Oar Write U. Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA ■A List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE O C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (lsvJtaMfl mMJ tm praznikov). ZA $6.- NA LETO NAD 30© IZDAJ Te lepi »one: CHelsea 3-1242 ».utered u Second ('law Matter September 21st, 1903 at the Post Office m New York, N. under Act of Congress of March 3rd. 1879. No. 190. — Stev. 190. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 14, 19 40—SREDA, 14. AVGUSTA, 1940 Volume XLVIII. Letnik XLVII!. TRETJI DAN BOJA ZA ANGUJO Delavske vesti: Nemci so z aeroplani in bojnimi ladjami napadli angleške objekte Včeraj je liil tretji dan velikega hoja med nemškimi in angleškimi aerotplani. V namenu, predsedni-ka, je pripela Willkiejev gumb Brine Holsombaehu, bankirju ill demokrat, županu Cyr- Norveška kraljeva družina prihaja NoiKeška prestolunasledni-ca princesa Marta je sprejela osebno povabilo predsednika Roosevelta ter je odpotovala v Petsanio na Finskem, od koder se bo na ameriškem vojaške. transportu American Le- j (| u rt.konlno gion odpeljala v Združene dr ža ve. Veliki profiti delodajalcev Dividende velikih družb so se povečale za štirinajst odstotkov, povprečni dohodek delavca pa niti za pet odstotkov. — Značilno poročilo Ameriške delavske federacije. V svojem mesečnem ]»oroči-lu pravi Ameriška delavska federacija, da bodo profiti a-meriških industrijalcev kma- K temu so seveda ogromne 'v Zanimivo je primerjati t«; poročilo Ameriške delavske fe- • deraeiji- > poročilom Ameriške i trgovske x'»«»nii<-<'. visi 110. lv i .. .. 1 • . — Ker tro.si vlada tako o- najvec pri-po- , . , , . gronme vsote za narodno - , mogle ogromne 'vsote, ki jin . . , . Princesa Marta potuje inco- trf>jii vla(la za izveiHlo „arodno-1 tA>rnu*im gnito ter jo spremljajo njem | ^>railrt>Ilcjra .programa, in pa trije otroc« pr.ne Herald, prin- 1H>vo<-.ana naročiia Velike Bri- Zadrege piiI Bendiju Zastopniki Bendix Product-Corporation v Detroit. Mi-li.. ter zastopniki United Automo-bile Workers of Amcrica /.vračajo drug na drugega odtrm «»r 11 ost za .spor, • v sled katerega u-tegne biti zelo prizadeta pro dukcija acroplanskill kai'uiie to rje v. Richard Frangensteeii in f»i chard Leonard, okrajna r.-.v natelja unije, »javljata: — Kompanija skuša s p" močjo in prnl krinko na rod is obrambnega programa nn • 1 nekatere gospodarske prid«, t ve delavst va. Knmpanija to odločno * • pač pa pravi, da -ku-a 11 pravi j preddelavcev v tovarni, j«' jnsim, - * __ * česa Hanghild in princesa A-strid. Njen soprog, prestolo-naslednik princ Olaf je v I Londonu. Lansko leto sta princ Olal" in princesa Marta obiskala predsednika v Hyde Park, New York. niti zanikati. Eden med njimi | atw, cit Tcxas HolsoIIIbach je rekel, da bi bdo zaželjivo, | Jn na ^ ZIiaIIlellje zeIo 1Mmo. J«1 f sen ter je rekel, da bodo pri če bi prvozel gotove odgovor- < nosti z ozirom na nekatere na-1 }irtHUQdn^k[h volitvah volilci države Texas s pretežno veči- Vcerajšnji napadi so pokaza- j , ^ li, da s-o nemški napadi z vsa-i demokratov črte glede ameriške vnanje po-litike, če bi tudi administracija pojasnila svoje stališče. — Da ne bo nobenega nesporazuma, se 111*1 zdi potrebno tole povedati: — Moji nazori glede zunanje politike in mednarodnega ipoložaja so znani. Kar se pa tiče izvršilnih ali za ko nodajnih predlogov, nočem vnaprej prevzemati nobenih odgovornosti. * * * Kampanjska knjiga 110 glasovali za Willkieja. Podpredsednik Garner zaenkrat še ne nosi Willkicjevega znamenja. Državo Texas je bilo smatrati za nekakšno demokrat- Dragocena znamke. Newyorska veletrgovina R. II. Maev & Company je kupila za nekega neimenovanega bogatega zbiratelja znamk najdragocenejšo znamko na svetile. Znamka je iz Angleške Ouiane, ter je bila leta 185(», ko je bila izdana, vredna en cent. Dozdaj je bila njena ponosna lastnica Mrs. Ann Hind Scala sko trdnjavo. Podpredsednik iz Utice, N. V., ki jo je podedo-(iarner se je podal na demo-j vala po svojem prvem sopro- kim dnem silovitejši. Po zatrdilu nemškega vojaškega (poveljstva je bilo izstreljenih !W» angleških aero-iplanov in sicer jih je bilo .">0 izhtrel jenih nad Hoka'vskim prelivom ali pa nad angleškim obrežjem, .10 jih je bilo uničenih na tleh, 16 pa jih je bilo izstreljenih tekom angleškega napada na Dansko. Nemci priznavajo, da so v včerajšnjih bojih izgubili 24 aeroplanov. Pomorska bitka v Rokavakem prelivu v'čeraj zjutraj so se v Ro-kavdkem prelivu spopad 1 e nemške male bojne ladje z angleškimi. Poveljnik neke angleške ladje je komaj 100 jar-dov pred seboj zagledal nemško motorno torpedovko. Ker je bila iprebliizu, da bi oddal tonpedo na sovražno ladje, je svojo ladjo obrnil in se ž njo zaletel v nemško. Druge ladje pa so streljale s strojnicami. Kmalu zatem so se nemške la-rije umaknile. KI Italjani prodirajo v Somalijo Poročilo iz Rima pravi, da italjanska armada prodira vedno dalje v angleško Somalijo. Zavzeli so že *dadleh, ka kih 50 milj južno od BeAere. Italjanska armada je prehodila puščavo ter je v nedeljo napadla Angleže in je se se-daj v teku vroča bitka. Angleško poročilo ia Kaire pravi, da so bili dosedaj vsi italjan- Kdward J. Flvnn, novi pre*e mora povečati, da se bo industrija normalno razvijala. Ameriška delavska federacija poudarja v svojem poročilu, da bo pretežni del bogastva, ki ga bo nakupičila obrambna industrija, razdeljen med visoke uradnike korporacij v ob liki bonusa. Baje ni pra\ nič pretirana cenitev, da bo imelo v tekočem letu štiristo velikih industr-jaliidi korporacij 2280 milijonov dolarjev dobička. To je skoro toliko kot so znašali dobički v letih HH<» in 11)17, ko je bila vojna produkcija na višku. V prvih šestih mesecih tekočega leta so se dobički 400 grom ne v program, trgovska zbornica, — da bo morala vse druge izdat-{ kc omejiti do skrajnosti. j Uravnana stavka — Pogoj uspešne narodne ,, • r, ., . , . t - j l 11 * • Hammered I ' ooramlic m narodne prosperi- j o- ,, ,• v. , . , , , . 