t
Iv. K blAklt>«NWALlOUHAN MHfcUKti
Ki)'
am 24 FFp 1918 mit..........Beilagen
List ljudstvu v pouk in zabavo.
bhaja vsak rt-nvk in veSia s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K m za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Koor hodi s*in po nir^a, plača r>a leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvc „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilia do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" ontH\«jo lis> bet? posebne naročnine. — Posamezni tis-i stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravnišlvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema
naročnino, inseratc ir reklamacije.
Za inserate »t vr-c «.<1 cmisiopne |viitvrsie ennrai 13 vin. ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne og!.we primeren popust. V oddelku „Mata naznanila*
■	■	etitvrsi.i 24 vin,, izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torki opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
V-I.ili.'
i.ti.ivij 0 vin.. Pade in uftvalr vsaka petit-
Italijanski napad na Ljubljano.
Že drugikrat v sedanji vojski je obiskal Italijan središče vseh Slovencev, belo Ljubljano. Prvikrat je nastopil en sam letalec ter vrgel brez učinka nekaj bomb med Ljubljano in Zalogom. Sedaj drugikrat, pretekli petek, dne 18. t. m., je bil zamišljen ve-hkopotezen in uničujoč napad na Ljubljano. Saj se je šlo Italijanom za to, da maščujejo obstreljevanje njihovega Milana, katero so naši letalci izvršili tako izborno in temeljito. Toda italijanski letalci niso rešili svojega naroda časti. Na povratku jih ni spremljala groza in strah napaldenega ljudstva, ampak posmeh in veselje, ker se je napad popolnoma ponesrečil. Vrhutega smo še si eno letalo vzeli z zraka, da imamo tudi italijanski vzorec.
Polet italijanskih letalcev je bil baje namenjen do Maribora in Gradca. Toda iz te moke ni bilo kruhu. Sovražni letalci so se morali prej obrniti proti domu.
Naše uradno poročilo.
Podmaršal pl. Hofer pravi v poročilu z dne 19. iebruarja:
Včerajšnje podjetje italijanskega letalnega bro-
dovja proti Ljubljani je izpadlo klaverno. VeČino letal so prisilili že na bojni črti, da so se morala obrniti; tri/ letala so dosegla Ljubljano in vrgla bombe blizu neke tamošnje bolnišnice in na več okoliških krajev, ne da bi dosegla kak uspeh.
Pri povratku so napadli naši letalci sovražne, in so sestrelili vebko italijansko bojno letalo vrste Oaproni.
Italijansko uradno poročilo.
Italijanski generalni štab z dne 19. februarja poroča:
Včeraj dopoldne je izvršila ena naših letalskih skupin oblike Caproni napad na Ljubljano. Drzni letalci so dospeli kljub temu, da jih je zasledoval ogenj Številnih obrambnih baterij in kljub temu, da so jih sovražne letalske skupine napadale, srečno na svoj cilj. Skozi proge oblakov so se spustili na mesto ter yrgli nekaj tucatov granat, min in bomb. Eno izmed Oaprouijevih letal je napadlo šest avstrijskih letal, obkolila so letalo ter ga prisilila, da se je spustilo
na sovražnem ozemlju na tla. Ostali so se nepoškodovani vrnili srečno v naše vrste.
Poročilo našega vojno-časnikarskega stana.
Veliko zasnovani italijanski poizkus, maščevati se za bombardiranje Milana iz zrakoplovov, se je klaverno ponesrečil. Dne 18. t. m., ob %9. uri zjutraj je bilo naznanjeno, da se čez Gorico bliža sovražna zrakoplovska skupina. Takoj se je dvignilo nekaj c. in kr. letal v zrak in obrambni topovi so streljali. Od osmih italijanskih letal se je moralo pet vrniti že pri Gorici, trije so izginili v gosti megli ter so bili šele nad Postojno in Vrhniko zopet videti.
Ob 9. uri dopoldne se je razletela prva bomba v ljubljanskih ulicah ter napravila luknjo. Tri druge bombe so imele ravno tako malo učinka. Dve bombi sploh nista eksplodirali.
Velika sreča je bila, da bomba, ki so jo vrgli v bližini neke rezervne bolnišnice, ni zadela poslopja. Sovražni letalci so izginili nato v smeri proti Zalogu in Savlam ter vrgli v vsakem teh krajev nekaj bomb, ki pa tudi niso napravile škode.
Ko so se italijanski letalci vračali, so zadeli na!d Vipavsko dolino na devet avstro-ogrskih letal v zraku, namreč tri letala ob1 i k" Fokker in pet dvokrp-vnikov. Nasproti tej prenMŽk do je. -sovražna skupiiia razkropila. Eno sovražno letalo je skušalo priti hitro na varno preko Opčine, drugo preko Postojne. Napadli smo jih in zasledovali. Tretje letalo, za boj o-premljen velik Caproni, smo pri Mirni zbili na tla. Od obeh italijanskih stotnikov, ki sta se nah&jala v letalu, je bil opazovalec ubit, vodjo pa smj živega u-jeli.
Proti 11. uri dopoldne je dospel, tretji letalec preko Britofa in Godovica pri Idriji in Vrhniki nad Ljubljano. Od bomb, ki jih je vrgel, je eksplodirala ena pred staro sladkorno tvornico, tako da je veliko šip tega poslopja popokalo. Dva konja sta bila od drobcev zadeta in tudi sicer je bdo malo škode. To je edini uspeh veliko zasnovanega maščevalnega izleta . . .
Prvi obisk Ljubljane.
„Slovenec" opisuje italijanska letalska obiska dne 18. t. m. nekoliko natančneje. O prvem, zjutraj-njem obisku pravi;
Meglena plast je bila nad Ljubljano in okolico, nad njo so krožila tri italijanska letala in metala so
bombe, povsod z laško srečo. Celo strahu niso nika-kega povzročili. Svojo srečo je poizkušal eden laških letalcev že okoli 8,. ure zjutraj ter je v presledkih s-puščal bombe do četrt na 10. uro dopoldne* Okoli četrt na 10 je priletel nad neko vojaško rezervno bolnišnico. Bomba je padla pred bolnišnico^ kake 3 metre daleč od stene poslopja in je izkopala 1 m globoko in kaka 2% m v premeru široko jamo, zračni pritisk je pobil eno okno v prvem nadstropju, v pritličju in pa okna v kavarni in v drugem nadstropju sta ostala cela. Ko je le'talec vrgel to bombo, se je obrnil in vrgel nekoliko proč od tega kraja tri lombe. Dve bombi sta padli tik ob zidu neke hišice v razdalji kakih 5 m druga od druge, izkopavši 3 m široki in 1 m globoki jami. Poškodovali sta nekoliko hišni zid in sfreho in premetali orodje v podstrešjh. Na streho sta vrgli polno prsti. Tretja bomba je padla na tistem potu, kakih 12 m proč od prvih dveh. Izkopala je takisto jamo, a ni napravila nobene škode. Ranjen ali ubit ni bil nihče. Čudežno je bilo, da je edini moški, ki je bil doma pri zgoraj omenjeni hišici, sekal drva komaj 3 m od mesta, kamor je udarila bomba, a se mu ni zgodilo prav nič. Le sekira mu je padla iz rok, a menda od hipnega strahu. Letalec je vrgel ra-zven teh še nekaj bomb, eno na neki oddaljeni cesti, ena pa je padla v Ljubljanico, nekaj jih je pa vsul na železnico. Ljubljančane je ta novost pognala vun na ceste. Vse je letelo gledat, kaj je napravila onemogla laška. jeza. Nihče se ni skrival, dasi se je vedelo, da nad meglo preko Ljubljane še vedno krožijo laški letalci. Strahu nismo nikjer opazili, previdnost pa bi seveda priporočali.
DrugI obisk Ljubljane.
Okoli opoldneva istega dne 18. t. m. je solnce razpršilo meglo in je veselo posijalo na ljubljanske ceste. Pozdravljalo je belo Ljubljano, katere prebivalstvo se je danes s svojo občudovanja vredno mirnostjo zopet odlikovalo v teh težkih časih. Opoldanski zvonovi so zapeli, med glas zvonov pa so se naenkrat vmešali ostri streh naših letalskih opazovalnic. V modrem zraku se je zasvetil, obsijan od solnca, laški aeroplan, na katerem je bilo dobro opaziti laška trobojnica. Mirno je plul najd Ljubljano, obstreljevan od naših topov. Vse ulice so bile polne občinstva, ki je zasledovalo polet. Naenkrat ostro piščanje v zraku — nato pok. Letalec je meril na staro cuk-rarno, bomba je pa padla ob zidu cukrarne, izkopala veliko jamo. in pobila šipe v kantini. Iz vojnega
LISTEK.
Sveži kmečki grobovi.
Jožef Draž.
V St. nju v Slov. gor. je dne 16. Iebruarja u-anrl 43Ietni posestnik, cerkveni kl/učar in odbornik naših društev Jožef Draž.
IVajni bil od izbruha vojsk3 do lanske jeseni v vojaški službi. Na Doberdobski planoti si je na-Jezel neozdravljivo bolezen — jetiko. Prišel je domov, a zanj ni bilo več leka. Morilni črv se je tako ugri-zel v njegovo telo, da mu zdravniška veda ni mogla več pomagati.
Jožef Draž, p. d, Nemec, je bil eden najtrdnejših stebrov slovenstva v St. ilju. Bil je veren, naroden, vstrajen in značajen mož. Njega ne bi bil odvrnil od njegovega prepričanja, če bi mu obljubil sto-tisočake. Že od nekdaj je rad sodeloval pri vseh na-8ih narodnih prireditvah, bil je mož popolnoma na svojem mestu. In kako potrebni bi nam bili v bodo-4e taki možje v našem St. Ilju!
Naš Jožef je bil poosebljena pridnost. Draževa kmetija je že od nekdaj ena najlepših v St. Ilju. — Rajni Jožef je bil izučen sodar ter v vsakejm oziru izredno napreden gospodar.
Prvi kot žrtev vojske počiva sedaj naš nepozabni Jožef na šentdjskem pokopališču poleg svoje matere, ki je bila sestra andra^evskega župnika, Č. g. Očkerla. Pogreb se je vršil v petek, dne 18. febr., ob ogromni udeležbi. Vodil ga je vlč. g. dekan Cižek ob spremstvu domačih čč, gg. duhovnikov. G. dekan mu je ob odprtem grobu govoril ginljivo slovo.
Rajni zapušča 861etnega očeta in mlado vdovo s sinčkom. V naših vrstah pa je Jcžef zapustil spomin dobrega, zvestega in Odkritosrčnega prijatelja. Krvavi nam srce ob misli, da naišega vrlega Draža ni več; zdi se nam celo, da to ni mogoče. A Bog je tako ukrenil in njegovi sveti volji so moramo ukloniti. — Slučaj je nanesel, da je dva dni pred gospodarjem umrla pridna in zvesta Draževa dekla. En dan sta ležala gospodar in dekla skupno na parah.
Dragi prijatelj, po duhu in stanu brat, steber naše obmejne trdnjave, ki si tako zgodaj legel v hla/-dni grob, počivaj sladko v obmejni slovenski zemlji, katero si čez vse iskreno ljubil! Na svidenje nad z-vezdami!	Fr. 2.
Jožef Korraan.
