PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M, dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 205 (13.436) Trst, sobota, 2. septembra 1989 »Nikoli več vojne« je poziv Evrope ob obletnici druge svetovne vojne Človeštvo ne sme v svoji bodočnosti ponoviti usodnih napak iz zgodovine Najpomembnejša svečanost je bila na Poljskem - Evropski voditelji odločno zavrnili vsako obliko političnega totalitarizma Voditelji poljske vlade na spominski svečanosti v Gdansku (Telefoto AP) VARŠAVA — V vsej Evropi so se včeraj spomnili 50. obletnice začetka druge svetovne vojne. Spominska svečanost, ki so ji evropska občila posvetila največjo pozornost, pa je potekala v Gdansku, saj je bila Poljska prva država, ki jo je Hitler napadel. Tolikšno pozornost pa je gotovo pritegnilo tudi dejstvo, da se je Poljska, kot država vzhodnega bloka, prva odrekla političnemu totalitarizmu. Osrednja verska slovesnost je bila v Varšavi, vendar se je niso udeležili predstavniki židovske vere, saj je še vedno odprto sporno vprašanje samostana karmelitanskih nun, ki so ga poljske oblasti potisnile v poslopje znotraj nacističnega taborišča smrti v Aus-chwitzu. V Gdansku so se točno ob 12. uri oglasile tovarniške sirene, delavci pa so se z enominutnim molkom poklonili spominu milijonov žrtev, ki jih je zahtevala vojna vihra. Prvič pa so se uradno v javnosti predstavili zastopniki »zgodovinske« poljske vlade, predsednik Jaruzelski, šef vlade Ma-zowiecki, lider Solidarnosti VValesa, predsednika senata in poslanske zbornice ter naj višje vojaške oblasti. Geslo, »Nikoli več vojne«, ki je spremljalo spominsko svečanost je zgovorno po- nazarjalo toplo željo vseh ljudi, ki so jo preživeli. V svojem govoru je predsednik Jaruzelski poudaril, »da je napočil čas, ko je treba gledati ne samo v preteklost, temveč predvsem v prihodnost«. Tudi poljska mladina je naslovila na vrstnike z vsega sveta poziv za mir v svetu in prijateljstvo med narodi. Med številnimi drugimi je tudi sovjetski voditelj Gorbačov namenil Poljakom poslanico, v kateri jih poziva, naj tragično preteklost sprejmejo kot opozorilo pred vsemi novimi oblikami konfliktov. Spominske svečanosti so se vrstile tudi drugod v Evropi. Za-hodnonemški kancler Helmut Kohl je v Bundestagu imel dolg govor, v katerem je brez ovinkov povedal, da je Hitler hotel, načrtoval in sprožil drugo svetovno vojno. »Zvezna republika Nemčija odklanja nasilje in vojno kot politična instrumenta in ne priznava "igre", ki je terjala 55 milijonov življenj,« je še dejal Kohl. V Nemški demokratični republiki je bila osrednja svečanost v parlamentu, vendar se je predsednik Honecker ni NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po zasliševanjih na vrsti še Ligatovi zapiski REGGIO CALABRIA — Karabinjerji, ki sledijo preiskavi o umoru bivšega predsednika italijanskih železnic Lodovica Ligata, so včeraj menda našli motor, s katerim naj bi se pripeljala morilca. Motor sta podrobno opisala zakonca Gentile, preiskovalci pa niso hoteli včeraj sporočiti nikakršne podrobnosti v zvezi z lastnikom endura. Razvedelo se je le toliko, da je to mladenič, ki stanuje v bližini vile, v kateri je Ligato preživljal nekaj tednov dopusta. Včeraj so tudi nadaljevali z zasliševanjem družinskih članov umorjenega bivšega parlamentarca. Po vdovi je bil na vrsti starejši sin Enrico, ki je lastnik nekaterih podjetij, za katere je v resnici skrbel njegov oče. Zasliševanje je trajalo manj kot eno uro, sodnik, ki ga je vodil, pa je dejal, da je povsem razumljivo, da je zasliševanje vdove trajalo dlje, saj je dialog med možem in ženo običajno bolj poglobljen od tistega med očetom in sinom. Danes bodo v Reggiu Calabrii odprli tudi dve lepenkasti škatli, v kateri so dokumenti in zapiski, ki so jih zbrali med preiskavami v treh rimskih uradih, v katerih je Lodovico Ligato običajno vodil svoje redno delo. Preiskovalci trdijo, da so v nekem zasebnem študiju našli še posebno zanimive dokumente, ki jih bodo morali sedaj raztolmačiti s pomočjo komercialista. Ob nasprotovanju Kube, Severne Koreje, Vietnama, Nikaragve in Zimbabveja H f • • w v v • vv Budinnr Lončar uspesno isce enotnost med neuvrščenimi BOGO SAMSA BEOGRAD — Včeraj dopoldne se je pričel sestanek zunanjih ministrov, ki se morajo predhodno dogovoriti za ključna vprašanja zasedanja neuvrščenih. To pa so Predvsem sam dnevni red zasedanja, resolucije in drugi zaključni dokumenti. Dopoldanski del razgovora je bil izredno uspešen, tažav skoro ni bilo oziroma so bile občutno manjše, kot so jih pričakovali. O vsem tem sta na sestanku z novinarji govorila veleposlanik pri OZN Svetozar Pejič in glasnik zunanjega ministrstva Ivo Vajgl. Pejič je poudaril, da so ministri odobrili poročilo ciprskega zunanjega ministra o delu komiteta za metodologijo, ki je od lani pripravljal novi način dela neuvrščenih in torej uveljavljal novo načelo učinkovitosti in Pragmatičnosti. Na tej osnovi so se dogovorili za dnevni red, odprto pa je še ostalo vprašanje podpredsednikov, °sem jih bo iz Azije in Afrike, dva iz Evrope, štirje so določeni za Latinsko Ameriko, od koder pa se poteguje Pet držav. Popoldne in jutri se bo pričela razprava o resnično sPornih vprašanjih in to so zaključni dokumenti, njih vsebina in z njimi seveda tudi resnična vsebina »summi-ja«. Nekaj smo o tem poročali že včeraj, na dan pa priha-lajo vedno bolj zanimive podrobnosti. Pričnimo z nekoliko smešno zadevo, kot so kamele. Gedafi je namreč v Beograd že poslal pet kamel, ker ne pije drugega kot kamelje mleko. Za kamele sedaj skrbe na Košutnjaku, kjer sta tudi dva irska arabska konja, s katerimi namerava prijezditi v Sava center. Vse to pa spremlja vrsto zahtev, ki v podrobnostih niso znane, ki imajo z zasedanjem, neuvrščenimi in z resno politiko bolj rahlo zvezo. Prav zato je tudi vprašanje, če bo v Beograd sploh prišel. Spor in spopad torej ni na tem terenu, zelo resen pa je s starimi koncepcijami in s skupino držav, ki jo vodi predvsem Kuba, ki se ne more sprijazniti s sovjetsko perestrojko in seveda še manj z reformatorskimi predlogi Jugoslavije in novim pragmatičnim pristotpom. Skupaj s Severno Korejo, Vietnamom, Nikaragvo in Zimbabvejem predstavljajo staro trdo jedro. Jugoslaviji očitajo, da je opustila tradicionalno politiko neuvrščenih, da morajo še vedno opozarjati na nevarnost starega klasičnega imperializma in neokolonializma. Te države pač zaradi svojih notranjih problemov še niso na ravni perestrojke in se morajo notranje utrjevati. Nekatere pa imajo realne zunanje politične težave in so pred realnimi nevarnostmi. Vse to je treba upoštevati. Zato na primer NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po neuspehu francoske mirovne misije V Libanonu pravi pekel Sirija se noče umakniti BEJRUT — Dve tretjini libanonskega ozemlja se je spremenilo v pravi ognjeni pekel. Zamolklemu grmenju težkih havbic, bobnenju minometal-cev se je včeraj pridružilo še regljanje lahkega avtomatskega orožja vzdolž vse zelene črte in ob strateško pomembnem Suk el Garbu. Trenutno ni še jasno, ali so Sirci in muslimani začeli splošno ofenzivo proti kristjanom. Tuje agencije pa navajajo, da je to eden nahujših spopadov v štirinajstletni libanonski državljanski vojni. Granate so prvič padale tudi v neposred-njo bližino libanonsko-sirske meje, tako da je bilo edino mirno območje tamponski pas ob reki Litani, ki so ga zasedle izraelske okupacijske sile. Po še nepopolnih podatkih je v zadnjih urah izgubilo življenje 19 oseb, ranjenih pa je bilo več kot sto ljudi, v glavnem civilistov. Tako imenovana »vojna za pristanišča«, ki je izbruhnila 14. marca, je do sedaj terjala skoraj 800 mrtvih in več kot 3 tisoč ranjenih. S stopnjevanjem spopadov pa postajajo jasnejša tudi stališča posameznih arabskih držav. Jordanija in Egipt sta že obsodila Damask, ker aktivno sodeluje v spopadu, in sta podobno kot Irak zahtevala, naj Sirija umakne svoj »mirovni« kontingent. V takem položaju bi lahko ob ameriški pomoči prisilili Sirijo, da sprejme francoski mirovni načrt o umiku vseh tujih sil (sirskih in izraelskih) iz Libanona. Busheva administracija pa okleva, ker se boji za usodo svojih talcev. To je povzročilo srd generala Auna. Po njegovem morajo ZDA razumeti, da je ves Libanon talec Sircev. General Aun je tudi od Američanov zahteval, da mu dajo tri izvidniške čolne, s katerimi bi ponovno vzpostavil suverenost nad libanonskimi ozemeljskimi vodami, nad katerimi gospodujejo sirske mornariške enote. Libanon je bil včeraj popolnoma odrezan od sveta. Medtem pa je v izraelski tamponski pas pribežalo že več kot en milijon Libanoncev vseh veroizpovedi, kakih 700 tisoč pa je preko Cipra zapustilo Libanon. V Kanalu so sinoči odprli letošnje Kogojeve dneve čajjo — V Kanalu so sinoči sve-hiz ,'°hprli letošnje Kogojeve dneve, Slasb °Tcertov vrhunskih slovenskih rn®n.*0v, ki jih prirejajo v spomin Odprti ^v- glasbenika Marija Kogoja. s°Vp ),e Kogojevih dnevov je včeraj d°qorlu 0 s Pomembnim kulturnim hftienC0?1 za kanalsko skupnost, odst^ h °.n°vljenih prostorov 120 let !4hčirarustvene knjižnice Josipa Koci-k:' La v gotski hiši. Še pred 1 bilo pred tem je skih . Kanalu posvetovanje primor-Jhvorp u tgrnih delavcev, takoj po *hka n eLn* slovesnosti pa so v galeriji *hih dpi' ,®niaka odprli razstavo zgod- *vUČr~ ‘ komunistov rv0 ‘vucan je imel glavni govor. I^Pada Svep,h Posvetil kulturi »ki ji i °ctieiči PUY> sirsi, pomembnejši in a*? denar 0C* istega, ki ga imata orožje v« ual n n”' takoj zatem pa prešel na t'h, ns : Politične teme. »V času veli-nih osebnih in skupnih stisk, iskanja in spraševanja, v času, ko staro ne more več biti novo, ne morejo biti več nosilci novega tisti, ki so s svojo miselnostjo še vedno krepko zasidrani v preteklosti.« Središčnega pomena je uveljavljanje demokratične države in moči razuma: »Pogoj za to, da zmagujeta razum in resnica, da se eni resnici postavi nasproti druga resnica, kadar obstoji, in se tako zavaruje pred zmoto, je svoboda mišljenja. Te pa ni takrat, kadar ni omogočeno njeno svobodno izražanje, kajti prav ta svoboda je politična vsebina mišljenja. Nobena ideja ni napačna sama po sebi, napaka je, kadar se uveljavlja z nasiljem, kadar ena ideja druge zapira v glave, glave pa v zapor.« Slovesnosti v Kanalu so se udeležili podpredsednik SZDL Ciril Zlobec, predsednik Kulturne skupnosti Slovenije Sergej Pelhan in drugi vidni predstavniki iz Slovenije ter Slovencev v Italiji, (mm) Aretirali nadškofa Desmonda Tutuja JOHANNESBURG — Pet dni pred parlamentarnimi volitvami je južnoafriška policija aretirala anglikanskega nadškofa in nobelovca za mir Desmonda Tutuja, njegovo ženo Leah ter trideset zastopnikov gibanja proti apartheidu. Skupina aretiranih se je zbrala, da bi demonstrirala proti čedelje večjemu izvajanju nasilja s strani krajevne policije. Tutujevo ženo so aretirali že pred štirimi dnevi, ko se je kot članica gibanja »black sash« (črni šal) udeležila protestnega shoda. Nadškof Tutu je že takrat ostro protestiral pri pristojnih oblasteh in zahteval, naj se mu policija tudi javno opraviči. Odgovor na njegovo zahtevo je prišel včeraj, ko so agenti napadli skupino, ki se je s sprevodu približevala sedežu policije. Poleg Tutuja so aretirali tudi rektorja univerze v Capetownu Jakesa Gerwela in njegovega kolego, ki vodi politehnik Peninsula Technikon, Franklyna Sonna. Glasnik južnoafriškega ministra za pravosodje in red (gre za varianto notranjega ministrstva) Leon Mallet je včeraj sporočil le toliko, da so »nobelovca za mir odstranili«, obenem pa je dejal, da jih bodo vse pustili iz ječe potem, ko jim bodo vzeli prstne odtise in zapisali osebne podatke. Na sliki (AP): anglikanskega nadškofa Desmonda Tutuja so aretirali med demonstracijo proti apartheidu Ameriški izvedenci v Kolumbiji BOGOTA — V Kolumbiji je policija odkrila nekaj skupinskih grobov, v katerih so bila pokopana trupla 22 oseb. Večino trupel so našli v pokrajini Cordoba, kjer so še posebno aktivne skupine, ki jih plačujejo trgovci s kokainom. Proti tem oboroženim skupinam, ki v imenu »baronov« iz Me-dellina ustrahujejo prebivalce, bodo ameriški vojaški izvedenci pripravili enote kolumbijske redne vojske. Prav včeraj so namreč odpotovale prve skupine ameriških vojaških izvedencev, ki bodo v Kolumbiji vsaj štiri mesece. Ameriški predsednik Bush se je odločil, da bo Barcovi vladi pomagal tudi tako, da bo poskrbel za vojaško pripravo enot, ki bodo morale nato nadaljevati z bojem proti trgovcem s smrtjo. Predsednik Bush in Pentagon sta posegla še posebno korenito-tudi zaradi tega, ker jima bo to omogočilo razširiti vpliv v Kolumbiji, kjer so poleg trgovcev s smrtjo aktivne tudi komunistične gverilske skupine in skrajnodes-ničarske tolpe, ki jih režirajo veliki posestniki. Narodna in jezikovna vprašanja težak izziv za Sovjetsko zvezo V Moldaviji niso odpravili nezadovoljstva Rusi zahtevajo večja jamstva za svoj jezik CH1SINAU (Kišinjev) - V Moldaviji je položaj še vedno skrajno napet, saj se nadaljujejo stavke in protesti Rusov, ki nasprotujejo komaj sprejetemu zakonu o moldavščini kot uradnem jeziku Moldavske SSR. Kompromisni predlog, ki ob moldavščini proglaša ruščino »za jezik medetničnih odnosov«, ni zadovoljil Ruse. Ti sedaj zahtevajo, da postane v Moldaviji tudi ruščina uradni jezik. Zaradi stavke ruskega osebja je letališče v glavnem mestu paralizirano, ohromljena pa je tudi proizvodnja v večini industrijskih obratov, ki ima rusko osebje in delavce. Predstavniki stavkajočih so včeraj poudarjali, da četrtkov zakon diskriminira Ruse, navajali pa so tudi, da je nesprejemljiv sklep moldavskega vrhovnega sovjeta, s katerim bodo odslej pisali moldavščino z latinico in ne s cirilico. Rusi se namreč bojijo, da bi tudi Moldavci šli po poti pribaltskih republik. S kompromisnim predlogom pa ni zadovoljna niti Moldavska ljudska fronta, ki navaja, da ima ruščina še vedno preveliko težo v Moldaviji. V bistvu bosta po trditvah predstavnikov fronte v republiki sedaj dva uradna jezika. To je po njihovem nesprejemljivo, ker je bila moldavščina de- setletja diskriminirana in bi sedaj rabila posebno zakonsko zaščito, ki jo ruščina ne potrebuje. V takem zapletenem položaju pa osrednje partijske strukture vztrajajo na preživelih anatemah. Tako je član politbiroja in sekretarjata centralnega komiteja sovjetske partije Viktor Čeb-rikov poudaril, da so se številni komunisti Pribaltika, Zakavkazija in Moldavije izneverili partijskim načelom in bolj ali manj osvojili zgrešena stališča. Po njegovem mnenju je položaj v Sovjetski zvezi še »vedno zapleten«, ker raznih vprašanj niso rešili, drugi pa so postali še hujši zaradi medetničnih spopadov. Čebrikov zahteva obračun z vsemi, ki kot »skrajneži« v Estoniji, Litvi in Latviji »izrabljajo narodna čustva«, skušajo zaslepiti ljudi, ker nočejo »bratstva« temveč »medetnično sovraštvo«. Član politbiroja je tudi napovedal, da bodo sprejeli »dodatne ukrepe« za utrditev zakonitosti, s katero bodo pometli z »nacionalističnimi skrajneži« kot tudi z »morilci« in »banditi«. Medtem so se v Moskvi sestali armenski in azerbajdžanski partijski voditelji, ki skušajo rešiti vprašanje Gorskega Karabaha in preprečiti nadaljnje stopnjevanje sovraštva. Neki moldavski poslanec skuša prepričati ljudi, da je bil sklep moldavskega vrhovnega sovjeta pravilen (Telefoto AP Podpredsednik jugoslovanske vlade Pregl: ZIS je odgovorna le pred zvezno skupščino BEOGRAD, Podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade Živko Pregl je imel včeraj dopoldne tiskovno konferenco za tuje novinarje, ki so stalno akreditirani v jugoslovanskem glavnem mestu in ki so prišli nalašč za zasedanje neuvrščenih v Beograd. Živko Pregl je izhajal iz splošnih smernic zvezne vlade, ki so za izvajanje integralnega tržnega sistema (dela, kapitala in blaga), odpiranje v svet, krepitev pravne države in širjenje človeških pravic. Na tej osnovi je bil tudi zelo jasen v odgovoru na dve zanimivi, kočljivi in trenutno pomembni vprašanji. Predvsem: ali je partijsko predsedstvo »naročilo« in s tem »ukazalo vladi«, da mora izvesti hiter protiinflacijski program, kaj bo naredila vlada? Pregel je odgovoril, da je član ZKJ in da spoštuje partijo, toda nihče ni nič naročil, še manj ukazal, oni, ki pa tako misli, naj prebere partijski statut. Vlada ne bo spremenila svoje usmeritve, je podrejena in uboga edino jugoslovansko skupščino. Zaveda pa se resnega problema inflacije in njenih škodljivih posledic, zato je celotno delo vlade usmerjeno k trajnemu reševanju tega problema. Naslednje ključno vprašanje pa se je glasilo, kaj bo naredila vlada, če se bo ponovno »zbudil narod« in bo pred skupščino milijon ljudi? Vlada o tem ne razmišlja in ne sestavlja nekega posebnega načrta. Toda iz splošne usmeritve je povsem jasno, da se vlada ne razgovarja niti ne pogaja s »štrajkaši in mitingaši«. V takem primeru bi opravila svojo dolžnost in tudi fizično poskrbela za normalno delovanje ustanov, ki morajo delovati. Ustvarjala bo na svojem programu, Pregl pa je ponovno poudaril, da bo naredila, kar bo sklenila skupščina. Vlada je mnenja, da se z mitingi nič ne reši, to je prišlo tudi do izraza ob zadnjem mitingu kmetov. Napovedovali so stotisoče, bilo pa je morda dobrih tisoč, mitingaši so zasedali pet ur in iskali samo neki povod, da se razidejo. Takrat jim je spregovoril kmetijski minister, ki je samo povedal, kaj vlada dela, nakar so mu ploskali in se razšli. Ni bilo ne pogajanj in ne sporazumevanj, bilo je le preprosto obvestilo. V uvodu je Pregl podrobno orisal procese v zvezni skupščini, da sedaj dokončno sprejmejo še nekatere sistemske zakone, kot je zakon o deviznem poslovanju in zunanji trgovini, še zlasti pa bo važen zakon o delovnem razmerju. Mnogo se ukvarjajo z bančnim sistemom, ker so osredotočene glavne izgube in morali bodo likvidirati nekatere neuspešne banke. Z monetarnim fondom se pogajanja niso prekinila, bila pa so zelo ostra, ker so zahtevali, da vlada takoj zmanjša inflacijo. Najprej so zahtevali uravnovešenje plačilne bilance, to je vlada uspešno opravila, proces zmanjševanja inflacije pa je postopen in trajen cilj vlade. Pogajanja se bodo septembra nadaljevala, vendar sedaj Jugoslavija od fonda ne potrebuje neka posebna sredstva, ker je njena plačilna bilanca aktivna. Na tej osnovi je fond dal pozitivno oceno o vladnem programu in je vlado podprl. BOGO SAMSA Predsednik NDR Honecker je hudo bolan BERLIN — Zdravstveno stanje vzhodnonemškega predsednika Ericha Honeckerja je iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče. Še do včeraj so vladni viri poročali, da je Honecker na bolovanju. V začetku julija je namreč na hitro zapustil Bukarešto, kjer je bil na delovnem obisku, ker je menda dobil hud žolčni napad. Uradnih vesti o njegovem zdravju odtlej ni bilo. Včeraj pa so iz parlamenta sporočili, da je predsednik, ki je star 77 let, v bolnišnici, kjer so ga operirali pred dvema tednoma, rekonvalescenca pa poteka počasi in ne brez težav. Potem ko je vest o Honeckerjevi bolezni postala uradna in javna, pa so se že začele špekulacije na račun njegovega naslednika. Najpogosteje se pojavlja ime 52-letnega gospodrske-ga ministra Egona Krenza. Avstrija organizirala prebeg Vzhodnih Nemcev Ob prisegi panamskega predsednika ZDA sporočile, da ga ne priznavajo VVASHINGTON — Ameriški predsednik Bush je včeraj sporočil, da ZDA ne bodo priznale novo panamske vlade, ker je imenovanje novega predsednika odraz protidemokratske poteze generala Noriege, ki je z enim samim izzivalnim zamahom postavil na glavo rezultate majskih volitev. General Noriega je namreč »imenoval« za predsednika republike svojega bivšega sošolca in dolgoletnega prijatelja, 50-letnega inženirja in gospodarstvenika Francisca Rodrigueza Povedo (na sliki levo, poleg podpredsednika Ozorasa). Novoimenovani predsednik je včeraj prisegel v rokah predsednice vrhovnega sodišča Marisol Reyes De Vasguez, ki je bila tudi sama kandidatinja za začasni predsedniški mandat. Francisco Rodriguez je nato pozdravil tudi bivšega predsednika Solisa Palmo, ki bo najbrž sprejel veleposlaništvo v Španiji. DUNAJ — Avstrijske oblasti so včeraj potrdile, da bodo pomagale vzhodnonemškim državljanom, ki se hočejo izseliti v Zvezno republiko Nemčijo preko avstrijskega državnega ozemlja. Datum množične »izseljenske operacije« še ni znan, vse kaže pa, da se bo preseljevanje začelo že 6. septembra. Avstrija bo dala na razpolago tudi nekaj posebnih vlakov, s katerimi se bodo begunci odpeljali v Zahodno Nemčijo. Zadnji podatki, ki sicer niso potrjeni, govorijo o 15 do 20 tisoč Vzhodnih Nemcev, ki se ne želijo vrniti v domovino. Preseljevanje bi zato moralo trajati vsaj nekaj dni. V Budimpešti se jih je na zahodnonemškem veleposlaništvu prijavilo tri tisoč, madžarske ob-lastijo pa so sporočile, da se je za dopust na Madžarskem odločilo približno 200 tisoč Vzhodnih Nemcev, od katerih se jih vsaj ena desetina ne namerava vrniti domov. Na sliki (telefoto AP): pred zasilnim taboriščem, ki so ga oblasti uredile v Budimpešti se vije dolga vrsta avtomobilov vzhodnonemških državljanov, ki se ne bodo nikoli več vrnili domov nadaljevanje s 1. strani - nadaljevanje s 1. strani - nadaljevanje s L strani ^1 • Budimir Lončar Kuba zahteva, da se izdela poseben dokument o ekonomskem imperializmu in o informacijskih medijih, saj je pod propagandističnim udarom TV in radijskih postaj iz bližnje Amerike. Jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar se mora zato trdo pogajati, pragmatično in izkoriščajoč vsa sredstva. Očitno je odličen in prepričljiv pogajalec, ki spretno izkorišča možnosti načela konsenza. Dejstvo je tudi, da so mu Amerikanci že pred meseci poslali seznam svojih želja. ZDA se obračajo k svetu, ne vodi jih več stari kavboj, tem-več mednarodno izobražen politik. ZDA žele, da postanejo Združeni narodi skupni sodelavec, ne pa več antagonist. Združeni narodi pa so v bistvu prav neuvrščeni in zato tudi tako veliko zanimanje za zaključke sedanjega zasedanja na vrhu, ki naj ustvari nove in večje možnosti mednarodnega sodelovanja. Budimir Lončar je torej včeraj prvo zapleteno bitko dobil, ko so vsi brez pripomb pristali na njegov dnevni red. Včeraj popoldne pa se je pričela naslednja trda diplomatska bitka, ki se bo končala šele danes pozno zvečer. V uvodu osnovnega najbolj spornega poročila narmeč med drugim piše, da neuvrščene države ne žele niti ne morejo same spremeniti sveta. Toda brez njih pa nihče ne more urediti sveta. Ne žele konfrontacijo temveč sporazumevanje. Duh, ton in s tem bistvena vsebina so torej povsem drugačni od nekdanjih bojnih napovedi, ki so odražale takratni čas. Pri vsem tem pa je zanimivo, da Politika in ostali srbski tisk posvečajo »summitu« le malo prostora, na prvih straneh so notranja srbska ideološka vprašanja, obtožnica proti Vllasiju, srbske ekonomske težave in napadi na Markovičevo vlado. Pa vendar za sedaj poteka v Sava centru in v Beogradu vse po programu, težav je očitno manj, kot so jih pričakovali. V ponedeljek se bo pričelo najbolj številno mednarodno zasedanje s svečanim uvodnim poročilom predsednika Dr- novška in z njim morda res novo boljše razdobje v svetovnih mednarodnih odnosih. • Čoveštvo ne sme mogel udeležiti zaradi bolezni, o čemer pišemo na drugem mestu. Slovesnost je zato vodil predsednik ljudske zbornice Horst Sindermann, glavnigo-vor pa je imel zunanji minister Oskar Fischer, ki je opomnil, da je antifašizem temelj vzhodnonemške državne politike. Opazovalci pa niso mogli mimo ugotovitve, da Fischer ni poveličeval prijateljstva s Sovjetsko zvezo, kot se to običajno dogaja na uradnih množičnih proslavah. Opozorilo pred ponovitvijo katastrofe, kakršna je bila druga svetovna vojna, pa je včeraj prišlo tudi iz Avstrije. Kancler Franz Vranitzky je opozoril Avstrijce, da spomin na težak davek iz preteklosti ne sme v pozabo. Da se to ne bi zgodilo, pa sta potrebna strpnost in odprtost do vseh narodov, »saj sta ti čustvi podlaga za mirno so- žitje«. Vranitzky je govoril tudi o n vih političnih preobratih na Vzhod j ki odpirajo velike možnosti na P0 demokratizacije in sodelovanja. e Petdesete obletnice začetka dru9^ svetovne vojne so se z velikim P^,sj darkom spomnili tudi v Izraelu. 