1 . King ( o., v Stirling, N. tete sta trdo delo :n poy.rtvo-! , , . . . . . . . . . . ' . . . , za tavkalo tri-to ciaiio. I valnost vseli slojev prebival- . , .. . . Ibila že jm» dveh I rodnkcijo ovirajo razn«- postave. določbe in pa propa gatula. \">e to ie treba omiliti . - - -, ... • , , , . Ijajo na st ra |k pri I »on.! i |'i iln skrajno>tl, da bo do>ezen končni uspeh. telil biti led A lito Worker.-. Sta\i • Inch »ravn na. < 'lani iste unije se pr'pi — Predvsem pa (in v irrtini t "či zajee) ne -me industrija obremenjena s visokimi davščinami. I • 111 "t-j * orp., South lien I, 1 1. Obe tovarni izdelujeta za aeroplane. pre- Drugo ume za dunajski Ring Demokratski senator Bark-ley iz Kentucky, voditelj večine v senatu, predlaga, naj bi se vsako leto registrirali vsi moški, stari od 21 do 44 let. Na ta način bi imela vlada vedno natančen seznam, koliko moških je porabarli za delo v in- nici so sklenili odložiti vse rutinsko delo ter iposvetiti vso pažnjo predlogi glede narodne garde in predlogi glede davka na odvisne dobičke v industriji. Predloga glede narodne gar-dustriji in koliko za vojaško de bo brez vsakih ovir spreje-službo. i ta. Zaenkrat gre le za to, kako Barklev J v predlog ni dobil bo z ljudmi, poklicanimi v vo-posebnega odziva. j jaško službo, ki imajo kakšne V ponedeljek popoldne se je Hnančne obveznosti, naprimer Kot pravi poročilo z Dunaja, je bil del Riuga od poslopja poslanske zbornice do Volksgartena prekrščen na i me Josef Bye rekel Ring. Kmalu po svetovni vojni je dunajski socijalistični mestni svet dal Ringu ime Ring 12. novembra, v >pomin na revolucijo leta 101^, ki je odstavila Habsburzane, odpravila monarhijo in postavila republiko. Ko je leta 10'»-J kancler dr. Kngelbert Dollfuss zadušil so-eijalistično gibanje, je imenoval slovito ulico Ring dr. Ignaca Seipela. Waldman je izstopil iz ALP Louis Waldman je izstopil iz Ameriške delavske stranke (American Labor Party) ter jo obdolžil, da je pod vplivom komunistov. Eli Oliver, državni izvršilni ravnatelj mu j«' odgovoril, da je stranka "protikomunistična v kontroli in politiki". Levo krilo stranke zahteva, velikih korporacij povečali za J naj vodstvo pojasni tfvoje sta-59 odstotkov. liščc napram konškripciji. NLRB posvaril Wi Ison and Comoany Delavski urad je re.-no <•(• zoril Wilson ami Co!n|».r, , inc., naj v svoji tovarni Fairbault, Minn, za dela. • bolj pravično ravna. Nekateri Wilsono'vi d« 1.-. ustanovili poseben kini«, terega bolovees International I <-u (AFL), ki ma očitajo, da poneveril iz unijske blai: ijnc nad šestdeset tisoč dolar; .. Seal i se je bil pro i leti ■/.>■>: krat kaznovan in -i«er zaraili trgovanja z dekleti. obnovila v senatu debata glede Burke - AV a < Is wort hove kon-škripeijske predloge. DeHjata se bo najbrž zavlekla tja do srede .prihodnjega tedna. Zbornični odbor za vojaške zadeve je v torek popoldne oft>-novil zaslišanja. Voditelji v poslanski zfoor- morgiče, zavarovalninske police, za katere plačujejo v mesečnih ali četrtletnih obrokih, kratkoročna posojila itd. Najbrž bo uveljavljena določba, da jih upniki ne smejo nadlegovati zaradi plačil, dokler se ne vrnejo v c?vilni življenje, FRANCOSKA OKLOPICA, KI SO JO POTOP ILI ANGLEŽI Angleži so r pototpili veliko francosko oklopnico "Bretagne", da ne bi padla v nemške roke. nGLX B NAROD I" — New YotS .Wednesday, Avgust 14, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "GLAS NARODA 99 (YOICR OF TUB PBOPLJE) OwMd Frank PaMUM bjr SloTcak Publishing Company, (A Corporation). President; J. Lopdta, Sec. — Place of buslneoa of tbe of above officer«: 21« WEST 18th STREET, NEW YORK. N. T. 47th Year **Glaa Naroda" Is lamed every daj except Sunday« and holidays. — Subscription Yearly $0.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja Ust mm. Ameriko In Kanado $0.—; sa pol leta $3.— ; m totrt leta $1.60. — Za New York ca celo leto $7.—; ca pol leta $3.00. Za lnosemstro aa celo leto f7.—; sa pol leta $3.50. "I4LAH NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠ1 NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET, NEW YORK. N. ¥. Telephone: CHetsea S—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST t tem, da imate vedno VNAPREJ pla-narecnino. Casopia mora odgovarjati po- can< trebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. AMERIKA IN ANGLEŠKA MORNARICA Iz Jugoslavije Veliko presenečenje je vzbudil .govor, ki ga je imel nedavno v (Jhieagi znani ameriški letalec Cliarles Lindbergh. Njegova izvajanja so temeljila na težkili političnih zmotah. Lindbergh je prepričan o končni zmagi Adolfa Hitlerja ter priporoča Združenim državam, naj bi sodelovale z zmagovito Nemčijo. V deželi je pač taksno razpoloženje, da je Lindbergh popolnoma zgrešil svoj cilj. Le malokdo mu je pritrdil, pač je bilo pa slišati očitke, da je najbrž član 4'pete kolone'*, češ, «la bi kot dober in patriotičen Amerikauec ne mogel staviti takih predlogov. Zgodovina zadnjih let jasno dokazuje, da je vsako sodelovanje s Hitlerjem nemogoče. Kdo naj sodeluje s človekom, ki danes svečano priseže, jutri pa že prelomi prisego T Človek, ki veruje samo v nasilje, ni dovzeten >za mirovno ipolitiko. Anglija in Francija sta od leta 1033 pa do leta li>3S skušali zltipa odvrniti nacijsko Nemčijo od njenih imperialističnih ciljev. Ohamberlan je božal in prigovarjal, ponujal in dajal koncesije, toda krvoločnega tigra ni 'bilo mogoče spremeniti v krotko inačico. Anglija iiiu je metala kos za kosom, toda njegove požrešnosti ni mogla nasiti. Naiposled se je tako o-jaeil, da se je vrgel na svoje krotilce. Zdaj zanje Anglija sadove sVoje popustljivosti. In če bi bilo po Lindberghovi volji, bi zadeta Ameriko slična usoda. Lindbergh je skušal preipričati ameriško javnost, da ni angleška mornarica tista sila, na katero se Amerika lahko v sedanjem času zanaša z gvojo varnost. Tozadevnih dokazov pa seveda ni navedel. ( emu je )>oteu\takem ameriški kongres skoro soglasno —en sam kongresnik je glasoval proti—oklenil zgraditi nadalj no oceansko'brodovje ? Ameriški kongres ne bo kar tjavendan dovolil 10 tisoč milijonov dolarjev. Ta obsežni mornariški