Dne 2. svečana t. 1. je poklical Bog k sebi svojega zvestega služabnika, našega blagega očeta Jožefa Korman, p. d, Pergauer, veleposestnika na Ku-mnu, župnija Devica Marija v Puščavi» Korman je umrl po nagli mučni bolezni na pljučnici v. 77. letu. „Oče Pergauer so umrli", ta glas ise je bliskoma po-
raznesel po celi župniji, ko je zapel veliki zvon. Da, res, oče Pergauer je bil častitljiva oseba, ni bil sar mo oče Pergauerjeve hiše, ampak oče cele župnije. Bil je globoko veren, gostoljuben, radodaren, poln usmiljenja do ubogih, pri svojem lepem premoženju, in velikem posestvu pa skrajno ponižen.
Poldrugo uro daleč od cerkve na visokem Ku-mnu malo pod Klopnim vrhom doma, bil je vsako nedeljo prvi v cerkvi. Do zadnje nedelje nikdar ni opustil službe božje, Če je le bil zdrav. Po zimi pri visokemu snegu je dal ob nedeljah, če ni bilo gazi, po dva, včasih tudi po štiri vole zapreči, da so delali tu gaz iz visokega hriba v dolino, zadi pa je Šel očka Pergauer trdnih korakov s svojo družino k službi božji. V dolini p;., če ni bilo gazi, je gabal oče Pergauer sam naprej ter peljal svojo družino v cerkev.
V domači občini Kumen je bil večkrat župan, občinski svetoviaj o še sedaj. Bil je veliko let načelnik konkurenčne^ odbora in je kot tak storil veliko dobrega za našo romarsko cerkev. Kot ubožničar je imel do vsakega reveža oidprto srce in darežljivo roko. Pri vsaki priliki je segel globoko v žep, Če so je Šlo za cerkev, občii >, šolo ali za pomoč bližnjemu brez izjeme, le za svojo osebo je bil skromen in zelo zmeren.
Sam dosmrten ud Mohorjeve družbe je naročil vsako leto za slehe^ . ^ga svojega služabnika Mohor-sice knjige, tako d; štela Pergauerjeva hiša sajne
poročevalskega stana poroča „Pester Lloyd% da je bil ondi ranjen neki deček, ki je umrl, Letaleo je v bližini vrgel še eno bombo na gredice, eno pa je Še vrgel za slovo na drugem koncu Ljubljane in je neznatno poškodoval neko hišo. Utis smo imeli, da je bil enkrat od naših krogel zadet, ker se je nekoliko nagnil na stran, nato se je pa hitro dvignil višje in pobegnil. Vseh bomb je bilo na Ljubljano vrženih 14, skupno na okolico pa okoli 40. Isti dan zvečer je bil zopet aviziran nek laški letalec. Tako so Lahi izpolnili obljubo, da pridejo v Ljubljano. V mescih so se sicer zaračunali, trdnih tal pa tudi to pot niso imeli pod seboj in jih na naših tleh prav nikdar imeli ne bodo!
Laški letalci nad Goriškim.
Iz Goriškega poročajo o opisanem laškem letalskem izletu:
V petek, dne 18. t. m., je bil krasen spomladanski solnčni dan. Nebo čisto in jasno brez oblačka. Bilo je jasno kot na dlani, danes ne ostanemo brez italijanskega zračnega obiska. Krog 10. ure predpol-dne so so že oglasili v smeri proti Gorici naši topovi in sivkasti oblački razpokajočih se šrapnelov so naznanjali kot zvesti stražarji, da se bliža v zraku sovražnik. In kmalu nato so zabrneli visoico v zraku motorji naših letal, enokrovni in dvokrovni oklopniki, pripravljeni za boj. Toda to pot ni bilo celega italijanskega zračnega letalskega brodovja, amnak samo eden sovražni dvokrovni oklopnik, irancoskega sestava, in izredno velikega, naravnost orjaškega obsega, prebarvali v Obliko velike italijanske trobojnice. Letel je na posameznih mestih precej nizko nad Vipavsko dolino. Štiri naša oklopna letala so ga obkrožila in pričelo se je manevriranje drznih, spretnih letalcev. A dan je bil tako poln solnca kot smehljaj spomladi, in čudovito lepo so se lesketala v solnčnih žarkih krila letal, kot da bi bila posuta z biseri. In nad nami ,so pričele rožljati v zraku strojne puške, naše in sovražne, zrak je bil poln teh rezkih strelov. s Motorji letal so neprenehoma brneli, letala so se dvigala in padala, zapuščajoč siv dim za seboj, spre-minjevala smer in skušala sovražnika preleteti. Veliko sovražno letalo je bilo očividno zadeto od naših strelov, ker se je parkrat precej občutno nagnilo na stran. Sovražni letalec se je moral umakniti, neprestano zasledovan od naših letal. Bomb ni metal nik- j jer. Pač pa je en naš letalec proti njemu vrgel dva- I krat bombe. Kmalu nato so posegli v akcijo zopet naši obrambni topovi. Ali je dosegel sovražni aeroplan svojo Lojno Črto, nismo mogli dognati. (Naša poroči- . la dajo o tem dovolj pojasnila. Ured.)
Kmečke
(Iz kmečkeg
-b- Položaj na deželi pos" ~ Ši. Ko so ob začetku mobiliza Vlicani moški z doma, se ni i ko pa odhajajo v cesarsko si tadnji moški, je položaj mnogi
na, mnogokrat slabotna in vedno bolehna, ostane s «Starim dedekom ali babico in majhnimi otroci sama na obširnem posestvu. Vodstvo posestva in vodstvo ter nadzorstvo družin leži sedaj večinoma povsod na ; šibkih ženskih ramenih. Poleg vzgoje otrok, ki je v sedanjih časih gotovo najvažnejša naloga vsake gosL podinje, še imajo sedaj ženske-gospodarice skrbeti za celo vrsto drugih zadev, n. pr.: obdelovanje posest- ■ va, skrb za posle in delavce, prehrano družiue, pla-
čevanje davkov in obresti, prodajo pridelkov in živine, nakup potrebnih gospodarskih reči, pomoč pri sosedih in še stotero drugih skrbi.
V kratkem hočem podati našim vrlim gospodinjam nekaj nasvetov glede pred .omenjenih zadev:
Vzgoja otrok je najvažnejša naloga, ki jo mora rešiti mati gospodinja v odsotuosti moža. In ravno v sedanjem razburkanem času nam je treba obračati posebno pozornost tej točki. Matere, gospodinje! Čuvajte svoj najdražji zakiau, svoje mlade pred pokvarjenim svetom. Hudobiji ravno sedaj cvete pšenica! Toliko pohujšanja, slabega govorjenja in slabih vzgledov vidi sedaj nežni otrok in če ga skr bno materino oko ne bo dobro in vneto čuvalo, bode nesrečen otrok in mati. Pazite torej matere na svoje otroke, male in odrasle! Ne naprtite si prokletstva na-se s tem, da bi zanemarjale vzgojo otrok. Dajte o-troke v slovenske šole, k dobrim učiteljem, naj gredo otroci radi v cerkev, naj molijo za svoje očete, ki se borijo na krvavem bojišču; s poseJOno paznim očesom pa pazite na odrasle tam, kjer je vojaštvo nastanjeno. Varujte sebe in družino pred vsem hudim!
Obdelovanje posestva bode mučilo skoro vsako gospodinjo. Edina pomoč bo letos: podvojena pridnost in medsebojna pomoč. Opravljajmo vsa dela kolikor mogoče zgodaj, ne odlašajmo ničesar na jutri. Posebno pa obraČajmo svojo skrb na to, da se vsak rob naših posestev obseje in obsadi. Avstrija stoji še pred velikim in zgodovinsko važnim v-prašanjem: Ali bomo imeli dovolj živeža za sebe in svojo hrabro armado? Ako ne, utegne sovražnik na vseh koncih in krajih udrefi v našo domovino in kaj bo potem? Sveta dolžnost vsakega, ki želi svoji domovini dobro in boljšo bodočnost, je, da skrbi, da bo na svojem in sosedovem posestvu vsak razgon zemlje pravočasno posejan in obdelan. Sejte letos posebno mnogo žlahtnega jarega žita: pšenico in rž, pa tudi koruzo. Ce nimate sami takega semena, oglasite se za isto pri občini ali glavarstvu.
Skrb za posle in delavce muči vsakega gospodarja. Domače ljudi nam je vzela vojska, u-jetnikov-delavcev pa nima vsak rad. Srečen je, kdor shaja z lastnimi delavskimi močmi! Letos ne bo druze-ga pomagalo, kakor da bodo tudi šolski otroci od 10. leta naprej morali pomagati pri poljskih delih. Glede ujetnikov imamo kmetje skoro povsod sicer velike pomisleke, a pravijo, da je v sili vse dobro. Dosedaj so vsaj pogoji za nabavo ujetnikov-delavcev bili ugodni. Odslej pa odpade odškodnina za hrano, kavoija je večja in tudi drugi pogoji so skoro nesprejemljivi. Kolikor mi je znano, je že več občin v mariborski okolici se izjavilo, da raje nima ujetnikov, kakor Da da
------n<>goji. In muči nas tudi misel,
moških vedno manj, Rusov pa dvomi in skrbi glede tega so, ozirih opravičeni. Kaj, ali ne lomači črnovojniki, pošteni kr-lačini v občini, imeli nadzoro-ielavcev? Sicer pa bi se naj ne sa-tk tudi okraji, dežela in celo polilič-3 za to, da bi pogoji glede ujetnikov-saj dosedanji. Hrano dajati tem lju-žiti kavcijo, plačevati dnino in ob-raoo ouieice hu., iega vendar tujec, ki ne zna dela tako prijeti, kot bi moral, ne zasluži.
Prehrana družine je tudi veleresna s-krb. Žito se je rekviriralo in se še rekvirira povsod in brez pardona. Radi netočnega priznanja so pri Trinogih hišah morali oddati skoro vse, tako, da že na spomlad ne bodo imeli najpotrebnejšega živeža. Ljudje so si mnogokrat sami krivi, ako jih tepe šiba. Ne čitajo nič, ne vprašajo nič, ampak ko pride nalog za oddajo žita, jadikujejo in zabavljajo čez župane, (ki niso nič krivi), se ne vedo braniti in oddajo svo-
na leto 8 do 10 Moliorjanov. Naročnik je bil na „Slovenskega Gospodarja" in na „Stražo", odkar ta dva lista izhajata. Zvesto je prebral vsak članek teh listov in jih je znal ob danih prilikah tudi porabiti. Za to je bil pri svoji visoki starosti tudi tako podučen o sedanjih razmerah, političnih in gospodarskih kakor bi bil šele 30 let star.
V obleki je bil priprost, v obnašanju ponižen in častitljiv, v govorjen>u malobeseden, resen in moder, sovražnikov ni imel, vsak ga je visoko spoštoval. Pri raznih sej'ah, h katerim nikdar ni prejozno prišel,-a jih tudi nikoli ni opustil, je vse gledalo na njega in se ravnalo po njegovem modrem nasvetu.
Pogreb je bil dne 5. svečana. Velika množica ljudi je prišla od vseh krajev, da mu je skazala zadnji ljubav. Pogreb je vodil vlč. g. dr. Maks Vraber, kateremu je bil rajni ujec, asištirali so čč. gg. Andrej Bračič, župnik v Lembahu, Vinko Lorenčič, župnik pri Sv. Ožboltu, jožel Kuk, kaplan pri Sv. Lovrencu, in domaČi župnik. V slovo je govoril rajnemu pri odprtem grobu domači č. g. župnik. Omenjal je trdno in živo vero rajnega, slikal njegove lepe čednosti ter ga stavil vsem faranom za zgled.
Pogrešali bomo blagega očeta zelo, pozabili pa ga ne bomo nikdar. Mir in pokoj njegovi duši!
G. Z.
Ivan Sternad.