0 časopisi so temu dogodku PoSY5;ia cele prve strani, pomembnejša ob ,j pa so za to priložnost pripravila 1 -p posebne priloge. Skoraj vsi uV°°pie-pa so si bili enotni v misli, da bi v sili lahko preprečili tako krvavo no, če bi se le pravočasno uprli na mu. »Svet mora iz tragedije, ki 5 začela pred 50. leti, črpati en sal11're-redno pomemben nauk, in sicer, P ge prečiti mora, da bi se kaj takep kdaj ponovilo,« piše dnevnik Aj mišmar in dodaja, da je dolžnos ,a-veštva boriti se proti vsaki oblik1^ ob-litarnih režimov in ustvarjati nov like dialoga in sporazumevanja- ^o' lerjevega napada pa so se včeraj mnili tudi v Beogradu, kjer so in politične oblasti skupaj s P° J sp !e |i ..................... 4030 S risp. nc ................... 2500 Fn' risP. nc.................. 1775 Ri„?Scen»e................... 7000 Rin!SCente Priv.............. 3700 ("ascente risp............... 3660 Pr®?!uda .................... 1910 S|pmuda risp.................. 1300 SIP rj~ '.................... 3640 Ba„ P........................ 2790 °mau ....................... 3950 46950 20300 10700 32990 14850 21300 8800 2553 1403 3950 3920 2500 3340 3350 1780 7150 3700 3750 1910 1300 3715 2780 428 4000 1.9. spr. % KMETIJSTVO 12250 +0,40 7945 +0,18 41750 +2,80 17100 +0,64 2230 —0,22 Ur^^KAjNDUSTRIJA - R Var ■ _ cUl,°ni " Ppdania 6rugina i Ai^^N-ALSTVO . BANČNIŠTVO______________ Allea^? Ass............... 46790 -0,02 >itaiia Ass' risp- por. U>ia ............... , ^eraii . °rd........... 16600 —1,83 *alia aLA?®.............. 47250 +0,10 jVi||e ■ 1°00 ........... 12550 —0,74 i ? F°ndiaria........... 124500 +0,48 h PfevihI Spa............ 65300 —0,63 PiVd Adrtat6 ............ 26110 ~1'39 5AS fraz atlC0 .......... 20290 +1,45 vAS . 32995 +0,31 l*o 0% j^ca Com '............... 19251 —0,07 >=o diRnm' ltaliana .... 5440 -0,82 Sito >ma ................. 2400 -1,23 . Nbar, a 'anO ^di0ab0<:a priv. 14850 +1,36 26890 +1,28 anca 2879 -1,74 |»A 27500 +1,28 ^$°yST-RIJAJEIIEilT ____________ feeSS9o°rd.......... 16420 +1,42 ^Ona 0ri ........... 24250 +1,08 Poli ad°ri nr'i'.... 29600 +1,71 C>af. Edi« ':-' ,... 21810 -0 86 em6ntir 0'tonale.. 5995 +0,25 3790 —0,52 _____________________________29.8. 1.9. Fidis........................ 8450 8650 Gerolimich.................... 130 133,75 Gerolimich risp................ 97 95 SME ......................... 4580 4440 Štet......................... 5075 4990 Štet W 10 ...................... — — Štet W 9 ....................... — Stel risp.................... 4060 3990 Tripcovich .................. 9360 9280 Tripcovich risp. nc.......... 3800 3800 Alt. Immobiiiari ............ 4900 4900 FIAT ....................... 12030 12100 FIAT priv.................... 7744 7700 FIAT risp.................... 7440 7370 Gilardini.................... 5900 5850 Gilardini risp............... 4100 3900 Dalmine ...................... 446 433 Marzotto..................... 8610 8700 Marzotto risp................ 8500 8599 Marzotto risp. nc............ 6590 6545 NEURADNO TRŽIŠČE__________________________ I. C. C. U.................... 810 810 SO. PRO. ZOO................. 1020 1020 Carnica Ass................. 10200 11400 1.9. spr. % Italcementi............... 136600 —1,01 Unicem..................... 28080 +0,28 Unicem risp................ 14730 —0,47 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp ....................... 4299 +1,17 Fidenza Vetrar 1000 ........ 9125 —0,27 Italgas .................... 2699 — Mira Lanza................. 63000 +0,88 Montedison 1000 ............ 2570 —0,46 Montefibre ................. 1642 —1,14 Pirelli .................... 3955 —0,75 Pirelli risp................ 3925 —0,02 Recordati ord.............. 14200 —0,28 Saffa...................... 10662 +0,58 Siossigeno...................... — — Snia BRD .................... 3365 +0,08 Snia Fibre .................. 1986 —0,20 Snia Tecnopolimeri....... 7601 +0,94 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE___________________ Rinascente.................. 7150 —2,42 Standa .................... 31500 —3,34 Standa risp. port.......... 11350 —1,21 Alitalia cat. A............. 2750 —1,61 Alitalia priv............... 2070 +4,54 Italcable.................. 15400 —2,83 SIP ......................... 3715 +0,40 SIP risp. port............... 2749 —0,75 Sirti...................... 10899 — ELEKTROTEHNIKA - FINANCE__________________ Ansaldo Trasporti ........... 5576 —0,07 Tecnomasio................... 3149 — 1.9. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 99,25 BTP maj 1990 99,80 + 0,20 BTP januar 1990 12,5% . . . — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 100,10 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 101,90 —0,44 CCT ECU 1984/91 11,25% . 104,35 — CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,40 —0,39 CCT ECU 1985/93 9% 98,50 —0,10 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 99,90 + 0,40 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 96,70 — CCT ECU 1985/93 9,75% . . 100,15 —0,05 CCT april 1992 10% 95,65 — CCT julij 1992 IND — — CCT januar 1991 IND 101,10 — CCT julij 1993 IND 98,20 + 0,05 VODILNE DELNICE 1.9. spr. % Bastogi 430 — Bonifiche Siele 37900 — Bonifiche Siele risp 10000 + 1,01 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 6190 —1,74 CIR risp 6120 —1,76 Cofide 6550 —1,42 Comau Finanziaria 4000 + 1,01 Editoriale SpA 3590 —0,30 Euromobiliare 6700 —2,18 Ferruzzi Agric 2687 —0,48 Fidis 8620 + 0,02 Fimpar 2805 — Finarte 6100 + 1,92 Fiscambi Holding 6800 + ,0,74 Fiscambi risp 2301 —2,08 Fornara 3230 + 1,89 Gaic 24000 —0,41 Gemina 2438 + 1,58 Gemina risp 2390 — Gerolimich 133,75 + 1,32 Gerolimich risp. port 95 — IFI priv 27400 + 0,03 IFIL fraz 8000 —1,23 IFIL risp. port. fraz 3999 + 1,26 Italmobiliare 203100 + 1,52 Pirelli & C 97060 —1,86 Riva Finanziaria 9680 + 0,72 Sabaudia Finanziaria . . . . — — Sabaudia risp. nc — — Saes 3533 + 0,94 SME 4455 —0,11 SMI Metalli 1545 —2,83 SMI Metalli risp 1190 — SOGEFI 5250 —3,31 Štet 5000 —0,99 Štet risp. port 4040 + 0,14 1.9. spr. % CCT december 1990 IND . . 99,85 —0,05 CCT februar 1991 IND .... 99,60 —0,05 CCT februar 1997 IND 92,65 — CCT junij 1993 CV IND . . . . 96,00 —0,05 CCT marec 1991 IND 99,45 —0,10 CCT nov. 1993 CV IND 96,15 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,35 —0,05 CCT avgust 1992 IND 97,90 + 0,10 CCT avgust 1993 IND 95,75 —0,05 CCT avgust 1990 IND 99,75 — CCT avgust 1991 IND 99,95 — CCT avgust 1995 IND 93,90 —0,11 CCT avgust 1996 IND 93,30 —0,05 CCT april 1991 IND 100,40 — CCT april 1995 IND 92,60 — CCT april 1996 IND 92,85 —0,05 CCT december 1990 IND . . 101,20 —0,10 CCT december 1991 IND . . 100,05 + 0,05 CCT december 1995 IND . . 93,90 —0,05 CCT december 1996 IND . . 93,75 — » mm ) 1.9. spr. % Tripcovich 9290 —0,10 Tripcovich risp. nc 3800 — NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiiiari 4900 + 0,82 Calcestruzzi 19300 — Cogefar 6749 + 0,43 Del Favero 6200 — Grassetto SpA 14945 —0,30 IMM Metanopoli 1571 —0,25 Risanamento Napoli 37600 + 3,29 Vianini 4300 + 1,17 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord. . . Danieli & C. . . . Data Consyst . . Fiar SpA........ Fiat............ Fiat priv....... Fiat risp....... Franco Toši . . . Gilardini....... Magneti Marelli Merloni......... Necchi ord...... Olivetti ord. . . . Olivetti priv. . . . Pininfarina . . . . Rodriguez SpA . Safilo ......... Safilo risp..... Saipem.......... Saipem risp. . . . Teknecomp . . . 3760 —0,78 9600 + 6,62 13400 —3,73 25590 + 2,36 12189 + 1,22 7780 + 1,03 7460 + 0,33 31950 —1,75 5780 —0,99 3751 + 0,42 3385 + 0,14 3995 + 0,12 9270 —1,19 5700 —3,22 13970 + 0,50 10310 + 1,57 10440 + 0,57 10,200 —0,77 2741 —0,32 2601 —1,10 1558 —1,70 1.9. spr. % CCT februar 1991 IND .... 100,90 — CCT februar 1992 IND 98,40 — CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 95,35 —0,05 CCT februar 1996 IND 94,00 —0,11 CCT februar 1997 IND 92,65 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,60 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,55 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,25 + 0,05 CCT januar 1991 IND 101,10 — CCT januar 1992 IND 98,45 + 0,10 CCT januar 1992 11% 95,45 + 0,05 CCT januar 1993 IND 97,25 — CCT januar 1996 CV IND . . 95,00 — CCT januar 1997 IND 92,95 — CCT januar 1995 IND 93,55 + 0,11 CCT januar 1996 IND 94,60 — CCT julij 1990 IND 99,95 + 0,05 CCT julij 1991 IND 100,25 —0,05 CCT julij 1995 IND 95,10 —0,05 CCT julij 1996 IND 94,30 —0,05 CCT maj 1991 IND 100,35 —0,05 CCT maj 1992 — — CCT maj 1995 IND 92,85 —0,05 CCT maj 1996 IND 93,40 + 0,11 CCT maj 1997 IND 93,25 —0,05 CCT marec 1991 IND 100,20 — CCT marec 1995 IND 92,65 — CCT marec 1996 IND 93,10 -0,11 CCT marec 1997 IND 93,20 + 0,11 CCT nov. 1990 IND 99,80 + 0,10 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,05 — CCT nov. 1991 IND 100,20 —0,05 CCT nov. 1992 IND 97,70 + 0,05 CCT nov. 1995 IND 94,10 —0,11 CCT nov. 1996 IND 93,40 —0,05 CCT oktober 1993 IND ... . 98,10 + 0,05 CCT oktober 1990 IND ... . 99,75 + 0,05 CCT oktober 1991 IND ... . 100,20 — CCT oktober 1995 IND ... . 94,30 + 0,05 CCT oktober 1996 IND ... . 93,40 — CCT sep. 1990 IND 99,55 + 0,05 CCT sep. 1991 IND 100,00 + 0,05 CCT sep. 1995 IND 93,75 + 0,05 CCT sep. 1996 IND 93,10 + 0,05 CTS marec 1994 IND 73,75 — CTS april 1994 IND 73,55 —0,07 ED SCOL 1975/90 9% 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% 99,30 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 99,00 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 102,00 — RENDITA — 35 5% 72,10 — Za rešitev politične krize v F-JK Sestanek med KD in PSI preložen na današnji dan Drugi sestanek med delegacijama KD in PSI v okviru dolgih in doslej neuspešnih pogajanj za rešitev deželne krize, ki je bil predviden včeraj popoldne, je bil odložen na današnji dan. Deželnega tajnika KD Bruna Longa in predsednika deželne vlade Adriana Biasuttija so namreč strankarske obveznosti včeraj Zadržale v Rimu, kjer se je v četrtek pozno zvečer zaključilo zasedanje strankinega vsedržavnega sveta. Tudi zaključki tega zasedanja bodo nedvomno vplivali na razplet deželne krize, predvsem glede notranjih odnosov znotraj KD. Vsedržavni tajnik Forlani in De Mitova levica so namreč dosegli sporazum za nadaljnje enotno vodenje stranke. Pri tem ne gre pozabiti, da De Mitova struja nadzoruje v naši deželi okrog 80 odstotkov demokrščanskih glasov in ima torej zelo veliko moč. Sicer pa ni veliko možnosti, da bi na torkovi deželni seji izvolili novega predsednika in deželni odbor. Po vsej verjetnosti se bodo morali svetovalci zadovoljiti z izjavo predsednika Biasuttija, da pogajanja še niso obrodila pozitivnih rezultatov in da je zato treba sejo odložiti na poznejši datum. Dogaja se namreč, da je možnosti za rešitev krize (kar bo gotovo vplivalo tudi na položaj v tržaških krajevnih upravah) kar na pretek. Po sestankih, ki so jih socialisti imeli z raznimi skupinami zelenih gibanj, se namreč vse bolj uveljavlja možnost, po kateri naj bi prišlo do oblikovanja zelo široke večine, celo devetstrankarske koalicije, v kateri bi se dosedanjim šestim partnerjem pridružili še Lista za Trst, Furlansko gibanje in zeleni pod znakom marjetice. Zaenkrat je to le hipoteza, kaj pa se bo zgodilo na torkovi Melonarji ponovno zahtevajo preštevanje slovenske manjšine Pogajanja za premostitev deželne krize neposredno vplivajo tudi na odnose med strankami, ki vodijo tržaško občinsko in pokrajinsko upravo. Tudi v tržaški koaliciji je znova na tehtnici vstop Liste za Trst v oba odbora, za katerega se že nekaj časa potegujejo posebno socialisti, Krščanska demokracija pa je doslej odločno nasprotovala tej potezi, proti kateri so pretekli teden uradno nastopili tudi liberalci. Nova desnosredinska notranja večina, ki vodi tržaško KD in ki se naslanja na Forlanija in Andreottija, pa je sedaj precej ublažila politične kritike na račun melonarskega gibanja, ki je v preteklosti večkrat polemiziralo z' moro-tejci. Odkar so zadnji v krajevni KD v opoziciji, pa so se odnosi med KD in LpT skoraj čez noč znatno izboljšali. O tržaških političnih zdrahah in o morebitnem vstopu Liste v tržaško večinsko koalicijo je tekla beseda tudi na nedavnem srečanju vodstva PSI in nove večinske struje v KD, do katerega je prišlo v neki znani openski restavraciji. »Državni udar« v Palači Diana je očitno takoj odprl pot novemu zbližanju med demokristjani in socialisti. Odnosi med morotejci poslanca Colonija in deželnega odbornika Rinaldija in tržaško PSI so bili v zadnjih letih vseskozi precej napeti. Lista za Trst je medtem na deželnih pogajanjih spet potegnila na dan zahtevo po preštevanju slovenske manjšine. Nacionalistični prvak Gambassini je po srečanju delegacij PSI in LpT v izjavi za videmski tednik Messaggero Venelo poudaril uradno zahtevo Liste po preštevanju Slovencev, ki bi ga bilo treba po njegovem nujno vključiti v politični program nove deželne vlade. Gambassini je omenil tudi predlog, da bi ob prihodnjem ljudskem štetju, ki bo leta 1991, v Furlaniji-Julijski krajini spet vključili tudi vprašanje o narodnostni pripadnosti državljana. deželni seji in pozneje, je za sedaj težko predvideti. Tako zavlačevanje pogajanj so komunisti včeraj ostro obsodili. Na tiskovni konferenci so ga označili kot »nedostojno«, ker dosedanja pogajanja niso razkrila realnih razlogov krize, povrhu pa so potekala v popolni zmedi. Po njihovem mnenju namreč ni jasno, kateri je glavni predmet spora, ki je sprožil krizo. Naredili bodo vsekakor vse, kar jim dopušča deželni statut, da bi že na torkovi seji prišlo do zaključka krize. Mnenja so namreč, da je dosedanja praznina že zelo negativno vplivala na krajevno stvarnost, pri čimer postavljajo v ospredje nekatere probleme (vprašanje podjetja Cogolo, probleme onesnaževanja okolja, predvsem Jadrana in razvojne politike v F-JK), ki v pomanjkanju deželne vlade čakajo na rešitev. Komunisti tudi zelo ostro obsojajo zadržanje strank dosedanje večine v tej fazi, predvsem pa obtožujejo KD. V njenih vrstah namreč prihaja do globokega preobrata, ki kaže, kako se stranka postopoma vse bolj usmerja v desno. To na primer kažejo - po njihovem mnenju - že sama prisotnost v strankini delegaciji, ki vodi pogajanja, skrajnega konservativca Mizzaua, razumevanje, ki ga stranka ima do in-tegralističnih in ekstremističnih pobud ter pripravljenost za sprejetje Liste za Trst v deželno večino. Prav to dejstvo je po mnenju KPI zelo hudo. Lista, dodajajo, je namreč postala formacija skrajne desnice, ki nasprotuje osimskim sporazumom, popuščanju napetosti med Vzhodom in Zahodom in deželni enotnosti. Njena prisotnost bi namreč zelo težko pogojevala delovni program nove večine, njena prisotnost v deželni koaliciji pa bi zameglila tudi mednarodno vlogo F-JK. Kar pa je pri vsem tem za KPI povsem nesprejemljivo je dejstvo, po katerem naj bi na zahtevo LpT prišlo do porazdelitve finančnih sredstev med raznimi območji dežele (govora ne bi bilo več o enotnem deželnem proračunu), kar naj bi vneslo razloge za razdelitev Dežele. Tej nameri se bodo komunisti odločno zoperstavili. A. S. Na višjih šolah so se začeli popravni izpiti Skoraj dvesto dijakov včeraj spet v učilnicah Deželni svetovalec KPI Miloš Budin se je obrnil na ministrstvi za zaklad in za šolstvo ter na predsednika deželnega odbora Biasuttija, da bi urgiral za pozitivno rešitev vprašanja v zvezi z odprtjem umetniške smeri na slovenskem državnem učiteljišču Anton Martin Slomšek v Trstu. V noti Budin spominja, da je učiteljišče 15. novembra 1988 vložilo prošnjo, ki je predvidevala odprtje peda- Obvestilo KGS Prispevki za trgovska podjetja Kraška gorska skupnost obvešča, da lahko lastniki malih trgovskih podjetij, ki so vodena družinsko ali osebno z največ dvema nameščencema, in ki delujejo na ozemlju Kraške gorske skupnosti v okrogih, ki dne 25. 10. 1981 niso presegali 300 prebivalcev, predstavijo prošnje za prispevek, (ki znaša največ 50% na porabljena sredstva) za znižanje stroškov teh-nično-gospodarske konzulentne službe s posebnim ozirom na vodenje knjigovodstva za leto 1988. Prošnje na kolkovanem papirju je treba oddati v tajništvu Kraške gorske skupnosti, v Sesljanu št. 56/B, in sicer do vključno 12. ure dne 11. septembra 1989. Po tem roku prošnje ne bodo sprejete. Prošnjam je treba priložiti naslednjo dekumentacijo: a) upravno dovoljenje za prodajo; b) potrdilo o vpisu v seznam podjetij, ustanovljen pri pristojni Zbornici za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo; c) nadomestno izjavo izpričevalne listine, izdano na podlagi 4. člena zakona št. 15 z dne 4. 1. 1968, ki potrjuje pravno naravo trgovskega obrata oziroma število nameščencev; d) izjavo župana občine, v kateri deluje mali trgovski obrat, ki potrjuje njegovo delovanje v kraju, ki dne 25. oktobra 1981 ni presegal 300 prebivalcev; e) izplačane fakture stroškov za tehnično-gospodarsko konzulen-tno službo za leto 1988, s posebnim ozirom na vodenje knjigovodstva. Na Opčinah se je končalo poletno središče Sklad Mitja Čuk je tudi tokrat dosegel svoj glavni namen: zadovoljstvo otrok Brezskrbna otroška razposajenost, ki je zadnja dva tedna polnila dvorane Prosvetnega doma in se veselo oglašala po dvorišču, je sedaj mimo. Sto otrok se je veselo poslovilo od poletnega središča, ki jim ga je priredil Sklad Mitja Čuk, pozdravilo vzgojiteljice, nove prijatelje in se vrnilo k vsakdanjemu življenjskemu ritmu. Vsi pa so s seboj odnesli nove izkušnje, prijeten spomin, ne nazadnje tudi znanje o stvareh, ki so jim jih v teh dneh marljivo posredovale vzgojiteljice. Za prisrčen zaključek pa je zadnji dan poletnega centra na Opčinah bila na vrsti še pestra in kar dolga prireditev, pri kateri so sodelovali in nato nastopili vsi letošnji udeleženci. Pred polnoštevilnim občinstvom - poleg staršev in sorodnikov so bili navzoči tudi predstavniki Hranilnice in posojilnice Opčine, ki že vrsto let stoji ob strani pobudam Sklada - je v imenu prirediteljev najprej spregovorila tajnica Stanka C uk. Poudarila je odgovornost, ki jo taka pobuda nalaga organizatorjem in izvajalcem, zahvalila se je staršem, ki z zaupanjem izročajo svoje otroke vzgojiteljem poletnega središča in izrazila upanje, da je tudi letošnja pobuda dosegla svoj cilj. Poletno središče naj bi namreč predstavljalo pomemben trenutek, ko se prizadeti otrok uspe vključiti v družbo vrstnikov in v prvi osebi spozna vsakdanje okoliščine življenja. S tem namenom so organizatorji povabili k sodelovanju tudi tabornike in skavte. Posebno le-te, ki so se vabilu odzvali, je govornica posebej pohvalila. Kulturno-zabavni spored so otvorili najmlajši, katerih večina še ne obiskuje šolo, in predstavili točki Igranje pri vodi in Pozdrav poletju, nekoliko starejši izmed njih pa še vajo z obroči, ki so jo prav tako pripravili s prof. Dragico Hrovatin. Na vrsti je bil nato pravi gledališki intermezzo; večji otroci so nastopili z igrico o Punčki, ki se je izgubila, nato pa še v dvodejanki Nenavaden obisk. Še posebej pri drugi točki sta Roži Peric priskočili na pomoč še Maj la Ozbič za glasbeno in Vera Bizjak za scensko opremo. Sodelovanje med različnimi dejavnostmi je prišlo do izraza pri zvočni sliki, ki jo je pripravila prof. Ada Fabjan: nastopili so otroci iz različnih starostnih skupin, ki so igrali na Orffova glasbila, uprizarjali živali s čudovito izdelanimi maskami in sami z zvoki poustvarjali naravno okolje. Ob koncu sta se predstavili še otroška plesna skupina kriškega ŠD Mladina in skupina otrok, ki z Marjanco Firbac vadijo ritmiko na Kontovelu. Jasen pokazatelj uspeha letošnjega poletnega središča Sklada Mitja Čuk so že besede nekaterih otrok, ki so po končani prireditvi spraševali, kaj bodo delali naslednji dan. Zdi se, da so bili s temi »al- ternativnimi počitnicami« zadovoljni tudi starši, ki so radi zaupali svoje otroke skrbnemu in strokovno pripravljenemu osebju. Po splošnem mnenju vzgojiteljic je bilo letos zaznati nekoliko pomanjkljivo sodelovanje med posameznimi skupinami, točneje med vzgojitelji samimi. To pa je lahko zelo spodbudna kritika, dobrodošla predvsem za nadaljnje izboljšave. Otroci so se zelo hitro vživeli in sodelovali v igri in pri raznih dejavnostih. Nekoliko neprimeren pa je bil prostor za najmlajše, ki popoldne včasih potrebujejo počitek. Vsemu navkljub pa je naravnost razveseljiva misel, ki jo je izrazila ena od vzgojiteljic: »Zadovoljstvo otrok pa je pravzaprav naš cilj.