program temelji izključno le na prepričanja, da bi bile Združene države v sedanjem roparskem svetu izgubljene, če hi Hitler premagal Anglijo oziroma 'bi so polastil angleškega brodovja. Proti komu se potemtakem Amerika oborožuje? (Joto vo ne proti Angliji, čije brodovje že nad dKe-sto let kontrolira Atlantik. Angleška vlada nad Atlantikom ni nikdar o-grožala Amerike. Mornariška predloga, temelji na možnosti, da bi utegnilo biti angleško tbrodavje v tej vojni deloma uničeno ali 'bi pa padlo sovražniku v roke. Mornariški program pa ni tako lahko izvedljiv. Gradnja potrebnih ladij bo trajala najmanj šest let. Pred letom 1946 no bo nova atlantska mornarica pripravljena na akcijo. Teh šest let bo za Združene države silno nevarnih, posebno če se angleškemu brodovju kaj usodnega zgodi. Iz te zagate je samo en rzrfiod. Združene držarve morajo po možnosti preprečiti, da se ne zgodi kakšna največja škoda angleškemu brodovju. O tem je ameriška javnost (prepričana. Tozadevnih odredb pa ni mogoče tako lahko uveljaviti, ker mora po ustavi o tem odločati kongres. Istega dne kakor Lindbergh, je govoril j>o radio tudi 'bivši vrhovni poveljnik ameriške ekspedicijske armade, general Pershing, ki je predlagal, naj Amerika Angliji takoj praktično pomaga. Združene driaive imajo še izza zadnje vojne petdeset porahnih rušilcev, ki naj bi jih takoj izročila Angliji Pershing je mnenja, da bi ti rušilci Ameriki dosti bolj koristili, če bi se sedaj nahajali ob angleški Obali, kot če bi morali pozneje, v slučaju Hitlerjeve zmage ščititi pred na-cijsko nevarnostjo brazilsko in argentinsko obal. Amerikanci ne morejo odpustiti Angliji in Franciji, ker s*a bili tekom ddbe "pomirjevanja,, tako popustljivi napram Hitlerju. Nastopiti bi bili morali takoj, ko se je polasti Hitler Avstrije, pa bi /bil danes »vse drugačen položaj. Po Pershingovem mnenju zamuja sedaj Amerika iste prilike, ko sta jih svojeca^sno zamujali Anglija in Francija. Brez posebnih političnih ž rte v odcl svojega -strica, f>0 letnega Kosto Jankoviča. Vzrok uboja je bil v lom, ker jo Kos? a v. nogo brcnil Sretemovetra t**«- Sreten je bil zadnje čase na »orožni vaji v Zernfnnti in je prišel na kratek dopust, ker ^o imHi v Viš-Tijici žepna nje. Nekoliko se je napil in ko je-zvedel, da jc stric brcnil njegovega psa, je planil za njim z vilami in ga na mc-stn usmrtil. Nato se je isam javil vojni edinici v Zemunu, kjer služi vežbo, in liifu bo sodilo vojaško sodišče. Strahovita smrt otroka. V vasi (rolci pri .Tajen .je nastal velik požar v hiši kmetovalca Save Vujnoviča. Vujno-viči tvorijo v tej vaei veliko družinsko zadrugo in imajo več hift. A' eni iuflni. kjer je Jura j Ka mena r vodja ljudske šoie. Za botro je prišla .To-ipina Mačkova, soproga podpredsednika vlade, ill po njej jr> bila Kamena r jeva deseta novorojenka krščena na Josipino. TTpravi-telj Kanlenar ima zdaj 5 hčera in 5 sinov itn je samo v ekrbi. Kdo bo ob letu botroval njegovemu enajstemu otroku. Kmetje v križevskem okraju so se spametovali. Nedavno smo poročali, da o kmetje i fije pri Tkarlcu. Kmetje so se namreč s .silo .000 din. Zdi se. da so se «-=eda,i I kmetje spametovali in prišli na |pravo pot. da bi si pridobili te travnike, ki jih nurjno potrebujejo. Prosili n;o okrajno, načel stvo v Križevcffli, naj povalbi zastopnike škofije k pogajanjem, kako Ln na kakšen način bi te travnike odkupili, ali vsaj d olji I i v najem(. Te dni so se začela pogajanja na okrajnem načektvu mwl kn^eti in zastopniki škofije. Kmetje so prosili, da se jim dajo za letos Iti travniki v najem« pozneje pa bi jih kupili proti primerni ceni iin na daljše odplačevanja. Pogajanja še nii-o končana, vendar je pa skoraj gotovo, da bodo kmetje za let«*s dobili travnike v najem, pozneje pa se bodo pogajali o odkupu tra vn i kov. Inženir — čevljar. (Kakor toliko filozofov, juri s tov, zdravnikov in inženirjev, je tudi inženir Gjorgje Strati mirovič, doma iz Novega Sada, čakal, da bi bila ena izmed številnih prošenj za službo ugodno relšena. Ko mu je bilo čakanje predolgo, se je kratko-malo odločil, da bo inženirski poklic Obesil na klim in ni kot čevljar ustanovil eksistenco. jSpoiilml -e. je, da je v Italiji vi j del platnene sandale s petami. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 1(13 pe-mi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th street. New York. N. Y. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliške podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA d&k J E D N 0 T A !T«f*novlJprin L». nprils 181*4 , In Icon »ari ran a 12. januarja 18&8 v državi Illinois, s r mostu Joltot. IUlnol* POSLIJE ŽE 47. LETO Glavni urad v lastnem domu: 351 N. Chicago St., Jollet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $5.000.000 solventnost k. s. k. jednote znaša 122.55% K. S. U. JedooU ima nad 35.000 članov in tlanle v odratlem In mladinskem oddelku. skupno število krajevnih dritstev i«3 SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA OBSTANKA NAD $7.400,000 lahko zararujeS za smrtnine. razne poSkodhe, operacije, proti bolezni In onemoglosti. K. S. K. Jednota aprejema ▼ avojo areiio Wane ln članice od 10. do 00. leta : otroke pa takoj po rojstvu ln do 10. leta. Zavarujefl so lahko od $250 do $5000 ponnrtnlne. v Mladlnakem oddrlkn K. K. K. J. se otroci lahko aavsrnjejo v razredu "AA" ali "BB*\ MrsWni prispevek t mladinski oddelek je zelo nizek In ostane stalen, dani zavarovalnina z vsakim dnem nara-Wa. v slučaju siortl otroka se Izplava $50*1 ali $1.000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let. nakar prejme zavarovani svofn izplačano v eotnvlnl. bolntSka ponroRA: Zavarujefi se Inhko za f2.00; $1jOO ln tSOr na dan alf IB.00 na teden. Asesmenr i»rlmerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrat «ai je Stratm^rovie nre«lil v Zeiminii majlino delavnico, najel nekaj delavcev in žarel izdelovati sandale, -za katere je naredil okusne vzorce. Stroji znatno poenostavljajo izdelovanje. Nekatere beor-.arrajske trgovine -s- čevlji so rade vzele prve take sandale in danes