Dne 3. febr. so žalostno zapeli zvonovi prelepe braslovške župnije. Oznanovali so prežalostno vest, fla je za vedno utihnil braslovški slavec: Ivan Ster-
nad, ki je bil, smelo rečeno, najboljši tenorist cele Savinjske doline!
Sternadov Anza, tako so ga nazivali, je bil lepe, visoke, močne postave, veselega značaja; rojen je bil Podvrhom, pol ure od BraslovČ, v ugledni gostoljubni, kmečki hiši. Kot mladenič z 20 leti je pristopil k takrat ustanovljenem pevskem društvu. Pevsko društvo BraslovČe je eno najstarejših v Savinjski dolini ter je bilo že od nekdaj na najboljšem glasu, bodisi glede števila, kakor tudi moči. Ivan Sternad je bil gotovo poznan Širom lepe Savinjske doline; ' saj je nastopil po vseh vaseh in trgih Savinjske in deloma Šaleške doline ter bil priznan kot nedosegljiv tenorist in sicer v Gornjemgradu, Mozirju, Rečici, Šoštanju, Polzeli, Vranskem, St. Pavlu, Žalcu in Celiu, kjer je društvo nastopilo pri marsikateri, slavnosti in je opeval s svojim krasnim tenorjem naše domovine kras in slavo ter vzbujal narodni čut.
Prepeval pa je tudi celih 25 let v župnijski cerkvi, kjer je povzdigoval s svojim prijetnim glasom misli vernikov iz vsakdanjega prahu k večnemu Stvarniku. Neštetim članom društva je zapel o raznih prilikah podoknico in s tem privabil vedno novih čtanov, I odpornih in izvršujočih, izvabil pa je tudi mars;ka-tero solzo ob odprtem grobu, ko je zapel s svojim so-nornim glasom dragim ranjkim ob gomili.
Radi sedanjih prometnih in brzojavnih razmer ni bilo mogoče stopiti k Tvojemu grobu, dragi prijatelj, in Ti zapeti v slovo, kakor sva ramo ob rami že zapela neštetokrat; a kličem Ti, dragi Janez, tja: Oj z Bogom, oj z Bogom, oj z Bogom, drago srce Ti!
A. St.
je borne zaloge žita, češ: Pa imejte! Mnogokrat sem že čital v „Slov. Gospodarju": Zapisujte si to in a-no. In glejte, ravno sedaj je velevažno, da si kmet al? kmetica vsako malenkost zapiše: Ce veš, kolik* žita si priznal, ali pa ga je komisija našla pri Tebi., lahko sam izračunaš po določenem ključu, koliko Žita res moraš oddati. Kmet mora dandanes čitaii, pisati in računati. Ce ti bo zmanjkalo zalog živil, obrni se pravočasno do občine, da Ti ista preskrbi živila potom okrajnega glavarstva.
Ce ne moreš plačati obresti i* d a vi k o v, napravi prošnjo za odlog in navedi vse tehtne vzroke. Oblasti imajo od višjih oblasti strog« naročeno, da morajo z ljudmi prijazno in postražljrv® postopati. Davkarije letos posebno iščejo novih virov za davke in tako so morale občine naznaniti dohodke posameznih posestev. To je predpriprava za osebno-dohodninski davek. Ce boš dobil nalog za ta davek, prosi kakega izobraženega Človeka, da Ti pomaga, napravi ugovor itd. Glede plačevanja zastarelih obresti od posojil je izdana nova cesarska odredba, « kateri govorimo na drugem mestu.
Pri prodaji pridelkov in živi n e p» se držimo povsod najvišjih cen, ki jih je določila ot> last. Varujmo se pred navijanjem cen, ker so kazni preobčutne, Citajte v tem oziru potrebne uradne odloke, ki jih prinašajo naši listi. Pazite tudi, da n® padete v roke raznim prekupcem in ljudem, ki stlfle-jo samo za dobičkom. Bodimo previdni!
Isto velja pri nakupu gospodarski! reči. Nakupi le to, kar neobhodno potrebuješ, vse potrato proč. Ce kupiš kaj večjega, prosi soseda a& znanca, da gre s Teboj. Ne imej nikdar preveč denarja pri hiši, ampak ga raje naloži obrestonosuo t hranibiico.
Pomagaj, če moreš, pri sosedih! Dele krščanske ljubezni je ravno sedaj najbolj potrebni*. Lajšaj bolečine nesrečnim družinam, ki so zgubSl svoje drage, s tem, da jim pomagaš z delom, z živino ali kakor Ti je pač sploh mogoče. Varujmo se seh prepirov, tožb in enakih slabosti. Krščanska ljubezen in bratoljubje naj vlada v teh resnih ča«ftt med nami.
Na ta način skrbimo za svojo srečo, za sradc svoje družine in srečo ljubljene domovine.
Vojni n jetniki-delavci.
Vojaška uprava je že lansko leto dala naäafr kmetom na pomoč vojne ujetnike za razna kmečka dfr-la. Dosedaj so se ujetniki dobili pod sledečimi pogoji: Delodajalec je moral plačati prevozne stroške na ujetnike iz taborišča do občine, kjer so dobili dek>. Za hrano, ki jo je kmet dajal ujetnikom, je dobil sak dan 1 K odškodnine, plačati pa je moral strafifct za zdravniško preiskovanje.
Vojno ministrstvo pa je dosedanja določila skoro popolnoma spremenilo. Zahteva se: 1. Kavcija vsakega ujetnika 30 K. 2. Za hrano ujetnikom se oČ 1. marca nič več ne plačuje. 3. Ujetnikom se mor& dati dnina najmanj 15 v in naj,več 50 v na dan, 4. Delodajalec mora skrbeti za stražno moštvo. Za strar žo ni treba ravno vojaka, ampak to službo sme opr&v vljati tudi kaka druga zanesljiva oseba, ki pa se mo» ra pri okrajnem glavarstvu zapriseči. Delodajalec mora domačega stražnika sam plačati in mu daß hrano; vojaške straže ni treba plačati, pač pa ji dati proti odškodnini hrano. 5.. Prevažanje ujetnikov ift taborišč preskrbi vojaška uprava na lastne stroške, v deželi med občinami pa občine ali delodajalci. 8. Delodajalci morajo skrbeti tudi za stanovanje ujetnikov. 7. Oblast bo zahtevala od delodajalcev tudi malo odškodnino za porabo obleke. 8. Glede občevanju in postopanja z ujetniki so izdani zelo strogi predpis, si. Ne sme se ž njimi ne preprijazno in ne preosorno ali surovo postopati. 9. Delodajalec je odgovoren za nasledke, če ujetnik pobegne in mora sam plačlati v-so stroške zasledovanja. 10.. Založena kavcija zapade. ako se z ujetniki ne postopa tako kot je predpisano, ali pa če je delodajalec sokriv pobega.
To so v glavnem novi pogoji glede ujetnikov. Vojaška oblast zahteva, da se morajo delodajalci v-saj do dne 25. februarja, izjaviti, ali pogoje sprejmejo ali ne. Kakor se nam poroča, so se v mariborski okolici izrekle dosedaj skoro vse občine zoper te pogoje. Posebno težavno je glede prehranitve ujetnikov,* Pri rekviriranju žita se ujetniki ne u, oštevajo, to je» se ne štejejo k družini. Krušnih kart se za nje le s težavo dobi; živila se morajo drago plačati, ker jiß doma navadno primanjkuje. In za drago hrano bi ne dobili nikake odškodnine?
Nepravilna določba je tudi glede delavnega Časa. Predpisano je delo od 6. do 6. ure. Ali naj gre n. pr. v poletnem času gospodinja že ob 5. uri pofi, kuhat za Ruse večerjo in pozneje zo.iet |<osebej za družino? Naj se določi delavna doba v poletnem času od zore do mraka, kar bi bilo najbolj pravilno« Občine naj take in enake zahteve naznanijo okrajnemu glavarstvu.
Za mariborsko okrajno glavarstvo se bo vršil^ v pondeljek, dne 28. februarja, ob 3. uri popoldne, zborovanje županov in zaupnikov in sicer v porotni dvorani okrožne sodnije. Na dnevnem redu: Vprašanje kmečkih delavcev in ujetnikov.
Albanija.
V Albaniji nastopajo albanske četo pod poveljstvom naših častnikov, kar je za nas zelo ugodno m razveseljivo. Naše čete so vsled tega proste za druga podjetja in pridobitve v Albaniji nam pridejo jaxo
jmj eeni.
Oidkair so albansko-avstrijske čete pri Kav a ji dospele do morske obali, jo mesto Drač na suhem popolnoma obkoljeno. Za italijansko postojanko v Dra-■Ču je sedaj dvojna možnost odprta: ali da se uda ali da zcleži po morju bodisi v Valono, bodisi domov.
Nam se zdi, da še bojev za Valono ne bo tako kmalu, kakor mislimo. Zgodilo se bo nam bržčas kakor pri Solunu, kjer smo že pred mesci pričakovali odločitve, a se je danes ni. Južno Albanijo z Valono vred si namreč želi Grčija in težko je verjetno, da bi mi v sedanjem trenotku hoteli razburiti grško jav-rost in zasesti Valono.
Gotovo pa je, da se nam v Albaniji ni treba bati nikakih neljubih presenečenj, še manj pa kakšnih -občutnih zgub na ljudeh*
t Obkolite v Drača.
Kavaia, Berat, Ljušna in Peki nje zasedeni.
Naši se dan za dnevom polagoma približujejo Oraču. Dne 17. lebruarja so albanske čete pod vodstvom avstrijskih častnikov in ojačene z avstrijskim mošivom zasedle mesto Kavaja, ki leži 20 km južno-izhodno od Drača. Esad-paševi vojaki so zbežali na ladje.
Dne 19. februarja pa so prodrli albanski oddelki pod vodstvom naših častnikov iz Kavaje do Jadranskega morja. Naši so isti dan zasedli prednje italijanske postojanke pri Bazar-Šjaku.
Dne 20. februarja so Albanci, ki se bore na naši strani, zavzeli kraje Berat, Ljušna in Pekinje (ju-žno-zahodno od Elbasana). Ujetih je bilo čez 200 E-sad-paševih orožnikov.
Krog Drača imajo naši sedaj razpet močan obroč, ki se vedno bolj zožuje. Kmalu se bojdo vršile večje praske za mesto in nad Dračem bo plapolala avstrijska zastava,
Ctla severna Albanija naša
Z aasedenjem Berata., Kavaje, Ljušne ln 'Pe-kinj so naše čete prekoračile ozemlje, ki dela mejo «ved severno in južno Albanijo, Kljub velikim težavam in naporom so naše čete zasedle vse ozemlje do reke Skumbi (izvira zahodno od Ohridskega jezera, in se južno od Drača izliva v Jadransko morje).. Tudi ozemlje izhodno od Berata je popolnoma očiščeno sovražnika. Valona in tamošnja sovražna obrambna armitda je od Drača popolnoma odrezana.
Italijansko bojišče.
V ospredju zanimanja stojijo sedaj zračni boji. O brezuspešnem laškem poletu v Ljubljano poročamo na uvodnem mestu. Navdaja nas ponos, da so naši letalci mnogo spretnejŠi in da njihovi poleti dosegajo zaželene uspehe.
Na soški in koroški fronti so zopet živahnejši topovski boji. Njih odmev Čujemo tudi na Štajerskem.
Naši slovenski vojaki nam v lepih pismih opisujejo svoje vojne doživljaje, za kar, smo jim zelo hvalež .i,
Nov zračni napad na Milan.