« (dam) Na sliki (foto Križmančič) najmlajši pri zaključnem nastopu. Kulturno-gospodarska zadruga BAN vabi na tradicionalno ŠAGR0 POD KOSTANJI pri Banih 2. in 3. septembra 1989 PROGRAM: danes, 2. t. m., ob 20. uri ples z ansamblom FURLAN. Jutri, 3. t. m„ ob 20. uri ples z ansamblom ZVEZDE. SLOVENSKA SKUPNOST - sekcija v občini Dolina vabi na Naš praznik v Boljuncu (pri občinskem gledališču F. Prešeren) Danes, 2. t. m., odprtje praznika in od 20. ure dalje ples ob igranju ansambla TAIMS — Jutri, 3. t. m., ob 18. uri začetek kulturnega in političnega dela programa: koncert godbe na pihala in folklorne skupine KUD KAROL PAHOR iz Pirana, pozdrav prirediteljev in politični govor. Zvečer ples ob zvokih ansambla LOJZE FURLAN — V ponedeljek, 4. t. m., od 20. do 24. ure nastop znanega rock ansambla AGROPOP iz Ljubljane. Vse tri dni na voljo jedi na žaru in domača kapljica. PD KOLONKOVEC PRIREJA danes, 2., in jutri, 3. septembra, TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE Danes, 2. septembra, ob 16.30 se bo vršilo v njivi Justa Kariša, v Ul. Gravisi 16, TRADICIONALNO TEKMOVANJE V SAJENJU SOLATE. TRŽAŠKI partizanski PEVSKI ZBOR SPOROČILO V petek, 8. septembra, 20.30 bo prva vaja za novo 5 zono 1989/90 ^ V torek, 12. septembra. ° 20.30 bo glavna odborova s Tudi na slovenskih višjih srednjih šolah so se včeraj za 187 dijakov začeli pisni popravni izpiti. Na klasičnem liceju ima popravne izpite 9 dijakov, na znanstvenem liceju 43, na učiteljišču 9, na poklicnem zavodu 40 (trije so privatis-ti), na trgovskem tehničnem zavodu 70, na oddelku za geometre pa 14, na šoli za vzgojiteljce pa ima popravne izpite ena dijakinja, medtem ko se bo na učiteljišču ena dijakinja predstavila kot privatistka za sprejem v četrti razred. Pisnim izpitom bo sledil ustni del, ki se bo predvidoma končal konec prihodnjega tedna. Šolsko leto se je torej uradno začelo že včeraj, dejansko pa se bo pouk pričel v četrtek, 21. septembra, končal pa se bo 13. junija 1990. Novo šolsko leto bo štelo 204 učne dni. 21. septembra se bodo odprla tudi vrata državnih otroških vrtcev in tudi vrtcev tržaške Občine. V devinsko-nabrežinski občini so se odločili za 18. september, v Miljah bodo vrtce odprli že 11. septembra, v zgoniški občini pa še niso določili datuma začetka pouka v občinskih vrtcih. Na sliki (foto Magajna) včerajšnji pisni popravni izpiti na zavodu Stefan. Deželni svetovalec KPI Budin o potrebi po umetniški šoli goške in umetniške smeri. Načrt za petletno pedagoško smer je ministrstvo odobrilo v okviru eksperimentalnega pouka, umetniške smeri pa še ne. Da bi premostila zapreke, ki ovirajo odprtje nove smeri - piše Budin - je ravnateljica učiteljišča predlagala, da bi v ministrsko odredbo o dodelitvi osebja vključili določilo, ki naj bi pristojnim oblastem omogočilo - z ozirom na specifičnost slovenski šol v deželi Furlaniji-Julijski krajini - sprejetje nove smeri. Pri tem svetovalec KPI Budin poudarja, da slovenska narodnostna skupnost ne razpolaga s slovensko višjo srednjo šolo umetniške smeri, čeprav je zanimanja zanjo veliko, saj ima v sedanjem razvoju multimedialnega in vizualnega sporočanja ta izobraževalna smer pomembno vlogo. To še posebno velja za etnično manjšino, ki se hoče vključiti v družbo kot aktiven dejavnik, ne da bi pri tem tvegala, da izgubi svoje družbene in kulturne značilnosti. K tej splošni ugotovitvi Budin dodaja še dve: načrt državnega učiteljišča Slomšek je zasnovan tako, da predvideva minimalno število novih učnih moči in večjo delovno zaposlitev že nameščenih profesorjev, povrhu pa se je o načrtu zelo pozitivno izrekel tudi zavod IRRSAE. Prispevki Dežele za energetsko varčevanje Deželno ravnateljstvo za industrijo obvešča, da bo 25. septembra zapade rok, v katerem je mogoče vložiti Pr°' šnje za prispevke, s katerimi bi krl11 posege na področju energetskega varčevanja v industrijskem sektorju. . Prispevki, ki jih je mogoče dobi tako za kritje obresti kot na raču ^ glavnice, zadevajo stroške, ki so jih 10 dustrijska podjetja imela za to, da s znižala (in sicer ne za manj kot 15 0 stoikov) začetno porabo goriv in e*e« trične energije, tako pri splošnih sin bah (razen pri klimatizaciji prostor0 kot pri industrijski dejavnosti. En® _ getsko varčevanje lahko pri tem za ^ va tako celoten obrat kot enega njegovih pomembnih delov ali samo fazo proizvodnega procesa. j Podrobnejše informacije nudijo Vv deželnem odborništvu za industrij Ulici Trento 2. Včeraj na Opčinah zanimiv začetek letošnje Drage Ali je naša manjšina res žrtev preživelih ideoloških razhajanj? Ali je slovenska manjšina žrtev ideoloških bojev? Na to nelahko vprašanje sta na včerajšnjem uvodnem srečanju letošnje Drage, sicer iz zelo različnih zornih kotov in vsebinskih izhodišč, skušala odgovoriti Tomaž Simčič in Ivan Verč, medtem ko je bil tretji napovedani diskutant Ferruccio Cla-vora zaradi bolezni odsoten. Uvodni poročili, posebno pa Verčevo, sta dali povod za precej živahno razpravo, ki se bo verjetno nadaljevala danes, ko bo v Fižgarjevem domu na Opčinah tekla beseda o multikulturnih družbah, gotovo pa jutri, ko bo na programu razprava o vizijah in mejah narodne sprave ter o Sloveniji med Evropo in Balkanom. Danes ob 16. uri bo Stane Bah z univerze v Torontu govoril o problemih in rešitvah v multikulturnih družbah, jutri ob 10.30 bo Branko Rozman, duhovnik, ki živi v Nemčiji, predaval o vprašanju narodne sprave, ob 16. uri pa bo France Bučar iz Ljubljane razmišljal o Sloveniji med Evropo in Balkanom. Simčičevo poročilo je vseskozi spremljala potreba po samostojnem političnem nastopanju Slovencev v Italiji, Pri čemer je bila in je še danes po njegovem manjšina žrtev ideologije, ki prevladuje nad narodom in nad narodnimi interesi. Predvojno politično izkušnjo, ki se je naslanjala predvsem na Edinost, je travmatično prekinila druga svetovna vojna, povojno obdobje pa je odprlo številne probleme, ki ostajajo še v marsičem nerešeni. Simčič je bil glede tega mnenja, da so marsikatere povojne izbire slonele na ideološki podlagi in so zato zanemarjale resnične interese manjšine kot subjekta. Interesi italijanske levice še danes ne soupadajo vedno z interesi manjšine, ki dandanes pravzaprav nima enotnih pogledov skoraj na noben problem, je še dodal govornik, ki Pa v svojem posegu dejansko ni dovolj jasno razčistil in poglobil razlik med tako imenovanimi ideološkimi in narodnimi interesi. »Medtem ko vse okoli nas vre, ostajamo Slovenci v Italiji negibni,« je naglasil Simčič, po hinenju katerega nič ne kaže, da bomo v bodočnosti stopili na novo pot, »čep- rav z druge strani sedanji zgodovinski trenutek vseeno vzbuja upanje za izhod iz sedanjega mrtvila«. Zelo stimulativen je bil poseg Ivana Verča, ki je dejal, da smo Slovenci za mejo danes bolj žrtev zdrah in prepirov kot ideoloških bojev, ki ne sodijo več v Evropo, kar seveda ne pomeni, da je konec idejnega boja, prav nasprotno. Stare ideologije je pri nas nadomestila škodljiva politična logika, ki je ustvarila splošno blokirano mišljenje, tudi zato, ker je politika lahko sprejemljiva, le če bo izhajala iz lastne nadomestljivosti. Za Simčiča igra prvenstveno vlogo samostojno politično nastopanje Slovencev, Verč pa raje razmišlja o tem blokiranemu mišljenju, po katerem je zahodna Evropa iz dneva v dan vse bolj daleč od nas. Slovenci živimo v pluralističnem sistemu, v naši sredi pa je odsoten pravi dialog v obliki notranje dialektike, tako da žal danes ocenjujemo zgolj politično mišljenje, ki nas ne bo pripe-ljajo nikamor. Verč se vsekakor nima za žrtev ideologij ali kaj podobnega, ker je po njegovem že razprava z izhodišča žr- • V. (*»«*"* tve sterilna. To njegovo trditev so nekateri v razpravi kontestirali, ker so bili mnenja, da smo Slovenci za mejo hočeš nočeš kolektivna žrtev tukajšnjih razmer, ki nam marsikje ne dovoljujejo niti javne rabe materinega jezika. Vprašanja žrtve in nežrtve je ostalo nedorečeno, še dodatna poglobitev tega vprašanja pa bi morda zamorila debato. Verč je poudaril, da ne soglaša s tistimi katoličani, ki se prehitro navdušujejo nad krizo marksizma, saj se ne zavedajo, da s tem propada eno izmed velkih upanj človeštva, ne strinja pa se tudi s tistimi marksisti, ki se veselijo napak in idejne krize zahodne družbe, ne znajo pa ocenjevati pomena te družbe in tudi njene samokritičnosti. Verč na koncu dvomi, da bo znala manjšina v teh pogojih spremeniti logiko sedanjega političnega mišljenja, morda bo to uspelo sedanjim 15-Ietnikom, »mi pa bomo takrat nepripravljeni...« S. T. Na sliki (foto Magajna): predsednik Društva slovenskih izobražencev, ki je prireditelj Drage, Sergij Pahor, predstavlja predavatelja Ivana Verča in Tomaža Simčiča. Danes in jutri na Kolonkovcu Praznik solate in zvestobe svojim človeškim koreninam Na Kolonkovcu se bo danes pričel dvodnevni Praznik solate, ki ga letos že enajstič zapored prireja prosvetno društvo Kolonkovec. Prav gotovo bo danes naj zanimivejša točka na sporedu tekmovanje v sajenju solate, ki bo še posebno slovesno, saj bo letos deseto in torej jubilejno. Kot je že običaj, se bodo na njem ločeno pomerili ženske, moški in mladi. Tekmovanje bo na vrtnariji Justa Kariža v Ul. Gravisi 16 s pričetkom ob 16.30. Praznik se bo nato nadaljeval pri sedežu društva v Ženjanu 46. Tu bodo delovali s hrano in pijačo dobro založeni kioski, oba večera pa bo tudi igral ansambel Lira in vabil na ples. Jutri ob 15. uri bo na sporedu razstava solat in hkrati ljudsko glasovanje za določitev najlepše med njimi. Nagrajevanje pridelovalcev naj lepših solat ter zmagovalcev tekmovanja v sajenju solate bo zvečer s pričetkom ob 21. uri. Omenimo naj, da so nagrade prispevali Kmečka zveza, Tržaška trgovinska zbornica, Pokrajina Trst ter nekateri slovenski denarni zavodi. Praznika solate se bo udeležilo tudi več uglednih gostov z obeh strani meje. Svojo pristnost so med drugimi napovedali predstavniki Tržaškega pokrajinskega kmetijskega nadzorniš-tva, Deželne opazovalnice za rastlinske bolezni, Kmečke zveze, Zadružne zveze Slovenije in Univerze v Ljubljani. Nekateri izmed teh se bodo danes poklonili žrtvam Rižarne. »Naš praznik ima več pomenov,« nam je povedal predsednik PD Kolonkovec Josip Stančič, ki smo ga našli s polnimi rokami dela med pripravami na prireditev. »Po eni strani je to priložnost, na kateri ocenimo delo naših vrtnarjev. Po drugi strani pa je to tudi praznik Slovencev, ki smo na Kolonkovcu doma. Spričo novih razlastitev, ki grozijo naši skupnosti, pa bo letošnji praznik tudi protestna manifestacija. Ne nazadnje pa bi želel, da bi letošnji praznik nudil tudi priložnost za to, da bi se Kolonkovčani z vrtnarji na čelu v večji meri strnili okrog našega društva.« Praznik in demonstracija Kolonkovec je še do nedavnega bil slovenska vas oziroma predmestje, katerega prebivalstvo se je v dobršni meri ukvarjalo s kmetijstvom, točneje z visoko specializiranim vrtnarstvom, ki je tržaško tržišče vsak dan oskrbovalo s svežimi pridelki. Svojo tradicionalno vlogo in podobo je začel resneje izgubljati v šestdesetih letih, ko je padel v železobetonski objem mestnega širjenja. Stanovanjske gradnje, širjenje pokopališča pri Sv. Ani in druge infrastrukture so Kolonkovča-nom odvzele dragocena kmetijska zemljišča. Kljub vsemu temu se je do danes na Kolonkovcu ohranilo nekaj pomembnih vrtnarij, ki so gospodarsko zdrave, zaposlujejo lepo število ljudi in predstavljajo zanimivo perspektivo V teh dneh so ponatisnili prospekt Tudi Rižarna pomnik strahot ki so se začele pred 50 leti (Arhivski posnetek) se jeVnr0r?m nacističnih čet na Poljsko ha voir,6® leti pričela druga svetov-^ Jna' Med spomeniki na strahote, ki jih je prinesla vojna vihra, je tudi Rižarna v Trstu. Kot znano,'so v njej nacistični okupatorji postavili uničevalno taborišče, od leta 1965 pa je Rižarna nacionalni spomenik. »Vedno je prav obuditi spomin na zločine, s katerimi se zna oskruniti človeštvo, še zlasti ob takšnih priložnostih, kot je 50-letnica začetka druge svetovne vojne,« je izjavila Grazia Bravar, ravnateljica tržaških mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev, med katere spada tudi Rižarna. »To zaradi pravičnosti, pa tudi iz vzgojnih razlogov,« je pristavila. Rižarno so obnovili leta 1970 pod vodstvom že pokojnega arhitekta Romana Boica. Vsako leto pritegne precejšnje število obiskovalcev (povprečno kakih 45 tisoč), ki si lahko ogledajo celico smrti, zaporne celice, tako imenovano »dvorano križev« in fotografsko zgodovinsko razstavo. Prav v teh dneh je muzejska uprava dala ponatisniti prospekt v italijanščini in slovenščini z zgodovinskimi in drugimi podatki o Rižarni. Objekt pri Sv. Soboti so zgradili leta 1913. Konec oktobra 1943 so ga nacisti začeli uporabljati kot koncentracijsko taborišče za bodoče deportiance v Nemčijo in kot skladišče za vojni plen. Peč Rižarne so uporabljali kot krematorij od aprila 1944 do aprila 1945. Računajo, da so tam sežgali kakih pet tisoč trupel. Sami nacisti so pred begom uničili peč in dimnik. Marsikateri aspekt te »industrije smrti« pa je še vedno premalo znan in pojasnjen, kot med drugim dokazuje tudi knjiga o procesu proti zločincem Rižarne, ki jo je lani izdala Vsedržavna zveza bivših političnih deportirancev (ANED) pri založbi Mondadori. V stanovanju sta imela 50 gr mamila Za zapahi dekle in fant ki sta razpečevala heroin Mario Bertok Manuela Zorzenon Tržaški karabinjerji so že dalj bili na sledi razpečevalcema mamil, ki sta tržaške narkomane zalagala s heroinom, torej z mamilom, ki je na tržaškem tržišču postalo dokaj redko. Po zasledovanju in skrivnem opazovanju so prejšnje dni zasačili in aretirali 37-letnega pristaniščnika Maria Bertoka, ki stanuje v Ulici Costalunga 49, in 21-letno prodajalko Manuelo Zorzenon iz Ul. dei Leo 14. Čeprav sta imela doslej čiste račune s pravico, sta bila oba znana možem postave prav v zvezi z razpečevanjem mamil. Mamilo sta preprodajala tako drugim razpečevalcem (karabinjerji izjavljajo, da so jih vse že identificirali) kot narkomanom. Mamilo sta razpečevala kar v Ulici dei Leo, v stanovanju Zorzeno-nove, kjer je Bertok večkrat tudi prespal. Kaže, da je prav on bil glavni dekletov dobavitelj. Med hišno preiskavo v Ul. dei Leo so karabinjerji zaplenili okrog 50 gramov heroina tipa »brown sugar« in 30 gramov snovi, ki jo pri pripravljanju posameznih doz razpečevalci pomešajo med mamilo. Običajno gre za kredo, včasih pa tudi za hudo nevarne strupe, kot je denimo arzen. Zaplenjeno mamilo je po oceni karabinjerjev vredno okrog 30 milijonov lir. V stanovanju Zorzenonove so zaplenili tudi nekaj že pripravljenih doz in pripomočke, ki služijo v ta namen. Da so doze čakale na kupce, priča med drugim tudi dejstvo, da je mamilo že bilo pomešano s polnili in da je bilo zavito v aluminijasto folijo. Oba razpečevalca so karabinjerji pospremili v koronejski zapor, v teku pa je še preiskava za ugotavljanje istovetnosti njunega glavnega dobavitelja, se pravi razpečevalca na debelo, ki po vsej verjetnosti ni Tržačan. Načrt Dežele za prizadete Prvj V °kviru i Venih i J1 sklep Gl6(jRereče probleme handikapiranih državljan ^r^-vrru socio-zdravstvenega načrta je deželni odbor odobril včeraj načrt o SPrejetj 6 in socialnih centrih za hudo ter posebno hudo prizadete osebe. Rekatejp leP bo omogočil pristojnim ustanovam, da v doglednem času rešijo 6 na potrebo po zdravstvenih storitvah, jih načrt ločuje v dve skupini: v ^orajg Prizadete osebe, ki imajo predvsem zdravstvene probleme in bi torej ^°^rebna atlovati blizu bolnišnic, v drugi pa so preostale, za katere je v prvi vrsti Kot idealizacija in rehabilitacija. vacije tgjj Poudarila odbornica Lambertijeva, teži načrt k premeščanju emargi-t> ■Vseb pri ^olnikov. Zato je še posebna skrb namenjena pomoči na domu, tako se Wl2adetg jIrierlh, kjer je to mogoče, prepreči travmatične posledice, ki jih za Uia ločitev od družinskega kroga in domačega okolja. Zamenjave v vrstah karabinjerjev S krajšo slovesnostjo se je poveljstvo tržaških karabinjerjev včeraj poslovilo od treh svojih vodilnih predstavnikov, ki odhajajo na nova službena mesta. Podpolkovnik Massimo Aiadanza se je tako poslovil od podpolkovnika Silvia Omizzola, majorja Micheleja Ladislaa in majorja Alessandra Bassa. Omizzolo, ki je bil v Trstu pet let in je vodil operativni oddelek karabinjerjev, bo odslej vodil karabinjerje v Bellunu. Major Ladislao je bil v našem mestu tri leta, njegovo novo delovno mesto pa bo v Palermu, kjer bo vodil operativni oddelek, major Basso v Trst je prispel pred dvema letoma pa bo odslej delal v Rimu, kjer bo načelnik letečega oddelka karabinjerjev. Vodja oddelka Iadanza je napovedal, da bodo prazna delovna mesta kmalu zaupali dvema kapetanoma in poročniku, ki se že pripravljajo na novo službo v Trstu. tudi za mlade. Žal pa so se zdaj tudi nad njimi pojavili črni oblaki, in to kljub temu da je tržaška občinska uprava po številnih gradbenih posegih pred leti vendarle sprejela zahtevo krajevnih kmetovalcev in njihove stanovske organizacije ter v svojem novem regulacijskem načrtu preostale obdelane in obdelovalne površine na tem področju namenila kmetijstvu. Kot kaže, bodo vsak čas stekla dela za poštni center, ki bo neposredno prizadel predvsem kmetijo Marčela Debelisa. Center bodo zgradili v brk sedanji kmetijski namembnosti prizadetih zemljišč, in sicer na osnovi odloka ministrstva za pošte, ki dejansko krajevni skupnosti in samim krajevnim upraviteljem odvzema možnost, da bi načrt primerno vsestransko pretresli. Kot kaže, pa je ta le prvi od vrste novih udarcev, ki bi lahko bili resnično usodni za preživetje Kolon-kovca, kakršnega smo do danes poznali. Tako se že govori o možnosti, da bi na tem območju gradili veliko tržnico za sadje in zelenjavo, pa mogoče tudi večnamenski športni center. Res je, da so to za zdaj le predlogi, a zanje se zelo ogrevajo nekatere vplivne družbene in politične sile. Da bi izrazili voljo po ohranitvi svoje narodnostne, kulturne in gospodarske dediščine ter da bi opozorili na probleme, s katerimi se pri tem spopadajo, so Kolonkovčani pod okriljem svojega prosvetnega društva pred 11 leti začeli prirejati Praznik solate. Letos se bodo na njem tudi že desetič pomerili v sajenju te značilne povrtnine. Toda letošnji praznik hoče seveda še posebej opozoriti na nove hude nevarnosti, ki grozijo Kolonkovcu. Zato so tudi vabljeni vsi, ki jim je do ohranitve slovenske in kmetijske podobe tega kraja, da se praznika udeležijo. EDI BUKAVEC tajnik Kmečke zveze pismo uredništvu Popravek Cenjeno uredništvo! Prosim za popravek v zvezi s člankom o trgatvi, ki ga je Primorski dnevnik objavil 1. t. m. V telefonskem pogovoru, ki sem ga imel z avtorjem članka, je očitno prišlo do nesporazuma. Nisem namreč izjavil, da tržaški vinogradniki ne razpolagamo z »res zadovoljivo strokovno službo«, kot piše v članku. Med drugim sem član vinogradniške komisije Kmečke zveze in mislim, da ta komisija dobro opravlja svojo nalogo pri strokovnem svetovanju vinogradnikov. ZORAN PAROVEL rri J* rri v v Tudi Tržačan na svetovnih igrah v Singapuru Namenjene so bolnikom s presajenimi organi Tržačan Fabio Vindigni, prvi bolnik iz naše dežele, ki so mu presadili jetra, se bo v Singapuru udeležil sedmih svetovnih iger za bolnike s presajenimi organi. Vindigni bo tekmoval v kolesarski vožnji, delno pa mu bo kril stroške Sklad za proučevanje bolezni na jetrih. Kot poudarja tržaška sekcija omenjenega sklada, je Vindignijeva udeležba na igrah pomembna zlasti s psihološkega vidika. Bolnikom, ki čakajo na presaditev organov, naj bi namreč vlila novega poguma. Evgen Dobrim praznuje danes šestdeseti življenjski jubilej Evgen Dobrila, tržaški šolnik in zavzet manjšinski družbeni delavec, praznuje danes svojo šestdesetletnico. Spričo mladostnega izgleda bi skoraj ne verjeli, da se mu jih je nabralo toliko, morda tudi zato, ker ga vidimo vedno aktivnega, delavnega, prisotnega povsod, kjer se dogaja kaj našega, za našo narodnostno skupnost pomembnega in veljavnega. Naš jubilant je prišel v Trst kot otrok iz rodnih Hrpelj, kjer se je rodil 2. septembra 1929. Njegov oče je bil namreč v Trstu tramvajski sprevodnik in amaterski godbenik. V Trstu je Evgen opravil pet razredov italijanske osnovne šole, štiri razrede srednje šole na italijanskem učiteljišču, v letih 1945-46 je obiskoval drugi razred slovenske realne gimnazije v Trstu, v šolskem letu 1946-47 drugi razred slovenskega učiteljišča v Tolminu, v naslednjem šolskem letu pa je po opravljenem prestopnem izpitu z letnikom 1948-49 končal učiteljišče v Trstu z maturo. V letih 1965-66 je obiskoval višjo pedagoško šolo v Ljubljani in leta 1967 dobil natečaj za stalno službeno mesto na naših osnovnih šolah. Poučevati pa je seveda začel že mnogo prej, takoj po opravljeni učiteljski maturi in je vse do predčasne upokojitve (iz zdravstvenih razlogov leta 1980) poučeval na osnovnih šolah v Štramarju, na Škofijah, v Mačkoljah, Ricmanjih, pri Sv. Jakobu in Domju, v šolskem letu 1973-74 pa je bil poverjeni didaktični ravnatelj pri Sv. Ivanu. Tisti, ki so bili njegovi učenci vedo, da je bil vzoren, zahteven, a tudi razumevajoč vzgojitelj, ki je svojim učencem znal poleg znanja posredovati tudi ljubezen do slovenskega jezika in kulture, jim znal vcepiti toliko potrebno narodno zavest. Sicer pa vsega tega ni počel samo kot šolnik, marveč tudi s svojo izvenpedagoško družbeno dejavnostjo. Bil je namreč med pobudniki in po ustanovitvi predsednik društva slovenskih šolnikov Sloga od njegove ustanovitve 1. 