inž Btratiinirovie komaj zadosti povpraševanju. St rati miro vir. ki si je inž.enirsko diplomo pri-df»bil na ;kem ^seuei 1 Išeil danes nie v«" ne misli na to, da bi se udejstvoval kot iženir. Hoep se posvebil i skrene čestitke, bliž*'ji i n daljni sorodniki ga pa prav vsi obiskali. Ker je bila hiša pretesna, se jc moral jtfbilant n-inakniti na slamo, da je njegova nečakinja, ki služi v mestu pri gosposkih ljudeh, lahko na "jegoivi |K)sterji pr imre-vala. Ko se je naslednjega jutra nečakinja vračala v mesto, je rekla: — Ob, stric s«» pa res d°bri. Starčka je to priznanje do sok ganil", in je izrekel pre roške lv*ede: — Dokler "bo mladina stare ljudi spoštovala, se narodu »j treba bati nobene nevarnosti. Odbor je resolucijo sog-laano sprejel s pripombo: —I'j ud i, ki se noče j® za društvo prav nič žrtvovati in >ku šajo društvo samo odirati, ne pot rebujemo. znani rojak .Mr. Joiiann Stie. glitz, ki je leta 1903 j»o zvestem triletnem sluahf»vanju pri r. in Ur. infanterij-keni polku iloscsr«-! ča>t korporala. jc te dni iz zgodnjega grozdja ne kaj mošta naiprešal ter je po |»eteiii kozarcu udaril p-mizi rekoč: — Verjamem, da je presvetli re>ar Franc Jo žcf umrl. Verjamem, da njegov mogočni zaveznik viljem ne gospodari več Xemciji. V obraz pa zakličem: "Lažnji-vec!*' — vsakemu, ki si upa trditi, da je mogočna Avstrija propadla! To je dokaz, da bo letos vino dobro in močno, kajti prej šnja leta je Jonami Stie^litz stopi I na branik Avstrije Šele po desetem kozarcu m°šta. Kden najstarejših rojakov v naselbini je Jurij Pol«>, ki j>ra-vi, da se dobro spominja, kdaj je Ribnica vdrugič gorela — Pevavodje društva "Gnn" je res-igniral. Odboru je poslal sledeč" resijnacijo: — Vedno si bom štel v čast, da sem bil jKt -mesecev pevo-vodja Vašega slavnega društva. Zal mi je, da so me k o«i »topu prisili naslednji vzroki: 1) Vsega skupaj sem imel dvajset jx-vkih vaj, društv" mi je pa sam«' za pet vaj plačalo in sicer deset dolarjev za If'udno je bilo takrat, čudno — vseh p*t»vaj; pripoveduje. — Vsi ljudje s® 2) Pri vsaki vaji sem dal j gasili, -županova mati so pa v »Iva dolarja za pijačo. T" sem J sami srajci okrog letali, skoro moral storiti, ker "em j To je vse, kar ve povedati, pri vsaki vaji sproti slišal, da toda to dokazuje, da ima >tar- IZKAZNICE V NEPRAVIH ROKAH. Angleške oblasti so v svojo žalost ugotovile, da se je samo v mestu Manohestru od začetka vojne izgubilo nad tisoč o-> ebnih izkaznic, ki so jiih morale nadomestiti z novimi. Večina fwJb. ki je zahtevala nove izkaznice, je izjavila, da so bile prve ukradene. Oblasti so sicer izdale duplikate, istočasno pa tir« 15 svarilo, češ, da je takšna izguba tolikšnih izkaznic v teh ča-sili resna stvar, če jw>-mii-lijno, na kakšen način se lahko isovražnik okorišča ž njimi. Tisoč ukradenih in iz«rub-ljeni'h izkaznic za tako veliko *em jaz e-lila moje bele flanelaste Mače dober .^»omin. da se tlita je v ček izredno Pravi tod vsem «Hgem življenju vresni-Jčila ena sama želja. — Ko sem bil mlad. — rad pove, — kadar je posebno dobre volje, — sem imel strašno z golažno omako. Ko sem pri- goste lase. 1'čitelj je rekel ma loži! o«lb°ru račun za čiščenje' teri, «la me mora večkrat po-(7-> <*eiit"v), mi je pre«lsed»ik ! česati in s snirdljivcem nama-v imenu svoje žene očital, «la zali. Ko e mi je vresničila želja, naposled se mi je pa vendarle. V dokaz se starček odkrije in pokaže svojo pleša-to glavo. spni "packa'T in da icbeuega 4<šf»asa" ne {»oznani. — Iz teh in še raznih drugi'« razlogov vlagam svojo resignacijo. mer-*o, kakršno je Manchester, sicer ui dosti, toda v vojni, ki izrablja \vh» možnosti, ila seje 7,mie"sa-mič | h »kazal pismo, ki ga je dobil .prejšnji teden. In vseh deset je prebralo isto vsebino, ki se glasi: — Dragi Frank: — Prav nič Ti ne zamerim, ker nisi hotel zame založiti asesmenta. <'e bom suspendiran, je moja, ne pa tHoja krivda. Kak« bi ti prišel do tega, da bi zame zalagal denar, ko vendar več za-r luži m kakor ti in imam manjšo družino kakor ti. Moja malomarnost je vsega kriva. Prav se mi bo godilo, če v »bolezni ne l»om dof>il podpore. Te pozdravlja tvoj društveni sobrat John 'P. — Torej je res tako zapisano »v pismii ? — je vprašal vseh deset prijateljev, ki ga jim jc dal prebrati. Vseh deset mu je potrdilo, da res. — Pree približno trideset tisoč mož, ki se bodo vež-bali trideset dni. Najprej bodo vpoklicani najmlajši letniki. Rekrutiranje za nestalno aktivno milico (Non-Permanent Active Militia) bo začasno ponehalo. Prvo leto najbrž ne bodo prišli na vrsto j »o ročen i moški. Poročilo departmenta za narodno obrambo se glasi: 1) C. A. S. F. (Canadian Active Service Force — kanadska aktivna vojaška sila) šteje začasno 133 tisoč ."»72 mož, starih od IH do 4o let. Služijo doma in v Kvropi. Dnevno dobi vsak $1.30 in doklade. 2) Veterans Honiegnard (veteranska domača garda) — stotnije sestoje iz veteranov t vetovne vojne, starih petde-set let in manj. Njihova naloga je stražiti in braniti važne postojanke. \ >ega skupaj je 22 kompauij in vsaka ima 250 mož. Plačo dol>i vajo isto kakor pri C.A.8.F. 3) N. P. A. M. < N on-Permanent Active Militia — nestalna aktivna milica) sestoji iz mož, starih od 18 do +."» let, ki r'o >e prostovoljno priglasili za službo pri milici ter se delno vežbajo. Njihova plača znaša $1.20 na dan, brez do-klad. Plačani so le za tiste dni, ko se vežbajo. 4) Veteran's Home Guard Reserve (veteranska rezerva domače garde) sestoji iz \ojnih veteranov, starih .">0 let in manj, ki se le delno vežbajo. S 1. oktobrom bodo ti možje (»klicani k tridesetdnevnemu vežbauju. Vsak mesec jih bo poklicanih približno 30 tisoč. Najprej bodo prišli na vrsto najmlajši. Dvomljivo je, da bi bili poročeni moški ploklieani že prvo leto. Po preteku enega leta bo približno 3 tisoč mož deloma izvežbanili. Tvorili bodo avantgardo mogočne kanadske armade, pripravljene za obrambo domovine. Težko Im> vzeti toliko mož iz normalnega življenja, t od a v|w>št«*vati je treba, da bodo o« I šotni le za razmeroma kratko doibo ter da ne sme noln? na težkoča ovirati končnega cilja. Načrt je tako zasnovan, da ga Ik» m (»g oče j k*?] tešiti ali pa zakasniti, kot bodo pač na- i vprašal Mlelnnisa če cika s ?vo fjimi besedami na delavski po-s v t ova In i urad ( Laibor Advisory Bo.