oddih delovnih ljudi je treba poskrbe- ti. V Velenju gradijo sedaj še ljudski park, ki bo po zamisli dunajskega arhi- tekta med najlepšimi v državi. Velenj- čani so doslej pri urejevanju parka opravili nad 6000 ur prostovoljnega de- la. V ponedeljek so ponovno pričeli z de- li pri urejevanju parka. Letos bi radi izgotovili središče parka in njegovo le- vo stran. KRATKE KULTURNE VESTI IZ VELENJA Velenjska »Svoboda« je razpisala an- keto med občinstvom za repertoar, ki naj bi ga sprejeli za predstoječo sezo- no. Občinstvo bo izbralo 6 del iz reper- toarja celjskega gledališča in še vrsto del, ki jih bodo igrali domači amaterji, ki nameravajo gledališko sekcijo pre- imenovati v amatersko gledališče. Pred kratkim so v Velenju zaključili pevovodski tečaj, ki ga je obiskovalo okoli 50 tečajnikov. Tečaj je organizi- ral okrajni svet za šolstvo. Kot preda- vatelji so sodelovali Radovan Gobec, Egon Kune j, Boris Ferlinc in drugi. V Velenju nameravajo organizirati strokovni tečaj za učne kopače. Obisko- val ga bo lahko tisti, ki je zaključil šolo za odrasle in ki je opravil sprejemni izpit. Tečaj se bo pričel oktobra. Rud- niški komite LMS bo mladim kopačem pomagal, da bodo lahko opravili spre- jemne izpite. Poročilo o gibanju prebivalstva v mestu Celju v času od 20. do 2?. septembra 1958 je bilo rojenih: 24 dečkov in 16 deklic Poročili so se: Emerik, Kari Muster, delavec in Münster Ka- tarina, Zofija, gospodinja oba iz Celja. Franc Godec, delavec iz Petrovč in Ivanka Supovec, delavka iz 7.alca. Velimir Kokanovič, delavec in Strašek Amalija, delavka, oba iz Trnovelj pri Celju 193. Stefan Zorko, delavec in Ivana Jereb, delavka, oba îz Celja, Lava. Karol Pavčnik, delavec iz Lipnega dola in Marija Lesar, kuharska pom. iz Celja, Andrej, Da- nijel Pavletič uslužbenec LM in Straus Dani- jela, trg. pomočnica, oba iz Celja, Janez Zar- nik, ekonom iz Kranja in Vera Borko, tkalka iz Celja. Umrli so: Jožefa Rotovnik, otrok iz Ljubnice stara 4 leta. Jožef Hace, traktorist iz Celja star 32 let. Terezija Fabiani, gospodinja iz Sevnice stara Г8 let. Marija Golavšek, otrok iz Pernovega sta- ra 4 mesece. Dr. .Alojz Rakun, upokojenec iz Celja, star 73 let. Franc Cizej uslužbenec iz Grajske vasi star S4 let. Preveč novih delavcev so zoposlili Pred kratkim so člani Občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konji- cah obravnavali zaposlevanje novih de- lavcev v podjetjih konjiške občine. Pri tem so ugotovili, da je bilo v letošnjem I. polletju zaposlenih precej večje šte- vilo novih delavcev, kot to predvideva občinski družbeni plan za vse leto. Zar- to je sindikalni svet predlagal zboru proizvajalcev, naj opozori podjetja in delavske svete, da zaposlovanje novih delavcev omejijo — posebno pa naj ne zaposlujejo ljudi iz kmetijskih področij in oddaljenejših krajev — že spričo ob- čutne stanovanjske stiske. Pri tem je pomembno omeniti še Uy (sicer tovrstni podatki še niso F>opolni), da se storilnost z novo zajxxslenimi niti ni občutno dvignila. Podjetja bodo mio- rala temu vprašanju v II. polletju po- svetiti večjo pozornost. JESENSKA SETEV V POLNEM TEKU V konjiški občini so večidel že izko- pali krompir in kaže, da letina ni ravno najboljša. Potrošniki iz večjih podjetij si ga bodo morali nabaviti iz drugik področij. Koruza pa je še kar dobro ob- rodila. Trenutno so v ix)lnem teku pri- prave za.jesensko setev. Pšenico itali- janske sorte bodo največ sejali v oko- lici Konjic in Zreč, deloma tudi v Vi- tanju, najmanj pogodb pa so doslej sklenili na jxxìrocju KZ Loče. Izgleda, da temu ni vzrok nezaupanje, temveè delajo zmedo na terenu nekateri posa- mezn.ki, ki vplivajo na svojo okolico.. Bogomira Vodeba iz Doma onemoglih v Grmovju je konj udaril v trebuh in mu pri- zadejal težje notranje poškodbe. Pri padcu si je v Železarni Štore poškodoval nogo delavec Anton Godec. Minka Ogrizek iz Rog. Slatine je padla in si zlomila nogo. Pri delu je stroj v Železarni Štore poškodo- val roko delavcu Branku Spolenaku. Dveletna Drag:ca Jakob iz Zavrha pri Dobrni se je poparila z vrelim mlekom. Jernej Koštomaj iz Leskovca pri Ljubečni je z dvigalom zlagal premog z voza. Dvigalo ga je udarilo po roki ui mu jo težko poškodo- valo. Pri padcu z drevesa si je poškodoval roko r-letni Štefan Kralj iz Podgorja pri Frankolo- vem. V samomorilnem namenu si je prerezala žile na roki gospodinja R. M. iz Celestinove ulice v Celju. Neža Gorjup iz Zabukovce je padla in si poškodovala rebra. Pri sekanju drv se je močno vsekal v roko Jurij Zupančič iz Ponikve pri Grobelnem. 