1953 do spojitve s sindikalnim strokovnim združenjem slovenskih šolnikov na STP še v istem letu, ko je tudi nastal Sindikat slovenskih šolnikov na STO. V tej novi organizaciji je bil podpredsednik in v zadnjem poslovnem letu predsednik. Ko pa so leta 1956 bile dogovorno razpuščene vse tri dotedanje sindikalne organizacije slovenskih šolnikov in je bil namesto njih ustanovljen Sindikat slovenske šole v Trstu, je bil Evgen Dobrila v njem do leta 1969 odbornik in eno leto glavni tajnik. Jubilant Dobrila se je ves čas in se še ukvarja tudi s publicistiko, strokovno in poljudno. Objavljal je članke sindikalne vsebine v tiskanem glasilu Sloga, ki ga je v letih 1953-55 izdajal Sindikat slovenskih šolnikov na STO, več let je urejal ciklostilirani Sindikalni vestnik Sindikata slovenske šole v Trstu, številne članke predvsem s šolsko tematiko pa je objavljal tudi v Primorskem dnevniku in v tedniku Gospodarstvo. Napisal je več sestavkov za _________gledališča_____________ MIRAMARSKI PARK -LUČI IN ZVOKI Danes, 2. septembra, zadnja predstava »Luči in zvoki«, ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini. kino ARISTON - 21.00 Compagni di scuola, r. Carlo Verdone. EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Poliziotto a guattro zampe, kom., i. J. Belushi. EXCELSIOR AZZURRA - 18.45, 21.45 La vedova non veste di nero, □ LJUDSKI VRT - 21.00 Un grido nella notte. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 La settima profezia, srh. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Chi e Har-ry Crumb?, kom. NAZIONALE III - 15.45, 22.10 A un pas-so dalVinferno. NAZIONALE IV - Cioccolato bollente, kom., i. Vanessa Redgrave. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Scuola di polizia 6, kom. MIGNON - 17.00 22.15 La časa 4, srh., □ EDEN - 15.45, 22.00 Moana Pozzi, una calda femmina da letto, pom., □ □ VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil. CAPITOL - 16.30, 22.00 In fuga per tre. LUMIERE FIGE - 16.00, 22.10 Le relazio-ni pericolose, dram., □ ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Le calde liceali, porn., Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razna obvestila Slovenski lovski pevski zbor FJK Doberdob obvešča vse pevce, da bo prva vaja v letošnji sezoni v sredo, 6. septembra, ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu. rubriko Radio za šole, dragoceno je tudi njegovo že več kot petnajstletno sodelovanje z mladinsko revijo Galeb, v kateri skrbi za barvno prilogo, posvečeno našim krajem, dogodkom in ljudem. Nadalje je sodeloval pri sestavljanju pomožnih učnih knjig Naša pot (1963) in Okno v svet (1974) za 3., 4. in 5. razred slovenskih osnovnih šol in sestavil učbenik za slovnico, računstvo in geometrijo. Na prosvetnem področju v širšem smislu je bil Evgen Dobrila med pobudniki in po ustanovitvi predsednik pevskega zbora Magdalenski slavček (1951), leta 1972 pa je bil v pripravljalnem odboru za ustanovitev Tržaškega partizanskega pevskega zbora, v katerem je nekaj časa tudi pel. Zadnja štiri leta je jubilant podpred-senik Društva slovenskih upokojencev, v katerem se odlikuje s svojimi organizacijskimi sposobnostmi in iniciativnostjo, že skoraj tri leta pa opravlja še eno zahtevno dolžnost: je namreč predstavnik Kmečke zveze v pokrajinskem odboru INPS, ki se ukvarja s preučevanjem pritožb na pokojninske vloge. To delo ga zaposluje štiri dni na teden. Sicer pa kljub tolikšni angažiranosti najde Evgen čas tudi za svoj hobi, vrtnarjenje na rodni domačiji v Hrpeljah, pa seveda čas za svoje vnučke, ki so mu v največje veselje. Ko smo ga po telefonu iztaknili prav v Hrpeljah in ga ob čestitkah k jubileju pobarali še o njegovih željah in pričakovanjih zase in za našo skupnost, si je želel predvsem zdravja in zadovoljstva v družinskem krogu, potem pa na prvem mestu več strpnosti v matični Sloveniji in Jugoslaviji, kjer se dogajajo stvari, za katere nismo nikoli mislili, da bi lahko prišlo do njih in katerih posledice boleče občutimo tudi kot Slovenci v zamejstvu. Da bi se mu izpolnile te želje in pričakovanja in da bi ga leta pred njim še dolgo ohranila zdravega, delovnega in zavzetega, mu iskreno želimo tudi kot zvestemu naročniku in bralcu Primorskega dnevnika. JOŽE KOREN koncerti GOETHE INSTITUT Mednarodna poletna šola za mlade violiniste - Čedad priredi danes, 2. t. m., ob 20.30 koncert udeležencev tečaja v gledališču Ristori v Čedadu. Na sporedu bo glasbena pravljica »Nekaj, česar še ni bilo« in izvedba »Happy suite« Viktorja Fortina, ki jo bo vodil avtor sam. GLASBENI SPREHODI V ponedeljek, 4. t. m., ob 12. uri bo v dvorani Granzotto na sedežu ANSE (Ul. Čampo Marzio 10) dirigent Severine Zannerini predstavil koledar pete priredbe GLASBENIH SPREHODOV PO MI-RAMARSKEM PARKU, ki jih je organizirala Opera Giocosa, Furlanije-Julijske krajine. ANSAMBEL AVSENIK Jutri, 3. t. m., ob 20. uri bo na prireditvenem prostoru ŠD Sokol v Nabrežini koncert znamenitega ansambla Bratov Avsenik. KULTURNI KROŽEK MARITAIN Jutri, 3. t. m., ob 21. uri za zadnje srečanje v okviru ciklusa »La sera del di di festa« bo v cerkvi Sv. Silvestra koncert mladinskega zbora CLAROT. Sledil bo intermezzo, ki ga bosta podala Gabri-ella Mauro in Riccardo Battilana. Večer bo zaključil TEATRO INCONTRO s predstavo CERA TANTA GENTE AL CASTELLO. CAPPELLA CIVICA Jutri, 3. t. m., ob 18.30 bo v stolnici pri Sv. Justu v okviru pobude »Giovani musicisti in cattedrale« koncert. Nastopata RIEKO KATSUMATA (mezzosopran) in ALESSANDRO BOJKOW (orgle). razne prireditve Proseška župnija vabi na PRAZNIK MATERE BOŽJE, ki bo jutri, 3. septembra, ob 16. uri s slovesno sveto mašo in nato procesijo s kipom Fatimske matere božje. Vabljeni vsi, posebno pa otroci, dekleta v belih oblekah ter narodne noše. SKD IGO GRUDEN in ARS NOVA vabita na KONCERT ANSAMBLA AVSENIK jutri, 3. septembra, ob 20. uri na športnem igrišču Sokol v Nabrežini. Deloval bo tudi dobro založen kiosk. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v občinski telovadnici v Nabrežini. čestitke Danes praznujeta 25. obletnico poroke IRMA in MILKO ŠKABAR. Da bi praznovala še mnogo takih dni v zdravju in veselju so želje sestre Verice z družino. Danes praznujeta v Repnu 25. obletnico poroke IRMA in MILKO ŠKABAR. Še mnogo zdravih in srečnih skupnih let jima želijo prijatelji. Danes praznujeta srebrno poroko IRMA in EMIL ŠKABAR. Da bi v zdravju in zadovoljstvu dočakala še zlato jima iz srca želita družini Milič in Buz-zai. razstave V palači Costanzi bo do 5. septembra na ogled razstava štirih avstrijskih umetnikov pod naslovom »IV Dimensione«. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20 bo danes, 2. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave olj in keramike LUIGIJA TAMBURINIJA. V razstavni dvorani letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja salzburški-umetnik Gunther Schatzdorfer. Urnik razstave: ob delavnikih od 9. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V Občinski galeriji bo v torek, 5. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave SILVE FONDA. šolske vesti Glasbena matica obvešča, da se vrši vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1989/90 do vključno 11. septembra na šoli v Trstu, Ul. R. Manna 29, tel. 418605. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 2. septembra 1989 MILIJEVA Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.42 - Dolžina dneva 13.15 - Luna vzide ob 8.39 in zatone ob 20.14. Jutri, NEDELJA, 3. septembra 1989 LEPA PLIMOVANJE DANES: ob 5.01 najnižje -49 cm, ob 11.25 najvišje 49 cm, ob 17.34 naj nižje -36 cm, ob 23.21 najvišje 32 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,6 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Giulia Deperis, Jean Louis Agbedjro, Cesare Sciarelli, Giulia Mari, Francesca Cantarini, Francesco Scodellaro, Alessio Cavicchioli, Jana Zupančič. UMRLI SO: 56-letni Dalibor Vulic, 76-letni Antonio Castellana, 95-letna Anna Bruzzese vd. Giordano, 73-letni Aldo Pennestre, 69-letni Emerigo Turel, 84-let-na Ines Di Sott vd. Gerin, 88-letna Gio-vanna Roic, 84-letna Ida Peschier, 84-let-ni Gaetano Azzelini, 52-letni Giuseppe Cattarossi, 79-letna Angela Scher. OKLICI: v pričakovanju zaposlitve Sergio Fragiacomo in prodajalka Anna Maria Belvedere, uradnik Massimiliano Sechi in prodajalka Elena Marsiglia, uradnik Paolo Apollinari in uradnica Sylvia Maria Gigelseder, naravoslovni vodič Umberto Chalvien in naravoslovna vodička Gianna Visintin, fotograf Sergio Riccobon in strežnica v jaslih Ersilia Possega, inštalater Libero Moderc in es-tetistka Antonella Calboli, zastopnik Franco Maranzina in kuharica Anna Al-fieri, šolski uslužbenec Francesco Di Blasi in uradnica Aurora Accurso, agent javne varnosti Giuseppe Mendozza in agentka javne varnosti Isabella Rasiglio Ri-bando, karabinjerski podčastnik Gian-carlo Guidi in uradnica Marina Mezzogori, šofer Paolo Visintin in uradnica Alessandra Salvagno, pomorski finančnik Fernando Falconieri in gospodinja Maria Rita Fisotti, finančni stražnik Aniello Rumma in delavka Paola Messi-na, avtoprevoznik Francesco Torino in gospodinja Luciana Del Monte, elektrikar Alessandro Novello in prodajalka Antonella Petaros, trgovec Rodolfo Bassa in tiskarka Nivea Ginepri, uradnik Mas-simo Perossa in frizerka Giuliana D’An-gelo, astronom Levent Denizman in hišna pomočnica Patrizia Turio, cevar Giordano Gerin in bolničarka Eugenia Kočevar, polagalec ploščic Carlo Adige in es-tetistka Giovanna Dentamaro, zastopnik Duilio Castiglione in uradnica Martina Sau, avtoprevoznik Tiziano Ramon in socialna delavka Anna Maria Monte, raziskovalec Rinaldo Colombo in uradnica Ivana Lorencova. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. avgusta, do sobote, 2. septembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, MILJE, Lungomare Venezia 3. PROSEK, (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za nujne primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE - Lungomare Venezia 3. PROSEK, (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE, Lungomare Venezia 3. PROSEK, (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za nujne primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Park Finžgarjevega doma na Opčinah DRAGA 89 Danes ob 16. uri Dr. Stane Bah: PROBLEMI IN REŠITVE V MULTIKULTURNIH DRUŽBAH Danes praznujeta 25 let poroke IRMA in MILKO ŠKABAR. Ob srebrnem jubileju jima iskreno čestita brat Ninko. V družbo Abrahama stopa danes gospa LEA DRNOVŠČEK. Vsega dobrega, posebno zdravja, ji voščijo Sil-ko, Marija, Stojan, Suzana in Vasja. Ob 10. obletnici poroke SUZANE in STOJANA KRIŽMANČIČA želimo zdravja in sreče v nadaljnjem življenju Silko, Marija in nono Srečko. BRUNO v Mačkoljah 60 let slavi. Še mnogo sreče in zdravja mu želimo vsi. Žena Marta ter Manuela in David z družinama Kot izgleda je šlo vse po sreči SANDRA in BORIS bosta spala v skupni vreči. Naj dobre volje bo obilo, naj ljubezen bo zdravilo, to iskreno je voščilo. Odbor KD Rdeča zvezda Miks in Krne želita BORISU BRIVCU in SANDRI KRNELOVI vse najboljše na skupni življenjski poti. Predsednik BORIS bo danes vzel ža življenjsko tajnico SANDRO Veliko skupnih poslov jima vošči Glasbena zadruga Ars nova Poročila. Poročila se bosta danes BORIS in SANDRA Da bi se čimprej razporočila, jima želijo KARST BROTHERS. Slišali ste razporočila. Danes se poročita ALEKSANDRA MILIČ in BORIS DEVETAK Iskreno jima čestita sekcija KPI J. Pegan iz občine Zgonik Danes slavi svoj 50. rojstni dan naša draga mama in žena ANAMARIJA Še na mnoga leta ji želita sin Franko in mož Bruno izleti Državni poklicni zavod J. Stefan prireja za srednješolce 10., 11. in 12. septembra TRIDNEVNI IZLET na Triglavsko pogorje z vzponom na Triglav ter za manjšo skupino vzpon na Škrlatico. Vpisovanje se vrši v tajništvu šole (Ul. S. Cilino 16) do vključno ponedeljka, 4. septembra. Kmečka zveza organizira v soboto, 9. septembra TRADICIONALNI VSAKOLETNI IZLET v Savinjsko in Logarsko dolino. Cena izleta 40.000 lir. Vabimo člane, ki se želijo udeležiti izleta naj to sporočijo uradu naše zveze v Ul. Cicero-ne 8/b, tel. 362941. Planinsko društvo Postojna priredi jutri, 3. t. m. tradicionalni, letos že 15. pohod 100 DRUŽIN NA NANOS, ki se ga vsako leto udeleži veliko zamejskih Slovencev. Odhod iz Razdrtega ob 6. uri. Kulturni program bo pri Vojkovi koči ob 11. uri. Skupina godcev Glas harmonike iskreno čestita svojemu godcu DAVIDU DANIELIJU za ponovni in zasluženi uspeh v njegovi kategoriji za svetovnega prvaka. V cerkvici sv. Antona v Jamljah si danes obljubita večno zvestobo STA-NO in LUCIANA. Da bi vajina skupna pot bila vedno posuta s cvetjem vama želijo mama, oče, sestra Bogomila z možem Markom, stric Alojz in soseda Bazilka. Pri Domju praznuje svoj 50. rojstni dan teta ANAMARIJA. Ob tem lepem jubileju ji toplo čestita nečakinja Manuela z možem Maurom in malim Michaelom. Danes praznuje najin dragi nono EVGEN svoj 60. rojstni dan. Še mnogo zdravih in srečnih let mu iz srca želiva njegova mala Radha in Matej. mali oglasi OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju. PRODAM opel kadett GSI 2000, letnik 1987, 50.000 km, v zelo dobrem stanju. Za informacije klicati po 19. uri na št. 228174. PRODAM renault 4, letnik 1983 v dobrem stanju. Tel. (040)251063. PRODAM vikend hišo v gozdu Martuljku. Tel. na št. (040)44260 ob večernih urah. PRODAM trgovino sadja in zelenjave, zagotovljeno delo in zaslužek. Tel. 822460. PRODAM štiri nova kompletna okna iz macesnovega lesa, zaradi zgrešenih velikosti. Tel. na št. 281280. PRODAM knjige za 4. in 5. letnik DTTZ Žiga Zois. Tel. 811673. PRODAM hidravlično stiskalnico, frezo in vespo 50. Tel. 231854. UGODNO PRODAM po polovični ceni, nov nerabljen umivalnik, ovalne oblike, shampagne barve, ki meri 57 cm za 43 cm. Tel. 51853. SLAŠČIČARNA na Krasu zaposli gospo, staro največ 29 let, kot pomočnico v laboratoriju. Tel. 213055« MLADENIČ, ki se želi vplejati v slaščičarsko stroko naj tel. na št. 213055. 15-LETNI fant išče zaposlitev kot vajenec za mehanika. Tel. 200820. DVE STARI žepni uri znamke IWC prodam. Tel. 226618. SLOVENSKA ORGANIZACIJA sprejme v službo uradnika za računalniško vodenje knjigovodstva in plač. Tel. na št-(0481)32844 v uradnih urah. AMERICAN Strattforthire Terrier - inteligentni psi, navezani za ljudi, primerni za stanovanje. Paritvena kombinacija dveh najboljših linij v Evropi Hage' le in Sindacamp, starši mladičev direktni potomci svetovnih prvakov. Ugod' na cena in mogoča brezplačna dostava-Tel. (003861)453001 od 15. do 19. ure. FIAT 650 E, tovorni, dobro ohranjen, zaradi upokojitve prodam. Informacij6 po tel. (061)312686. MARLJIV in natančen Novogoričan, mlajših srednjih let, zaveden Slovenec-visokoizobražen, dober poznavale6 manjšinske stvarnosti, išče kakršnok°i delo znotraj gospodarskih, kulturnih ali šolskih struktur slovenske manjšin._ v Italiji. Osebni moto: službo kot eksi stenčno nujo združiti s konkretni služenjem slovenstvu. Te (003865)53352 (Nova Gorica). IŠČEM sovlagatelja za skupno naložb0 gostinsko ali pekarsko obrt ob italijan ski meji. Garancija vloženega kapi1® _ zagotovljena po hipotekarnem sis mu. Pismene ponudbe poslati na Up^ vo Primorskega dnevnika v Gorici, 24. maja 1, 34170 Gorica, pod s«1 "Mešana družba". menjalnica 1. 9. 1989J TUJE VALUTE FIXING MII.AN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BA?rKS°TC Ameriški dolar . 1413,500 1405.— Japonski jen 9,722 9,5° s> 194-/ 2,;s Nemška marka . 717,000 715.— Švicarski frank 830,550 Francoski frank 212,600 211.— Avstrijski šiling 101,832 Holandski florint ... 636,260 633.— Norveška krona 197,200 Belgijski frank 34,280 34.— Švedska krona 213,000 Funt šterling .. 2211,500 2190,— Portugalski eskudo . 8,585 11,2° Irski šterling .. 1913,600 1900. Španska peseta 11,466 •"$5 Danska krona . 184,620 182,— Avstralski dolar 1075,20 Grška drahma. 8,338 8,— Jugoslov. dinar — Kanadski dolar 1196,500 1170,— ECU 1489,150 BURLESKA Prejšnjo soboto me je obiskal Janez, s katerim se nisva videla dobrih dvajset let. Tedaj je kot petnajstletnik odšel s starši v Anglijo za nekaj let, ki pa so se podaljšala v dve desetletji- »Hallo, dear friend,« me je pozdravil, »se me še spomniš?« Prav krepko sem začel brskati po spominu, ko pa mi je omenil nekaj briljantnih pubertetniških potegavščin in neumnosti, ki sva si jih privoščila pred dobrimi dvajsetimi leti, sem se udaril po čelu: »Oh, seveda, nekdanji sosed Janez!« »Prav rad slišim svoje staro ime, veš, zdaj me kličejo John. Oženjen sem z Angležinjo, imam tri otroke, delam pri filmskem podjetju kot scenarist, živim dobro, prav nič mi ne manjka...« Sam sem se pohvalil z ženo in hčerko, o tem, da mi prav nič ne manjka, pa se nisem mogel, zato sem to povedal drugače: »Tudi pri nas imamo vsega zadosti! Do se-mle!« In sem z zravnano dlanjo pokazal nad glavo. Povabil sem ga na izlet proti morju, pa me je prekinil: »Kar dovolj morja imam za letos. Štirinajst dni sem bil na nekakšnem strokovnem seminarju ob obali in mislim da sem skoz in skoz prepojen z alkoholom. Ja, pri vas aa pa znate kronati... No, rad bi spoznal vsakdanje življenje tu pri vas, zato bi bil zelo zadovoljen, če kakšen teden preživim pri tebi. Ne pusti se motiti, živi tako, kot da me ni poleg. Veš, o življenju tu bi rad napisal krajši scenarij za dokumentarno oddajo ali krajši filmček in bi mi prav ugajalo, da se mi ne posvečaš kot kakšnemu častnemu gostu!« Kot vsak pošten Slovenec sem skoraj vsako popoldne zaposlen, kajti preživeti je treba. Prvi dan sem hotel kupiti betonske robnike za ureditev vrta in z Janezom sva se odpeljala k znani firmi z gradbenim materialom. Seveda jih nisva kupila, saj višina robnika ni bila taka, kot sem jo želel in kot so mi dopoldne povedali po telefonu. Zehajoči prodajalec me je podučil, da so povedali pravo dimenzijo in da moj meter »narobe nese« in »da naj neham težiti«. Janez oziroma John je nad prodajalcem debelo zijal, jaz pa sem zahteval šefa. Ta je povedal, da se že na oko vidi, da sem »izrazito težka stranka«, potem pa nama je obrnil hrbet. »Nezaslišano, kakšna nesramnost,« je komentiral Janez. »Pa kaj v tej trgovini res storijo vse, da spravijo kupca v slabo voljo oziroma v odločitev, da pri njih ne bo več kupoval?!« »Predolgo si že v Angliji, dragi Janez,« sem mu razjasnil, »veš, to je poseben način samoupravnega obnašanja, ki ga ti najbrž še dolgo ne boš mogel razumeti!« O tem posebnem načinu si je lahko ustvaril jasno sliko že naslednji dan, ko je dopoldne namesto mene telefoniral različnim trgovinam z gradbenim materialom. Kaj je izvedel? Da naj pride kar pogledat, ker informacij po telefonu ne dajejo,- ali samo sprašuje ali misli betonske robnike tudi kupiti; največkrat pa so ga na hitro odpravili z rafalom komaj razločnih besed, ki jim je sledil »klik« brez pozdrava. Ko sem se vrnil iz službe, mi je kljub temu veselo poročal: »V neki firmi sem odkril robnike, natanko takšne, kot jih potrebuješ in, pomisli, za pol nižjo ceno kot drugje!« Drugo jutro sva se navsezgodaj odpeljala tja, resda nekaj deset kilometrov izven mesta, a polovična cena je mamljiva reč. Prav zadovoljno sem se oblizoval, ko je trgovka začela Jože Petelin pisati račun, a sem kmalu zardel kot ris, ko je kriknila: »Pa saj to ne more biti res! Robniki so se danes podražili za natanko, počakajte, da izračunam, oooooo, za stopetdeset procentov!« Molče sva se obrnila in odšla. »Pa saj to res ne more biti res,« je zamomljal Janez, »to je znanstvena fantastika!« Nesrečne robnike sva kupila šele naslednji dan, seveda drugje, še prej pa sva morala v banki dvigniti slabih pet kilogramov potiskanega papirja, ki se mu reče bankovci po 5000 dinarjev. Blagajničarka je sicer imela potiskane monete z višjo številko, a te so bile rezervirane za stalno stranko, ki je bila na vrsti za menoj. Janez je doživel še kup reči, ob katerih se je križal, čeprav trdi, da je zagrizen ateist: v prodajalni avtomobilov niso imeli prospektov, pa tudi razstavljenih modelov ne (kot da prodajajo lizike, ne pa štirikolesneže, za katere mora naš občan odšteti po dveletni plači in več), v trgovinah mu niso vračali drobiža, v bifejih so mu točili pod mero, skratka doživel je cel kup stvari, ki jih v Angliji ni vajen. Čez pol leta mi je pisal iz Londona: »Namesto scenarija za dokumentarno oddajo sem iz dogodkov, ki sem jih doživel pri vas, napisal scenarij za burlesko. Na anonimnem natečaju sem dobil prvo nagrado in žirija je v obrazložitvi zapisala: Med prispelimi je nagrajeni tekst brez konkurence. Nekateri pegi sicer v najboljšem smislu spominjajo na Chaplina v njegovih najboljših filmih, večina pa je originalno sijajnih, iskrivih in neponovljivih domislic! Avtor ima neverjetno domišljijo, ki presega vse meje možnega. Njegova imaginacija absurda se s tem scenarijem prebija v sam svetovni vrh.