*« rd). I"V tem. odb ni je j»oloviea indu.-trijalcev in polovica de laveev,** je odvrnil Mclnn:*. 4 * ( Vh i in bi tudi pri r. o se iz- I pl««zivni h Nevarnost gozdnih požarov Pomožni gozdni komisar C. D. t>re*>ard je mnenja, da preti gozdovom British Columbije velika nevarnost. Če «e nekaj časi lie d'/.ja. je bati f?'-zdnih požarov. Y*aka i*kra, ki pade po neprevidno.«.!i v osrčja toll gozdov, je lahko usodnega j iHtmena. (»1» obrežju j«* bilo nekolik0 | dežja, v ii"tranj"-ti «o pa iro /.d«.*i suhi do skrajnosti. Devetdeset od>totkov irozdnih (»"žaro\ pov/.roeijo sir«»l**. \ tej srziji je bilo v-eira "kupaj fi."»s fv.ar'v. katere ~e je pa po>ročilo pogasiti, ^c [»redno >o «e razširili i" povzročilo kakšno v if* j o škod". Lani jih je bilo Jvajset "d «t"tkov manj. Nov kanadski polk. ki se vež ha v Qucl»ecu, je na potu v me .-tni park, ki shrži za vojaško vežbalisče. Ko obnovite'naročnino, pošlji-j te «o posebej 2.j centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju ! vojne. VA2NI PREDPISI GLEDE RAZSTRELJIV Razstreljiva smejo prodajati le tisti, ki imajo v to svrho posebno vladno dovoljenje. — Lastniki majn so upravičeni na leto do enega samega nakupnega permita. LETALCU JE POTREBNA IZOBRAZBA Po zatrdilu zrakoplovnega strokovnjaka so sedaj povsem drugačne razmere kot so bile ob času svetovne vojne. li za službo onkraj morja. Plača ista kot pri N. P. A. M. Prostovoljno rekrutiranje za : N. P. A. M., ki se povsem raz- Trideset dni je res kratka likuje od rekrutiranja za C. A., dobra za izvežbauje »vojaka, S. F., Ihi z dnem 13, afvgusta I toda novi kanadski armadi j * nesle razmere. Precejšnja težava bo tudi z _ Kanadski letalci gradnjo poslopij in izdelavo Uorn„ posta-vili,— je rekel Go-opreme za to državljansko ar- pfK.,.|)no 0|, „n,iku Angle- mado. že v iz Francije so igrali zelo Manjka tudi spretnih in-' važno vl-go. V nekaj dneh so struktorjev za vežbanje teh Ustrelili nad sto nemških le-mož. Nekaj šolskih tečajev je 1;ii. bilo že ustanovljenih v ta na---•• men. Inštruktorje dobivajo tu- Kabinet povečan di iz N. P. A. M. edink*. Pred- .. . . . . , . ... . ! \ °ini odbor kanadskega ka- vsem pridejo raošte\" vet era* !. . . . • . . 1 . 1 .... . . . bmeta, ima tih ! r'. . .. . .. . ... i i- j i ' Odbor le bil ustaicvl jen ob, mestK-ib poklicu t»o moral . , , . 'J , , - , izbruhu vojne ter se i>eca iz- vsakdo iHisluziti svoj rok. ... < . , . .j j kljiHMio le s ominij>ka vlada je podre- ne bo rabil. Na zahtevo mora , j jmjte,| j,, uradnik Edmonton diia lastništvo in ]»rodajo eks-jsv-jo zal"go razstreljiv ob vsa-|in ^-rthern Alberta Aero klu- red>tev v Kanadi ; kein času p-kazati. -- \hll V(.^]>a ,„]a,lc letalce za vo j "a j strožjemu nadzorstvu. i Lastniki maju in kam»olo- j.,^,, ^„^»0. — Za mladega le I Soglasno s po.« oilreilbe je bilo I no iM»velje ("order in eoun- j ko Ho upravičeni do enega ' t jo, ki nameravajo postati avi-| eil"), dol-va, da ne sme nobe- | mega nakupnega permita, 1 :ttiki, ^e mora j'dosti učiti, ker nega razstreljiva, pa naj bo v drugače ne odi«m"-i glavni na«l-| m. |lloyro0 pn*sem drugačne razincp', — je dejal May, — kot so bile naprimer v letih 1014—1918. Takrat "i bilo treba kaj prida vežbanja. Letalci so i, ki so imeli kakšne za- loge razstreljiv pred uvelji i v - začasno ustavljeno. Vse p<»trebno je bilo ukre-njeno, da bodo >*pravljetii v mi-lit^o možje, ki bodo |>oklicani k vežbanju in službeni dolžnosti v Kanadi soglasno z določbami narosta-ve. Možje, na tak način rekru-tirani, IkvIo prideljeni milič-nim polkom f>o deželi. pač treab dati najglobjo in najširšo osnovo. Cinevno je tudi, da bo kanadska industrija težko pogrešala tristotisoč mož za dobo enega meseca, toda sedanji čas zahteva velike žrtve. Važno je, da vojaške oblasti ne Itodo delale nobene razlike iimmI draftanimi možmi in drugimi člani v kanadski milici. DEMOKRACIJA JE V NEVARNOSTI V raznih vojnih odborih so industrijalci, ki so znani kot zagrizeni nasprotniki organiziranega delavstva. — Značilna izjava vancouverskega poslanca. Angus McLnnis iz Vanoouve- Mining and Metallurgic Insii- tuta ter tajnik Ontario Gold Mrne Association. ' IV manjšinskem poročilu glede delavskih zadreg pri Teck Hughes majni je Batenian izrazil svoje dvotne o umer-tnosti delavskih organizacij. Dejal je. da imajo kanadski državljani v sedanje mča»*u več važnejših opravkov kot pa pečati se z delavskimi unijami. Konserviranje rib V Briti-h Columbiji je industrija konzerviranja rib v velikem raamalui. Prvo mesto \-7.enu1 riba saluion. Konci me-seca julija j<» bilo pripravljenih za razpošiljanje ti«»oč zabojev konzerv, kar je (»ribližno 50 tiso*"- z;ii»ojev va pro-vincijalni nadzorniki maju. Na jtermitu mora biti ime, narodnost, naslov in j>oklic lastnika ter t" v "o omenjen0, do kdaj je permit veljaven. Povedano mora biti tudi, čemu bo lastnik rabil razstreljiva in Tistemu, ki tega ne stori, obla-ti lahko prekličejo permit. Te odredbe >e ne tičejo V11-kona in Scvero/.aoadnega teritorija. Za prekr-enje odredbe so tl«>- dandaiies vrši s ponio.'j" instrumentov. ki jih mora pilot poznati do najmanjše podrobnosti. Da"ašnji pilot mora biti izobražen. B"Ije je h'fliti par let v šolo k«»t pa takt>j se- sti h krmilu. ji!l l»o imel spravljena, ko jih'ločene stroge kazni* PROTI PODRAŽENJU KRUHA Ženska organizacija utemeljuje svoj protest z izjavo, da bi bili revni sloji najbolj prizadeti. .biji '1- A. JMacKinnoiiu, zveznemu trgovinskemu ministru I Proti podraženju kruha pri liajajo iz vseh delov dežele od l«N*ni protesti. Značilen je protest. ki ga je poslala Gospodinjska liga v Brit.sli Colum- ra je reke»l v po-danski Zbornici: 4ijC*e bo vlada sprejemala v razne vojne urade inductrijal-ee, ki so znani kot zagrizeni na*;pro še o-talo ob koncu vojm*. "'Ko se je |M>\"zpel H"itler v Nem«" i ji k n«oi*i. je najprej uni-fil strokovne unije, razpustil pocijalitično tranko ter dal zapreti njene voditelje. Isto je storil tudi v vsaki dežHi, katere »e je polarni!