•Dne 21. februarja je napadel oddelek naših zrakoplovov razne tovarne v Lombardiji. Dva avstrijska zrakoplova sta celo vnovič priplula do Milana, kjer sta vrgla več bomb na mesto. Povzročena škoda v mestu je velika.. Oddelek naših zrakoplovov je tudi napad 1 pristanišče in postajo za italijanske zrakoplove v mestu Desenzano ob jezeru Garda na meji med južno Tirolsko in Italijo. Tudi tukaj je povzročena škoda velika. Vsi naši zrakoplovi so se vkljub hudemu obstreljevanju vrnili nepoškodovani.
Se nekaj o napadu na Ljubljano.
Vojni poročevalci poročajo iz velikega glavnega stana: Italijanski napad letalcev na Ljubljano se je" končat» zelo klaverno. Sestreljena so bila (ne samo eno, ampak) tri laška letala, ostala pa poškodovana, in so se rešili le z veliko težavo Pribiti se mora, da nadkriljuje.o naše čete Italijane tako na suhem, kakor v v-aku.
Dr -vajski listi poročajo, da se jo računalo s da odi laški letalci 'Maribor in Gradec obiska-" o, : ..oni. -at se niso upali tako daleč. Saj se že
od napada na Ljubljano tri letala niso vrnila domov, kaj bi še bilo, če bi šli še naprej.
Velik Italijanski zrakoplov sestreljen.
Poroča se nam z italijanskega bojišča dne 18. iebr. sledeče:
Eden največjih itali^ainskih zrakoplovov je sestrelilo naše zračno brodovje 'dne 18. Iebr, dopoldne, med 10, in 11. uro. Padel je na tla med Ajdovščino in Gorico. Ta velikan je popolnoma novega sistema, še dvakrat tako velik, kakor so navadni in se ceni še nad 80.000 K vrednosti. Zopet eden velik udarec za Italijane. Polentarji jih pač vedno dobijo po njihovi buči, v zraku, na suhem, kakor tudi na morju; po\-sod so premagani. No, saj pravica je še vedno zmagala in bo še sedaj v tej svetovni vojtski.
Sedaj se že 16 mescev nahajam neprenehoma na bojiščih, a z zdravjem sem Se precej zadovoljen. Marsikaterikrat so mimo moje glave pele mrtvaško pesem sovražne granate, a Bog me je vedno obvaroval in mi dosedaj ohranil še zdrave ude. Vse Slovence pozdravlja iz krvavega polja: Alojz Kocjan, topniški predmojster.
Pri Poli sestrelili Italijanski zrakoplov.
Dne 17. februarja je priplul nad Polo italijans-k i zrakoplov. Naše obrambne baterije so ga že po nek terili strelih sestrelil*1. Zračni velikan je padel na tla. Oba zrakoplovca so naši ujeli.
Laška sodba o našem zračnem hrodovju.
Rimska „Tribuna" je vprašala poveljnika laškega zračnega brodovja, Itako sodi o zračnem orožju Avstrije in Nemčije., Strokovnjak je odgovoril: Ce mi Italijani in Francozi v čudovito junaškem boju sestrelimo še toliko avstrijskih in nemških letal, prihajajo le vedno nove, brezštevilne množice brez imena, brez zgodovine, brez preteklosti, a oborožene z najstrašnejšimi uničevalnimi sredstvi. Cetvierosporazum mora graditi vedno nova letala, da ostane kos Nemcem in Avstrijcem.
Življenje v višini 2600 m.
Telefonist Alojzij M- a. u k o pise s tirolskih gor h Kapeli:
Sam sedim v kaverni (= barajri) pri svojem a-paratu. Ni mnogo dela. Zato par vrstic, kako živimo v oriovem gnezdu; tako imenujemo svoja bivališča. Prav po očetovsko skrbi za nas naš nadporočnik S„ Govori hrvatski, ogrski in seveda nemški. Je kakor nalašč za po vel mika nam, ki imamo tu celi Babilon .jezikov. Postavil bo sčasoma v teh gorah celo vas. Vedno stavimo nove kavoi;ie. Dal nam je napraviti celo kopališče, pomislite: v višini 2600 m — kopališče. Obili smo primeren prostor, 6 kvadratnih metrov v velikosti, z deskami, noter spravili kotel, ki je služil prej za kuhanje menaže, potem banjo, pa še druge potrebščine za kopanje.. Niti zrcala ne manjka. A odkod pa dobiti vodo v to visočino? Veste, po zimi še nismo v zadregi za njo. V kotel nanosimo zvrhom snega, podkurimo, in v pol ure imamo toplo vodo za kopanje. Tudi drugače jako skrbimo za snago. Večkrat moramo vso posteljnino in kar je takega, nesti na zrak, snažiti, prati, krtačiti, in ta,ko smo se tistih živalic z rudečim križem na hrbtu precej odkrižali. Vojaštvo je veselo in dobre volje. Smo kakor ena velika družina. Vsi se poznamo, enega dobre in slabe lastnosti so znane vsem. Tudi dva kranjska Janeza imamo tu. Enega ne pozabim nikdar. Stal je na (Straži. Kar prifrči laška 30.5 cm granata in se razpoči v njegovi bližini. Zračni pritisk ga vrže ob tla, a on se zravna; prileti druga, tretja, do šeste, Vsikdar pade, vstane in vstraja na nevarnem mestu. Ne vem, na kaj so Lahi merili, da so jih vrgli šest na tisto mesto. Marsikateri JanoŠ in Lajoš zna ob takih prilikah dobro skočiti in se skriti. Večkrat divja tu pod nami v dolinah boi, mi poslušamo rjovenje topov in raglanje strojnic, a sem gor se sovražni izstrelek le malokedaj spozabi. Živimo precej v miru. Imeli smo lepo vreme, prijetneje kot v jeseni, a kakor se kaže, nam zima ne bo prizanesla. — Vroč pozdrav vsem znanim!
Za našo slAvensVc-hrvatsko zemljo.
V angleškem listu „Nation" piše sir Artur E-
vans:
Angleško zunanje ministrstvo je v pogodbi z Italijo, na podlagi katere je vstopila Italija v krog vojskujočih se držav, zasiguralo Italijanom, da- dobijo velik kos avstrijskih pokrajin, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi.
Angleška trguje z nami, Italija kupuje, toda naše hrabro vojaštvo odločuje.
Artilerijski boji o!i soški in koroški fronti.
Zadnje dni se na italijanski fronti vršijo prav živahni artilerijski boji. Na koroški fronti je laška artilerija zadnje dni prejšnjega tedna močno obstreljevala naše postojanke na obeh straneh Zajezerske in Jezerske doline. Tudi na del bojne črte med Belo
in goro ViS so padale italijanske granate. Ta prostor vežo Dravsko dolino in Beljaško kotlino z italijanskim prostorom za pohod iz Gemone, Seveda si bodo Italijani prebili svoje glave, pred no bodo prišli tukaj naprej. Dne 19, februarja so Italijani posebno močno obstreljevali slovensko vas Ukve na Koroškem. — Na soški fronti je sovražni ogenj posebno srdit na Mrzli Vrh in goro Sv. Mihaela. Poročilo z dne 22. februarja pa pravi, da so Italijani naperili posebno hud artilerijski ogenj na Plave (severno od Gorice).
Na Doberdobski planoti.
Josip P i š e k, načelnik celjskega „Orla", piše svoji materi:
Predraga mama! Naj Vam bode teh par vrstic, katere pišem že precej pozno v noči, kot odgovor na Vaše vprašanje, kako da se še meni tu godi. Da bi Vam preveč tožil, bi ne bilo posebno lepo, še manje pa častno za vojaka, ki hoče hrabro braniti slovensko zemljo pred zakletim sovražnikom. Čeprav je tukaj na Doberdobski planoti razmeroma še precej mirno, toda vkljub temu se še hoče polentar prikrasti k na-Šim postojankam, misleč, da se ne nadejamo njegovega obiska. Toda komaj se je prav razgibal, že ga obišče tudi naša granata, katera ga ali razkosa na drobne kosce, ali pa zapodi v beg. Ime, sem sam tu priliko, opazovati te po jeziku hrabre i ileutarje, kateri pa še niso že v več kakor poi u-la trajajoči vojni prišli niti koraka dalje. Imel je že Večkrat v svoji posesti naše sprednje jarke, toda kako dolgo? K večjemu čez noč, proti jutru jo je bilo že pa zopet treba popihati nazaj na svoje staro mesvo. Kakor že zgoraj omenjeno, sem moral v strelski jarek k našemu opazovalcu, toda pot do tje ni bila nič kaj prijetna in tudi ne posebno varna. Pa človek se vsega privadi. Infanterijskih krogelj frči po zraku, kakor čebelj.. A; ravno hodifi že ni posebno varno, kajti kroglja se noče izogniti glave. Dokler se še lahko sključeno gre za zavetno kamenito steno, še že velja; toda vmes pa še prižvižga kaka granata, ki pa steno razruši. K Vendar smo pa tudi že teh tako vajeni, da se nam z-di da se še te lahko izognemo. Včasih se nam vse ; osreči, včasih pa tudi sovražna granata ne zgreši svojega cilja ter nam pobere marsikaterega dragega tovariša iz naše sredine. Kak da pa je pogled tu na bojno pozorišče, tega Vam pa ne morem tako popisati, kakor zgleda v resnici. Tu leži noga, tam kos raztrganega trupla, pa še kakšen del razb te glave. Na mnogih mestih je zasula granata kar po.celega moža, ker gleda ven le Še roka, ki je morda hotela iskati še zadnjo pomoč, katere pa žal ni bilo od nikoder, Ce bi imel človek take naravnost pretresljive poglede in prizore večkrat pred očmi, t>i mu izginilo že pač vse posvetno veselje. Jaz mislim, gotovo sko-ro vsakemu ob pogledu na takšen i n>.. • Sine nehote misel v glavo: „Tako kakor se je sgodilo s temi1 tovariši, zna prej ali slej doleteti tudi tebe."
To so prizori, kateri mi ne bodo prišli nikdar iz spomina.
Vse za vero, dom, cesarja,
Za cesarja blago, kri . , .
Sprejmite prav iskrene pozdravi od Vašega Vam vedno hvaležnega Pepo-ta.
Zgubil se je.
Anton Aškerc od Sv. R u p e r t a (v Mali Brezi) nad Laškim nam piše:
Najhujše je na Doberdobski planoti, kadar je temna noč. Nikoli ne bom pozabil, kako se je meni godilo v podzemeljski jamici. Dež je lil noč in dan< Vse je bilo polno vode; pet dni smo biti v tisti omo-ki. Pri izmenjavi sem se zgubil. \ tujem nevajen in v hudi temi sem. celo noč hodil po ozemlju, kjer kroi glje čivkajo. Zašel sem že tako daleč, da sem bil samo osem korakov od sovražnika. Polcntar je močno streljal. Ko me ne bi bila grubija kamenja rešila, bi bil že tisti večer bog ve kje. Bog me e varoval. A' mislil sem, da je moj zadnji večer. V j'Oju sem bil tu sam proti mnogoštevilnim Italijanom^ Vojskoval sem se krepko, dasiravno sem b>lj krempla; te vrste. Proti iutru pa sem jo polentarjem izpod nosa popihal.: Po trebuhu sem se zopet splazd do naših jam. Moji ljudje pri mojem pešpolku so me bili jako veseli. Od višjih sem še nagrado dobil in odlikovan sem tudi še bil z malo srebrno kolajno. Nisem imel več upanja, da bi še enkrat svojo ljubo domovino videl, a vendar ljubi Jezus, Marija in sv. Jožrf so me varovali in pripeljali nazaj v slovenski kraj. Eno leto in 14 dni sem preživel na bojnem polju, a Š<e nisem nič ranjen in nič bolan; bil sem še zmirai zd^ iv. Slovenska kri se povsod slavi. Slovenski vojaki s»1, tudi najhujšega ne ustrašijo. Slovenski rod železni od. Slovenska kri nikjer no stali.