« /Ti Tedenski pregovor: 't Poročimo se z eno žensko, ljubimo drugo, v bistvu pa ljubimo sebe. (francoski) Spominski datumi: □ Pred 120 leti: 2. 9. 1869 je bilo ustanovljeno v Gorici politično društvo Soča. □ Pred 45 leti: 2. 9. 1944 so bile v Reziji volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore. □ Pred 45 leti: od 4. do 6. 9. 1944 je bil v Črnomlju 2. zbor aktivistov OF. Udeležilo se ga je 600 delegatov iz vse Slovenije. □ Pred 120 leti: 5. 9. 1869 je začela izhajati glasilo Slavljanskega društva -Jadranska Zarja. □ Pred 105 leti: 8. 9. 1884 je bila ustanovljena Okrajna kmetijska zadruga v Dolini. □ Pred 100 leti: 8. 9. 1889 je bilo ustanovljeno v Rojanu Pevsko društvo Zarja. Osebnosti: □ 2. 9. 1929 se je v Herpeljah rodil učitelj in prosvetni delavec Evgen Dobrila. □ 2. 9. 1964 je v Ljubljani umrl pisatelj Jože Pahor, ki se je rodil v Sežani ke 20. 2. 1888. □ 6. 9. 1949 je v Trstu umrl odvetnik in društevni delavec Maks Jerič, ki se je rodil na Opčinah 6. 9. 1885. A poletne prireditve____________________________________ LIGNANO Arena Alpe-Adria Nocoj, 2. 9., ob 21. uri: Nočna magija - nastopa šest spretnih čarovnikov. V ponedeljek, 4. 9., ob 21. uri: risani filmi za otroke (ponovitvi 8. in 15. 9.). V torek, 5. 9., ob 21. uri: večer bluesa s skupino Latitala Blues Band. V sredo, 6. 9., ob 21. uri: jazz koncert orkestra Group Macedo-nia Funky. GORICA Goriški grad V sredo, 6. 9., ob 20.30: koncert ansambla Šank Rock iz Titovega Velenja. NOVA GORICA Ploščad Kulturnega doma V petek, 8. 9., ob 20.30: gledališka predstava Mandragola (Nic-colo Machiavelli), rež. Georgij Paro. LAŠKO Grad Tabor V petek, 8. 9., ob 20.30: v okviru Grajskih koncertov nastopa Slovenski kvintet trobil - trobentarja Anton Grčar in Stanko Arnold, hornist Viljem Trampuš, pozavnist Boris Šinigoj in tubist Darko Rošker (Farnaby, Bach, Holmes, Rathburn, Joplin, Haendel, Horowitz, McPeck, Howarth). Ljubljana 37. mednarodni poletni festival V POLETNEM GLEDALIŠČU nocoj, 2. 9., ob 21.30: nastopa češkoslovaško eksperimentalno gledališče Imaginativ. V KRIŽANKAH v nedeljo, 3. 9., ob 20. uri: večer šansonov Arse-na Dediča. V KRIŽANKAH v torek, 5. 8., ob 20.30: gledališka predstava Maraton (Claude Confortes), rež. Zvone Šedlbauer, igrajo Slavko Cerjak, Janez Hočevar-Rifle, Branko Šturbej, poje Marjetka Falk, glasba Moj mira Sepeta. V POLETNEM GLEDALIŠČU v četrtek, 7. 9., ob 20.30: večer ljudskih plesov jugoslovanskih narodov in narodnosti s folklornim unsamblom Shota iz Prištine. V VITEŠKI DVORANI v petek, 15. 9., ob 18. uri: gledališka Predstava Sneguljčica, nastopa Teatro del Carretto iz Lucce. V MGL v soboto, 16. 9., ob 20. uri: gledališka predstava Iliada, uastopa Teatro del Čarretto iz Lucce. * Festivalska blagajna (na Trgu francosek revolucije 1, 61000 Mubljana) je odprta eno uro pred predstavo. Za informacije tel. (°61) 221948. VIPOLŽE Nocoj, 2. 9., ob 20.30: Boogie iz Kranja. ZELENI GAJ Nocoj, 2. 9., ob 20.30: Zelengajski žur - Šank Rock, Agropop, Ne joči Peter, Atomsko sklonište, Banana Band in Mary Rose. BUKOVICA V nedeljo, 3. 9., ob 20.30: Banana Band iz Sežane. VOJŠČICA V nedeljo, 3. 9., ob 20.30: Šank Rock iz Titovega Velenja. OZELJAN V petek, 8. 9., ob 20.30: Šank Rock iz Titovega Velenja. ŠTANJEL V petek, 8. 9., ob 20.30: Nova pot iz Nove Gorice. NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije: ŠKOFIJE BAZOVICA LAZARET PESEK Prehodi druge kategorije: REPEN, ŠEMPOLAJ, SOCERB OREH MAČKOLJE KOROŠCI, ČAMPORE FERNETIČI - od 7. do 20. ure - od 6. do 21. ure - od 7. do 21. ure - od 8. do 19. ure Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej): BOTAČ GROČANA A in B MAVHINJE DRAGA GROPADA CEREJ NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije: VRTOJBA RDEČA HIŠA Prehodi druge kategorije: MIRNIK-GOLOBRDO JENKOVO-NEBLO PLEŠIVO ČAST. VERSA-VIPOLŽE ŠTEVERJAN-HUM SOLKAN UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA RAFUT-PRISTAVA - od 7. do 19. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 19. ure - od 7. do 20. ure - od 6. do 19. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 19. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 20. ure - od 7. do 19. ure - od 7. do 18. ure ob nedeljah in praznikih zaprto ŠEMPETER - od 7. od 20. ure MIREN - od 7. do 19. ure DEVETAKI-LOKVICA - od 8. do 19. ure cb sobotah odpirajo ob 7. uri JAMLJE-KLARIČI Prehodi za dvolastnike: ŠKRLJEVO CEGLO-MEDANA V KLANCU-VALERIŠČE PODSABOTIN ŠTMAVER SOLKAN 2-POLJE PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO - od 7. do 20. ure - z obvestilom 48 ur prej - od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. do 18. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - z obvestilom 48 ur prej - od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - z obvestilom 48 ur prej NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije: STUPICA (pri Špetru) UČJA (za Rezijo) PREDEL (pri Rabeljskem jezeru) FUŽINE (pri Trbižu) Prehodi druge kategorije v Benečiji: POLAVA PONTEMISECCO (pri Praprotnem) PONTEVITTORIO (pri Prosnidu) ROBEDIŠČE (pri Čeneboli) - od 9. do 17. ure - od 8. do 20. ure - od 8. do 19. ure - od 8. do 19. ure - od 8. do 18. ure S predhodno prošnjo: PONTE KLINAZ (pri Srednjem) SOLAR1A (pri Dreki) Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo): STOPA A in B PODREG OSTRUNJA MELINA ROVAN FATAGNE A in B KOSCINA STARI MLIN Objavljeni urniki veljajo do konca septembra. Nekateri urniki v vseh treh pokrajinah se bodo spremenili oktobra. Koristne telefonske številke NUJNI POSEGI GASILCI Karabinjerji .. 112 Tržič .410222 Policija 113 Gasilci 115 KARABINJERJI PRVA POMOČ V BOLNICAH Trst . 734084 Gorica .. 533991 Gorica . 82044 Tržič ... 482000 Tržič . 410276 Krmin ... 60124 Čedad .730405 Čedad ...730000 RDEČI KRIŽ PROMETNA POLICIJA Trst Trst . 422222 Tržič ... 482000 Gorica . 22333 ZELENI KRIŽ Tržič .410100 Gorica ... 31111 Čedad . 731142 Horoskop od sobote, 2. septembra, do petka, 8. septembra 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21. 3. - 19. 4.) — VI IN DELO: Pred vami je dokaj nenavaden teden, ki vas lahko prijet-n° ali pa tudi neprijetno pregneti. Kakšnih posebnih težav ni pričakovati, lahko pa Pride do zapletov ali kompli-. c.ij- Bodite premišljeni v delanjih. Sobota ali nedelja vam J*!*0 prekrižata načrte. VI IN KUGI: Razjezil vas bo nekdo, 1 Je prepričan, da ima vedno t,aY' Ugodna dneva bosta če-trtek in petek. BIK (20. 4. - 20. 5.) - VI IN DELO: Obeta se vam prijeten in delovno § ustvarjalen teden, nphljala vas bo dobra fizič-bodr,°rma' Precej naklonjene 13 - ,zvezde rojenim od 9. do To V ln vsem rojenim v aprilu, lahk u,90den čas, v katerem zuhate t eŽete zavidliive re" bostii ' 1 orek in sreda vam ne IN nijK?več naklonjena. VI vaba nUGl: Nekdo vas bo po-va bncČ zabav°. Ugodna dne-°Sta s°bota in nedelja. ^ DVOJČKA (21. 5. - T T 20. 6.) — VI IN I I DELO: Pričakujete lahko precej zanimiv in pester delovni teden. Neka želja se vam bo izpolnila. Ponudilo se vam bo nekaj ugodnih priložnosti, ki bodo spodbudile uresničitev zastavljenih ciljev. Poskusite čim bolje izkoristiti vaše delovne sposobnosti. Kritičen bo petek. VI IN DRUGI: Prijetne novosti na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. RAK (21. 6. - 21. 7.) M *> VI IN DELO: Zvezde vam tokrat niso preveč naklonjene. Obstaja možnost slabšega počutja in spremenljivega razpoloženja. Sobota in nedelja vam lahko ponagajata. Poskusite se izogniti večjim naporom. Od torka dalje vam bodo zvezde prijaznejše, posebno rojenim od 11. do 15. 7. in od 27. do 29. 6. VI IN DRUGI: Razočaral vas bo nekdo, ki mu preveč zaupate. Ugodna bosta torek in sreda. LEV (22. 7. - 22. 8.) fj — VI IN DELO: Z Pred vami je neko- X liko naporen, vendar uspešen delovni teden. Kljub temu, da se boste morali po vsej verjetnosti srečati z nekaterimi neugodnimi okoliščinami, boste težavam uspešno kos in teden kar se da ugodno zaključili. Torek in sreda vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Neki sorodnik vam bo skušal zrahljati živce. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DEVICA (23. 8. -22. 9.) — VI IN I I DELO: Izkoristite I |Jt ugoden položaj Marsa in ostalih zvezd za uresničitev vaših ciljev in uspelo vam bo, kar si želite. Pričakujete lahko zadovoljiv potek dela in nekaj novosti. Izkoristite prvo polovico tedna, ko vam bo Luna precej naklonjena. Četrtek in petek bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: Ob neki priložnosti boste spoznali sorodno dušo. Ugodna bosta torek in sreda. TEHTNICA (23. 9. f 1 -22. 10.) — VI IN DELO: Vstopate v ■■■■ prav prijeten in sproščen delovni teden. Zvezde vam bodo v pomoč pri delu, zato je čas primeren za izpeljavo vaših načrtov. Vsem septembrskim Tehtnicam bodo zvezde malo manj naklonjene, pretijo jim prehodne težave ali slabše počutje. VI IN DRUGI: Nekdo bo naredil vse zato, da vas osreči. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. . . . ŠKORPIJON (23. Mi 10. - 21. 11.) — VI IN DELO: Zvezde j | so vam še kar na- prej naklonjene. Pričakujete lahko uspešen potek dela in načrtov. Zadovoljni boste, ker se vam bodo nektere želje izpolnile. Zaupajte v lastne sposobnosti. Marsikaj se bo obrnilo v zaželeno smer. Precejšnja je verjetnost pozitivnih sprememb. VI IN DRUGI: Bodite prijaznejši do nekoga. Ugodna dneva bosta torek in sreda. _ STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN * DELO: Zvezde 4% bodo pozitivno vplivale na potek dogodkov in razpoloženje. Srečne okoliščine bodo pospešile izpeljavo nekaterih načrtov. Precejšnja je verjetnost ugodnih novosti. Za spoznanje bolj muhasta bo sreda. Rojenim od 11. do 14. 12. grozijo nevšečnosti. VI IN DRUGI: Ne nasedajte na provokacije! Bodite modri. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. « ^ KOZOROG (22. 12. O -19. 1.) — VI IN DELO: Teden bo * ^ sicer ugoden, le da obstaja možnost slabšega razpoloženja v začetku tedna. Izkoristite pozitivne vplive Marsa za vse, kar vam je najbolj pri srcu. Precej uspešni bodo rojeni od 10. do 14. 1. V drugi polovici tedna vas čaka nekaj pozitivnih sprememb. Kritična bo sobota. VI IN DRUGI: Upoštevajte nasvet zaupne osebe. Ugodna dneva bosta torek in sreda. ... VODNAR (20. 1. -18. 2.) — VI IN j. l/ DELO: Napoved je /tY za vas precej ugodna. Zvezde vam bodo naklonile nekaj lepih priložnosti. Precej bo novosti, ki vam bodo teden obogatile. Dobra sreča bo na vaši strani. Poskusite čim bolje izkoristiti ugodnosti, ki se vam bodo nudile. Torek in sreda vam lahko ponagajata. VI IN DRUGI: Imejte več potrpljenja z nekom, ki vas ljubi. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. ^ - RIBI (19. 2. - 20. 3.) A r - VI IN DELO: Obeta se vam še ^ ^ kar prijeten teden. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd v začetku tedna. Odprle se vam bodo nove možnosti za vaše načrte. Obstaja možnost prijetnih presenečenj na denarnem področju. Rojenim od 10. do 14. 3. lahko sovražni Mars prekriža načrte. Kritičen bo petek. VI IN DRUGI: Vznemirilo vas bo nepričakovano pismo. UgodmVbos-ta torek in sreda. Popravni izpiti za tretjino višješolcev Pomisleki o ustreznosti jesenske preizkušnje Včeraj so se pričeli na vseh višjih srednjih šolah popravni izpiti. Na slovenskih šolah bo skušalo potrditi svojo zrelost kar 116 dijakov, ki niso med šolskim letom prikazali zadostnega znanja v nekaterih predmetih. Včeraj so bile na sporedu pisne preizkušnje, ki se bodo nadaljevale še danes in v ponedeljek. Izpiti se bodo na nekaterih šolah zaključili že v torek, 5. septembra, na zavodih, kjer popravlja nekoliko izdatnejše število dijakov, pa se bo ustna preizkušnja zaključila v četrtek, 7. septembra. Včeraj so gimnazijci in licejci pisali slovensko nalogo, bodoči učitelji in učiteljice so se spoprijeli s slovenščino in italijanščino, na zavodu Žiga Zois so poleg slovenščine pisali tudi nalo- go iz knjigovodstva, na slovenski sekciji tehničnega industrijskega zavoda Galilei so pisali prav tako slovensko nalogo, na trgovskem zavodu Cankar pa je bila poleg italijanske naloge še stenografija in praktična vaja iz strojepisja in strojnega računstva, kot je razvidno s posnetka Marka Čubeja. Že več let trajajo polemike glede učinkovitosti popravnih izpitov. Šolska reforma namreč predvideva, da bi izpite nadomestila nekaka poletna šola, kjer bi se dijaki lahko izpopolnjevali v tistih predmetih, kjer so najbolj šibki. Tak sistem bi bil verjetno bolj učinkovit od sedanjega, saj bi lahko profesorji poglobili določeni program prav s šibkejšimi dijaki, ki niso med šolskih letom po eni strani zaradi svoje malomarnosti, po drugi zaradi pomanjkanja časa za izpolnitev načrtovanega programa, uspeli osvojiti zadostnega znanja. Istočasno bi starši prihranili kar lep kupček denarja, saj je danes za privatno lekcijo treba odšteti od 20 do 50 tisočakov na uro, kar ni prav malo. Toda o reformi italijanskega šolstva ni še duha ne sluha, vprašljivo je celo to, če jo bomo sploh dočakali. Kaj pa menijo o popravnih izpitih slovenski profesorji? Iz mnenj, ki smo jih včeraj nabrali po šolah, lahko razberemo, da je velika večina skeptična nad resnično učinkovitostjo jesenskih izpitov. Dokler mora dijak popraviti recimo eden ali dva predmeta, je lahko sedanji sistem kolikortoliko učinkovit. V vseh drugih primerih, ko ni med šolskim letom dokazal zadostne zrelosti v treh ali štirih predmetih, je poletni presledek slabih treh mesecev nezadosten. Seveda je treba upoštevati tudi resnost, ki jo dokaže dijak med poletnim ponavljanjem. Nekateri se močno angažirajo, drugi pa si mislijo, da bodo kljub manjšemu naporu izdelali. Izpiti so vsekakor stresna situacija, ki s pedagoškega vidika ni priporočljiva. Na popravnih izpitih je najvažnejše to, da je dijak med poletjem osvojil določene vrednote, ki jih pred junijem ni imel. Profesorji nedvomno gledajo na popravnih izpitih na dijakove napore s širokogrudnostj o, saj skušajo posameznemu kandidatu pomagati, da bi se mu lahko vse to, kar je med poletjem pridobil, obrestovalo v naslednjem šolskem letu. Tajniki sindikalnih zvez odhajajo v torek na uradni obisk v Ukrajino Pokrajinski tajniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL Giuliano Bon, Vitto-rio Brancati in Flavio Snidero bodo prihodnji teden odpotovali na uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kamor jih je povabil sindikat Ukrajine. Obisk goriške sindikalne delegacije bo trajal od 5. do 14. septembra. Gre za prvo tovrstno vabilo perifernim sindikalnim predstavnikom, saj so doslej odnosi med italijanskimi in sovjetskimi sindikati potekali zgolj na vsedržavni ravni. Povabilo, poudarjajo goriški sindikati, gre zato tolmačiti kot priznanje pomembne vloge tukajšnjih sindikalnih organizacij v prizadevanjih za mir in sodelovanje med narodi. Vabilo v SZ je namreč povezano s srečanjem oktobra lani v Novi Gorici, kjer so se goriški sindikati z obeh strani meje srečali s predstavniki iz Ukrajine. Takratno srečanje je omogočilo pogovore o gospodarski, sindikalni in politični stvarnosti v različnih sistemih in primerjavo med njimi. Obe strani sta pokazali veliko zanimanje za poglabljanje medsebojnega poznavanja, h kateremu bo prispeval tudi skorajšnji obisk goriških sindikalistov v Sovjetski zvezi. Ob tej priložnosti bodo predstavniki goriških sindikalnih zvez izročili sovjetskim kolegom nekaj več kot 48 milijonov lir, ki so jih zbrali med goriškimi delavci z nabirko za pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadel potres v Armeniji. > Poleg tega bodo goriški predstavniki izročili gostiteljem tudi vrsto publikacij o Gorici in njeni pokrajini, ki so jih prispevale krajevne uprave in druge goriške ustanove. KJJLTURNI DOM V sredo, 6. septembra, ob 20.30 na Goriškem gradu prvič pri nas ansambel SANK ROCK iz Ljubljane Vabljeni! Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288 Prireditelji: Kulturni dom, ZSKD, ZSŠDI, MO SKGZ in zadruga Ars nova. Obisk Milana Kučana v Novi Gorici Pogovor o aktualnih vprašanjih v ZK ter o mednacionalnih in drugih sporih Pastirski praznik pri Krnskih jezerih Planinsko društvo v Novi Gorici, ki letos praznuje štirideset let delovanja vabi jutri na kulturno in družabno prireditev v čudovitem gorskem okolju. Pri Krnskih jezerih bo namreč Pastirski dan, ki ga planinci prirejajo skupaj s turističnim društvom Soča-Trenta. Kulturni del sporeda se bo pričel ob 11. uri. Na prazniku bo govoril predsednik RZ SZDL Jože Smole, kulturni program pa bodo oblikovali moški pevski zbor Franc Zgonik iz Branika, člani kulturnega društva Soča - Trenta in gledališka igralka Metka Franko. Najbližji dostop do Krnskih jezer je iz doline Lepene, od planinskega doma Klementa Juga. Do tu se lahko pripeljemo z avtom ali avtobusom. Od doma v Lepeni do doma pri Krnskih jezerih je približno dve uri hoje. Udeleženci praznika pa se istočasno lahko odločijo tudi za krajši ali daljši izlet v okolico, saj lepot in zanimivosti ne manjka. Najbližje je seveda veliko Krnsko jezero (20 minut od doma), poldrugo uro je do jezerca Na peskih, splača se povzpeti na Šmohor ali na Bogatinsko sedlo. Vsekakor želimo udeležencem jutrišnjega slavja lepo vreme in obilo planinskega veselja. Predsednik Predsedstva CK ZKS Milan Kučan se je včeraj popoldne v Novi Gorici pogovarjal s časnikarji, člani Aktiva Zveze komunistov ter z družbenopolitičnimi funkcionarji iz vseh štirih severnoprimorskih občin. Obravnaval je mnoga najbolj aktualna vprašanja Slovenije in Jugoslavije in ob tem dal nekaj pomembnih izjav. Govoril je o sporih, mednacionalnih in drugih, ki obstajajo in se celo širijo v Jugoslaviji in pri tem menil, da je treba potrpežljivo ter na demokratičen in strpen način težiti k sporazumevanju. Sedaj imata samo Slovenija in Srbija zasnovo o tem, kakšna bi morala biti prihodnja jugoslovanska ustava, oziroma kakšna naj bi bila vsebina in narava federativne ureditve države. V nekaterih delih sta si slovenski in srbski program zelo blizu, to je kar zadeva pravno državo, demokratične volitve, pluralizem in podobno. Obstajajo pa globoka nasprotja pri pogledih in zasnovah o tako imenovani učinkoviti federaciji. Slovenija je odločna v zahtevah, da mora enakopravnost narodov in narodnosti ostati temelj odno- sov v jugoslovanski družbi in torej zavrača pobude in zahteve v Srbiji, da bi v jugoslovanski federaciji morali izhajati iz načela "en človek, en glas". Ko je odgovarjal na vprašanja o preobrazbi Zveze komunistov Slovenije je Kučan menil, da se Predsedstvo republiške partije o prenovi posvetuje s članstvom prek institucij in form v Zvezi komunistov, to je v aktivih, osnovnih organizacijah, na raznih konferencah, ob pogovorih, kakršen je bil tudi v Novi Gorici. Pri tem gre tudi za spreminjanje politične zavesti, za preobrazbo, ki mora zagotavljati, da ima vsak član CK pravico do lastnega mnenja in kritike, ne da bi pri tem takšna stališča, po preživeli boljševiš-ki metodi, proglašali kot spore, medsebojne spopade v vodstvu partije, ali pa kot znak in dokaz nekakšne diferenciacije (ta pojem je postal zlovešč zlasti na Kosovu) v Zvezi komunistov. To je dejal, ko je odgovarjal na vprašanja o pismu, ki ga je France Popit poslal CK Zveze komunistov Slovenije. Milan Kučan je v Novi Gorici ponovno zavrnil obtožbe, ki prihajajo iz Srbije in Kosova, češ, da Slovenija in njeno vodstvo podpirata protirevolucijo in separatizem v pokrajini Kosovo. "Javnost v Srbiji ne pozna naših stališč o Kosovu in tudi dokumenta o tem, ki je bil sprejet na zborovanju v Cankarjevem domu, ker srbska občila o tem niso pisala, oziroma poročala". Eden od razpravljalcev je dejal, da obtožnica proti bivšemu kosovskemu partijskemu voditelju Vllasiju spominja na zlovešče Dachauske procese v Sloveniji. Kučan je odgovoril, da je sedaj v teku postopek ugovorov na obtožnico in ob tem spomnil na izjavo Predsednika Predsedstva Jugoslavije Drnovška, da bo morala to biti poštena sodna obravnava, ki bo potekala ob zelo kritičnem zanimanju javnosti. V pogovoru je Kučan tudi menil, "da spričo poglabljanja gospodarske krize, nastaja problem kruha in je zato treba opustiti brezplodne sestanke, debate in spore. Treba se je posvetiti gospodarskim in razvojnim vprašanjem in demokratizaciji, brez katere ni mogoč izhod iz krize". Milan Kučan je obširno odgovoril na vprašanja o primeru Muževič in o grožnjah z orožjem, ki jih je izrekel Miloševič. V celotni zadevi Borisa Muževiča so umazali njegovo moralno integriteto, kakor so že prej to storili v odnosu do Šetinca, pravi Kučan. O omenjenih grožnjah Miloševiča pa bi morda o njih razpravljali v Predsedstvu države ali v Predsedstvu ZKJ. Seveda se Kučan zavzema za strpno razpravo. Predsednik slovenske partije Milan Kučan se je v Novi Gorici prvič javno izrekel o predlogih in zahtevah komunistov in slovenske javnosti, da bi po preteku sedanjega mandata ostal na čelu ZK. Zahvalil se je za zaupanje, podporo in solidarnost in dejal, da bo po kongresu ZK odšel s sedanje funkcije, ker hoče spoštovati in upoštevati statutarna določila o trajanju mandatov. Marjan Drobež Sojenje radi ropa v Gradežu Sodišče odredilo psihiatrični pregled obtoženca Včeraj dopoldne se je pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem pričel proces proti 40-letnemu Giovanniju Corbattu iz Gradeža, ki je osumljen ropa v gradeški trgovini Bernardo šport. Razprava pa se ni nadaljevala, kajti sodišče je sprejelo predlog zagovornikov (odv. Pascoli in Vio) da se obtoženec podvrže psihiatričnem pregledu. Postopek proti Corbattu je bil tako začasno ustavljen in o novem procesu bo govor šele čez nekaj mesecev. Cor-batto, ki so ga aretirali v torek, rop naj bi zagrešil štiri dni prej, je še zmeraj v priporu, kajti sodišče je zavrnilo prošnjo, da bi mu dovolili hišni pripor. Najbrž so sodniki upoštevali, da je bil Corbatto že obsojen na osem let zapora zaradi uboja gradeškega ribiča Silvana Boema in so ga pred dvajsetimi meseci, v pričakovanju dokončne razsodbe kasacijskega sodišča, izpustili iz zapora zaradi prekoračenja terminov pripora. Povedati velja tudi, da so na včeraj-šnjenj procesu, ki so ga potem sicer prekinili, obtožnico proti Giovanniju Corbattu podaljšali, oziroma dopolnili. Poleg že kontestiranih kaznivih dejanj, naj bi odgovarjal tudi zaradi kršenja predpisov glede nošnje igrače-pištole. Gre za pištolo, ki naj bi jo uporabil med ropom in ki ni imela v cevi, kakor predvideva zakon, rdečega razpoznavnega zamaška. Rop v trgovini s športnimi artikli Bernardo šport naj bi navrgel okrog 950 tisoč lir. Del te vsote naj bi preiskovalci našli v Corbattovem stanovanju, kjer so menda našli tudi pištolo in naočnike, ki naj bi jih osumljenec nosil med podvigom v trgovini v neposredni bližini županstva. Ogenj na gmajni pri Doberdobu Tržiški gasilci so včeraj popoldne pogasili požar na kraški gmajni v bližini Doberdobskega jezera. Ogenj je opustošil okrog tri tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Pri gašenju so sodelovali tudi pripadniki gozdne straže. Ogenj so pogasili približno v eni uri. Folklorni festival doslej nekoliko pod pričakovanji Nastop slikovite skupine avstralskih domorodcev (foto Bumbaca) Folklorni festival se danes nadaljuje z nastopi v mestu in na razstavišču Espomego. Čeprav je osrednji del večerna predstava, je morda popoldansko rajanje folklornih skupin v Garibaldijevi ulici najbolj posrečena zamisel letošnjega festivala, saj poteka v sproščenem vzdušju in pred številnejšim občinstvom. Večerni nastopi so letos nekoliko revnejši, ne zaradi kakovosti skupin, pač pa ker je sodelovanje samih devetih skupin premalo za cele štiri večere. Nastopi se tako ponavljajo, kar skupaj z večernim hladom ni ravno spodbudno za gledalce. Današnji program festivala predvideva dopoldne srečanje folklornih skupin na gradu, kjer bo ob 12.30 krajša slovesnost, na kateri bo župan v imenu mesta pozdravil udeležence manifestacije. Popoldne od 17. do 19. ure bodo nastopi v Garibaldijevi ulici, ob 21. uri pa na razstavišču. Nocoj nastopajo skupine "Los Xustos" (Španija), "Slowianki" (Poljska), "Canterini Peloritani" (Italia) in "Pa' amey teman group" (Izrael). Metki, Rudiju in Aljoši se je pridružila mala PETRA Srečni družini čestita predsedstvo ZSKD Pavšičeve je osrečilo rojstvo male PETRE Metki, Rudiju in Aljoši čestitata Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško in Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici Uslužbenci ZTT iskreno čestitajo Metki in Rudiju ob rojstvu drugoro-jenke PETRE ki ji želijo vso srečo v življenju. razna obvestila Občina Sovodnje bo pogodbeno zaposlila šoferja šolskega avtobusa za šolsko leto 1989/90. Prošnje je treba predložiti najkasneje do 4. septembra. Kmečka zveza obvešča, da je treba do 6. septembra prijaviti zaloge vina v kleteh na dan 31. avgusta opolnoči. Glasbena matica v Gorici sporoča, da se je že pričelo vpisovanje gojencev za novo šolsko leto. Vpisovanje se bo zaključilo 13. septembra. Prijave sprejemajo vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Prosimo za pravočasen vpis, ker se redni pouk začne že 14. septembra. Za vpisovanja po podružnicah bomo sporočili naknadno. Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 17. septembra, ob 15. uri tradicionalni piknik bivših borcev in družinskih članov pri osnovni šoli v Dolu. Vpisujeta Marjo Semolič (tel. 45241) in Etto-re Moro (tel. 78182). Interesenti naj se čimprej javijo zaradi nabave hrane. izleti SPD Gorica prireja v nedeljo, 3. septembra, izlet na Storžič. Odhod s Travnika ob 6. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi- kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Ore dieci — calffl8 piatta. Un viaggio nella paura«. VERDI 20.00-22.00 »Triangolo dacciaio«-VITTORIA 17.30-22.00 »La zia erotica«-Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Izzivalec«. Ob 22.30 »Anina obsedenost«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Kurir«. DESKLE 19.30 »Umri pokončno«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Koren (Trg De Amicis) - ‘ 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute. Ul. C. Cosulich 117. 711315. _______pogrebi Danes v Gorici ob 11. uri Palmira Pr°!fev ti vd. Brd iz splošne bolnišnice v ce v Podturnu in na glavno pokopališča- V kratkem se bodo pričeli tečaji SDZPI Poleg že vpeljanih tečajev letos novosti za animatorje in vodenje knjig v društvih V kratkem se bodo tudi v Gorici pričeli prvi tečaji, ki jih prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Zavod ima, kakor znano, osnovni cilj omogočiti pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti vz-gojno-izobraževalni sistem v materinem jeziku, ki naj širi praktično in te-orično znanje, potrebno pri opravljanju poklica. Dejavnost zavoda je usmerjena predvsem v kvalifikacijo, prekvalifikacijo, specializacijo, izpopolnjevanje, vključevanje in kulturno bogatenje delavcev vseh proizvodnih sektorjev. Da bi kaj več izvedeli d v novem šolskem letu načrtovanih tečajih in o pripravah nanje, smo se pogovorili z odgovorno za goriško podružnico zavoda, Majdo Klanjšček. Najprej bi omenili, da bo letos v Gorici kar devet tečajev. To so dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce (1.000 ur), dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (1.200 ur), izpopolnjevalni tečaj iz angleščine (120 ur), izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur), izpopolnjevalni tečaj za operaterje v zunanji trgovini (120 ur), izpopolnjevalni tečaj za strojepis (120), tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov in društev (30 ur), tečaj ažuriranja za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (40 ur) ter tečaj ažuriranja bančne tehnike (30 ur). Glede prvih dveh tečajev nam je Majda Klanjšček povedala, da se bosta odvijala v jutranjih urah, začetek je predviden konec septembra. Medtem ko so za tečaj prodajalk že dobili nekaj vpisov, obstajajo težave kar zadeva tečaj za mizarje. Škoda pa bi bilo, da bi morali tečaj, zaradi prenizkega števila vpisanih (najmanj 8) ukiniti, kar bi pomenilo, da bi isti tečaj s težavo uvedli v naslednjih letih. Kot informacijo povejmo, da je ob koncu dveletnega tečaja treba opraviti izpit pred deželno komisijo. Z opravljenim tečajem je ob nastopu v službo odpravljena vajeniška doba, saj tečaj zagotavlja nivo kvalificiranega delavca. Kar zadeva ostale tečaje pa je največje zanimanje za izpopolnjevalni tečaj iz angleščine, manj pa za tečaj za programerje elektronskih računalnikov. Novost letošnjega šolskega leta je brez dvoma tečaj za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov. Tečaj so uvedli prvenstveno kot pomoč vsem tistim, ki se v okviru kulturnih, športnih in drugih podobnih društev ukvarjajo z vodenjem računov. Tečaj je časovno razmeroma kratek (30 ur), nudi pa osnovne informacije o pravilnem vodenju fiskalnih vprašanj, ki v današnjem času vse bolj pestijo društvene delavce. Zaradi tega bi bilo skoraj obvezno, da se tečaja udeleži vsaj po en predstavnik vsakega društva. Skoda bi namreč bilo zamuditi priložnost. Druga novost zadeva tečaj za animatorje, ki je namenjen predvsem tistim, ki se na en ali drugi način ukvarjajo z najmlajšimi. Gre za vzgojiteljice vrtcev, poletnih središč in za vse tiste, ki v okviru društev in javnih ustanov skrbijo za otroke. Tudi ta tečaj je časovno sprejemljiv, saj traja le 40 ur. Vsi izpopolnjevalni tečaji se bodo odvijali v popoldanskih oziroma večernih urah, odvisno pač od želja in potreb posameznih tečajnikov. Sicer so nas pri Zavodu posebej opozorili, da se vpisovanje zaključi 25. septembra. Zaradi tega bi kazalo, da se interesenti čimprej vpišejo na sedežu zavoda v Križni ulici (tel. 81826), kjer bodo dobili tudi vsa potrebna pojasnila. Vstopnice v KD Ansambel SANK ROCK v sredo na goriškem gradu V mladinskih krogih vlada precejšnje zanimanje za koncert pop-rock skupine "Šank rock'' iz Ljubljane, ki bo v sredo, 6. septembra, ob 20.30 nastopila na prireditvenem prostoru pod šotorom na goričkem gradu. Ta skupina, ki predvaja predvsem pop-rock glasbo spada med najperspektivnejše in najbolj priljubljene slovenske ansamble. O njih namreč pravijo, da so pravzaprav "novi Agropo-pi", ki si utirajo na svojevrsten način pot v sam vrh slovenske in jugoslovanske glasbe. Skupina Šank rock je v zamejstvu doslej nastopila le enkrat, v začetku julija, v Nabrežini, kjer je doživela nadvse topel sprejem. Ljubljanska skupina bo torej opravila v sredo svoj krstni nastop na Goriškem. Prepričani smo, da bomo o njej še marsikdaj spregovorili. V številnih časopisih, ki izhajajo v Sloveniji, so novinarji poročali, da za to skupino norijo dekleta in fantje vseh slovenskih dežel, od Štajerske, Koroške in Notranjske pa do Dolenjske in Primorske. Ansambel Šank rock bo torej v sredo privabil na goriški grad ljubitelje dobre rock glasbe. Preprodaja vstopnic je v teku v uradnih urah v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, tel. 33288. V primeru slabega vremena bo koncert v veliki dvorani Kulturnega doma. Koncert prirejajo Kulturni dom, ZSKD, ZSŠDI in Mladinski odbor SKGZ v sodelovanju s kulturno zadrugo Ars nova iz Trsta, (ik) Meso proste cone Goriška trgovinska zbornica obvešča, da je že na razpolago kontingent mesa po znižani ceni, za obdobje september -oktober 1989. Razdeljevanje kontingenta se zaključi 31. oktobra. Za dvomesečni kontingent mesa velja odrezek št. 14 nakaznic za meso. Na pobudo društva upokojencev Prijeten in zanimiv izlet v Prekmurje Slovenski goriški upokojenci so bili pred kratkim na skupinskem izletu v Prekmurju. Obiskali so Mursko Soboto, Radence, Ormož in druge kraje, kjer so si ogledali marsikatero krajevno zanimivost. Tako so lahko občudovali Plečnikovo cerkev ali staro prekmursko domačijo, na obisku pri lončarju so lahko spoznali skrivnosti te obrti, v kleti v Ormožu pa so se odžejali z okusnim vinom. Izlet je torej povsem uspel, tako da so se udeleženci vrnili domov zadovoljni. Društvo upokojencev pripravlja sedaj množični izlet z muzejskim vlakom iz Gorice na Bled. Izlet prirejajo v nedeljo, 1. oktobra. Odhod vlaka bo z južne železniške postaje v Gorici. Za to je seveda potrebno, da zberejo vsaj 150 izletnikov, tako da bodo imeli ylak na razpolago. K vpisu vabijo zato člane in vse, ki jih to zanima. Za otroke do 5. leta bo izlet brezplačen, za tuladino do 15. leta pa je predviden 25-odstotni popust. Vpisovanje bo pri Poverjenikih in na sedežu društva v cetrtek, 7. in 14. septembra. Na sliki: izletniki pred domačijo v Slovenskih goricah. V spomin Jožeta Valentinčiča zdravnika in nekdanjega tigrovca Po krajši, a hudi bolezni nas je nepričakovano zapustil dr. Jože Valentinčič, upokojeni zdravnik, primarij na otorinolaringologiji v šempetrski bolnišnici in nekdanji tigrovec. Pokopali smo ga z veliko častjo in bolečino v srcih v Stari gori pri Novi Gorici. Rojen je bil v zavedni slovenski družini na Kozarščah 29. 3. 1915 in je že kot dete moral v begunstvo. Vas se je znašla v ognju dveh front in bila porušena. Osnovno šolo je dokončal v še ne popolnoma obnovljenih Volčah, ko so italijanski fašisti že odpravili slovenske šole. Starši so ga namenili za trgovca, toda zavzetost Lojzeta je nadarjenemu bratu Jožetu odprla pot v šole. Zakasnil je z vpisom, a je odlično napravil italijansko gimnazijo v Tolminu in kot prvi med najboljšimi maturanti v Gorici dosegel študijske privilegije. Za tem je napravil medicinsko fakulteto v Padovi. Mlad se je vključil v ilegalno borbo proti italijanskemu fašizmu, v katerem so sodelovali vsi njegovi bratje, brat Lojze pa je bil v vodstvu ilegalne dejavnosti. Jože je delil "Svobodo" in drugo ilegalno literaturo po tolminskih vaseh, sodeloval z vidnimi tigrovci v Gorici, Roči- Zanimanje za skupinske izlete v hribe Štandrci in Vrhovci so bili na Triglavu 9eš i Vli°' da »pravi« Slovenec postava j^e takrat, ko stopiš na vrh Trigla-sl0v ® Vem°' če je treba za »potrdilo o °čak.-, Vu<< zares priti do vrha našega in ' ' 6riO HrrH• vzoliVn načiVi linHi --puu uu vinu uuouiju je je : ,®n° pa drži: veliko naših ljudi Vse v . o na Triglavu in tudi danes je ristij^c takih, ki poletne mesece izko-9°s'avija vzPon na najvišji vrh v Ju- tnnožico planincev in rekrea- Med tivcev, ki so v tem času obiskali Aljažev stolp in se okrepčali v Domu na Kredarici, sodi tudi skupina Štandr-cev, Novogoričanov in Tržačanov, ki si je za uspešno prehojeno pot nazdravila na poseben način. Iz nahrbtnika so namreč vzeli steklenico penečega se vina ter ga srknili iz kristalnih kozarcev. »Poseben krst« je seveda vzbu- dil zanimanje pri ostalih planincih, ki so se odžejali z vodo iz čutare ali z vitaminsko pijačo iz tetrapaka. Prav tako prijetno pa so se imeli Vrhovci, ki so se v dneh po velikem šmarnu odpravili na Triglav. V skladu s prej omenjenim rekom so si za pot izbrali geslo "Slovenec sem, ker na Triglav šel sem" in si oblekli majice "sponzorja ", gostilne Devetak. Vzpon, osvojitev vrha in prijetna družba so vplivali navdušujoče na udeležence izleta, tako da se nameravajo prihodnje leto vrniti na Triglav. Najbrž jih bo še več, saj je na Vrhu marsikdo, ki bi se jim bil pridružil, ko bi pravočasno vedel za pobudo. Na slikah: skupini Štandrcev in Vrhovcev pred Aljaževim stolpom na vrhu Triglava. nju, Tolminu, predvsem v Rutu s Simonom Kosom in Francem Kavsom v Čezsoči (oba obsojena na smrt na drugem tržaškem procesu). Iz Jugoslavije je čez državno mejo prinašal razno literaturo, nosil slovenske knjige v Benečijo, jih dostavljal tudi drugim, da so jih prenašali v Benečijo in med Beneškimi Slovenci prebujali pohojeno človeško dostojanstvo. Bil je osumljen in večkrat zaprt. Leta 1934 je bil pet mesecev v videmskem zaporu, hišne preiskave pa so bile na dnevnem redu. 19. oktobra 1940 je bil pod težkimi obtožbami zaprt v tržaškem Coroneu. Istočasno je bil zaprt in je zaradi hudega mučenja umrl obtoženec z istim imenom. Zmedo pri podatkih istoime-njakov je znal izkoristiti prizadevni odvetnik, ki je rešil Jožeta hujše obsodbe. Bil je interniran v koncentracijsko taborišče Isernia, nato pa ves bolan v Istonio Marino. S pomočjo svojcev je kot interniranec, pod stražo policistov, položil vse izpite na univerzi v Padovi. Ob polomu Italije je pobegnil, a je med bombardiranjem zgubil vso prtljago. Po hudih naporih se je prebil do Padove, kjer je zanj skrbela gospodinja zaročenke, ki je bila internirana. Pripadniki odporniškega gibanja so ga spravili, pod drugim imenom, v umobolnico, kjer je delal, da je preživel. Ko se je zaročenka vrnila iz internacije, sta se poročila v Padovi. Med nemško okupacijo je dobil mesto zdravnika pri Sv. Luciji (Most na Soči). Ne da bi Nemci kaj slutili, je hudo bolnega partizana spravil v goriško bolnišnico, kjer je bil operiran in tudi ozdravel. Po vojni se je specializiral za bolezni grla in nosu ter kot specialist in primarij oddelka delal v šempetrski bolnišnici. Po upokojitvi je nekaj časa pomagal tudi v ambulanti za borce NOBJ v Novi Gorici. Dragi Jože, odšel si prezgodaj. V srcih prijateljev in znancev boš trajno živel kot izrazit lik poštenosti, značajnosti in humanosti in še posebno kot brezkompromisen borec za pravice primorskih Slovencev v fašistični Italiji. Anton Rutar Sinoči v Montecarlu finale mednarodnega atletskega »cirkusa« Na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA Grand prix Aouiti in Ivanovi Seleševa zdaj z Evertovo MONTECARLO — Maročan Said Aouita, 29 let, dobitnik dveh olimpijskih kolajn, je absolutni zmagaovalec atletskega grand prixa, kar mu bo v žep prineslo 25 tisoč dolarjev nagradnega sklada. Na sinočnjem finalu v vrsti dosedanjih 16 mitingov mednarodnega atletskega cirkusa je zmagal v teku na 5.000 m, do tretjega kilometra (7'47"63) pa je bil tudi na tem, da poruši svoj svetovni rekord, a je na koncu le dosegel odličen čas. Dvestometraš Da Silva in šprinter na nizkih ovirah Kingdom pa sta velika poraženca sinočnjega finala. Brazilec Da Silva, ki je zmagal na vseh dosedanjih 16 preizkušnjah (letos je razdaljo že pretekel v 19 "96), je zaradi slabega Starta in izrednemu finišu navkljub za eno samo stotinko sekunde prepustil zmago Francozu Sangou-maju, a odličen tretji je bil Italijan Til-li (četrti na skupni končni lestvici). Se slabše se je odrezal svetovni prvak Kingdom, ki je na 110 m z ovirami podrl prvo oviro, nato pa v izredno izenačenem teku dosegel šele tretje mesto za Britancem Jacksonom in rojakom Campbellom. Med ženskami je letošnja kraljica romunska srednjeprogašica Paula Ivan. Aouita in Ivanova sta grand prix osvojila tudi lani. MOŠKI 200 m moški: 1. Sangouma (Fr.) 20"23; 2. Da Silva (Br.) 20""24; 3. Tilli (It.) 20 ”48. Disk: 1. Schult (NDR) 67,48 m; 2. Schmidt (ZRN) 66,62 m; 3. Deliš (Kub.) 64,44 m. 110 m ovire: 1. Jackson (VB) 13"22; 2. Campbell (ZDA) 13"22; 3. Kingdom (ZDA) 13"24. 400 m: 1. Eve-rett (ZDA) 44"59; 2. Reynolds (ZDA) 45' 06; 3. Tiacoh (Sl.ob.) 45 "13. 5.000 m: 1. Aouita (Mar.) 13"06""36; 2. Barrios (Meh.) 13'21 "37; 3. Maree (ZDA) 13 21 "62. 1.500 m: 1. Bile (Som.) 3"39 "56; 2. Kirochi (Ken.) 3"40"02; 3. Phelippeau (Fr.) 3"40 "25; 6. Di Napoli (It.) 3"40"88. Daljina: Myricks (ZDA) 8,54 m; 2. Alli (Nig.) 8,22 m; 3. Conley (ZDA) 8,12 m. Palica: Gataulin (SZ) 5,70 m; 2. Collet (Fr.) 5,70 m; 3. Bell (ZDA) 5,70 m. 3.000 m zapreke: 1. Kariuki (Ken.) 8" 17 "29; 100 m: 1. Stewart (Jam.) 10'13; 2. Christei (VB) 10"19; 3. lewis (ZDA) 10 "30. Lestvica: Aouita (Mar.) 69 točk; Kingdom (ZDA) 63; Backley (VB) 63. ŽENSKE 400 m z ovirami: 1. Farmer-Patrick (ZDA) 54"60; 2. Protti (Švi.) 54"71; 3. Gunnell (VB) 54 '96. 3.000 m: 1. Mur-ray (VB) 9"02"58; 2. Van Huist (Niz.) 9'03'76; 3. Plumer (ZDA) 9"04'00. 800 m: 1. Ouirot (Kub.) 1"59"02; 2. Wachtel (NDR) 1"59"84; Edwards (VB) 2"00"83. Daljina: 1. Čistjakova (SŽ) 6,84 m; 2. Radtke (NDR) 6,79 m; 3. Ionescu (Rom.) 6,75 m. Milja: 1. Ivan (Rom.) 424'96; 2. Kitova (SZ) 4"25"52; 4. melinte (Rom.) 4"25"56; 100 m: 1. Ottey (Jam.) 11"04; 2. Davis (Bah.) 11"25; 3. Chols (ZDA) 11 "37. višina: 1. Costa (Kub.) 1,98 m; 2. Wohlschlag (ZDA) 1,95 m; 3. Redetzky (ZRN) 1,95 m. Krogla: 1. Lisovskaja (SZ) 20,03 m; 2. Hammer (NDR) 19,32 m; 3. Storp (ZRN) 19,07 m. 100 m ovire: 1. Oschkenat (NDR) 12""70. Lestvica: Ivan (Rom) 67 točk; 2. Čistjakova (SZ) 63; 3. Farmer-Patrick (ZDA) 63. FLUSHING MEADOVV — Na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA bodo odslej na vrsti boj osmine finala. Med šestnajsterico najboljših se je prebila tudi mlada Jugoslovanka Monika Seleš, ki se bo jutri pomerila z veteranko Chris Evertovo. Omeniti velja, da se je Seleševa šele rodila (leta 1973), ko je imela Evertova za sabo že dva nastopa na prvenstvu ZDA! Seleševa je včeraj brez težav premagala solidno Američanko Staf-fordova, čeprav je ta v prvem nizu nadoknadila zaostanek 5:2 in izgubila šele po igri tie break. Druga igralka na svetovni lestvici ATP Martina Navratilova pa se je z 21-letno Jugoslovanko Goleševo le poigravala. »Derbi« kola med moškimi je bil med Beckerjem in Mečirom. Zahodni Nemec je zmagal po štirih nizih. V igri dvojic sta Ivaniševič in Narciso napredovala v tretj kolo. S 6:4, 7:6 (7:1) sta premagala južnoafriški par Al-(irich-Visspr Moški (2. kolo): E. Sanchez (Šp.) -Cahill (Avstral.) 6:3, 6:7, 6:4, 6:4; Johnson (ZDA) - Jarryd (Šve.) 6:1, 2:0 od- stop; Česnokov (SZ) - Davis (ZDA) 1:6, 6:3, 6:3, 6:2; Aldrich (J.Afr.) - VVashing-ton (ZDA) 6:3, 7:5, 6:2; Connors (ZDA) -Shelton (ZDA) 6:7, 6:2, 6:2, 6:2; Tarano (ZDA) - Sznajder (Kan.) 6:3, 3:6, 6:4, 2:6, 6:3. (3. kolo): Becker (ZRN) - Mecir (ČSSR) 6:4, 3:6, 6:4, 6:3. Haarhuis (Niz.) - Nido (Port.) 7:5, 7:6, 6:0. Krickstein (ZDA) - Volkov (SZ) 3:6, 3:6, 6:4, 6:2, 6:3. Ženske (3. kolo): Seleš (Jug.) - Staf-ford (ZDA) 7:6, 6:2; Evert (ZDA) - Tara-bini (Arg.) 6:2, 6:4; Maleeva (Bol.) - Ta-uziat (Fr.) 6:1, 6:3; Zvereva (SZ) - VVit-hlinger (ZDA) 6:0, 6:2; Rajčrtova (ČSSR) - Benjamin (ZDA) 2:6, 6:3, 6:2; Navratilova (ZDA) - Goleš (Jug.) 6:4, 6:0. Garrison (ZDA) - Fendick (ŽDA) 6:3, 7:5; Faber (ZDA) - Mandlikova (Avstral.) 