*. 4 4 Prišli smo tako daleč, da se uslužbenci nekaterih industrijalcev, kateri so člaJii vojnih odborov, ne upajo več unije o- er je navedel G. C. ki je tal predsednik "Ali nam je treba odpraviti demokracijo doma, da izvoju-jenjo dentokracijo v Nemčiji!** je vprašal MoTnnis. "Po nto-jein mnenju je treba najprej doma zajanueiti tisto, kar skušamo uveljaviti drugod po «*ve-tn.** ■Molim i s zahteva, naj bo delavstvo zastopano v odboru za vojaie potrebščine. Mmitertrskr predsednik je NAZNANILO in ZAHVALA Tiižit^fM sr«-H nauanjam sortululkotn, znancem in prijateljem ia-v^st, da je ueizogibua nmrt vzela življenje ljubljene žene in matere — FRANCES KUMP rojena JUDNlC ZatifViilu je svoje mile of-i dne 1. julija, IdlO v staru^t! o7 let. Dtmia je bila iz Št reki jev«n, fara Semič v Belokrajinl. \' dolžnost si štejem, pa hvala tudi onim, ki ste dali avtomobile hrezplat-110 iu jo spremili k večuemu počitku. Še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala, kateri ste mi bili v pomoč in tolailHi v tužnih urah Žab^ti. Ti |m. ilrapi žena in mati, počivaj mirno v tuji kanadski gru* ■ di, katera naj Ti l*ode lahka. — Do svidenja ! Žalujoči ostali: JOHN KUMP, soprog; JOHN, sinček; UL1, hčerka. V South Pori-uplne, Ont., Canada, 9. avgusta,. 1!M0 lil trcc'v>ki zb'-rni«*! v Ottawi. Tajnica Lige, Mrs. 1). Har-lcty, pravi: — Nadvse krivično l>i bilo podražiti kruli za ve<- kot za č*"trt centa pri Mru-i-i. S tem je povsem -pokrit novi davek na pšenico. Ko je bil »aložen davek na jišenico, je ministcr izrecno poudaril, da kruli ne sme podražiti. Ce cen«' kruha ni ni'^H-e obdržati na sedanji višini, naj bo davek enostavno odpravljen. KruJi je najpotrebnejše lirani-vo, in v sled višje cene bi bili revni sloji najbolj prizadeti. Delavcem je bila plača le malenkostno zvišana, plačevati pa moraj« dohodninski davek, nar°dnoobrambni davek, davek na razne potrebščine. Pekarne nočejo nič žrtvovati. Da pokrijejo davek na pšenico, hočejo mostavn® podražiti kruh. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužuje jo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno POOSTRITEV OBRAMBNE POSTAVE Ce bodo sprejeta priporočila posebnega odbora poslanske zbornice, bodo uveljavljene napram inozemcem strožje določbe glede naturalizacije in nošnje orožja. Pntl nekaj nie>eci j<* bil inio-1 /av j:in-kiii papirjev že nekaj intvaii p»vs^Ik^u zb«>rnični t»d-iča>;i n«- dobivajo iuMii-ški iu itit-b«»r ki jo so-tavil pi ip-ib*i, po novih doza izprcmemlFo olvtoj+*čc ob-|ločbah naj I * i pa njihr»ve proš-rambn<> |w>>tave. j njo »ploh ne bile .sprejete. -J<». naj bi ne bi in italijanskega pokolenja. ki j I« dovoljona nošnja orožja in >0 postali kanad-ki državljani i ntnnicije. po 1. docojiibru resjristrira- ti obenem z druidnii sovražnimi tujci. Po sedanjih določbah se mo- j^tvom. . rajo registrirati, če so se natu- j Brez izrecnega ralizirnli ]»o 1. septembru iSodišča bi več n«' sprejemala pro.šenj za naturalizacijo. Dr- Poslovanje nomških in italijanskih društov in organizacij bo ]>od na.istrožjim nadzor- dovoljenja ireneialnejra di-zavneira ]>ravd-nika ta kili društev ne l»o več dovoljeno ustanavljati. Janinim 1111 lil' 1 minium 'T ..... Mali Oglasi imajo velik uspeh 11 JI53RSH "9LXB H ABODX"-HenTor8 Wednesday, Avgust 14, 1940 iLOVENE (YUGOSLAV) DAILT KRIVNOSTNI • TUDENE Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil L D. I Kaznilnlski zdravnik je bil že pri rokah, ko so prišli do celice. Štefana Čolnarja so odpeljali iz kaznilnice, v kateri je koprnel dolgih devet let, z bolniškim vozom mestne bolnišnice. Stari učitelj se je peijal ž njim in ostal pri njem. dokler se ni zavedel in privolil v postrežbo. Ni smela resnice Na c-odišču se pri razpravah kakor je Filip on." Barbara je odkiljejo žalostne slike iz živ ljenja na deželi. Najbolj žalostne so pravde zaradi očetoo-vstva. Kakor je na« kmet pripravljen zapraviti svoje premoženje za ped zemjje, tako so fantje na deželi pripravljeni zagrešiti zločinstvo krivega pričevanja, kadar gre za očetovstvo. V spominu nam je nedavna obsodba nekega sleparja ki je izvabil nekemu kiihečke-nru fantu težke tisočake s tem, d« ga je "opro-til" plačevanja alin>entov za n<*zakom=ke!ga otroka. Nezakonska mati jo v tem? primeru izjavila, da bi bila zelo vesela, če bi dobila samo polovico vsote, ki jo je nezakonski oče dal sleparju, da bi se odkrržal al invent ov. Slepar je morala s vojiin otrokom med tem -stradati. Naposled se je ponaredil odločitev sodišča o plačevanju ali-mcmtov razveljavljena. Kako nizka je še zavest o od-govornosti irlode očetovstva, je pokazala razprava proti babici Antoniji, nedoletni služkinji Barbari in delavcu Filipu. Vsi trije so .lo pa ie storil to, ne vem, bil je velik, uren mošt/. Jiilo pa je takole: zbrali smo se bili tihotapci, kje, ne bom pravil. Bilo je že pozno ponoči. Tako nekako proti trem zjutraj. Sel sem z Jerasom proti domu. Bila sva malo pred Čolnarjevo hišo, tedaj pa pridrvi po cesti Katrica Bogateč. I" I izkazalo da je ^Vepar p< za njo je dirjal uren, močan č ovek. Nobeden izmed naju s katero je bila ga ni poznal, kajti bilo je prcnlalo svetlo. ■ Stisnila sva se na stran in opazovala. Katrica je burno odprla vrtna vrata Zavpila je na pomoč. Na glas ni mo-jrla kričati, kajti zaradi hitrega teka ni mo^la več do i-aj>e. Midva se nisva ganila. Tedaj pa je bil že za njo tisti dolgin. V hišo se ni moarla več zateči. Tekla je 1*0 vrtu. proti studen c-u, kriča a onemogle in krehavo. Mid\a <_e nisva ganila. Slišala sva še rahel kli' na pomoč. Nato pa je vse utihnilo. Sta-i dve steklenici. pi! n obležal nezavesten. Midva >e nisva iranila. Nato je dejal Jera-, da mora ]»ogledati. kaj se je zjrodilo na vrtu. Smuknil je od mene, pa se ni dolgo mudil. Vrnil se je. se malo stresel in rekel: 'Katrica loži mrtva pri studencu. Titfi tuji človek jo je utopil, či-to mokar je." Tudi mene je -treslo. Nato sva >la k meni na dom in premišlja vala, kaj naj storiva. Sedela sva s.una pri mizi, da bi se po-vetovala, z nama]deček. ]>a je neviden sedel pri miz: še tretji, in to jc bil hudič. Sedaj vem, da je bil hudi«*. Med nami tremi je stala st klenica žganja. Nismo pili, žrli >nio. . In nato mi j.