Na koroško-Italijanski meji.
Piše se nam:
Naš tren-oddelek ima nalogo, !a našemu bataljonu donaŠa s tovornimi konji Žive;; in druge važr.e potrebščine na fronto. Toda ta naloga v tukajšnjem goratem in skalnatem svetu ni pos bno lahka. Ko bi videli te strme gorske grebene, "kojih ie sama siva skala, bi rekli, da je popolnoma nemo K da tu gori prebivajo in zabranjujejo vstop sovražniku v našo lepo slovensko domovino naše hrabri ; vrV čete. In res težavni so napori, koje moramo ponašati tu vsi brez izjeme. Toda z neko vidn iežljivostjo se to
Strun 4.
vse prenaša, svesti si vsi, da končno tudi tega izdajalca pošteno naklestimo. Bil je naš zaveznik samo v solnčnih dneh naše ljube Avstrije. Ko pa ,so jo zagrnili temni oblaki, je tudi on svoje morilno orožje naperil proti nam. Tudi za zabavo nam včasih poskrbi polentar, kadar začne s topovi obstreljevati z vsi» svojo togoto kakšno skalo, a brez kake škode za nas. Vreme smo imeli tudi dosedaj dosti ugodno, a 8. in 9. t. m. ,smo dobili nov sneg. Daj ljubi Bog, da ■tii že prišel kmalu čas, da bi se povrnili na svoje ii in drage slovenske domove.
Mnogo prisrčnih pozdravov pošiljajo vsem cenjenim čitateljem „¿Slovenskega Gospodarja": Anton Holobar iz Griž pri Celju, Josip Ahtig iz T r no veli pri Celju, Jakob Pilih iz Trnovelj pri Celju in Fran Divjak iz Sevnice.
Kako Je v Tridentu.
Valentin P i r n i k nam piše iz T/ r i d e n t a na južnem Tirolskem:
V našem starodavnem Tridentu je življenje še vedno po stari navadi, ker si polentar ne upa in ne moro in nikdar ne bo mogel k nam. Enkrat je sicer prišel nas obiskat in pozdravljat po zraku, pa so ga naši zrakcplovci in ogenj naših obrambnih topov hitro pognali nazaj, Šele na drugi postaji- od tod je vrgel štiri bombe, pa od teh je le ena eksplodirala in še ta ni nikake škode naredila. Od tega časa pa jih sploh ni več. Pa saj bo ta izdajalec že dobil kmalu svoje zasluženo plačilo. Dva sta že dobila, sedaj pa pride vrsta na njega. Saj si Lah tudi izmed vseh še najbolj zasluži, da jih pošteno dobi po grbi in po njegovi izdajalski ali Judeževi koži.
„¡Slovenskega Gospodarja"1 in pa pondeljkovo „Stražo" dobivam redno in je tudi željno pričakujem z mojim edinim tovarišem-Slovencem v našem skladišču, da izveva zanimive novice iz najine prelepe slovenske domovine. Bog nam daj skorajšnjo zmago in potem zopet ljubi mir. Z Bogom in Marijo za cesarja in domovino!
Rusko bojišče.
Vobče je mir, le mestoma hudi spopadi, kakor n. pr. v spodaj poročanemu spopadu pri Tarnopolu. Podjetja na ruskem bojišču ovira čez en meter debelr sne«. Naši in Rusi imajo dovolj dela, da očistijo svoje iarke snega in vode. Tudi s cest in potov se mora spraviti sneg.
Danes, dne 24, febr., se ima otvoriti duma, ruski državni zbor. Veliko pišejo listi, kako so si že pri pripravah za to zasedanje vlada in poslanci ležali v laseh. Mi takih poročil svojim čitateljem ne podaje-mo, ker so večinoma nezanesljiva in se potem takem, ako jih priobčimo, stavijo neopravičeni upi. Naše m-nenje je nasprotno, da bo v dumi šlo vse gladko, sicer bi je vlada ne sklicala. Edin opravičen up, na katerega se smemo zanašati, je hrabrost naših vojakov in vstrajnost pri prebivalstvu v zaledju.
18urnt neprestani topovski ogenj.
List „Gazeta Vieoierna" poroča iz mesta Jezier-zany: Zahodno od Tarnopola so Rusi našo fronto ol> suli z 18urnim neprestanim bobnečim ognjem. Naše težke baterije so živahno odgovarjale. Ruske naska-kujoče čete so bile po naših strojnih puškaih uničene. Med tem so naši slišali ropotanje motorja in ,so v zraku zapazili sovražnega zrakoplovca. Naša zrako-plovna postaja je bila takoj telefonično obveščena in opazili smo, kako se je dvignil naš dvokrovnik lepo v zrak. M öd zrakoplovcema se je razvil razburljiv z-račni boj. Med veselim vsklikanjem se je našemu vrlemu zrakoplovcu i>osrečilo, sovražnega sestreliti k tlom. Vodja in opazovalec sovražnega zrakoplova, sta mrtva padla na tla, zrakoplov pa se je popolnoma razbil.
Z bojišča v Galiciji.
Vojni poročevalec lista wAz Est" izvaja o položaju ob Stripi: Presenetilo bi vsakega, ki bi imel le vojne izkušnje pred IG meisci, če bi ga postavili nenadno pred labirint jarkov naše obrambne postojanke. Počez na vse strani, navidez brez vsakega načrta, je zgrajen ta labirint jarkov. Dozdaj se je pa po' kazalo, kjerkoli so napadli Rusi novo obrambno postojanko, niso uspeli kljub strašnim žrtvam, če tudi so priborili mal del kake črte. Vselej so se tako zelo utrudili, da niso mogli držati, kar so pridobili. Rusi so izmislili nato novo taktiko. Počasi so napredovali iz svoje glavne postojanke in so gradili v vedno gostejših vrstah jarke enega poleg drugega., da dosežejo skupno novo postojanko, kadar podero vmesne plasti zemlje med posameznimi jarki. Iz nove postojanke grade na opisan način nove jarke. Polagoma se bli-žao na napadalno razdaljo. Mi zasledujemo njih navidezno zvito, a v resnici enostavno delo. Nekaj časa jih ne najdlegujemo, dokler ne zberemo dovolj podat-
S L O V E N S KI 6 O SPOD A R.
kov za varen naš nastop. Nato pa nastavimo .strojnico in zadamo Rusom velike izgube. Te izgube sicer niso vsak dan zelo velike, a v zadnjih dveh tednih so postale vendar tako velike, da bi tudi ob naskoku Rusi ne izgubili več. Z novo takltiko je pa nam tudi mogoče, da uspešno napademo Ruse, kadar se nam dovolj približajo.
Razne bojišča.
Pred Solunom. Nič novega. Francoski poveljnik Sarrail je obiskal grškega kralja Konstantina v Atenah. Zakaj, se ne ve.
Francosko bojišče. Na francoskem bojišču Nemci ne dajo več miru. Dan za dnevom napadajo na posameznih točkah fronte, »sedaj tu in sedaj tam. Poročajo o delnih uspehih.
Turško bojišče. Rusa so vzeli 'lurkom v Kavkazu staro trdnjavo Ercerum. Kavkaški poveljnik veliki knez Nikolaj Nikolajevič si je že ogledal zavzeto trdnjavo. Turki zatrjujejo, da padec Erceruma ne bo imel na daljnji razvoj vojske nobenega slabega upliva.
Srbija in Crnagora,
V	Srbijo se vrača vedno več beguncev. Naše vojaške in civilne oblasti skrbijo za red ter gredo ljudstvu na roko, da se lahko zopet oprime svojih poklicev in svojega stanovskega dela. Iz krocov ubeg-lih srbskih poslancev, ki se nahajajo večinoma na Francoskem, prihajajo vesti, da nagovarjajo vlado, naj sklene z nami posebej mir.
V	Ornigori vlada mir. Ljudstvo se je privadilo novemu položaju. General Koves je obiskal Cetinje, kjer ,sn ga cerkvene in posvetne oblasti slovesno s-prejele.
Črnogorski kralj — ujetnik.
Iz Pariza se poroča, da francoska cenzura nekaj dni sem strogo pazi na francosko časopisje, da niti z besedico več ne omenja črnogorskega kralja in njegove rodbine. Trdi se, da so prepovedali Črnogorskemu kralju naravi ošt siirejemati zastopnike časopisja in da so mu sploh preprečili vsako občevanje. Posebej za to sestavljena komisija se je prepričala, da je res kralj Nikita prvi zaprosil za mir in ga ni naš general Koves ponudil, kakor je trdilo kraljevo spremstvo. S (svojo rodbino živi kralj v neki vili v Lyonu pold državnim nadzorstvom. Sprejeti sme le o-ne osebe, ki se izkažejo z dovoljenjem zastopnika v-lade, prideljenega kralju. Ne da se pretirava, se reče lahko, da postopajo s črnogorskim kraljem skoraj tako, kakor da bi bil — državni ujetnik francoske vlade.
Grčija in Rnmunija.
V	Grčiji je zavladala velika nevolja proti Italijanom, ker so Italijani poslali nekaj orožnikov na grški otok Krf, da pomagajo organizirati srbsko armado Grška vlada in kralj zatrjujejo na vse strani, da nočejo za nobeno skupino vojskujočih se držav v boj.
V	Rumuniji so naredili velik utis brezuspešni in izgubepolni ruski napadi na našo fronto, Rumun-ski ministrski predsednik Bratianu je odšel na oddih. Rnmunija se bo odločila Šele proti koncu vojske.
Nova vrsta podmorskih čolnov
Angleški list „Daily Telegraph" poroča, da se je v nemški vojni mornarici ustanovil novi oddelek monitorjev (malih bojnih ladjic, ki lahko vozijo tudi po večjih rekah) in podmorskih čolnov, ki bodo radi svoje izvanredne brzine pri bodočih oblširnih bojih na morju igrali zelo važno ulogo.
Samo še lepo ^remei
Angleški list „Daily Telegraph" pravi, da je počakati samo še lepega vremena, aH. se izvrši uničujoč udarec na Nemčijo in Avstro-iOgrsko in vojna za četverosporazum zmagovito konča. No, no!
Ve min v Egiptu,
S Francoske poročajo, da se v egiptovskih krogih med domačini sovraštvo proti Angležem vedno
24. februarja 1916.
bolj širi in da je prišlo v Kairu že opetovano Ho spopadov med domačini in Angleži. Angleži nastopajo s skrajno strogostjo ter dokazujejo številne obsodbe na isrnrt resnost položaja. Vsi poveljniki imajo ukaz, nastopati z brezobzirno strogostjo, Govori se, da namerava egiptovsko ministrstvo odstopiti in da hoče prevzeti Mohamed Said paša ministrsko predsedstvo v Egiptu.
Si&eženi plaz zasul 150
vojakov.
V gorovju pri Mitterbergu na Solnograškein je bil nastanjen vojaški oddelek smučarjev, broječ 300 mož. Smučarji so imeli tamkaj velike vaje v sneženem gorovju, ki je za take vaje zelo primerno. V zadnjem tednu je močno snežilo. Ponekod je vrglo 3 metre snega na debelo. Moštvo je bilo nastanjeno v gorski koči, častniki pa v tamošnji gorski gostilni.
Dne 19, februarja ]x>poldne se je odtrgal velikanski sneženi plaz in se valil proti gorski koči, v. kateri je bilo nastanjeno omenjeno vojaštvo. Vojaki so bili ravnokar pri opoldanskem kosilu in so bili vsi v označeni gorski koči. Sneženi plaz je odtrgal velik del gorske koče, v katerem je bilo okrog 150 mož, in ga zasul z moštvom vred. Ostali del gorske koče ni bil zasut in moštvo, katero se je nahajalo v njem, se je rešilo.
Z rešilnim delom so takoj pričeli, tudi ujeti Rusi so pridno pomagali. Do 4. ure zjutraj dne 20* feb. so izvlekli izpod sneženih plazov 85 mrtvih vojakov in 33 še živih, toda močno poškodovanih. Ostalo vojaštvo je še pa zasuto. Novi sneženi plazovi ovirajo-rešilna dela, pri katerih je zaposlenih več sto mož.
Slovenske žrtve za domovino.
—	Anton Jelen. Umrl je junaiške smrti na laškem bojišču priden in povsod prfljj.ujbljen mladenič Anton Jelen iz P o 1 z e 1 e. Na severnem bojišču je bil mesca februarja 1915 prvič ranjen v Karpatih. Komaj dobro okreval je odrinil zopet na tojišCe, in-bil mesca junija v drugič ranjen. Ko je drifgič ozdravel, je šel v boj zoper izdajalskega Italijana. A dne 21. jan. t. 1. je bil zadet od granate, za katfere ranami je umrl in bil pokopan dne 23. jan. na Komnu pri Gorici» Zapušča žalujočo mater in sestro ter brata, kateri že koj v začetku vojske težko ranjen željno pričakuje okrevanja. Počivaj mirno, dragi sinko in ljubljeni brat, da zopet vidimo se enkrat nad zvezdami !
—	Martin Kodrič in Franc KristovlC. Od S v.
Marka niže Ptuja se nam poroča: Otožno so zado-neli domači zvonovi, britko vest so oznanili, mrtvaško pesem so zapeli. Dne 9. avgusta 1915 sta darovala za domovino Franc Kristovič in Martin Kodrič življenje v najlepši moški dobi. Bila sta vrla naro&nji* ka, globokega verskega prepričanja. Čudna, a ganljiva je bila njuna usoda, nerazdružljiva prijateljska ljubezen je vezala njuna srca. Že tovariša iz otroških let s(ta služila sedaj pri isti stjçtniji. Skupno sta odhajala na bojišče, skupno v smrt. V istem bajonet-nem napadu ju je ugrabila bela žena. Sedaj počivata* v daljnji tujini ob reki Dnjestru drug ob drugem. In skupno jima pošiljajo domači zvonovi zadnje pozdrave in žele večni mir. Praivični Sodnik, dodeli, da ostaneta tudi v novi, srečni domovini nerazdružljiva tovariša!
—	Karol Mušič in Janez Vavpotlč, Iz M a
k o 1 se nam piše: Tudi iz našega trga vzela si je nemila vojska svoje nepreprosne žrtve. Že leta 1914, kmalu v početku krvavega plesa., nam je pobrala našega blagega Janeza Vavpotič, tukajšnjega trgpvca-posestnika, bivšega našega dičnega pevovodja in s-ploh v vsakem oziru vzglednega kristijana. — Nedavno, namneč dne 29. jan, 1916, pa je zadela granata našega ljubega Karola Mušič, vrlega, kre, kega mla-deniča v najlepših letih ¡življenja. Naj jima bo obema daljnja tuja zemlja lahka! Žalujočim starišem in domačinom naše iskreno sožalje! Bog nas potolaži in ljuba mati božja, Devica Marija!
—	Franc Sorko. Desetnik Ivan Črnko nam piše: Naznanim Vam žalostni dogodek, ki se je izvršil dne 28. pros. Padel je častne smrti za domovino na južnem bojišču naš priljubljeni tovariš, desetnik Fr. Sorko i1? Maribor a, zadet od sovražne granate. Pokojni zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Vsi smo ga s oštevali, ker je bil vrl slovenski mož. Bil je že poprej v Galiciji. Naj mu bo slovenska žemljica lahka! — Spindler Henrik iz Krčevine pri. Mariboru, D. Kotnik, četovodja, Ivan Črnko, desetnik, pionirski oddelek, doma iz Partinja v Slov. gor.
—	Martin Vnčina. Z bojišča se nam piše dne 20. febr.: Dne 26. sept. 1915 je na bojišču proti Lahu padel junaške smrti za domovino in cesarja M. Vučina, sin občespoštovane posestnioe iz Smolinc v župniji Sv. Andraž v Slov. gor. Bil je blag in moder mladenič, vzor vsem tovarišem. Posebno se je zanimal z.a izobraževalno društvo in tam neumorno deloval. Počivaj sladko, blagi mladenič, ker prelil si kri za svojo domovino. On spi, nevzclramno spi, a did) njegov živi, budi!
»LOVläNSKI GOSPODAH.
Str« »,
— Jožef Zatranšek in Jurij Zdolšek. Iz D r a-
m e 1 j se nam piše: Vroče solze tečejo pri ZatranSe-ku oiikar jim je tuj vojak-tovariš pisal, da je njihov ed ni sin na italijanskem bojišču dne 8. febr. padel Pridni Jožek, pri Bogu se vidimo zopet, v miru. V teli resnicah bo našla tolažbo tudi žena padlega Jurija Zdolšek iz Razbora. in vsi drugi, ki zdihujefe za umrlimi.
Razne novice.
* f Župnik Janko Munda. Dne 22. febr. je na Dobrni po dolgem, mučnem trpljenju mirno v Gospo (hi zaspal č. g. župnik v p. Janko 'Munda. Pogreb se vrši danes, ob 9. uri dopoldne, na Dobrni. Pred kratkim še je .iskal zdravja pri usmiljienih bratih v Gradcu, odkoder se je dne 12. Iebr. zopet vrnil v Dobrno, kjer je j:o hudih bolečinah podlegel svoji dolgotrajni bolezni, — Rojen je bil dne 10. junija 1869 v Ormožu in v mašnika posvečen dne 11. julija 1889. Za ka. lana je služboval v Šmartnem na Pohorju, na Bizeljskein, Vranskem, v Loki, v Olimju, na Ptujski gori, pri Sv. Marku pri Ptuju, pri Sv. Benediktu v Slov. gor., pri Sv. Ilju pod Turjakom do leta 1901, ko je postal provizor pri Sv. Joštu na Kozjaku. Dne 24. avgusta 1902 je pa postal župnik istotam,, kjer je župnikoval celih 10 let do dne 1. junija 19|12, ko je stopil v pokoj. Svetila mu večna luč!
4 Duhovniške vesti. C. g. Janez Žagar, kaplan
v	Cadramu, pride za provizorja na Dobje. — Prevar
vi	ena sta ČČ. gg. kaplana Janez Razbornik iz Jare-nine v Cadram in Andrej Klobasa iz Crešnjevca v Jarenino.
Nabožne pridge za vojake In zaledje. V postnem času bo prinašali naš list v podlistku visake številke sv. evangelij sledeče postne nedelje in v zvezi ž njim nabožen nagovor iz peresa dobroznanlih slovenskih cerkvenih govornikov. Prepričani smo, da bo naše krščansko vojaštvo kakor tudi vrlo, pošteno prebivalstvo doma ta načrt z veseljem pozdravilo. Kdor še nima našega lista, naj si ga brž naroči!
General Boroevič — častni občan slovenske občine. Občinski odbor občine Partinje v Slov. gor. jo imenoval poveljnika naše armade od Soči, generala Boroeviča, za svojega čaistnega občana. — Občini Selnici ob Muri se je general Boroevič v posebnem pismu zahvalil za imenovanje Častnim občanom.
Cesar je odlikoval računskega podčastnika K. Blatnik od Sv. Jurja ob Taboru za posebno vestno izpolnjevanje službe pred sovražnikom s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne. Imenovani je bil začetkom vojske odlikovan s srebrno kolajno 2. vrste.
Nov odvetnik. Kot odvetnik se je nastanil v Celju vpokojeni sodni svetnik Ivan Erhartič, bivši predstojnic celjskega okrajnega sodišča.
Zgodnja matura. Kakor poročajo graški listi, premišljuje naučna uprava letošnje zrelostne izpite določiti v maja, da celo že v aprilu, in to zato, ker je pričakovati da bodo vsi srednješolci najviš jegi razreda šli še letos k vojakom. Zato se bo ddakom še v času brez vseh formalnosti ohranila pravic • e nlpfniknv.
„Mati!" Vojaški duhovnik, ki je bil večkrat na bo;išču in delil tolažila sv. vere ranjencem in umirajočim, prij o-edine, da ga ni nobena stviar tako gani« la, kakor klici krepkiih junakov, ki so vzdihovali tiho: „¡Mati! Mati!" — „Videl in skusil sem vse bojne strahote", pravi, „toda nič me ni tako prevzelo kakor ječanje umirajočih, ki' so kakor obnemogli otroci klicali: „1Mati!" Kar se je kdaj pisalo in govorilo lepega o materi, vse to ni v stanu razodeti velike vre-» dnosti in moči, ki jo ima mati do otrokovega, srca, v taki luči, kakor ti klici umirajočih ustnic in pojemajočih src!"
*	Bazilika Matere Milosti v Mariboru. Knjižico „Sv. Anton Padovanski" prejmejo družbeniki zi-dania in kinčanja cerkve Matere Milosti v dar pri frančiškanskem vratarju, kjer se naj oglasijo,
*	Kmetje želijo ječmen za mlin. Župan iz Slovenskih goric nam piše: Pri nas se izmed zrnja pridela največ ječmena, potem pride pšenica, rž in koruza. Ječmen se je že od nekdaj porabljal za naš v-sakdanji kruh, rž pa pri nas slabo stori. Iz česa pa so naj sedaj kruh peče? Moke pa kmet tudi ne dobi še za drag denar ne! Slišalo se je, da v lipniškem okraju, tam, kjer imajo dosti več zrnja, smejo dati tudi ječmen na mlin. Naši kmetje prosijo, naj se naši rol t čni uradi (občine, okrajni zastopi in okrajna glavarstva) obrnejo na višje oblasti, da se kmetom dovoli zo et ječmen dajati na mlin. Sedaj, ko so kmetje večji del svojega zrnja oddali za vojaško oblast, pa no dobijo ne sami, pa tudi viničarji ne, niti moke in niti otrobov za živino. Ljujdje so že nevoljni, nočejo radi več delati, pa ne sejati, če se jim večjidel zrn;a odvzame, j otem pa še slabo plača v primeri z drugimi pridelki in trgovskim ali tovarniškim blagom. Nek kmet je lani zrnje kupil za seme (od Kmetijske
družbe v Gradcu) in je dal za rž 100 kg 60 K, za ječmen 100 kg 48 K, za ajdo 100 kg 90 K ii* za krompir 100 kg 18 K. In "koliko se plačuje nam kmetom
žito, ki ga moramo oddajati? Pšienico moramo dajati za 34 K, moko pa plačujemo po 1 K 20 vin., otrobe celo po 24 K in še več! Kam jadramo?
*	Uravnava trgovine z jajci. Nova cesarska naredba določa glede trgovine z jajci sledeče: Za izvažanje ja.jo iz ene dežele v drugo deželo je potrebno tozadevno aovoljenje deželne vlade. Nakupovati jajca od hiše do hiše za trgovine in tvndke, ki imajo svoj sedež izven dežele, je dovoljeno samo takim osebam, ki imajo tozadevno pismeno dovoljenje od notranjega ministrstva. Prestopke zoper to naredbo kaznuje politična oblast z denarnimi globami do 5A00 K ali z zaporom do 6 mescev.
*	Nove najviSje cene za Speh in za svinjsko mast. Štajersko najnestnišfcvo razglašla: Od 16. febr. do 15. marca 1916 so pri prodaji špeha in svinjske masti na debelo v veljavi sledeče najvišje cene: Za 100 kg spuščene svinjske masti 618 K, za nespu&če-no sirovo svinjsko mast 577 K in za sirov špeh 556 kron. Za špeli in za svinjsko mast pri prodaji na drobno še pa ostanejo v veljavi tiste najvišje cene, katero je določilo štajersko namestništvo dne 16. jan. in sicer ostanejo v veljavi do dne 29. februarja. S t. sušcem bo pa določilo štajersko namestništvo nove najvišje cene za špeh in za svinjsko mast pri prodaji na drobno.
NajviSje cene za drobovino. Za drobovino je cesarsko namestništvo določilo sledeče najvišje cene: Za svež svinski jezik 1 kg. o K; za povojen svinjski jezik 5 K 50 v; za svež goveji jezik 1 kg 4 K; za vsoljen 5 K; za povojen 5 K 50 v; za svež telečji jezik 1 kg 4 K.
*	Zopet povišanje davka na žganje. CesarsKa naredba določa, da je zopet povišan davek na žganje za novih 40 vinarjev zu liter alkohola in siccr iz-cljučno v prid državi. Odslej naprej bo v vseh deže-ah Avstrije brez razločka na v (iz n vri o znašala cena
za hektoliter obdačenega alkohola 4iju K. Ta cesarska naredba pa ne zadeva tudi takozvanega denatnri-rnnega ali gorljivega Špirita.
*	Znižane vozne cene za svojce v vojake vpo-dioanih. Ravnateljstvo južne železnice naznanja., da imajo svojci v vojake poklicanih oseb pravico do znižane vozne cene na vseh progah južne železnice samo v tem slučaju, če se nahajajo dotične voiaške o-sebe ranjene ali bolane v kaki bolnišnici. Če torej želi oče, mati, brat, sestra ali kak drug sorodnik obiskati v bolnišnici svojega ranjenega ali bolnega .sorodnika, mora imeti tozadevno potrdilo od župana, ki pa. mora biti še tudi notrjeno od okrajnega glavarstva, kajti le tedaj dovoljuje južna železnica znižano vozno ceno. Pripomni se, da otroci v starosti manj kakor 14 let nimajo pravHce do znižane vozne cene.
* Prisilne dražbe zemljišč zaradi zaostalih ob-j resfi. Že pred vojno in zlasti med vojno se je nabrar lo v mnogih krajih veliko zaostalih obresti od dolgov, vknjižienih na zemljiščih. Zlasti mnogo oseb, ki so bile vpoklicane v vojaško službo, ni moglo poplačati obresti od vknjiženih dolgov. Kakor znano, določa postava, da mora upnik vknjiženega dolga skrbeti, da se mn ne naberejo obresti od več kakor treh let nazaj, kajti pri dražbi posestva, na katerem je v-knjižen njegov dolg, bi sicer izgubil vse mul 3 leta zaostale obresti. Upnik je torej prisiljen, pravočasno zahtevati prisilno prodajo dotičnega posestva. Ker je v teh izrednih časih precej takih zastalih obresti od vknjiženih dolgov, se je bilo bali, da se v bližnjem čais-u zelo pomnože slučaji prisilne dražbe zemljišč in posestev- Ker pa sedaj primanjkuje kupcev za jzem-ljiščna posestva, bi so moralo ] rodaüi veliko posestev za nizko ceno, kar bi povzročilo v gospodarskem ozi-ru veliko škode. Nova cesarska naredba določa med drugim za Štajersko, da se obresti dolgov od več) kakor treh let do petih let od vseh vpoklicanih v voj-a-ke ne smejo iztirjati potom prisilne dražbe dotičnega zemljišča, marveč se pripisujejo le glavnici in so še le v 10 letih iztirljive.
Važen nasvet. Viak dan prihaja j nove na-redbe, ki se tičejo važrih vprašanj vojaške dolž nosti, prometa z raznimi pridelki in izdelki ter njih najvišjih cen. Za te nt redbe mora vsakdo vedeti, če naj se z njimi okoristi, oziroma če naj ne pride v neprilike ali celo v kazen. Te naredbe se sicer v vseh listih redno objavljajo, a vsi ljudje listov ne čitajo. Priporočamo vsem župnim uradom, županstvom, kmetijskim podružnicam in zadrugam, da vse take naredbe, ki so važne za ljudi, ob sedanjem vojnem času izstrižejo iz listov ter jih po vaseh na takih krajih in na tak način prilepijo, da jih more vsakdo brati.
Klasifikacija konj. Štajersko namestništvo razglaša: Ker bo povodom bližajoče se klasifikacije konj brezdvemno vloženih zelo velilo prošenj za oproščenje korj od klasifikacije, se Daznanja, da se na prošnje, češ, prošnjik rabi konja za polj ka dela, za vzdrževanje obrata, za aprovizacijo mest, za sprav ljenje poljskih pridelkov itd. ne bo oziralo, marveč se bo oziralo zgolj na postavna določila, katera bodo prejela od politične okrajne oblasti županstva povodom bližajoče se klasifikacije konj.
Trgovina z lesom. Piše se nam: Po deželi opažamo zadnji čas vse polno agentov in mešetar-jev, ki nakupujejo raznovrsten les, posebno orehova debla. Plačuje se ne več na kubični meter, kot je bilo doslej v navadi, ampak na vago. V tem oziru pa so cene zelo različne. Dobro bi bilo, ako bi se od vladne strani tudi v tem oziru storili potrebni koraki, da bi posestniki bili poučeni o cenah. Pripeti se, da mešetarji pri tem več zaslužijo, kakor pa dobi kmet za prodani les. Vse, kar je prav!
Nova nit za kirurgično šivanje. Do sedaj so rabili v kirurgiji pri zunanjih ranah svilnate niti, k afero so po zacelitvi odstranili; za notranje šive so vzeli katgutne niti. ker se te polagoma raztope. Ako rabijo samo katgutne niti, ise večkrat pripeti, da se te prej raztope, nego je dotično mesto popolnoma ozdravelo in tako nastanejo lahko nevarna pnetrganja pri notranjem šivu. Sedaj pa rabijo po izumu M. Eß-bacha v klingenthalu neko zmes med svilo in kat-gutom. Nit je napravljena iz khtgutne mase, ki je več ali manj prevlečena s svilnatimi nitmi. Prednosti te zmesi so: Večja trpežnost, radi tega se dajo čisto tanke niti mipravljati, boljša sterilizacija, ker ,s"o te niti bolj prožne in so svilnate niti že prej močno sterilizirane. Potek rhztopljenja katguta se zavleče, gotovo ozdravljenje notranjih ran je tako zagotovljeno, predno se te vezoče niti raztope; svilnaie niti se naposled skupno s katgutom raztope.
Star čevelj kot blagajna. Erminia Marega v Trstu je minuli mesec prejela na sodišču pripadajočih ji 200 K. 100 K je poslala sinu, ki je pri vojakih, 100 K in zlato verižico je pa spravila na kraj, ki se ii je zdel najbolj varen — v star soprogov čevelj. Soprog nič hudega, ali pravzaprav nič dobrega sluteč, je nesel te dni dotične čevlje v popravo k čevljarju M. Marsichu„ Kmalu nato je hotela' Marega vzefi svoj zaklad iz varne shrambe, pa kako se prestraši, ko ne na;de dotičnih čevljev. Vpraša soproga in ta ji pove, da je nesel čevlje k čevljarju. Žena hitro teče k Marsichu, pa ta in njegov pomočnik N. Škof, doma iz Rakeka, odločno trdita, da nista videla no denarja in ne verižice, čevelj pa je seveda bil prazen. Ker je Škof takoj nato pustil delo in popival, ga je 'Marega ovadila ter so ga zaprli.
„Sedaj mora biti vse nemško." S to originalno trditvijo se je hotela rešiti obsodbe sobarica Franti-ška Krepelka, (Franč;ška Prepelica), doma iz Tabora na CeŠikem, ki je na Dunaju iskala vesele zabavo in se je v nekem hotelu vpisala kot Famny Wachtel. A
policija jo je spravila pred sodišče, kjer je pretkana ptičica izjavila, da se je radi tega prekrstila (Wachtel — Krepelka -= Prepelica), ker so doma rekli, da se mora sedaj vse ponemcliti. Sodnik ji ni hotel verjeti in prepeličida bo sedela teden dni.
Rusija prepovedala izvoz sirovega masla. Rusija je prepovedala izvoz sirovega masa iz Rusija v zaveznike in druge nepristranske države.
17aadstropno hišo zgradili v 142 dneh. V mestu Čikagu v Združenih državah Severne Amerike so zgradili v 142 dneh, torej v neverjetno kratkem času 17nadstropno hišo. Graditi so jo začeh sredi mesca junija in dogra^na je bila dne 1. novembra lanskega leta.
Ruski ujetnik rešil življenje. Posestnica Stadler v Brežah na Koroškem je zaprla s^oje tri majhne otroke v sobo in šla v cerkev. V hiši je izbruhnil požar in vsi trije otroci bi bili zgoreli, če bi ne bil ruski ujetnik, ki je dtlal v bližini, udri v gorečo hišo in rešil vse tri ctroke.
-* Redki zgled. Prekmurske „Novine" poročajo: V Bögojini sta vujšla nikakomi dva projnika, ne da bi vpamet vzeo. Deca so jihva naganjali po cesti i Idda sta že triidniva bila, sta prišla do ednoga Skednja ,i tam si dollegla. Kda je domača gospodarica o-varaJa lüdske svinje zmantrane v škednji, je hitro zvedavala po gospodari, I da se je ne zglaso, je pa svinjčeti lepo v hlev zaprla, naj se ne prehladita, nakrmila i tak oskrbljene driigi den posestniki prekda-la. Zaistino lepo hvalo sliiži pri Bogi i ljüdem ta smi-lonost do bližnjega.
*	Krava povrgla tri teleta. Iz Sladkegore pri Šmarju se nam piše: Pri posestniku Matevžu Majcen v Požanski vasi je dne 21. januarja 1916 krava povrgla tri teleta, vse tri teličke. Krava in teleta so čvrsta»
Mačka raztrgala otroka. V Smartnu na Koroškem je pustila kmetica Katarina Volkar svoja dva majhna otroka, tri leta starega Franca in štiri mesce staro hčerko Marijo, za kratko časa brez nadzorstva v sobi. Deček se je igral z domačo mačko, ki je hipoma planila po dečku, mu izpraskala oči in ves o-braz in ga hudo razmesarila. Tudi deklico je m. Yka hudo poškodovala. Deček je kmalu nato izdahnil. fcletce se pa bori s smrtjo.
Pasje meso v Varšavi. „Kurier Warszawökl" poroča: Mestna klavnica je dobila dovoljenje, da kolje trudi pse in prodaja pasje meso na ¡svojih mestnih stojnicah.
*
• *
O pogrešanih 87. pešp. daje pojasnila: vojni kurat Kranjc p»šo. 87., vojna pošta 73.