12-letni Jože Škorc iz Kačjega dola si je pri padcu zlomil levo nogo. Antonija Tacer iz Mestinja si je pri padcu zlomila desna rebra in ključnico. Pri padcu s kolesom si je pretresel možgane Miha Potočnik iz Tremerja. Pri prometni nesreči na Vranskem si je Ju- stina Vnuk zlomila ključnico, Milan Trop si je zlomil nogo, Milan Kostanjšek pa si je pre- tresel možgane. Vsi trije so doma iz Ptuja. 3. OKTOBRA — STEV. 39 7. STRA« Šport * šport * šport * šport * šport KLADIVAR - absolutni prvak Jugoslavije v atletiki Zadnjo nedeljo so bila zaključena državna ekipna atletska prvenstva. Celjski atleti in atletinje so tudi v le- tošnjem letu na teh tekmovanjih poka- zali od vseh jugoslovanskih atletskih kolektivov največje uspehe. Kar po-. glejmo bilanco: mladinci do 18 let so osvojili ekipno državno prvenstvo, mladinke so bile pravtako ekipne dr- žavno prvakinje, člani so to nedeljo v Celju bili tretji, članice pa v Zagrebu četrte. Ce bi uspehe posameznih d'-uštev iz- razili v številkah s točkovanjem fina- listov v posameznih skupinah od 6 do 1 točke po doseženem vrstnem redu,^ dobimo naslednjo razvrstitev: 1. Kla- divar — 19 točk, 2. Mladost, Zagreb — 17. točk, 3. Crvena Zvezda — 16 točk, 4.-5. Odred in Ljubljana — Ц točk, 6. Sloboda, Varaždin — 7 točk, 7.-8. Maribor in Partizan Beograd — 6 točk itd. Kladivarju kot absolutnemu ekipne- mu državnemu prvaku lahko le čestita- mo in smo lahko ponosni na ta veliki športni uspeh. Ta trofeja je bila pri- bo'^jena po zaslugi peščice marljivih društvenih delavcev, ki so uspeli vklju- čiti v atletsko društvo večje število celjske mladine. Kljub skromnim ma- terialnim sredstvom in pomanjkanju trenerjev je Kladivar tudi letos doka- zal, da se s požrtvovalnostjo in ljubez- nijo do društvenega dela tudi na ama- terski osnovi lahko dosežejo izredni športni usi>ehi. Važič Simo — zmagovalec na državnem atletskem prvenstvu v teku na 800 m in 1500 m. Skupina mladincev »Kladivarja«, ki so postali ekipni prvaki Jugoslavije. Atletinje Kladivarja - četrte v FLRJ Finale ženske atletske lipe je bil v nedeljo v Zagrebu. Atletinje Kladivarja so prvič po dvanajstih letih zdrknile na četrto mesto. Vsa leta doslej so se držale častnega drugega me- sta, prva leta pa so celo bile državne prvaki- nje. Kje so vzroki za nazadovanje? Kladivar je letos izgubil domala vse metalke — Pristov- Ikovo, ćelešnikovo in Škornikovo. To so bile najobčutljivejše praznine, ki jih ni bilo mogo- če zaceliti. Zato velja vse priznanje tov. Slavi Jezernikovi (bivši državni prvakinji), materi dveh otrok, ki je po dolgih let:h odmora ob stiski Kladivarjeve ekipe priskočila na pomoč in pomagala po svojih močeh reševanju žen- ske atletike. Za slabo uvrstitev Kladivarja gre vsa zasluga tudi večjemu delu sposobnih mla- dih atletinj, ki se niso vestno pripravljale na finale in so našle vse mogoče izgovore za od- sotnost pri redni vadbi. Atletika zahteva celega človeka in pri omahljivkah bo treba z vso ostri- no postaviti vprašanje — ali vadba ali pa do- končno slovo od tega športa. Sredine tu ni, pa čeprav bo ženska atletika še izgubila na svoji vrednosti. Treba bo graditi na disciplini- ranih atletinjah, pa uspehi ne bodo izostali. — Največ zaslug za uvrstitev Kladivarja na i. me- sto pa ima ljubljanski Odred, ki je »prijatelj- sko« sredi tekmovalne sezone zahteval izpisni- co za odlično atletinjo Celešnik Mileno in ji ni dovolil več nastopanja za Kladivarja. Ce še pripišemo, da je taisti Odred izrekel enoletno prepoved nastopanja tov. Kolniku, Pečniku in Fridlu, bivšim atletom Odreda, ki živijo sedaj v Celju oz. v njegovi neposredni bližini, kjer so nastavljeni in so pristopili v začetku letoš- njega leta Kladivarju v prestopnem roku ter poravnali vse obveznosti do društva, potem nam je situacija še bolj jasna Ln kaže, da sla- bosti našega športa, ki so se v najbolj grobih črtah manifestirale v nogometu, prehajajo tudi na področje atletike . . . Vsak komentar na to je odvečj Nogomet Kladivar : Branih Z:1 (0:0) Za nami je tekma, ki jo bodo gledalci dolgo pomnili. Kladivar je nad resnim tekmecem za najvišje mesto v slovenski conski ligi izšel kot zmagovalec. Zmaga domačinov je bila po- vsem zaslužena, saj je Kladivar imel nekoliko več od igre in je prekašal nasprotnika v po- žrtvovalnosti in startu na vsako žogo. Boljše tehnično znanje gostov je bilo ob tem orožju domačinov premagano ... V I. polčasu pravza- prav ni bilo razburljivih dogodkov pred vrati obeh nasprotnikov. Le v 38. min. se je Belcer sam znašel pred Bencikom, njegov strel pa je zgrešil cilj. Enako se je zgodilo v 45. min. Hri- berniku pred vrati Branika. Drugi del igre je bil bolj razgiban. Že takoj po začetnem udar- cu Branika si je žogo priboril Hribernik, ki jo je takoj oddal Posineku, slednji pa je v hitrem naletu prodiral proti vratom Branika. Obramba gostov je oklevala in čakala na posredovanje v kazenskem prostoru, Posinek pa je vse prese- netil, ker se je odločil za strel iz nekih 17 metrov in usmeril žogo v desni spodnji kot - 1:0! Nato je tudi Branik poslal nekaj strelov na Bencikova vrata, vendar vratarja Kladivarja ni bilo lahko ugnati. V 82. min. je Donko zrušil Posineka v kazenskem prostoru, sodnik Logar pa je odredil le indirektni strel . . . Tri mi- nute kasneje je Posinek izvedel prosti strel iz nekih 22 m pred vrati Branika. Vzel je silovit zalet in žoga je poletela kot iz topa v sam desni zgornji kot. Kar obtičala je nekaj tre- nutkov za trakotom v mreži. Bil je to neubran- ljivi strel, ki je usodo gostov ob stanju 2:0 za Kladivarja že zapečatil. Gostje so 5 min. pred zaključkom po Anžiču iz gneče dosegli častni gol. — Za zmago Kladivarja so zaslužni igralci, še posebej pa je treba omeniti Marinčka, Go- dunca in realizatorja Posineka. V podvzevni ligi so Velenjčani doma prema- gali Brežice z 2:0, Olimp je na domačih tleh doživel poraz proti Kovinarju, Konjičani pa prav tako na domačih tleh poraz od Celja. — V mladinskem tekmovanju nekatera društva ne spoštujejo tekmovalnih določil glede starosti mladincev in registracij. V Velenju je Kladivar premagal Rudarja s 5:1, v Konjicah Celjani Konjičane 5:0 (p. f.), v Celju Olimp Kovinarja >:0 (p. f.), v Šmartnem ob Paki domačini Šo- štanjčane s 3:0 (p. f.)! Društva se bodo pač morala sprijazniti z redom in spoštovanjem tek- movalnih določil! Pri pionirjih je Kladivar premagal Celje z 10:0, Olimp pa Kovinarja. Košarka Zopet dva poraza v nadaljevanju republiške lige so Celjani т Mariboru doživeli zopet dva poraza. Ženske so se krepko upirale IVIariborčankam, v prvem polčasu pa so bile celo v krepkem vodstvu. Rezultat 57:43 (18:26) za Maribor. Celjani pa so se vrnili domov s stotico. . . Srečanje se je namreč končalo 105:33 (42:19) za Maribor! MESNICA IN KLAVNICA Griže pri 2alcu sprejme v nk 1 vajenca za poklic mesarja Pogoji: 4 raz. gimnazije ali 8 letka. Re- flektanti naj se jaivijo na sedežu podjetja. MESNICA IN KLAVNICA Griže pri 2aleu sprejme na delo mesarskega pomočnika Nastop službe taikoj ali po dogovoru. je najnovejše sredstvo proti nevšečne- mu vonju iz ust in majavosti zob. Nu- dijo lekarne in drogerije. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE. TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 - TEL. UREDNIŠTVA 14-23. UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCI RA- ČUN б20-305-Т-1-26в PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POI^ LETNA 250 DIN. ČETRTLETNA 115 DTN — ROKOPISOV HF ▼RACAMO — TISKA CELJSKA TT5ÎKARNA v ГК1ЈТ7 CITAJTE CELJSKI TEDNIK! športu? program: Celje ob 9.00 - OKRAJNO PRVENSTVO OB- VEZNIKOV PREDVOJAŠKE VZGOJE V ORIENTACIJSKEM POHODU Razpisna komisija pri Okrajni obrtni zbornici Celje razpisuje na podlagi 33. čl. zakona o javnih uslužbencih delovno mesto REFERENTA za gospodarske in finančne analize Pogoj: srednješolska izobrazba in ustrezna praksa v finančni stroki. Prošnjo s podatki o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah je vložiti pri Okrajni obrtni zbornici Celje do 15. oktobra 1958. DVA DNI KVALITETNIH ATLETSKIH BORB Stadion Borisa Kidriča v Celju je bil v zadnjem tednu prizorišče kvali- tetnih borb med 200 izbranimi jugoslo- vanskimi atleti. Sest najboljših atlet- skih klubov v FLRJ se je med seboj spoprijelo za naslov ekipnega senior- skega prvaka. 2e kar devetič od dva- najstkrat so si osvojili to lavoriko at- leti beograjskega Partizana, njihovi lo- kalni rivali atleti Crvene zvezde pa so se morali zadovoljiti z 2. mestom. Kla- divar si je tudi letos priboril častno tretje mesto, ki je že nekako tradicio- nalno za Celjane. Ali bi lahko računali na kaj več? To so se brez dvoma vpra- ševali številni gledalci, ki jih je bilo vselej po 2000 in so močno bodrili do- mačine. Vendar mo'"amo odgovoriti jasno vsem, da je za nadaljnjo rast atletike v našem mestu treba zagoto- viti več trenerjev in inštruktorjev, večja materialna siredstva, več dru- štvenih delavcev. Vsega tega je manj- kalo v Kladivarju, ki je letos jedva zvozil obširen tekmovalni program, ki je terjal od društvenih delavcev izred- nih naporov. Kar vzemimo za primer beograjskega Partizana, ki ima v svo- jih vrstah 15 trenerjev, v finalu je so- deloval samo z eno ekipo in je za to svoje delo dobil okrog 4 milijone dota- cije!!! Ob takih pogojih je lahko dru- štvenim delavcem ... V Celju imamo kvaliteten vrh — Lorger je bil najuspešnejši tekmovalec, s tremi zmagami, Važič se lahko pona- ša kot Mihalič z dvema zmagama, odli- čen je bil Lešek, saj je v skoku v da- ljino premagal vse državne reprezen- tante, pravtako v svoji skupini tudi sprinte.'^je na 100 m, nič manj zaslužna nista bila tudi mladi Naraks ter Kač Florjan z odličnim rezultatom v metu kopja. Tu so še Zupančič, Cajhen, bra- ta Kopitarja, Vučer itd. Tokrat poško- dovani Brodnik ni mogel dovolj poma- gati domači ekipi. S solidnimi rezultati sta prispevala v metih svoj delež tudi »stara« metalca Peterka in Gole. Ekipi Kladivarja manjkajo kvalitetnejši te- kači na dolge proge, pa tudi skakalci, vsaj v skoku v višino, troskok in dalji- no, nizek povpreček je tudi v metu kladiva. Sicer bi še lahko naštevali šibke točke ... Vendar eno zavest i>a le lahko imamo — vse je ^^es domače blago, ki je zraslo na domačem zelniku! Tu ni kupovanja atletov, ni koncentra- cije z nazličnih delov Slovenije in celo iz drugih republik. Takšnih primerov imamo precej v drugih klubih, še pred- vsem v tistih, ki so pred Kladi var jem. Naj bo tako ali drugače! Pustimo ta razmišljanja in prepustimo celjskim delegatom, da bodo o slabostih v našem športu spregovorili na merodajnem mestu — na kongresu telesne kulture v Beog'^adu. — O rezultatih nič, saj smo jih čitali v dnevnem časopisju. Oceno odlično moramo še izreči or- ganizaciji tekmovanja, v kateri je sode- lovalo okrog 130 ljudi brez vsakega plačila! Sodniki v atletiki pač niso pla- čani za svoje delo ... Stanko Lorger, ki mnogo potuje po svetu, je dejal: »Ce- lje je položilo izpit za najtežja atlet- ska srečanja z odličnim uspehom. Tak- šno organizacijo sem srečal le na naj- večjih mednarodnih mitingih!« KMETIJSKA ZDRUGA v Gomilskem pri Celju razpisuje službeno mesto | kmetijskega strokovnjaka V poštev pride kmetijski tehnik z nekajletno prakso. Nastop služ- be in plača po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo kme- tijske zadruge OGLAS V Časopisu ie Hajboffša reklama objave in oglasi*objave in oglasi Društvo strojnih inženirjev in tehnikov v Ce- lju bo priredilo TEČAJ ZA STROKOVNE ELEMENTE ki se bo pričel dne 6. oktobra v učilnici pomož- ne šole (II. osnovna šola), v Drapšinovi ulici št. 1. pritličje levo. soba 6. Prijave sprejema tajnik društva vsak dan dopoldne v društvenem lokalu Titov trg 6 (telefon 21-15), oziroma na dan pričetka tečaja, to je v ponedeljek dne 6. oktobra ob uri dopoldne. Vse podrobnosti dobite pri tajniku, oziroma ob pričetku tečaja. RAZPIS Upravni odbor Kmetijskega gospodarstva »Jel- šingrad«, Šmarje pri Jelšah razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 1 kmetijskega tehnika za živinorejo; 2. 1 materialnega knjigovodjo; 3. 1 administratorja; 4. 1 zidarja. Nastop službe takoj! Plača po tarifnem pravilniku, oziroma do- govoru. Upravni odbor posestva Podjetje Avtobusni promet Celje uvaja s 1. X. 1958 avtobusno progo Celje—Ljubečna— Celje po spodaj priloženem voznem redu. KM Odh. Prih. 6.10 18.15 Celje 12.55 4 6.17 18.22 Teharje 12.48 7 6.23 18.28 Bukovžlak-Opekama 12.42 8 6.27 18.34 Ljubečna-Ropan 12.38 9 6.35 18.42 Ljubečna-Opekarna 12.30 10 6.38 18.45 Ljubečna-Šumer 12.27 10 6.40 18.47 Ljubečna-Žumer 12.25 U 6.42 18.49 Trnovlje-Fazarinc 12.23 12 6.45 18.52 Trnovlje-Murko 12.20 13 6.46 18.53 Sp. Hudinja 12.19 13 6.47 18.54 Zldanšek 12.18 15 6.50 18.55 Celje 12.15 Prih. Odh. radio 202m NEDELJA, 5. oktobra 12,00 Pogovor z državljani 12,10 Zabavna glasba, vmes objare 12,15 Želeli ste — poslušajte! PONEDELJEK. 6. oktobra 17,00 Celjska kronika 17,10 Igra Walter Fenske s svojimi solisti 17,20 Športni tednik 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave TOREK, 7. oktobra 17,00 Celjska kronika 17,10 Ob 17. obletnici partizanskega napada na Šoštanj (7,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave SREDA, 8. oktobra 17.00 Celjska kronika 17,10 Gospodarske perspektive Šaleške doline 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave ČETRTEK. 9. oktobra 17,00 Celjska kronika 17,10 Igra kvintet Franja Bergerja 17,30 Želel; ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave PETEK, 10. oktobra 17,00 Celjska kronika 17.10 Zabavno glasbo izvaja ansambel »C—3« 17,50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave SOBOTA. 11. oktobra 17,00 Celjska kronika 17.00 Za prijeten konec ledna 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave OBVESTILO Starše in mladitio opozarjamo, da prične 1. oktobra 1958 z delom logopedski oddelek. T« se je preselil v letošnjem šolskem letu iz Raz- lagove ulice (DPM) na Pomožno šolo v Celja, Drapšinova ulica št. 1. Prijave h govornim va- jam sprejema ravnateljstvo pomožne šole ob delavnikih od 8. do 10. ure. AMATERJI! V treh dneh vam razvijemo, ko- piramo in povečamo. Foto »IDEAL«, Celje Cankarjeva 11. iSCKM mesto korespondentke. Imam nekaj let prakse v tajništvu. Naslov v upravi lista. VZAMEM otroke v varstvo. Naslov v uprari lista. USLUŽBENCE vzamem na kosilo. Naslov т upravi lista. DELAVSKA PEKARNA-CELJE, Zidanškova 26, proda 2 tricikla (nosilnost 200 kg). Ogled т obratu >ADA<. PRODAM električni sadni mlin ali zamenjam za jabolka. Poizvedbe v gostilni Sotošek Šmarjeta. PRODAM zazidljivo parcelo ob Ljubljanski cest'. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno moško obleko i» ßerilo. Naslov v upravi lista. DAM ugodno klavir. Naslov v upravi lista. PRODAM mansardno stanovanje z vrtom. Na- slov v upravi lista. PRODAM ugodno sobo delno opremljeno ali prazno, kupim apno gašeno staro 800 kg. Naslov v upravi 1'sta. PRODAM nov 70O litrski sod za vino. NasloT v upravi lista. PROD.v.SI dobro ohranjeno spalnico brez omar. Naslov v upravi lista. PRODAM večsobno lepo stanovanje v sredini mesta Celja. Ponuabe na upravo lista pod šifro »Vseljivoc. PRODAM konjsko vprego, voz (trugo) in sode. Rebeušek, Celje, Aškerčeva 4. PRODAM kaktus »Oprencia« (i meter visok) za 5000 din. Ivniik Anton, Drešinja vas. Pe- trovce. PRODAM slive za 1.100 litrov velik sod. NasloT v upravi lista. PRODAM moped >Kolibri< v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. KUPIM stanovanje — dve sobi in pritikline. Naslov v upravi lista. KUPIM star dobro ohranjen sod (130 litror). Naslov v upravi lista. KUPIM pohištvo za kmečko sobo, plačam, ta- koj. Ponudbo na upravo lista pod šifro >Kmečka sobac SPREJMEM sostanovalko. Ponudbe pod šifro >Oktoberc. ' ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje na Reki za enakega v celjski okolici. Ponudbe na upravo Usta pod šifro »Zamenjava<. DVA SOLIDNA MOŠKA iščeta opremljeno sobo za takoj. Naslov v upravi lista. ZAMhNjAM solio in kuhinjo (suho in zračno) v Celju za enako. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM komfortno trosobno stanovanje s kabinetom v centru za dvosobno komfortno. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Prijaznoc. NISEM plačnik za svojim možem PangerI Stan- kom. Žena Rozal'ja. DVIGNITE PISMA i>od šifro: »Ugodnoc, »Soli- den«, »Prijazna lega<, »Dobra gospodinjat in »Prilikac. kino * kino * kino « kino KINO UNION CELJE Od 3.—6. 10. »Delo Rumnjanceva«, ruski barvni film Od 7.-9. 10. »Gimnaestrada«, jugoslovanski športni film Od 10.—14. 10. »Lepa mlinarica«, italijanski barvni film KINO METROPOL Od 3.—7. 10. »Jenki na dvoru kralja .\rthura«, ameriški barvni film Od 8.-11. 10 »Srnjaček«, ameriški barvni mla- dinski film -■—_______^ . Umetnik možic priratDi množici Neka anketa, ki je zajela ves svet, je postavila vprašnje: »Kateremu filmske- mu igralcu bi kot resničnemu umetni- ku brez pomisleka prisodili prvenstvo. Večina odgovorov se je enodušno gla- sila: Charlie Chaplin! Charlie Chaplin tako ljubezen tudi zasluži. Ni simpatična samo njegova igralska pojava, tudi kot odločen in ne- zlomljiv mož vzbuja občudovanje. Vrh tega je menda Charlie Chaplin med ti- stimi, ki se lahko pohvalijo z najštevil- nejšo družino. Tako je umetnik, ki go- vori iz duše malega človeka, torej v imenu najširših množic, tudi v privat- nem življenju obdan od množice. No in tu ga poglejmo v družinskem krogu. Od leve proti desni: dojenček Jean-Cicile, petletni Eugen, sedemletna Viktorija, devetletna Jožef ina, dvanajstletni Mi- hael in i>etnajstletna Geraldina. Ob si- volasem umetniku pa je njegova žena Oona O'Neill, ki je prav tako iz zname- nite družine. Njen oče Eugen O'Neill je svetovnoznani pisatelj dramskih del, med njimi tudi Slovencem dobro znane d^öe. SONČNE CENTRALE NA MESECU... Pregovor, da se ne izplača trgovati za kožo medveda, ki leži živ v brlogu, prav nič ne moti današnjih znanstvenikov. Čeprav človek še ni popolnoma priprav- ljen za polet na mesec, vendar številni znanstveniki trdo delajo na izdelavi pripomočkov, ki naj bi človeku omogo- čili obstoj na tem pustem nebesnem telesu. Tako je neki ameriški astronaut izdelal načrte za neke vrste sončne električne centrale, ki bi izkoriščale sončno energijo za proizvodnjo elektri- ke. Centrala, ki bi na enem hektarju površine zbirala sončno energijo, bi proizvedla toliko elektrike, kolikor jo je potrebno za 10.000 televizorjev. ! ZariîitiWostij TOBAK ALI ŠPINACA — VSEENO Dr. Ernest Wynder je zagovornik mnenja, da zaradi prevelikega kajenja lahko nastopi rak na pljučih. Toda njegovo mnenje se razlikuje od trditev, da je škodljiv nikotin. On pravi, da so škodljive neke materije, ki se ustvar- jajo pri visoki temperaturi in se naha- jajo v dimu. Trdi tudi, da bi obolenje povzročila na primer cigareta, ki bi bi- la napolnjena s posušenim listjem spi- nace ali katerekoli rastline. Zato dr. Wynder priporoča, da bi izdelali ciga- rete s tako substanco, ki bi omejevala preveliko vročino. Toda to |je še v fazi proučevanja. Zaenkrat priporoča dr. Wynder samo to: Kadite cigarete s čim boljšim filtrom. ČETRTA FILMSKA DIMENZIJA — VONJ Misel, da bi poleg treh dimenzij za oči v filmski proizvodnji vpeljali še četrto, se približuje realizaciji. Ameri- čani skupaj s Francozi pripravljajo na- črte za naprave, ki naj bi v dvoranah gledalcem posredovale tudi vonj, ki bo v skladu s plastičnimi slikami na pol- krožnem platnu. Za te priprave so do- ločili tri milijone dolarjev. V bodočnosti bo človek v kinu vohal prijetne vonjave cvetnih pkdIj, za film- sko divo bo potegnil močan duh parfu- ma, ki ga uporablja itd. No, ne verja- memo, da bi bili bodoči režiserji popol- ni realisti. Recimo na primer, da se na platnu pokaže scena, kako svinjska pa- stirica čisti gnoj iz svinjakov. Tu von- jave četrte dimenzije pač ne bodo tve- gali. SVOJEVRSTEN POGREB Umrla Margareta Wood Me Gry, ena izmed pionirjev raketnega letenja je v oporoki zaželela, da njen posmrtni pe- pel raztrosijo v vesolje. Njeni želji so tudi ugodili. V eni izmed baz raketnih izstrelkov je nedavno šinila pod nebo vitka raketa tipa »Bomarc«. V njej je bila pritrjena žara s posmrtnim pepe- lom znanstvenice. V višini 13.000 me- trov je mala eksplozija raznesla žaro in pepel se je raztrosil nad Atlantikom. NAJBOLJ ZDRAVI SO HOLANDCI Zadnje poročilo svetovne zdravstve- ne organizacije pravi, da so najbolj zdravi ljudje na svetu v Holandiji. Tu ljudje tudi najdlje živijo. Povprečna življenjska doba Holandca znaša 71 let, Holandčanke pa 73 let. Huda luknja je ena izmed najlepših jam na Štajerskem. Grozljiva temačnost njene prostrane notranjosti privabi obi- lo pogumnih turistov. Zdaj je pot vanjo spet urejena in morda bo prišel čas in se bo našel denar, da bi jamo ponovno osvetlili. Za zdaj nikar ne hodite vanjo brez dobre luči, ker se boste prezgodaj morali vrniti spet na svetlo. bodice * bodice * bodice JESEN RUMENA ... : (Malo po Stritarju) ■ Jesen rumena, dohra žena! ; Otroci se je vesele; ^ rdeča, bela in rumena na drevju jabolka zore. ! Povsod pri nas pod težo silno uboge veje se šibe. ^ Rodile trte so obilno. ] Kam s sadjem, grozdjem — kmet ne ue- Živilski trg se v barvah bliska, ko nudi sadja na pretek, a cena ni mu prav nič nizka in je potrošnik poln zadreg. Ze bliža se otroka teden, otroka, ki nam vsem je ljub, ki je dobrot najboljših vreden, ki nam bodočnost je in up. j »Rad grozdja bi se zdaj najedel,« dejal je mali vnuček moj in jaz ga bom na trg povedel: »Kaj si želiš za teden svoj?« »Kovačka prosim, saj bo dosti za grozdja, breskev kilo vsaj. Otroka Teden, kup sladkosti poceni nam otrokom daj!« PESEM O VOGLAJNI Nekoč v minulih časih v deželi teharski se vila je Voglajna . vsa čista, brez smeti. Samevala brez znancev tedaj nikoli ni, privabljala perice, hladila vročo kri. A. danes revna, črna se vleče skozi vas in čaka odrešenja, vzdihuje na ves glas: »Zdaj nisem več Voglajna, odtočni sem kanal, pericam in kopalcem ogaben je moj val!« Ubogi Teharčani pa v suši brez vode že čakajo nestrpno, da vodovod dobe. P. m. Pirati v tasmanskem morju »Hvala bogu!« je dejal olajšano. »Mr. Gilbert je torej že tu! To je prav zares imenitno!« Mc Dull je stopil v svojo sobo in prisrčno stisnil roko čokate- mu širokplečemu moškemu, ki je vstal izza mize in mu prišel naproti. Gilbert je bil eden najmanj prikupnih moških v Avstraliji in eden najboljših policijskih uradnikov avstralske policije. Bil je plešast, debeloglav in nekako nerodnega, skromnega videza. Podoben je bil bolj trgovcu z dišavami kakor pa policijskemu uradniku; iz oči mu je sijala nekakšna neumna, prijazna krotkost. Nemara je prav ta izraz pripravljal ljudi do zaupnih pomenkov. Tako je vsaj mislil Gilbert, ki se je te svoje prednosti prav dobro zavedal. »Primer ste preučili. Kaj pravite?« je dejal Mc Dull in si prižgal cigaro. Gilbert je spet sedel in se zagugal na dveh nogah stola, ne da bi odgovQ'^il. »Padli boste na hrbet in mi polomili stol!« »Oprostite, sir,« je dejal Gilbert in se vzravnal. »Po vseh okoliščinah zelo skrivnostno, sir.« »Vsekakor zelo! Zato sem vas tudi poklical!« »Da, da — vsekakor.« »Veste, pričeti bo treba zelo previdno. Mr. Wright ni ravno prvovrsten gentleman. Tisto v zvezi z njegovimi kanaki ...« »Menite, da je Mr. Wright kako v zvezi z napadom na Glo- rijo?« je nedolžno vprašal Gilbert. »Moj bog! nikakor ne. — Čudim se, kako vam je uspelo odkriti tolpo izsiljevalcev v Launcestonu. Ce vas človek posluša in gleda, ga obidejo dvomi. Prej ste podobni bog ve čemu, kakor pa sposobnemu detektivu ...« »Preprostost, sir, je malone najboljši izvesek.« »Pošiljam vas na Flyntove otoke, ker se mi zdi, da je mogoče najti sled za pirati zgolj tam. Okoliščine so sumljive, ker so razbojniki natanko vedeli za pošiljko biserov in za poslovne raz- mere Wrightovega podjetja.« »Vsekakor, sir.« »Nihče ne sme zaslutiti vaših namenov. Ko boste tam, za- igrajte nerrečno ljubezen do dekleta, ki boste zanj natanko vedeli, da vas ne ma.^a. To bo zadosten razlog za vaše bivanje na otokih.« »To ne bo težko,« je rekel Gilbert skromno. »Kapitana Lucije sem o zadevi natanko poučil. Pristal bo na otokih z namenom, da jih razkaže svetovnemu potniku. Tam vam mora biti vse tolikanj všeč, da ne boste hoteli proč. бе kakšno vprašanje?« »Nikakor ne, sir. Upam, da vam bom mogel ustreči.« »To vam želim iz vsega srca!« Nekaj dni kasneje se je izletniški parnik »Lucia« zasidral v zalivu Wrightovega otoka. Med gosti je bil tudi Mr. Adam Gil- bert. Takoj po skupnem odhodu se je ločil od ostalih potnikov. Natanko poučen o legi naselij, je najel nekega kanaka, da ga je prejeljal na otok, kjer je stala klubska hiša. Ko je potegnil kanak čoln na obalo, je bila wrightovska mladina p'-avkar pri kopanju. Adam Gilbert se zanje sploh ni zmenil. Vstopil je v klubsko hišo, medtem ko so mladi Wrightovi začudeno gledali za njim. Jim in Peter Wright sta si prva opomogla od začudenja. »Bojim se,« je dejal Peter z igrano malomarnostjo, »da bom moral vreči možaka na sveži zrak.« Bil je visok in širokopleč, pravo nasprotje svojega očeta. Wrightova mladina je bila prenasičena z nekakšno naduto vzvišenostjo; tujcev sploh ni trpela med sabo, razen če so bili iz najboljših krogov. Peter je vstal in si iztepel pesek iz kopaU: »Boy bo že poskrbel za to,« je rekla Alice Wright, ki se je malone gola sončila v pesku; imela je čudovito postavo in obraz južnomorske lepotice. Vsi so se obrnili proti klubu in napeto čakali, kdaj bo postavil klubski sluga, ki so mu pravili boy, vsiljivega tujca na piano. Toda v klubu je ostalo vse tiho. »Vseeno bom pogledal,« je menil Peter in stopil proti klubu. Minilo je nekaj minut. Potem so se odprla klubska vrata in — kakor da so ga izstrelili iz katapulta — je priletel Mr. Adam Gilbert preko ograje mostovža in napol omamljen obležal v pesku. Wrightovo potomstvo se je na vse grlo zakrohotalo. Na vatih se je prikazal Peter Wright in se z rokama v boku postavil pred nesrečnega tujca. Gilbert je počasi vstal in se otipaval po telesu. »Vsekakor zelo prijazen sprejem,« je rekel Petru brez sen- čice užaljenosti v glasu. »Je mar to na otokih splošno v navadi?