- prišla v glavo misel, iz katere sc je rodilo vse zlo. Od kotra ,e prišla ta misel, od hudiča ali od .Terasa, je vseeno. Moja t.i bila. toda izgovoril sem jo. Tudi Jeras je hudič. Na mizi pa je stala steklenica z žganjem. In studenec sem hotel imeti. Čolnar je bil tako lahkomiseln, *ako ravnodušen, kar nič se ni brigal za sudeneo. Jaz pa sem nalil vode, jo dal preiskati in sem vedel., da je studenec vreden več milijonov. Zato sem mi hotel na v*ak način dohiti c roke. Na moj vrt meji. In tedaj je prišla hudobna misel, taka misel, kakor je more prišepniti le hudič: Čolnarja bom -pravil > ]>oti. dobil studenec, nato pa morebii še Ano! In nato -va napravila načrt. Da, ko bi ne bilo >tek!enice z žganjem na mizi bi najbrž v>«*ira teira ne bilo. « Toda steklenica je stala na m'm. Prekleta brozga! Kaj sva nudila, kaj sva naklepala, kaj sva pretila! • Katrica leži pri studencu. (Mrtva! Utopljena! Kdo je bil storilec! Nisva velela. Midva nisva stori a tega. Vedela ila sva svoj načrt. Jeras jc brezzavestnemu potegnil čevlje 7. no«r in si jili sam obul. naio je vzel Čolnarju kiobuk in -vi eno zavraino ruto in odšel a vrt. Jaz fem slonel v >enei in jrled i! K<* nikoli v življeju ni tako zeblo do mozira, kakor tisto noč. Strašansko sem bal. tla bi *do ne prišel in naju videl. Toda vse je bilo mirno kakor na pokopališču. Jeras se je vrnil. Mrtvemu dekletu je bil sezul plesne čevlje in napravil z njimi sledove po razmočenih tleli prav do studenca. Meni je postalo slabo. Slednjič se je Jera- zopet vrnil. Mrliča je bil zopet obul in sedaj nataknil še pijanemu) Čolnarju čevlje na noge Klobuk je bil vrgel proč na vrtu, nit o raztrgal in jo pustil pri s;udoncu. Stvar sva torej dovršila; zeblo me je, Čeprav mi je t<*kel pot po čelu. bilo mi je strahovito slabo in tre-el sem se po celem telesu. In vendar nisem ničesar preprečil, ker rem hote! Ano in studenec. Nato sva šla dotnov in sva pila. Zarodaj zjutraj se je pričelo pohujšanje pri Čolnarjevih, nato so odpeljali Čolnarja v zapor. Posrečilo nama je. In priregla sva preti sodni jo. Čolnarja so obhodili na 12 let. Za mene pa niso prišli dobri časi. Posrečilo ee je in vendar se n> posrečilo nič. In tako je bilo vse zastonj, a prekleta hudobija! Jeras je utelešen hudič. Moje žiAljenje je izprempnil v pekel, izžcmnl me je tako nei«ran|no, da sem sedaj sam pred polomom. Kaj ini preorano še na svetu.? ^esa naj še upam! Sramote, posinoha in ječe. Stara Golobovka iz naše vasi je bila nocoj pri meni ?tonrtno me sovraži. Jeras ji je povedal vse, kar ve o meni, tudi svojemu bratu me je izdal Ta je zakotni pisač v mestu, št. 17. Golobovka n* bo jutri naznanila. Vem, da !>o rec storila to, da ne gre le tja v en dan. Gotovo tw> storila to. Zato sem sklenil, da odidem s tega sveta, kjer nisem našel prav nobene sreče in kjer ničesar drugega nimam pričakovali več ko posmehovanje in ječo. Kdo ve, kako je tam na oni strani. Predno pa pojdem, hočem olajšati svojo vest, ki me je oe«rtokrat mftičila in plašila. Zato *wn kratko pre d-vojo smrtjo zapustil te vrstice. Vse, kar. je zapihano, je res. Sedaj pa storite, kar hočete, jaz se noto povedala, da je Filip N., oče njenega nezakonskega o-troka. Filip je kmalu zvedel, da ga je Barbara izdala. Brž je pri-hitel k babioi Antoniji in naredila sta kazniv načrt. Babica Ontonija je od lega dne naprej mater neprestano izpraševala. s katerimi fantom je imela še opiavke. Dekle je bilo odkrito in je povedalo, da je imelo tudi Načeta rada. 'Z družino Nacetovo pa je bila babica Antonija tedaj v velikem sovraštvu. Babičin načrt .je dozorel. Odločila je, da mora Nace veljati za očeta in ne Fi'ip. Nekega d-ne je priišel Filip s pričami k Barbari, da bi od nje je več mesecev na ta račun do-1dobil črno na belo, da on ni oče. bro živel, nezakonska mati pa I Babica Antonija je vse dni prej STRAHOTE VOJNE Času primerna knjiga Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLO VENI C PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE ciganka Povest o minili ciganki, ki so jo hoteli prodati, pa je pobegnila. cena 75c nezakonsko ma'ter obdelovala in jo prieHila da je mati podpisala nekakšen zapisnik, v katerem je izjavila, da Filip me more biti oče njenega nezakonskega otroka. Prišlo je do pravde, v kateri je nezakoo-ka mati prisegla, da je oče nje-ne-ga otroka Nace, babica Antoni ja je prisegla in pričal je tudi Filip po krivem. . Tako jc veljal Nace za očeta, a vest nezakonske matere se je oglasila in nekega dne je Barbara priznala, da je po krivem prisegla, kajti oče njenega o-troka je v resnici Filip. Babica. nezakonska mati in Filip so SMRTNA KOSA Danes zjutraj je po enoletni bolezni mirno iztlaluiil svojo dušo Frank Turnšek 'v North Bergen, N. J. Rojen je bil leta 186G v Stari vasi pri Vidmu na Štajerskem. Predno je (prišel preti kakimi 30 leti v Ameriko, kjer sc je ustanovil v Brooklynu, je imel več let gostilno v Trstu. Po poklicu je bil pek. Iz Brooklvna se je preti več leti naselil v North Bergenu, kjer si je na prijaznem gričku kupil domačijo, kjer so pokojnika njegovi številni prijatelji redno obiskovali. Zaipušča ženo in sina, katerima izrekamo svoje najgloblje sožalje. Ohranjen 11111 l>o trajen in časten ?pomin. troka. Babica Antonija je na j prišli na zatožno klop zaradi prošnjo Barbarine matere vze-! zločiivtva krivega pričevanja, la Barbaro k sel »i za čas poro Pred sodniki je nezakonska da. Rodil se je krepak, ljubek j mati povedala, da jo je babica Babica je služkinjo se-1 nagovorila, naj po krivem pri-voda vprašala, kdo je fantkov Ča. Dekle je bilo popolnoma dve* popoldne iz pogrebnega oče. Barbara ni odgovorila, i pod vplivom babice Antonije, zavoda Georare Englcrt, 11 ~> samo zjokala re je. Otroka pa Babica ji je grozila- da jo l»o je bilo treba krstiti. Treba mm spodila, če ne bo pričala po nje-je bilo dati ime. Babica Anto-jnih navodilih. Dekle i-e je bani ja. je nezakonsko mater vpra-1 lo, kajti bilo bi z otrokom na česala. kakšno ime naj otrok do- ;sij. Balo pa se je tudi Filipa, bi pri krstu. Nezakon-ka mati j ki ji je zagrozil, tla bo kupil sa- V Brooklynu je predvčerajšnjim umrl Michael Baš, sta r f»7 let. Doma je bil iz vasi Velike Gobe. Pogrcib bo jutri ob j Evergreen Ave., Brooklyn na pokopališče ?»v. Trojice. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V trli kritičnih rasib Je vsakemu HUtflju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki K* pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ca še danes! odpravljam. ____________ - Rudolif Meden." prihodnjih). Velikost 9H z 14)4 inčer 48 velikih strani; 32 barvanib lemljevMov tujih držav in 0 zemljevidov Zdr. držav in sastav vodilnih držav; 45 svetovnih slik popolnoma o-umipeniti; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POTJSKK ME1» NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKI-irf'ITEV ČEHOSLOVA- ŠKE K NEMCI JI NOVA FIXSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Fofiljite sroto v znamkah po 3 __oz. po 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ca dobite z atlasom in ko ga izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami rojsknjo-Mh se drŽav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni. mokrem ter njo in otroka ui^tre lil. Državni ttvžižlec je poudaril, ila j<* p niši a mlada služkinja Barbara v mreže p red kaznovane babice Antonija, ki i*e je hotela maščevati nad Nacetovo družino. Branilec obtože-liega Filipa je rekel, da je sc-danja Barbarina izpoved. 5 katero je preklicala prvo svojo izpoved, »samo posledica njene zanemarjene moralne vzgoje. IVkle .je srovorilo resnieo v civilni pravdi za očetovstvo, zdaj pa je prišlo pod driur vpliv in zaradi teiira preklicuje tsvoje pr vn pričevanje. Sodišče se je ]>o doljrem posvetovanju prepričalo, da govori nezakonska nuiti ztlaj r»vfnieo. Ol»sodilo je babico na 10 n*esecev ječe. v kateri .je všteta fi mesečna kazen, katero baibica zdaj prestaja zara-tli odprave plodu, ki se je konča Ta s smrtjo žrtve. Babica je bila obsojena na 3 niesece pogojno, Filip pa tudi na 3 mesece pogojno. . NaroČite Atlas pri: GLAS NARODA " ti« WEST lath STREET NEW YOKE, N. X. padala in padalci. Vsak bsolarček ve danes, da je padalo edini in skoraj ri«urni retšilnj pripomoček za moštva iz padajtW-ih letal. V -naših dneh pa je padalo dobilo še eno vlogo. Seznanili smo se s pojmom "padalnih eet" in "iov cev" padalcev. Moderna vojna tehnika uporablja padalo kot novo orožje. lPadalo je zanimiv i*zum. Kadar je zloženo, zavzema komaj prostornino polnega nahrbtnika in tehta kakšnih 5 kg. Če e pa razvije- se nam predstavi v vsega upoštevanja vredni velikosti. Njegov premer je tedaj 10 do 15 m, nosilne vrvi pa so ddge kakšnih 10 m. Bla.go za padala je adalo in to ]»otogne veliko patlaltt iz nje-goveiga zavitka. Najmanjša višina za o !i-kt>k s padalom znaša kakšnih 70 ni. priprava pa se razvije po treh sekundah. Tedaj znaša brzina njenega pa-, danja kakšnih 5.5 m na sekundo. Skakati je najbolje iz zadnjega tlela letala. Prt tem pa je treba pi i pomni ti, tla prav za prav ne gre za pravi skok, temveč padalec se i« letala sani o vrže. Kakor odskoka se mora dobro naučiti tudi pristanka. ajti sum k ob prirtanku na tla je tolikšen kakor pri običajnem skoku iz višine 5 m. Tfcrzina padanja postane z nerazvitim padalom čoz kratek čas enakon>erna in jo človeško te"o lahko vzdrži. Rf kord v tem oziru ima neki ru-ki pilot, ki se je vrgel v višini S000 m iz letala, odprl patlalo Šeie v višini ."?000 m in nato srečno pristal. O padalu je prvič pi sal v ostalem že T^eonardt* tla Vinci, a prvi skok s to pripravo je i-zvnšil znani Montgolfier. Kar se tiče uporabe padala za spuščanje čet na nasprotnikovo fronto, uporabili so jili večkrat tudi z nepričakovanim uspehom. Že večkrat smo č.i-tali o famtastičnih pri<-tankih sredi nasprotnikove dežeTe, o zasedanju nasprotnikovih letališč po četah padalcev brez pomoči dni^ih čet in podobnem. Ti vojaki so opremljeni razen z izvrstnim orožjem celo z zložljivimi kolesi. Vs»ekako iso po-staK nenadni napadi s padalei bojna metoda, ki jo morajo vo dilni krogi v armadah prav resno upoštevati. \ 'GLAS NARODA*J # i p poiiljamo v staro do- ^ dama s kameljami Spisal ALEKSANDER DIMA,S Pisatelj sam pravi, da je kujipi uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kj«-r se bo i^ral k<»s življenja. In v tem slavnem romali u se res ij;ra velik kos 7» lo zanimivega življenja. cena $1.75 bokovnjacl izpod trate Spisal Kazimir Przerwa- t Tetmajer. >1 Zelo zanimiva imvest o divjem loveu tinmilovskem. cena 75c. rošlin in verjanko Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je |M>le£ Josipa Jurfifa nas nnjltoljši prij«o- t , veilalni pisatelj, v t«»m roma- • nu popisuje življenje in dogodke na ur.-Mln I>vor v doli- ' ni Krke na INrfenjxkem. Ito-man je zelo zanimiv fxl začetka do kon«*a. cena $1.— grofov jager Spisal Aibin Hrovatin. I',, ves I iz )lvsk*>i:a življenja. cena $1.— jara gospoda Spisal JANKO KERSNIK Lepše |M>vestl. kot je J ara t;os|HMla, hkoro ni mop»če najti. cena $ 1.— jari junaki Spisal RAIM) MI KMK Knjiga vsi-lmje ll! kratkih, stucšidi jMivetsti in Imi vsak«»-mu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $1.— jernag zmagovac Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. samostanski lovec Spisal L. fianehofrr, \ tJanghoferja prist« rajo med najboljše MHlobue pi-Batelje. — Samostanski lovec jp najbolj mojstersko njt-govo delo. cena $1.50 sodnikovi « Spisal .JOSIP STRITAR ■Starosta naših pisateljev Id pravzaprav 1 -dmi. iii«*tu pa |»opisuje resnično življenje (»osamezuib. cena $ 1.— v zarje vidove Spisal OTON ZIPAXflC Najboljši in še živeči slovenski pesnik |HM|aja s to zldrko zo|iet nekaj umotvorov, pesmi so {Kjevečene njegovi ženi Ani. cena $1.— cena jutranja zvezda Iz angleščine prevedel P. M. fERNIGOJ Roman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni na