URN_NBN_SI_DOC-OWR1ALHC

Boža Pleničar: Ciciban. Bibliograf­ sko kazalo. 1945/46—1969/70. 204 + + (III) str. + pril. — Pionir in Slo­ venski pionir. Bibliografsko kazalo. 1945/46—1969/70, 1943—1945. 228 + (IV) str. + pril. Ljubljana, Mladinska knji­ ga 1970. 8°. (Učbeniki in priročniki.) Listi za otroke imajo pri Slovencih dolgo in lepo tradicijo. Sredi prejš­ njega stoletja smo dobili prvi mladin­ ski časopis »Vedež« (1848—1850), sle­ dili so »Vrtec«, »Angelček«, »Zvonček«, »Novi rod«, »Naš rod« — da našteje­ mo samo najvidnejše in sploh zamol­ čimo otrokom namenjene strani v dnevnem tisku. Vsebina in kakovost teh listov odsevata svoj čas. Razvijali sta se od zunanje preproščine do mo­ dernejše, bolj zahtevne tehnike, od izrazito vzgojnega pisanja do stro­ kovno in psihološko premišljenega po­ učnega teksta, podprtega z nazorno ali umetniško dognano sliko v barvi. Leposlovje se je razvijalo seveda dru­ gače, saj je odvisno od umetniške moči pisatelja. Omenimo samo, da so sodelovali skoraj vsi vidnejši slo­ venski pesniki in pisatelji, poleg njih pa še mnogi manj uspešni, prilož­ nostni ali začetniški pisci. Ne samo, vendar tudi po zaslugi mladinskih li­ stov je slovenska mladinska književ­ nost izredno bogata in obsega več umetniško dognanih del. Po osvoboditvi je prevzela celotno skrb za mladinski tisk pri nas najprej Mladinska knjiga. Poleg slikanic in knjig v raznih zbirkah in nekaterih časopisov je pričela leta 1945 izdajati mesečnika »Ciciban« in »Pionir«, p r­ vega za najmlajše šolarčke, drugega za njihove nekaj starejše vrstnike, kate­ rim je namenjen še tednik »Pionirski list« od leta 1948 dalje. »Ciciban« in »Pionir« sta doživela lani četrtstoletni jubilej, ki ga je založba proslavila z izdajo bibliografskega kazala za vsak list posebej. »Pionir« je pravzaprav celo nekaj starejši, saj je naslednik »Slovenskega pionirja«, ki ga je izda­ jala med narodnoosvobodilnim bojem Zveza slovenske mladine od leta 1943 do 1945 in je »Pionir« do 1954/55 upo­ števal tudi medvojna leta pri štetju svojih letnikov. Oba mesečnika imata za seboj us­ pešno pot. Na zunaj se kaže pred­ vsem v izboljševanju grafične podobe z uporabo najnovejših tehničnih mož­ nosti, vsebinsko pa v kvaliteti pisanja. Naš namen ni, da pobliže presodimo, v čem vse se ti dosežki kažejo, še manj, v čem niso dosegli ustrezne rav­ ni; tudi tega bi kaj našli. Naj zadošča dejstvo, da so pri obeh listih sodelo­ vali vsi sodobni mladinski pisatelji in številni ugledni strokovnjaki in slikarji, to pa že daje slutiti solidno kvaliteto, če je že vnaprej ne doka­ zuje. Zunanje znamenje za uspešnost listov je tudi njuna priljubljenost med mladino. Naklade so za slovenske raz­ mere zelo visoke: »Ciciban« v povpre­ čju okoli 60.000, »Pionir« blizu 30.000 izvodov. S tem v zvezi je karakteri­ stičen podatek, da izhaja od jeseni 1968 tudi srbohrvaška verzija »Pionir­ ja«, posebej v latinici in cirilici. Kazali sta sestavljeni enako. V bi­ bliografskih uvodih nas avtorica se­ znanja z načeli, ki jih je uveljavljala, in opozarja na problematiko (težave z ugotavljanjem pravih avtorjev in z uvrščanjem v sistem UDK zaradi po- ljudnosti člankov). Urednici sta napi­ sali spremni besedi: Branka Jurca za »Cicibana«, Draga Tarman za »Pionir­ ja«, Martina Šircelj pa še poseben članek, podprt z grafikonom, o vse­ binskem razvoju »Pionirja«; ugotav- 172