6:2, 3:6, 6:1 Cerrato vodi v Piancavallu PLAN C AVALLO — Po prvem dnevu 10. izvedbe mednarodnega rallyja v Piancavallu vodi lanski zmagovalec Cerrato na lancii delta HF. Odstopilo je že 44 posadk od 93, kolikor jih je štartalo. Rally se bo končal drevi ob 22. uri. Na letalu v prvem razredu ni bilo prostora! Maradona je še v Argentini Na ženskem odbojkarskem EP tudi Italija in Jugoslavija SZ naskakuje dvanajsti naslov BUENOS AIRES Maradona je odpotoval v Rim. Tako se je glasila vest tiskovne agencije ob 20.53. Maradona ni odpotoval, je demanti, ki je po teleprinterjih prišel ob 22.11. Torej, v nogometnem žargonu bi lahko rekli, da Maradoni za las ni uspelo. Na letališču v Buenos Airesu se je sicer pojavil in pred odhodom izjavil, da se bo že v nedeljo vrnil v Argentino, če se ne bo sporazumel s predsednikom Na-polija Ferlainom. Gneča okoli Argentinca je bila tolikšna, da ni nihče opazil, da je Maradona zapustil čakalnico skozi stranski izhod, to pa zaradi tega, ker na letalu v prvem razredu ni bilo zanj razpoložljivega mesta. Mogoče bo imel danes več sreče. Vsak komentar pa je seveda odveč. Mogoče še to, da Napoli misli resno, ko nepokornemu nogometašu grozi s sankcijami. Izvedelo se je namreč, da je društvo na sodišču vložilo tožbo (z zahtevo po odškodnini) proti podjetju, ki skrbi za Maradonovo marketinško dejavnost. Van Bastna operirali MILAN — V Bruslju so včeraj nepričakovano operirali nizozemskega napadalca Milana Marca Van Bastna. Tja je odšel, da bi si ozdravil gleženj, a med pregledom kolena so ugotovili poškodbo meniskusa. Van basten se bo že danes vrnil v Milan, a igral bo lahko šele čez enim mesecem. Sredove tekme ob 20.15 MILAN — Da bi olajšalo delo televizijskih operaterjev in časnikarjev je združenje nogometnih klubov A lige sklenilo anticipirati sredove večerne tekme 3. kola za četrt ure. Tekme se bodo tako pričele ob 20.15. Brez zmagovalca SETUBAL — V prijateljski nogometni tekmi sta se reprezentanci Portugalske in Romunije razšli brez gola. Pescara kandidira PESCARA — Mesto Pescara je pripravljeno nadomestiti Palermo kot gostitelj eno od skupin nogometnega SP. Po smrti štirih delavcev na gradbišču je dograditev stadiona v Palermu vprašljiva. Od danes do 10. septembra bo v Zahodni Nemčiji 16. žensko evropsko odbojkarsko prvenstvo. Pravico do nastopa so vnaprej imele prve tri iz zadnjega prvenstva (NDR, SZ in ČSSR) ter ekipa organizatorja. Vsi ostale so si morali nastop šele zagotoviti na kvalifikacijah, uspelo pa je tako Italiji kot Jugoslaviji. Medtem ko je bila Italija stalni udeleženec zadnjih sklepnih faz prvenstev, je Jugoslavija zadnjič sodelovala na EP leta 1981 v Sofiji in obtičala na skromnem 11. mestu pred Turčijo. Reprezentance so bile porazdeljene po delno vodenem žrebu v dve skupini, v katerih bodo igrale vsaka z vsako. Prvi dve iz vsake skupine bosta igrali križno za kolajne (od 1. do 4. mesta), tretja in četrta igrajo v skupini za končni vrstni red od 5. do 8. mesta, zadnje dve pa za vrstni red od 9. do 12. mesta. Skupina A (Hamburg) Danes: Finska - ZRN, Romunija - Jugoslavija, SZ - Turčija. Jutri: Jugoslavija - ZRN, Romunija -SZ, Turčija - Finska. 4. septembra: SZ - Jugoslavija, Finska -Romunija, ZRN - Turčija. 6. septembra: SZ - Finska, Jugoslavija -Turčija, Romunija - ZRN. 7. septembra: Finska - Jugoslavija, Turčija - Romunija, ZRN - SZ. Skupina B (Karlsruhe) Danes: Bolgarija - Francija, ČSSR - Italija, Poljska - NDR. Jutri: Italija - Francija, ČSSR - Poljska, NDR - Bolgarija. 4. septembra: Poljska - Italija, Bolgarija - ČSSR, Francija - NDR. 6. septembra: Poljska - Bolgarija, Italija - NDR, ČSSR - Francija. 7. septembra: Bolgarija - Italija, NDR -ČSSR, Francija - Poljska. V prvih dveh dneh se bo igralo ob 14.30, 17.00 in 19.30. Odtlej pa ob 16.00, 18.00 in 20.00. Finalne tekme bodo v Stuttgartu. Na dosedanjih evropskih prvenstvih (prvo je bilo leta 1949 v Pragi), je bila SZ kar enajstkrat prvak. Na 4. EP leta 1955 v Budimpešti je bila najboljša vrsta ČSSR. Ob naslov so bile Sovjetinje še leta 1981 v Sofiji, ko so jih domačinke v finalu odpravile s 3:0, nato je bila dvakrat prva NDR, na domačem prvenstvu leta 1983 ter pred dvema letoma v Gan- du. Za NDR velja, da se bo težko dokopala do tretjega naslova. Nastopila bo okrnjena, saj so se od reprezentance poslovile tri odlične igralke: Radfan, Arlt in Beu. Zadnje čase je reprezentanca SZ naredila izreden kakovostni skok. Na zadnjem SP v Pragi leta 1986 je bila šele šesta, na OI v Seulu pa prva. Kaj pa Italija in Jugoslavija? Azzurre pod vodstvom Guerre baje računajo na visoko uvrstitev, vendar pa menimo, da zdaj ne morejo seči po visokih mednarodnih uspehih zaradi majhne telesne višine nekaterih ključnih igralk v postavi. Za najboljšo orientacijo nam služi naslednji podatek: naj nižja igralka v SZ meri 178 cm. Ženska jugoslovanska odbojka je zašla v hudo krizo in šele v zadnjih letih je mladi in ambiciozni trener Vinko Dobrič, sicer trener Mladosti Monterja iz Zagreba, le »ujel« stik z evropsko odbojko. Mlada talentirana ekipa plavih lahko prijetno preseneti, če ne bo pogorela ob veliki želji po prodoru proti evropskemu vrhu. Za Italijo bo vse odvisno od razpleta v prvih treh nastopih, za Jugoslavijo pa bosta verjetno odločilni uvodni tekmi z Romunijo in z domačinkami. (G. Furlanič) Košarkarski turnir Alpe-Jadran za drugoligase Jadran v finalu za 1. mesto Jadran - Latte Carso ,80:76 (40:37) JADRAN: Oberdan 3, Čuk 20, Cris-ma, Corsi 4, Sosič 16 (2:3), Battini 12 (2:2), Rauber 20 (2:2), Daneu, Pertot 5 (5:6), Lesiza. LATTE CARSO: Pieri 2 (2:2), Černe 4 (2:2), Zuballi, Tonut 11, Busdon, Pec-chi 14(1:2), Laudano 13 (1:2), Kaiser 6, Trampuš 3 (1:2), Menardi 15 (3:4), Bus-sani 8. SODNIKA: Vigini in Minisini iz Trsta; PM: Jadran 11:13, Servolana 10:14. PON: Kaiser. 3 točke Oberdan 1, Rauber 2; Tonut 1, Pecchi 1, Laudano 2. Jadran je sinoči v Repnu pred lepim številom gledalcev v polfinalnem srečanju turnirja Alpe-Adria za drugoli-gaše po pričakovanju, toda tesno premagal Servolano in se uvrstil v veliki finale. Naši košarkarji se bodo tako drevi za prvo mesto pomerili z Ital-monfalconejem, ki je včeraj kar nadigral moštvo iz Poreča s 105:69 (61:47). Na sinočnjem srečanju so jadranov-ci pokazali dokajšnjo mero požrtvovalnosti, občasno pa tudi nekaj lepo izpeljanih akcij, kar kaže, da so fantje zelo pridno in temeljito trenirali. Prvi vtis o Jadranovi igri je pozitiven, čeprav čaka trenerja Vatovca in njegovega pomočnika Krečiča še precej dela. Ob »veteranih« bi omenili, da so se novi igralci Martin Pertot (predvsem), Oberdan in Battini solidno izkazali. Tekma je bila vseskozi izenačena, naposled pa je le obvladala večja izkušenost naših, ki so tudi zasluženo zmagali. DREVIŠNJ1 SPORED 19.30 za 3. mesto: Servolana - Poreč, 21.00 za prvo mesto: Jadran - Italmon-falcone. Popoldne prestavitev V Prosvetnem domu na Opčinah je bila včeraj tiskovna konferenca in predstavitev Jadranove članske in mladinske ekipe, ki bosta letos nastopili v B-2 ligi, oziroma v italijanskem državnem mladinskem prvenstvu. Uvodno besedo je imel predednik ŠZ Jadran Edi Kraus, ki je prisotnim orisal letošnje novosti v samem moštvu in v odboru. Potem, ko se je zahvalil sponzorju, Tržaški kreditni ban- ki, tovarni športne obutve Kronos in uvozno-izvoznemu podjetju Farco, je bil dokaj kritičen predvsem do uprave tržaške občine, ki že več let dodeljuje naši združeni ekipi samo dva treninga na teden in še to ob nemogočih urah (21.30-23.00). V imenu ZSŠDI je nato spregovoril predsednik Odo Kalan, ki je zaželel Jadranu, novemu trenerju Vatovcu in igralcem obilo uspeha. Uspešno sezo- • no pa sta Jadranu zaželela tudi predstavnik deželne košarkarske zveze Se-gaz in funkcionar TKB Milan Tavčar. . (Jan) ’ Trening tekma v San Donaju Jadranovi košarkarji so v četrtek zvečer igrali trening tekmo v San Donaju proti domačemu moštvu, ki nastopa v isti skupini B-2 ligi kot naša združena ekipa. Jadranovci, ki so nastopili brez obolelega Pregarca, so izgubili z 79:90. Jadranovi igralci so bili takole uspešni: Čuk 23, Oberdan 7, Pertot 2, Stanissa 2, Battini 8, Daneu 2, Sosič 12, Rauber 23, Corsi. (Jan) Jutri v priredbi K K Adria Rešim Dirka dvojic na kronometer Po daljšem premoru bo Kolesarski klub Adria Rešim iz Lonjerja v nedeljo izvedel prvo cikloamatersko dirko dvojic na kronometer. Dvajset parov, od teh pet iz mlajše kategorije, enajst iz starejše ter štiri dvojice žensk, bo v presledku dveh minut, s startom ob 9.30, tekmovalo na progi Bazovica, Opčine, Col, Fernetiči, Opčine, Bazovica in se potegovalo za osvojitev prve trofeje Krasa. Lonjerski predstavniki so se potrudili, da bi se dirka na 25 km dolgi trasi odvijala čimbolj regularno, tako z organizacijskega kot tekmovalnega vidika. Belomodri kolesarji bodo lahko pred domačim občinstvom pokazali svoje zmožnosti in bodo skušali potrditi številne uspehe, ki so jih v zadnjem mesecu dosegli v FJK, v Sloveniji in na Tirolskem. Potem ko so si zapravili zmago na etapni dirki po FJK, so se precej dobro odrezali v St. Johannu v Avstriji, kjer je bil Hafner 10., nato pa je v družbi z Jakofčičem in Zakotnikom dosegel še šest zmag, zadnjo preteklo soboto v Risanu, kjer je pustil daleč za seboj vse svoje nasprotnike. Po nedeljskem naporu bodo Lonjerci organizirali še eno dirko, in sicer 24. septembra za 13. Trofejo Agraria Močilnik v okviru tradicionalne razstave grozdja. (R. Pečar) Na Primorčevem memorialu Štrekelj San Marco četrti polfinalist SAN MARCO SISTIANA - KRAS 4:0 (1:0) STRELCI: Miorin (11 m) v 30", Gavin v 62", G. Sannini v 72", Košuta v 88". SAN MARCO: Pavesi, B. Sannini, Inglese, Malusa, Nor-bedo, Buffolini, Gavin, G. Sannini, Miorin, Mauro, Košuta. (Cappelli, Codiglia, De Cecco, Antonič, Novati). KRAS: Caputo, Chimenti, D. Purič, Žagar, Villalta, R. Purič, Somma, Cucarich, Škerk, Fabris, Albertini. (L. Škabar, A. Škabar, Lepore, Tul) V zadnji kvalifikacijski tekmi memoriala Štrekelj je San Marco zlahka zmagal. Prvi polčas je bil izenačen in tudi dolgočasen, vodstvo San Marca pa v bistvu nezasluženo, saj je do gola prišlo po sporni enajstmetrovki. V začetku d. p. je prvo priložnost imel Kras, nato pa so se Sesljanci razigrali. Gavin je dosegel gol po vratnici, ki jo je zadel Košuta, Sannini je potrojil po prostem strelu, Košutovega strela ob priliki zadnjega zadetka pa se je dotaknil branilec. Prvi del Primorčevega turnirja je torej za nami. Odziv gledalcev je bil več kot dober, največ je doslej pokazala-Vesna. POLFINALNI SPORED V ponedeljek, 4. 9., Gaja - Zarja; v torek, 5. 9., Vesna -San Marco. Po gradeškem košarkarskem turnirju San Benedetto presenetil Američan Vargas odličen Benetton iz Trevisa si je s šestimi zmagami prepričljivo zagotovil prvo mesto na turnirju Alpe-Jadran in si tako zagotovil uvrstitev v velikem finalu, ki bo novembra. Salesovi varovanci so namreč tako v Ljubljani kot v Gradežu premagali vse nasprotnike in potrdili, da sodijo v sam vrh italijanske košarke. Povedati je še treba, da so igralci iz Trevisa nastopili brez treh pomembnih košarkarjev, kot so Gay, Vazzoler in Minto. Če pobliže ocenimo gradeški turnir, potem moramo reči, da so ob Benetto-nu najugodnejše presenetili prav Goričani, ki so zmagali dve tekmi in proti Salesovim varovancem izgubili predvsem »po zaslugi« sodnikov, ki so v zadnji sekundi regularnega dela (to je potrdil tudi televizijski posnetek) razveljavili koš Biaggija. Srečanje pa je potrdilo kakovost goriške ekipe, ki je nastopila v okrnjeni postavi, brez Esposita, Gnecchija inPonzonija. Če so bile za Bosinija po ljubljanskem turnirju skrbi velike, se je sedaj položaj bistveno spremenil. Trener razpolaga z dokaj solidno ekipo, ki se bo znala uveljaviti tudi v prvenstvu A-2 lige. To je tudi mnenje številnih strokovnjakov, ki so sledili graaeške-mu turnirju. Dvojica tujcev (Vargas in Johnson) vsekakor zagotavlja večjo težo pod koši, kot lani Aleksinas in Hordges. Čeprav Johnson ni še v for- mi, je že pokazal, da razpolaga z zelo dobrimi osnovami. Vargas pa je že v Gradežu potrdil, da bo kmalu ljubljenec goriške publike in bo nemara popravil slab vtis, ki ga je pustil lani v Rimu. Povsem ugodno nas je presenetil tudi Ponzoni. Pokazal je vse lastnosti, ki so mu jih pripisovali. Ta igralec bo med prvenstvom prišel San Benedettu še kako prav, saj se odlikuje tako v metu kot pod košema pri skokih. Od ostalih igralcev bi lahko rekli, da šele lovijo formo. Izjemo bi lahko predstavljal Biaggi, ki je pokazal večjo zrelost v igri kot pred odhodom v Pistoio. Izjave trenerja Smelt Olimpije Zmaga Sagadina, da bo letošnje prvenstvo zaradi velikih sprememb v postavi dokaj zahtevno in da obstajajo celo možnosti boja proti izpadu, se nam ne zdijo povsem utemeljene. Ljubljančani so namreč v Gradežu pokazali dobro igro in kar je najvažnejše vrsto mladih in obetavnih igralcev. Res je, da je Olimpija izgubila Petroviča, Tovornika, Petranoviča in Fučko, res pa je, da ima na razpolago celo vrsto mladih zvezd (Tomovič, Šiško, Daneu, Djuri-šič, Virant), da o Vilfanu in Hauptmanu, pa seveda reprezentantih Zdovcu in Čurčiču ne govorimo. Zato sm° prepričani, da bodo slovenski košarkarji znalidobro opraviti svojo nalogo tudi v prvenstvu. Ob koncu povejmo, da so na grades-kem turnirju, ob ekipah, nagradili tudi nekatere posameznike. Za najboljšega strelca je bil proglašen Jose Varga5 (69 točk), ki je za las prehitel Vilfan® (68) in Hauptmana (67). Sicer Vilfan J bil izbran kot najboljši igralec turnU": ja, 20-letni center Benettona Vianin pa za najboljšega mladega košarkarja-(R. Pavšič) Stefanel - Bosna jutri v Sežani Jutri bo ob 19. uri v športni hali ^ Sežani zanimiva prijateljska teku med Bosno iz Sarajeva in Stefanel iz Trsta. KK Bosna odhaja na pripf.® jjj v Italijo pred skorajšnjim pričetk državnega prvenstva v zvezni lig1 se bo ob poti zaustavil v Sežani, (k5) Na rolkarskem EP je nastopil v štafeti Na začetniških tečajih v Zgoniku in na stadionu 1. maj Tence se je izkazal Spoprijeli se bodo s prvinami odbojke Tekme za evropsko prvenstvo v rolkanju, na katerem je za italijansko reprezentanco nastopil tudi član Mladine Erik Tence, so konec tedna potekale kar na progi, kjer drvijo bolidi formule ena, in sicer na Hungaroringu na Madžarskem. V soboto so se po otvoritvi pomerili posamezniki, v nedeljo pa štafete. Italijani so zapustili lep vtis in s svojimi dosežki pripravili presenečenje. Tence je nastopil v štafetah, kjer se je dobro odrezal. Obdržal je namreč mesto, ki ga je priboril tekmovalec pred njim. Skoda, da je bilo vreme res nenaklonjeno, saj je vseskozi deževalo. Moči so merili tekmovalci iz Finske, Švedske, Nizozemske, ČSSR, ZRN, Avstrije, Poljske, Turčije, Francije, Italije in Madžarske. Med posamezniki je med člani (36 km) zmagal finski zastopnik (prvi od Italijanov je pristal na 8. mestu), med mladinci (20 km) pa je zmaga ostala madžarskemu predstavniku (prvi od Italijanov je bil 22.). Med ženskami posamezno se je med članicami uveljavila tekmovalka iz ČSSR (Italijank ni bilo), med mladinkami (20 km) pa je bila prva Italijanka Elisa Pavan. V štafetah je bila med člani (36 km) prva Švedska, 8. pa Italija, med mladinci (24 km) je zmagala Madžarska, Italija (Peruzzo, Tence, Duca) je bila četrta. V ženskih štafetah je bila Italija prva tako med članicami (24 km) kot med mladinkami (24 km). Na Madžarskem je nastopil tudi drugi član Mladine, David Bogateč, ki pa je premlad, da bi branil barve državne reprezentance. Zato se je pomeril na eni od obrobnih tekem, na kateri je med 50 tekmovalci' zasedel 3. mesto. Člani Mladine na pripravah Člani rolkarske skupine Mladine bodo v soboto, 2. septembra, odšli na enotedenske priprave na Južno Tirolsko, in sicer v kraj Riva di Turres nad Bruneckom (1600 m nadmorske višine). Skupno bo odšlo 9 tekmovalcev, ki jih že 10. septembra čaka prva tekma po poletni prekinitvi, in sicer blizu Belluna. Najmanj 120 deklet in fantov se bo od prihodnjega ponedeljska do torka, 12. septembra na Zgoniku in 1. maju v Trstu na celodnevnem začetniškem tečaju spoprijelo s prvinami odbojkarske igre. Na 14. izvedbi začetniškega tečaja v priredbi ZSŠDI bodo na območju športnega centra in ostalih igrišč v zgoniš-ki občini vadili mladi, ki so jih prijavila društva Kontovel, Sloga in Sokol. Vodja tabora bo tudi letos priznani strokovnjak Franko Drasič, trenerjev pa bo skupno deset, v glavnem gre za mlade, saj je znano, da se na tem tečaju kalijo tudi vaditelji. Zaenkrat se je prijavilo 85 tečajnikov, vendar so nam zagotovili, da jih bo v Zgoniku še precej več bodisi zato, ker si društva še prizadevajo za pridobitev drugih otrok bodisi zato, ker je možen vpis tudi neposredno pred pričetkom tečaja. Zbirališče otrok bo v ponedeljek ob 8.30 pred osnovno šolo 1. maj 1945, prireditelj: pa opozarjajo udeležence, naj poleg ostale športne opreme s seboj prinesejo tudi trenirko. Tečaj iste vrste in z istim ciljem, vendar namenjen mestnim otrokom, bo letos na stadionu 1. maj v Trstu tudi v režiji Odbojkarskega društva Bor. Kaže, da se pri društvu niso ušteli pri oceni, da lahko s tečajem na lastnem sedežu privabijo večje število otrok, kot pa če se pridružijo ostalim v Zgoniku. V predvpisu se je namreč prijavilo okrog 45 otrok, od teh tudi lepo število fantov. Tudi ta tečaj se bo pričel v ponedeljek ob 8.30, ker gre za prvi tovrstni poskus širjenja odbojke v mestu so se pri Boru z raznimi obrobnimi pobudami potrudili, da bi bili udeleženci čimbolj zadovoljni. Smučarji SK Brdina odhajajo na ledenik Na svoji prvi letošnji seji so se odborniki SK Brdina spoprijeli z novo smučarsko sezono 89/90. Sprejeli so v celoti zadan program treningov za tekmovalno skupino, za rekreativce in vse obveznosti, ki jih nalaga nova sezona. S torkom, 29. avgusta, se je začelo z intenzivnimi treningi pred odhodom na ledenik Molltall, kjer se bodo atleti SK Brdina zadržali od torka do sobote. Ojačana tekmovalna ekipa bo v spremstvu dveh trenerjev iz matične domovine (demonstrator Matjaž Šarabon in vaditelj Cveto Vidovič). Seveda ne smemo pozabiti požrtvovalne spremljevalce z domačih tal. Tako kot lansko sezono bo tudi na razpolago telovadnica v Sežani za tekmovalno ekipo, ter tečaj pripravljalne smučarske telovadbe za rekreativce. Poleg nedeljskih snežnih izletov, je že tudi poskrbljeno za tradicionalno zimo vanj e, ki bo tudi letos na Pohorju. Ob tej priliki bodo predhodno organizirali tečaje na plastični stezi, oz. direktno na smučarskih progah na Pohorju za časa zimskih počitnic. Deželni pokal Devetti Danes tekme drugega kola Jutri bodo odigrali 2. kolo nogometnega deželnega pokala »Devetti«. V D-l skupini bosta naši goriški predstavnici igrali pred domačim občinstvom. Štandreška Juventina bo na Rojcah srečala Poggio, ki je v prvem kolu igral neodločeno proti Sovodenj cem. Za Grionove varovance je po porazu z Audaxom zmaga obvezna, če želijo nadaljevati pot v deželnem pokalu. Z uspehom bi tudi najprimerneje nazdravili predsedniku Marchiju, ki se danes poroči. Za Sovodenjce pa bo jutrišnje srečanje priložnost, da potrdijo dobro formo, ki so jo že pokazali v Zdravščini. Splošno mnenje je, da se je ekipa letos precej okrepila in da sodi med resnejše kandidate za najvišja mesta v 3. AL. Po počitku v prvem kolu bo v skupini E-3 igrala tudi Vesna in sicer doma proti Olimpii, Gaja pa (skupina E 5) v gosteh pri San Luigiju. Tekme se bodo pričele ob 16.30. Trenirali in igrali so v Sloveniji in na Madžarskem Krasovi pingpongaši poleti niso počivali Igralci namiznoteniškega odseka Kras se potijo na poletnih pripravah že od 29. julija, priprave pa se bodo tako rekoč prelevile verjetno v sezono. Ker pa ima Kras kar precejšnje število igralcev, so jih razdelili v dve skupini. Obe skupini mlajših igralcev sta bili v Sloveniji gostje TVD Partizan Gornja Radgona kluba, katerega člani so republiški prvaki. Krašovci so trenirali na dan po pet ur in pol, z radgonskim klubom pa so odigrali več prijateljskih tekem. V okviru priprav bi lahko šteli tudi nastop šestih igralk Krasa na prvem festivalu mladih v namiznem tenisu, ki je bil v Budimpešti od 7. do 10. avgusta pod pokroviteljstvom Butterflyja. Izredno dobro organiziranega tekmovanja so se udeležili predstavniki iz 25 držav, med njimi tudi reprezentance Koreje, Švedske, ČSSR, Grčije, Kuvajta itd. Vseh nastopajočih je bilo blizu 900. Tekmovali so v skupinah po pet igralcev, drugi dan pa po zmagovalnih mestih (prvi krog od 1. do 3. mesta in drugi krog uvrščenih na 4. in 5. mesto). Krasovke so se na tekmovanju odlično odrezale. Biserka Simoneta je bila zmagovalka med mladinkami v skupini 4. in 5. mesta, prav tako je zmagala Katja Štoka med pionirkami, s čimer so se uvrstile v_tretji krog tolažilnega razreda z izpadanjem, kjer je Katja Štoka prišla med prvih 16 igralk. Monika Radovič, Vanja Milič in Katja Milič so po drugem dnevu tekmovale v tretjem krogu tolažilnega razreda. V nadaljevanju tekmovanja so po eno kolo odigrale še Simonetova, Radovičeva in Vanja Milič. Za mlade krasovke je bil nastop na "svetovnih sceni" svojevrstno doživetje. Republiške šole v namiznem tenisu se je med 64 udeleženci iz cele Slovenije udeležilo tudi devfeUkrasovcev. Namiznoteniška zveza Slovenije ga je organizirala v Tolminu od 14. do 19. avgusta. Peturne treninge v telovadnici in kondicijo je vodilo šest trenerjev iz Slovenije, med njimi tudi Krasov trener Matjaž Šercer. 