« Peter Wright ga je prezirljivo pogledal in se napotil k svojim. Teda je priplul v laguno motorni čoln s kapitanom »Lucie« na krovu. Kazalo je. da je bil poveljnik izletniškega parnika moč- no razburjen. Komaj je stal na suhem, je že rjovel neka čudna vprašanja. »Ali je tod kje njegova visokost?« »O kom govorite?« je vprašal Peter Wright. Kapitan je svojo vlogo odlično igral. »Govorim o njegovi visokosti, bademskem princu,« je rekel in si brisal pot s čela. »Mislim Mr. Adama Gilberta.« Tri Wrightove hčere so se nenadoma vznemirile, mladi go- spodje pa so zazijali. Pa ne .da bi bil to tisti tepček? — Pravi princ, ki ga na Flyntovih otokih še niso nikoli videli? Peter Wright se je zdrzni. — O, kaj je storil! »Mr. Gilbert!« je zaklical kapitan vznemirjeno, ko je zapazil pred klubom prašnega detektiva. »Kaj se vam je pripetilo?« »Nič posebnega, kapitan. Tod najbrž izkazujejo svojo gosto- ljubnost na docela nenavaden način. « »Visokost, prosim, vrnite se z mano na parnik!« Zdaj >Se je princ mahoma razsrdil. »Nisem nikak'-šna visokost! Mr. Gilbert sem, na to bi vas rad še enkrat opozoril. Poleg tega sem dorasel dovolj, da se lahko sam sprehajam. — Tole zg.'adbico tule bom najel za nekaj tednov...« »Toda visokost! Kaj naj rečem vašemu spremstvu?« »Ukazujem, da me pustite v miru! Pošljite mojo prtljago, toda brez slug. Zdaj sem Adam Gilbert, privatni turist. Tod bom na počitnicah za nekaj tednov. Zdaj pa konec besed!« »Visokost! — oprostite — Mr. Gilbert, to ni hotel, marveč privatni klub. Lastniki ne dajejo sob v najem.« »Gospod more ostati pri nas v gosteh, če mu je všeč,« so rekle vse tri dame hkrati. Mr. Gilbert se je zahvalil s poklonom. Kapitan je vzdihnil. »Ko se bo Lucija vrnila, pridite pome,« je rekel princ. »Kakor ukazujete, visokost — hočem reči, Mr. Gilbert.« Kapitan se je skobacal v motorni čoln in se odpeljal preko lagune, Mr. Gilbert pa se je počasi zopet vrnil v klub. Wrightovi potomci so bili prepadeni. »Za vsako ceno se mu moraš opravičiti, Peter,« je rekla Jane, ki je bila leto mlajša od Alice. S kok etno kretnjo si je popra- vila lase. »In nikar mu ne pravite princ! Njegova visokost bo vesela, če bomo spoštovali njegov inkognito,« je dostavila Ellen, naj- mlajša. »Strašno si ga polomil!« je rekel Jim, mlajši Petrov brat. »Tako ne bi storil noben gentleman.« »Lepo te prosim, pojdi k vragu!« je rekel Peter jezno. »Smešna je vsekakor. Prav nič ni podoben princu,« je rekla Alice. »Glavno, da je princ,« je rekla Ellen. »Ce se z njim poročiš, postaneš princesa, pomisli!« je rekla Jane in si spet popravila lase. Gilbert je dobil eno izmed tujskih sob v klubu. S svojega okna je imel prekrasen razgled na laguno. Proti večeru je nekaj kanakov prineslo prtljago z novico, da je »Lucia« zopet izplula na morje. Gilbert si je oddahnil. Do tega t'-enutka se je bal, da bi ga izdalo kako neumno naključje. Zdaj je nevarnost za nekaj časa minila. Legel je na kauč, si prižgal cigareto in pričel razmišljati. Čimprej mora spoznati vse belce na Flyntovih otokih. Pred- vsem Wrightove uslužbence. Okoliščine, v katerih se je napad izvršil, nedvomno opozarjajo na najožji Wrightov krog. Ko bo imel sumljivo osebo, se bo brez dvoma našlo dovolj priložnosti, da jo bo opazoval in ugotovil, s kom občuje. Nemara je kakšna ženska, Wrightova tajnica; na vsak način nekdo, ki je vedel, kdaj bo vzela »Glci'-ia« bisere s sabo v Melbourne. Sled ga mora po vsej pameti pripeljati do skrivnostne ladje, ki je izginila, kakor da se je pogreznila v morje. Kako je mogla ubežati, je bila za Gilberta malone nerešljiva uganka. Deset ur po napadu še ni mogla doseči nobene luke, ob tem času pa je bilo področje med Novo Zelandijo, Avstralijo in Novo Kaledonijo že temeljito zastraženo. Pamike in ribiške ladje, v pristaniščih ali na odprtem morju so preiskali s podvojeno natančnostjo. Lovska letala so preletela Tasmansko morje podolž in počez in vendar niso odkrili niti najmanjšega sledu. Bilo je malone čudežno.