16. avgusta so se začeli treningi v domači telovadnici v Zgoniku. Udeležba treningov (dvakrat na dan) je zadovoljiva, saj prihaja nanje približno dvajset igralcev. Imeli pa so tudi obisk in prijateljsko tekmo z Vrtojbo. V izvedbi NTO Krasa in v organizaciji ZSŠDI pa pripravljajo v Zgoniku od 4. do 8. septembra začetniški tečaj, na katerega vabijo osnovnošolske otroke. Doslej se jih je prijavilo že 25. Za konec še vest, ki je razveselila Kras: 13-letna Kraševa igralka Monika Radovič je bila poklicana na šestdnevne priprave pionirske deželne reprezentance v Lignano, ki bo prve dni septembra. J. J. Naši balinarji se preizkušajo v novi zvrsti Bližanje in zbijanje hkrati Danes s pričetkom ob 15. uri bo 37 predstavnikov sedmih zamejskih društev merilo moči v novi zvrsti (ki so jo komaj pred letom dni uradno vključili v italijansko balinarsko zvezo), imenovani bližanje in obvezno zbijanje. Kot lahko sklepamo že iz naziva sta v tej novi disciplini vključeni tako bli-zanje kot zbijanje, to se pravi obe komponenti balinarskega športa in Predvsem tu pride na dan vsestransko znanje posameznika. Aktivna balinarja komisija je pripravila omenjeno tekmovanje demonstrativnega značaja. predvsem zato, da se širši krog na-s*h balinarjev pobliže seznani s to novostjo, saj je bilo bližanje in obvezno Sijanje marsikomu še do predkratkim nekaj povsem tujega, še danes pa v Zamejskem krogu obstajajo balinarji, ki sploh ne vedo, za kaj pravzaprav Sre. .Igralo se bo kot običajno na izpadali® in sicer na igriščih Kraškega doma 'mer bo v večernih urah na vrsti veli- ki finale), Krasa, Sokola in Nabrežine. Zmagovalca v Repnu in v Nabrežini (postaja) bosta polfinalno srečanje odigrala v Zgoniku, najuspešnejša posameznika na igriščih Sokola in Krasa pa bosta merila moči v Repnu. Oba finalista bosta nagrajena z zlatima kolajnama. Če bi se želel še kdo udeležiti današnjega tekmovanja se lahko prijavi še danes do 14. ure. Na igrišču Nabrežine bodo nastopili: S. Negrini, Nessich, Karli, Cossuta, Pečar, F. Križmančič, Kalc, Skupek in V. Škabar. V Repnu bodo merili moči: K. Succi, Santagati, Businelli, Ušaj, Doljak, M. Škabar, Purič, G. Negrini, Cattonar. V Zgoniku pa Simoneta, Milič, Vrše, Pertot, Furlan, D. Succi, Sulini, Mor-gandi, Modesti, E. Kante in na igrišču Sokola: Guštin, P. Negrini, Emili, Le-narduzi, Ceper, Natural, 1. Kante, Škerk, Cortese. Z. S. V Pulju je bilo košarkašem lepo V sredo se je s košarkarskega tabora ZSŠDI v Pulju vrnila domov še druga izmena 19 tečajnikov (letnikov 1973/74) društev Bora, Brega, Poleta in Sokola. Vadili so pod vodstvom Petra Brumna, pomagal pa mu je Stojan Corbatti. »S fanti sem bil povsem zadovoljen tako z disciplino kot tudi s prizadevnostjo na delu. Moram tudi reči, da je ta skupina košarkarjev precej perspektivna in z njo se vsekakor izplača delati«, nam je povedal Peter Brumen, (jan) Na sliki: udeleženci druge izmene v Pulju obvestila ŠK KRAS - ROKOMETNI ODSEK obvešča, da je sestanek in prvi trening moške rokometne ekipe v ponedeljek, 4. septembra, ob 19. uri v športno - kulturnem centru v Zgoniku. Poleg igralcev prve ekipe so vabljeni tudi ostali, ki bi radi igrali rokomet. ODBOJKARSKI ODSEK ŠD KONTOVEL obvešča, da bo prvi trening mladinske ekipe (letniki 74, 75, 76) v sredo, 6. septembra ob 18. uri na odprtem igrišču na Kontovelu. KOŠARKARSKI KLUB BOR vabi igralce letnika 1977 (propaganda) na prvi trening, ki bo v ponedeljek, 4. septembra, ob 16. uri v Borovem športnem centru. Morebitni novinci tega letnika naj telefonirajo trenerju Adri-janu Kovačiču, tel. 214297, ali pomočniku Umbertu Acerbiju, tel. 53220. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča starše, da bodo udeleženke priprav na Rogli danes okrog 13.30 prispele na mejo pri Fernetičih. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se bo v ponedeljek, 4. septembra, na stadionu 1. maj v Trstu (zbirališče ob 8.30) pričel začetniški tečaj »Tabor 89« za dekleta in fante letnika 1978 in mlajše. ZSŠDI obvešča, da se v ponedeljek, 4. septembra, prične v Zgoniku izpopolnjevalni tečaj za odbojkarje začetnike. Zbirališče tečajnikov bo ob 8.30 v športno -kulturnem centru v Zgoniku. Kdor želi se lahko na tečaj prijavi na licu mesta. ZSŠDI obvešča, da se v ponedeljek, 4. septembra, v Zgoniku prične začetni tečaj v namiznem tenisu za vse osnovnošolske otroke. Zbirališče otrok bo ob 8.30 v športno - kulturnem centru v Zgoniku. Kdor želi, se lahko na tečaj prijavi še na licu mesta. ŠD KONTOVEL sporoča, da se bodo v ponedeljek, 4. septembra, začeli treningi košarkarjev z naslednjimi urniki: od 15. do 18. ure -mlnibasket, od 18. do 19.30 - propaganda, od 20.30 do 21.30 - za člane in ostale kategorije. Prvi dan po istem urniku bo tudi sestanek za predstavitev novih trenerjev in programa. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET sporoča, da se bodo v ponedeljek, 4. septembra, v Prosvetnem domu na Opčinah pričeli treningi za letnike '75, '76 in '77 pod vodstvom trenerja Jureta Krečiča. Treningi bodo vsak dan od 17. do 18.30 za začetnike teh letnikov, ki se lahko direktno predstavijo na igrišču ali se zglasijo na sedežu Poleta od 10.30 do 12.30 ter od 18.30 do 19.30 vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, na št. 213403. Za Janeza Drvariča bodo jadranovci v letošnji sezoni nasprotniki... Janez Drvarič, pomočnik Dušana Iv-pri vodenju jugoslovanske ko-os •• e rePrezentance' ki je letos gojila naslov evropskega prvaka, je k.. 0 poznan vsem našim ljubiteljem v ^®rke. Že pred več leti je namreč v.f/i. naše igralce na tečaju v Seči, del Pa ie bil našim košarkarskim j^^cem na razpolago z nasveti in tv^ ,tej sezoni bo Drvarič treniral moš-lo i lz Pordenona, ki je lani nazadova-pinfb-l lige in bo letos v isti (B) sku-j kot Jadran nastopalo v B-2 ligi. najprej, kako si se sploh *wčl1 za Pordenon? PrpHSa zadeva se je razvila kar hitro, kal t dnik kluba iz Pordenona je is-datj renerja za to sezono. Med kandi-kidbfl6!? bil tudi jaz. S predsednikom Zik ? ./ordenon sva našla skupni je-Proqrak° glede delovnih pogojev kot bo.« aitla in takoj sem sprejel ponudba o Pa so te sprejeli v novem klu- lov^eli so me zelo prisrčno. De-PolQ(J P°.9°ji so tud zelo dobri: na raz-der M tmamo lepo halo, igralski ka-v redu itd. Društvo je ambicioz- no in si seveda želi vrnitve v višjo ligo.« Kaj pa igralski kader? »V Pordenonu sem od 9. t. m., tako da sem že dobro spoznal svoje novo moštvo. Mislim, da je ekipa kar v redu. Tu so izkušeni center Delle Ve-dove, strelec Turel, play makerja Pu-pulin in Moro. Precej računam tudi na novi okrepitvi Chignolo in Bastijem, tu pa so še nekateri mladinci, tako da je ekipa nekaka kombinacija izkušenih in mlajših igralcev. Edini problem predstavlja Marco Spangaro, ki je na služenju vojaškega roka in se zato seveda ne more redno udeleževati treningov.« Ti in Vatovec sta bila pred leti v istem klubu, pri ljubljanskem Slovanu, sedaj pa bosta »nasprotnika« v ligi: ti pri Pordenonu, Vatovec pa pri Jadranu... »Tako je pač naneslo. Res je, z Jadranom bomo konkurenti v ligi, upam in si iskreno želim, da bomo se naprej veliki prijatelji. Da bomo sodelovali na vseh nivojih, tako s člansko kot z mladinsko ekipo, da bomo igrali trening tekme, da si bomo izmenjali mnenja in izkušnje s tekem proti ostalim ekipam v ligi. Po svojih močeh bom skušal vsestransko sodelovati z vašimi klubi.« Kaj meniš pa o Jadranu? »Slišal sem, da sta odšla pomembna košarkarja, kot sta bila Ban in Starc. Ekipa je torej precej prenovljena. Prepričan pa sem, da bo Jadran kaj kmalu spet sestavil kakovostno moštvo.« Sedaj pa k jugoslovanski košarki... Pred kratkim smo na našem dnevniku zapisali, da je Jugoslavija na evropskem prvenstvu v Zagrebu igrala daleč najkakovostnejšo in sodobno košarko v zadnjih letih... »Z vašo oceno se povsem strinjam. Nesporno je, da je Jugoslavija na zagrebškem prvenstvu igrala zelo kakovostno in obenem tudi atraktivno košarko. Take igre v zadnjem obdobju ne pomnijo tudi najzahtevnejši strokovnjaki.« Verjetno bi bilo bolje, da bi bili jugoslovanski asi malce slabše... igrali, saj je bilo prav zagrebško prvenstvo prava vitrina za razne, predvsem ameriške manažerje. Sedaj smo namreč priča skoraj množičnemu odhodu evropskih prvakov v ZDA... »Res je, zagrebško evropsko prvenstvo je Jugoslovanom na stežaj odprlo vrata ameriškega, NBA trga. Američani so sledili kar petim našim igralcem, kar je za same igralce in za vso jugos- lovansko košarko lepo priznanje, obenem pa tak množičen odhod predstavlja tudi problem. In to, po mojem, zaradi dveh razlogov: prvič, ker se bo zanimanje za košarko v jugoslovanskem prvenstvu precej zmanjšalo, saj ne bo več takih talentov, kot so Divac, Petrovič, Paspalj, Radja itd. Drugič, ker dobiti za reprezentanco kar cez noč take talente, bod tudi za Jugoslavijo izredno težko. Ne smemo namreč pozabiti, da so Divac, Paspalj, Radja itd. mladi košarkarji. Pred leti so odhajali v tujino Dalipagič, Kičanovič, Radovanovič in drugi, ki so že dali svoje v matičnih društvih in v reprezentanci. Sedaj pa nov pojav: Jugoslavijo zapuščajo mladi talenti, ki bi morali dati matičnim klubom in reprezentanci še mnogo svojih moči in talenta.« Kaj pa s tvojim položajem v reprezentanci? »Trenutno sem končal svoj odnos z reprezentanco. Sklenil sem pogodbo za dve leti s Pordenonom. S predstavniki košarkarske zveze Jugoslavije pa smo se razšli povsem prijateljsko, tako da imamo za delo z državnimi reprezentancami (mladinci in člani) vrata vedno odprta.« (Jan) Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 2. septembra 1989 Čadska kriza pred dokončnim mirnim razpletom Libija in Čad dosegla sporazum o rešitvi spora glede pasa Auzu NAIROBI — Po zatrjevanju alžirske diplomacije sta Čad in Libija naposled podpisala okvirni sporazum o rešitvi spora na področju Auzu na severu Čada. Sporazum sta podpisala čadski zunanji minister Ešejk Ibn Umar in libijski kolega Azuz Talhi po tajnih pogajanjih, ki jih je vodil alžirski zunanji minister Bualem Besajeh. Iz Alžira niso sporočili podrobnosti sporazuma, marveč je rečeno le, da bi naj spor rešili v enem letu, če pa se libijsko-čadski pogajalci ne bodo mogli sporazumeti, bo o sporu odločalo mednarodno razsodišče v Haagu. Gotovo ni naključje, da je do objave okvirnega ali načelnega libij sko-Cadskega sporazuma prišlo neposredno pred dvajseto obletnico Gadafijevega prihoda na oblast. Libijski polkovnik je s tem gotovo hotel manifestirati svojo pripravljenost za rešitev libijsko-čadske krize, čeprav se je v dolgem sporu z južno sosedo že nič kolikokrat pokazalo, da je polkovnik nepredvidljiv in da je neprekosljiv v sunkovitem spreminanju stališč. Zato bolj previdni opazovalci menijo, da bi bilo prenagljeno sklepati, kakor da razglasitev zadnjega sporazuma že oznanja konec libijsko-čadskih zapletov. Med drugim je znano, da je Gadafi že pred dvema letoma hrupno razglašal konec libijsko-čadske krize, ko je dejal, da se je Libija enkrat za vselej nehala vmešavati v čadske zadeve in da je njihovo reševanje prepustila Čadcem. Pozneje se je pokazalo, da si je polkovnik konec spora seveda zamislil po svoje, in sicer tako, da ga čadska stran ni mogla sprejeti, ker je preprosto razglasil, da 116.000 kvadratnih kilometrov obsegajoče področje Auzu sploh ni spremo, marveč da je od vekomaj pod libijsko suverenostjo. V N Djameni so nad osupljivim poenostavljanjem zgodovine poskočili in z najmanj takšno upravičenostjo kot Libija zatrdili, da je z rudninami in verjetno tudi z nafto bogato ozemlje od nekdaj Čadsko in da libijske čete že ducat let nezakonito okupirajo to področje. Veljalo bi se vprašati, kaj se je v manj kot poldrugem mesecu spremenilo na libijski strani (razen če ne gre samo za neobvezujočo manifestacijo dobre volje ob obletnici libijske revolucije), da je sklenila podpisati spora- zum, v katerem je menda govora tudi o umiku libijskih čet iz Auzuja. Znano je, da je 20. julija propadel dvodnevni sestanek med polkovnikom Gadafijem in čadskim predsednikom Habrejem v Malijskem Bamaku, ki so ga pripravili takratni predsednik vseafriške organizacije, malijski predsednik Musa Traore in članice ad hoc odbora organizacije afriške enotnosti za čadsko krizo Alžirija, Nigerija in Gabon (poleg Malija). Gadafi in Habre sta se takrat sestala prvič po sedmih letih, vendar so bile razlike med voditeljem očitno pregloboke, da bi bilo mogoče podpisati tako imenovano deklaracijo iz Bama-ka. Res je, da sta Gadafi in Habre predlani septembra po posredovanju takratnega predsednika vseafriške organizacije Kaunda pristala na prekinitev ognja, ki se je z občasnimi obtožbami obeh strani (zlasti čadske) o kršitvah obdržala do danes. Oktobra predlani sta državi po dolgih letih obnovili diplomatske odnose in izmenjali prve vojne ujetnike, nato pa se je zataknilo. Gadafi je v Bamaku bojda vztrajal predvsem pri vrnitvi okrog 1.500 libijskih vojnih ujetnikov iz Čada (zajeli so jih po libijskem vojaškem porazu na severu Čada pred dvema letoma in pol) in pri umiku francoskih čet iz Čada. Spornega področja Auzu polkovnik sploh ni omenjal, zato pa je Habre terjal vrnitev spornega področja pod čadsko suverenost in konec libijske vojaške in politične podpore čadskim uporniškim frakcijam. Vsaka stran je torej postavila svoje pogoje za podpis bamanske deklaracije (sporazum o nenapadanju in politični rešitvi krize) in po dveh dnevih so se delegacije razšle praznih rok. Afriški diplomati so takrat sicer dejali, da srečanje Gadafi-Habre vseeno ni bil polom, saj se bodo pogajanja nadaljevala. Sedaj so sporočili, da so se tajno pogovarjali v Alžira in prišli na dan s sporazumom, ki bi naj oznanjal vsebinski premik v libijsko-čadski krizi. Dogodki bodo morali optimistične napovedi potrditi in zanikati tezo, da gre le za zunanji okras ob obletnici Gadafijevega prihoda na oblast, ki ga pompozno slavijo v Tripoliju. AVGUST PUDGAR Gadafi je proslavil obletnico džamahirije TRIPOLIS — V Libiji so predsinočnjim uradno odprli praznovanja 20-let-nice revolucije, ki jo je vodil takratni kapitan Muamar al Gadafi. Kakih 10.000 študentov je poskrbelo za svojevrstno štafeto, polkovnik Gadafi pa je včeraj predsedoval osrednjemu dogodku proslavljanja džamahirije. Med izrednim zasedanjem generalnega ljudskega kongresa je Gadafi napovedal, da bo množica prej ali slej prišla na oblast v vseh državah sveta, »Hitlerja, Mussolinija in Reagana pa so že zmetali na smetišče zgodovine«. Gadafi je v svojem govoru ohranil precej umirjene tone, najbrž tudi zaradi tega, ker se je zavedal, da je nekako na preizkušnji, saj so mu prisluhnili zastopniki številnih držav, ki so hoteli preveriti, kako je z novim kurzom libijske džamahirije. Na sliki (AP): Gadafi sprejema maroškega kralja Hasana II. Japonci so se marljivo »pripravili« na potres TOKIO — V slogu »nič nas ne sme presenetiti« je prejšnji dan 13 milijonov Japoncev pozorno sledilo nasvetom tamkajšnje službe za civilno zaščito. V tovarnah, uradih in šolah so potekale lekcije, kako se ljudje lahko zavarujejo pred morebitnim potresom. Na Japonskem je namreč ta nevarni naravni pojav zelo pogost in so ga ljudje tako rekoč že vajeni. Le malokdaj se jih namreč ob potresnih sunkih loti panika. Tudi stavbe so zgrajene po ustreznih in učinkovitih protipotresnih predpisih, vendar upravitelji menijo, da je treba lekcije o preventivi od časa do časa ponoviti, predvsem pa 1. septembra, ko poteka obletnica silnega potresa, ki je leta 1923 terjal nič manj kot 100 tisoč žrtev. Seizmološki center v Tokiu je tako včeraj zgodaj zjutraj »napovedal«, da se bliža potres, za katerega »predvidevajo«, da bo dosegel 8. stopnjo Richterjeve lestvice. Številne bolnišnice, šole in civilne stolpnice je bilo treba evakuirati v najkrajšem možnem času in čimprej priti do javnih zaklonišč. Vaje so potekale brez zapletov in zamud. Protipotresna služba je zlasti v zadnjih mesecih postala zelo pozorna na vsak zemeljski tresljaj, še posebno, ker se je sredi julija nekoliko uštela glede nenadne aktivnosti podmorskega vulkana pred polotokom Izu. Takrat so na kopnem izbruhnili siloviti požari, ki jih je povzročilo uhajanje plina. Na sliki (Telefoto AP): šolarčki so pridno sledili učiteljevim navodilom, najmanjši nagajivci pa so se pod klopcami pošteno zabavali. Očitno jih potres zaenkrat sploh ne straši. Ob skorajšnjem zaključku sezone so ze nared prvi okvirni obračuni RIM — S koncem tega tedna bodo morali še zadnji vztrajni letoviščarji zapreti svoje kovčke in se podati nazaj v mesta. Ob velikem povratku bo letos nekoliko manj gneče, saj je nestalno vreme prepričalo marsikaterega turista, naj se odpove letovanju nekaj dni pred določenim datumom. Prometna policija je oblakov, padca temperature in občasnih ploh še posebno vesela, saj pomeni, da se bo od sobote do ponedeljka premikalo po cestah in avtocestah občutno manjše število vozil. Pri tem so tudi izračunali, da bo največ prometa v okolici Genove in Benetk. V lagunskem mestu bo v nedeljo zgodovinska regata in poleg tega še odprtje filmskega festivala, v Genovi pa računajo, da bo komunistični praznik privabil v mesto precejšnjo množico obiskovalcev. Čeprav predvidevajo, da bo na cestah manj prometa, ie policija obnovila vabilo k premišljeni vožnji. Ukrepi, ki omejujejo hitrost, predvsem pa obveznost varnostnih pasov, so se v letošnjem poletju še posebno izkazali, saj je bilo v razdobju julij-avgust na italijanskih cestah skoraj 300 mrtvih manj kot lam v istem času. Z začetkom jeseni pa bo ponovno stekla razprava o hitrostnih omejitvah. ACI in menda tudi sedanji minister za javna dela Prandini bi bila pripravljena nekoliko spremeni- ti zakon o 110 kilometrih na uro, tako da bi ga povišali na 130 za avtomobile z več kot 1.200 kubikov. Podatki o številu prometnih nesreč so že razpoložljivi, šele konec septembra pa bodo statistični inštituti sestavili realno sliko letošnje turistične sezone. Alge, ki so letos prekrivale dobršen del severnega Jadrana, so povzročile menda precej škode turizmu. Nemški in avstrijski gostje so v dobršni meri odpovedali svoje rezervacije, najbrž tudi pod vplivom katastrofalnih poročil, ki jih je objavljal tisk v nemškem jeziku. Učinke protijadranske kampanje so občutili tudi na jugoslovanski strani, kjer ni bilo alg, a je le redkokateri pisec omenil, da je pojav cvetočih alg zaznaven le vzdolž italijanskih obal. Tako se je zgodilo, da je v Italiji, kjer ni bilo več toliko gostov iz Nemčije in Avstrije, prišlo do občutnih notranjih premikov, saj so Italijani letos odkrili domačo turistično ponudbo. Italijani pa so priskočili na pomoč tudi Istri in Dalmaciji, kjer so napolnili vsa razpoložljiva mesta v hotelih višje kategorije. Kljub doprinosu italijanskih gostov in prilivu italijanske devize (ki je vsekakor manj priljubljena od DM) je na jugoslovanskem Jadranu občutno upadla prisotnost tujih in domačih turistov. Tujcev je bilo letos za 7,9 odstotka manj, domačih gostov pa za 10,9 odstotka manj. Nesnaga v prtljažniku je lahko tudi nevarna CAGLIARI — Pozor na smeti, ki se nam nabirajo v prtljažinikih avtomobila ali motorja! 27-letni Renato Cao je zaradi te malomarnosti presedel 20 dni zapora. Pred tremi tedni je s svojim motorjem in v dražbi prijatelja vozil po obalni cesti proti Cagliariju. Karabinjerji so ga ustavili, pregledali dokumente in hoteli videti tudi, kaj je v prtljažniku. Cistu na dnu havbe je mož postave našel zmečkano prozorno vrečko, v kateri je bila sumljiva rumenkasta moka. Motor in vrečko so karabinjerji zaplenili, Renatovega prijatelja odslovili, Renata pa zaprli, kljub fantovim trditvam, da moka v vrečki sploh ni to, kar so karabinjerji mislili, namreč droga. Nič niso zalegle ne prošnje ne grožnje. Analiza »moke« je pokazala, da gre za mamilo, neznano sicer, pa vendar. Ko pa so opravili še drugo analizo, se je izkazalo, da je sporni prah v resnici le ostanek zdrobljenih arašidov, ki so v prtljažniku valjali kdo ve koliko časa. Šele tedaj so fantu verjeli »na besedo« in ga pri priči poslali domov. Za polovico Italijanov 3. svetovne vojne ne bo RIM — Italijani le malo verjamejo v možnost tretje svetovne vojne. Anketa, ki jo je naredila Doxa ob 50. obletnici nemške invazije na Poljsko, je namreč pokazala, da se kar 47 odstotkov Italijanov sploh ne zmeni za to možnost, oziroma da jo popolnoma izključuje. Kljub temu pa je »pesimistov« kar precej: 36 odstotkov anketirani meni, da je tretji svetovni konflikt možen, 4,6 odstotka pa jih je prepričanih, da bo tega zla slej ko prej tudi prišlo. Zanje je nova vojna kar neizbežna. Zanimivo je, da so največjipesimisti najstniki. Podobno anketo so opravili še v drugih 31 državah in izkazalo se je, da spadajo Italijani kljub vsemu v skupino optimistov. Najbolj črnogledi so Nemci, vendar je anketa upoštevala »kulturo pesimizma, ki je gotovo posledica dejstva, da je Nemčija izgubila drugo svetovno vojno. Pesimisti pa so tudi prebivalci tistih sil, ki so vojno zmagale, kot so na primer ZDA, Velika Britanija, SZ, Francija. Med Italijani pa je tudi navezanost na domovino rahla, vsaj ko gre za vojno. Samo 34 od sto jih je namreč izjavilo, da bi takoj poprijelo za orožje, če bi res prišlo do vojne. Ana in Mark: koliko bo stala njuna ločitev? LONDON — Ločitev v družini kraljice Elizabete naj se ne bi zaključila z razporoko med princeso Ano in kapitanom Markom Phil-lipsom, že dan po uradnem sporočilu pa so se britanski časopisi razpisali o bajnih vsotah, ki naj bi jih morali izplačati »zapuščenemu« Marku. Nekateri vneti matematiki so ugotovili, da bi morala princesa Ana izplačati svojemu soproga tretjino vseh zaslužkov (britanske kronane glave so dejansko privilegirani javni uslužbenci), poleg tega pa mu izročiti tretjino imetja. Če pomislimo, da je Anina rezidenca najlepša britanska »domačija«, ki je vredna kakih devet milijard lir, moramo priznati, da bi si lahko kapitan Mark zagotovil izredno laskavo pokojnino. Mark Phillips bi te vsote lahko zahteval le v primeru, da bi se z Ano dokončno razporočila, to pa najbrž ni ravno v skladu z željo-mi britanske kraljice. Morda bo Marku uspel še zanimivejši trik-ohranil bo članstvo v kralje družini, Anini kronani sorodnik1 bodo primerno skrbeli zanj (siee bi lahko objavil kak roman »sp0' minov«), sam pa bo lahko pd "e. lem dnevu hodil na obisk k domu ki je že dolgo od tega v njeg vem srcu zamenjala Ano.