„Dijaški kuhinji v Mariboru" so darovali preč. gg.: Dr. Anton Medved, c. kr. profesor, mesto venca na grcb f S. Gaberca 10 K, dr. Ivan Klasinc, odvetnik v Gradcu 10 K, dr. Josip Georg, odvetnik v Šmarjah pri Jelšah 15 K, J. Mtrkošek, č. kr. realčai profesor v Mariboru 5 K, Fr. Koaer, sen., Juršiaci pri Ptuju 2 K, Mohorjani pri Kapeli .10 K, M. Meško pri Kapeli, mesto venca na gro o f Jam. Voha 10 K, Ernest Trstenjak, c. kr. profesor v kadetnic» v Inomostu 30 K, Gašpar Zemko, župnik v Puščavi, mesto vencev na grob f Sim. Gabitrci in f Jem- Voha 20 K, Nj. Prevzvišenost dr. Mil Napotnik, knezoškof lavantinski 35 K, Vedečnik Ivan, kapelan v Vitanji, mesto venca f J. Voha 20 K. dr. Anton Jerovšek, ravn<telj tiskarne v Mariboru 20 K, Anton Šlander, kanonik v Starem irgu, mesto vencev na grob f S. Gaoercu in f J. Vohu 40 K, mesto venca na grob f Fr. Muršica so darovali: dr. Karol Verstovšek, poslanec in d-ž. c bolnik 10 K, Franc Moravec, stolni župnik H) Cele Josip, župnik v Siudenicah 5 K, Franc Pi šel- poslanec 4 K, Tkavc Anton, stolai kapelan, 2 K, dr. Anton Medved, c. kr. profesor 10 K, Če de Jo?ip, župnik v Studenicah, mesto venca f S Gaboren in f J. Vohu 10 K, Mohorjani v Slivnici pri M ."iboru 30 K, Šttfau Friedl v R:gozi (kruh sv. An ona) 2 K. Vsem čč. gg. darovalcem se društvo ii icreno zahvaljuje.
Dopisi*
*	Maribor. Štajerska cesarska nameistnija je to dr,i odredila, da se v, Mariboru ne upeljejo nove krušne karto, temveč ostanejo v veljavi stare krušne izkaznice, s katerimi so lahko kupi kruh ali mr ko, kakor pač komu bolje kaže. Nadalje je c, kr. nam stnija tudi števolila, da se sme kruh doma svobodno peči in tudi, da se sme doma napravljeno testo zanesti k peku, da ga speče. S tem se je ugodilo splošni želji ljudstva.
*	Sv. Peter pri Maribora. Na gostiji Žižek Kare la in Krivec Lizike v Hrenci se je nabralo dne 16. svečana 1910 za avstrijski Rudeči križ 20 K.
Hoče. Pri g. Rečniku v Spodnji Hoči štev. 72 .- ' bdo cesarski žrebci pripuščali m sicer od dne 1. aro rej. Žrebci so lepi in težki. Pripuščalo se > zj ' ob 7. uri in popoldne od 5. uri.
*	Sv. Barbara niže Maribora. Umrl je dne 18,
t. m. v Veliki Zimici posestnik Anton Nerad. Bil je 12 let v postelji in jo voljno prenašal vse križe in težave. Bil je spreviden s sv. zakramenti. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. N. v m. pj
*	Marija Snežna. Tužno in milo so dne 15. in dne 16. februarja peli zvonovi vrli mladenki Ivani Teskač, p. d. Kaučič, ki je umrla v noči na 15. feb. Napadla jo je huda bolezent ki jo je spravila v hladni in prerani grob, v starosti 20 let. Rajna je biila pridna in poštena mladenka, povsod priljubljena in spoštovana ter up in veselje svojim starišem. Bil je veličasten pogreb, kljub slaoemu vremenu so prihiteli ljudje od blizu in daleč; tudi Čez 70 belo oblečenih deklet je bilo zraven. Domači pevci so zapeli slovo doma in na pokopališču.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Gospod J.. N. Kegl, trgoveo pri Sv. Tomažu pri Ormožu, prodaja od sedaj zanaprej v svoji trgovini „Slovenskega Gospod. ' in „Stražo."
*	Sv. Marko niže Ptuja. Kakor sta poročala že „Slovenec" in „Straža", je bil pokopan na pokopališču v Komnu na Primorskem naš rojak, pošiten mladenič iz Sobotinc, Franc Muršič, star 21 let. Umrl je vsled dobljenih ran. Iskrena želja, katero je gojil v svoji bolezni, da bi videl še enkrat' svoj dom in svoje ljube domače, se mu ni izpolnila. V zameno mu je Bog gotovo podelil nebeško domovino.
41 Sv. Lovrene v Slov. gor. Bela žena ima pri nas obilno dela. Zanje vsevprek, kakor bi se s kom pogodila. Do dne 13. februarja je letos že nažela 21 mrličev. Posebno všeč so ji otroci. Po dva je vzeia. pri Rakušu v Hlaponcih., pri Toplaku in Vičarjn v Juršincih. Dne 11. febr. smo spremljali v enem sprevodu tri mrliče na grobove.
*	Št. Lovrenc na Dravskem polju. Kako ve naše ljudstvo ceniti delo za ljudski blagor, je pričala prireditev v nedeljo, dne 20. febr., katero so priredile naše organizacije v proslavo 501etnice rojstva in v slovo odhajajočemu g. župniku. Udeležba je bila velikansjka, prostorna šolska sobana je bila nabito polna, velika množica ljudi je morala še ostati na hodniku. Po občnih zborih Strojne zadruge in Posojilnice, na katerih se je podalo poročilo o delovanju v lanskem letu, katero izkazuje velik napredek, je govoril v imenu gospodarske organizacije nadrevizor VI Pušenjak. Podal nam je sliko delovanja obeh zadrug od ustanovitve, omenil naloge, katere čakajo zadružništvo v bodoče ter orisal delovanje g. župnika Ozmeca na gospodarskem polju. S ponosom se imenuje St. Lovrenc zadružna fara, saj delujejo v njej 4 zadruge in sicer z velikim uspehom, kar je zasluga odhajajočega g. župnika. Z zahvalo za vse delo, katero je vršil g. župnik na zadružnem polju in z obljubo, da bodo farani skrbeli za to, da bodo organizacije napredovale tudi V bodoče, je zaključil govornik svoj govor. Drugi" govornik, g. prof. dr. Hohnjec se je poslavljal vt imenu izobraževlalme in mlaidinjske organizacije od odhajajočega. Fara St. Lovrenc ima vse vrste krščanskih izobraževalnih organizacij, kar tere izvrstno delujejo, kar je delo poslavljajočega se g. župnika. Govornik mu je izrekel zalivalo za njegovo vsfrajno, nesebično delo in pozval vse navzoče, da mu zakličejo trikrat „živijo/' V imenu Marijine družbe in bralnega društva sta krasno govorili dve mladenki, g. župan Napast se je poslovil v imenu občine ter izročil g. župniku krasno diplomo, katero so mu v zahvalo in priznanje izročile vse gospodarske in izobraževalne organizacije v iari. S solzami v o-čeh se je poslavljalo ljudstvo od svojega dobrega voditelja. Ženski pevski zbor je zapel nalašč za to priliko zloženo pesem, nakar se je g. župnik ginjen zahvalil za izraze ljubezni, katero mu izkazujejo farani in obljubil, da bo faro in vse organizacije ohranil v najlepšem spominu ter so zanimal za nadaljnji razvoj vseh organizacij.
*	Šmarje pri Jelšah. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Šmarju pri Jelšah ima v nedeljo, dne 27. februarja, popoldne po večernieah, svoj občni zbor v kaplaniji v posojilriični sobi. Na dnevnem redu je med drugim sprejemanje novih ČLanov in članic. Pridite v obilnem številu!
*	Zreče. Dve pridni mamici ste umrli v hišah kjer je „Slovenski Gospodar" redni gost. Naj torej njihov list razglasi domači dogodek: To sta: B dnik Marija, stara 86 let, mati č. g. kaplana na Vranskem, in pa 661etna Koprivnik Frančišika v Bohurini. Naj počivata v miru!
*	Celje. V zadnjih dneh so umrle v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeče vojaške osebe: Pešci Rudolf Sušin, topničar Janez Zciza, Adolf Schiud-
• ler. Roman Filipezuk Tn narednik Jožef Pfeifer. Ps-kopani so bili na tukajšnjem mestnem pokopališču.
*	Celje. Z italijanskega bojišča se poroča, da je sovražna granata odtrgala desno nogo čevljarskemu pomočniku Božidarju Ferguč. Revež je čez 2 dni vsled izkrvavenja umri.
*	Arjavas-Petrovče. SedaJnja grozna vojna je zadala že marsikateri družini usodepolne udarce, V-sekala nezaceljive rane, marsikateri grob krije pre-rano ukončani cvet mladine, up in veselje starišev. A tudi izven bojnega, polja se kopljejo grobovi, kamor se oolagajo prerano usahle cvetke. Občeznana obitelj Drev-ova iz Arjevasi je silno prizadeta. Starejši sin Martin je bi} v Przemyslu in je sedaj ujet v Rusiji ter še povoljno piše. Pis>al je še materi za god dne 21. jan.; dobili ravno na, gorV)vni dan. Pozneje tudi sestri za god. Mlajši sin Anton se pa že
čez eno leto pogreša. Bil je v Galiciji do mesca decembra 1914. Od tedaj ne dobe uobenega poročila & njem. Kako mučna žalost za mater in sestro! Anton je bil veseli up in nada domačim ter ponos vsej Iari v vsakem oziru. Mnogi trde, da je v vojnem ujetništvu. A sedaj se je vikala še nova rana. V nedeljo, dne 30. januarja popoldne, smo spremili k večnemu počitku prerano umrlo hčerko Anico Drev. Tri leta je njena čvrsta narava ter izvrstna oskrba kljubovala bolezni, a sedaj ji je pa le morala podleči, v nai-lepših svojih letih, v letih upov in nad. Stara je bila 22 let. Pogreb je bil nad vse pričakovanje veličasten. Vsa Marijina družba z zastavo jo je spremria od doma ter nebrojno drugega občinstva. Pevke so ji zapelo na grobu slovo. Res lepo je biti Marijina hči, a še lepše umreti kot Marijin otrok. Sedaj, počiva poleg brata, ki- je tudi v istih letih kot nadebudni viso-košolec legel v prerani grob. Pred desetimi leti pa jo umrl oče, vzor moža in očetar tudi v najlepši moški flobi. Naj bo vsem slaven spomin!
*	Rajhenburg. Dne 4. marca, na pustno nedeljo, priredi naše izobraževalno društvo zanimifvo iu poučljivo gledališko igro „Svojeglavna Minka." Ker je čisti dobiček namenjen v podporo nesrečnih vojakov, ki so v vojski oslepeli, vabimo k prav obilni u-deležbi.
*	Zagorje pri Pilštanju. Žrtev alkohola je postal tukajšnji posestnik Franc Centrih. Dne 4. t. m. je šel v svojo gorco, ne posebno daleč od svojega doma, kjer se je v družbi prijateljev napil žganja. Domov grede je v temi popolnoma zablodi! in ni gabilo več domov, a nikdo ni vedel, kam jo izginil. Po večdnevnem brezuspešnem iskanju ga najdejo naposled dne 10. t. m. v nekem vodnjaku v sosednji župniji Prevorje, Na kak način je padel notri, ni znano.
*	Solnograd. Piše se nam: Iskreno se Vam zahvaljujemo za lista „Slovenski Gospodar" in „¡Stražo", katera pošiljate nam ranjencem sem daleč y Solnograd. Oh, kako veseli smo ranjenci čtiva, ki naitt v daljnjo tujino v maternem jeziku prinaša razne novice. Zatorej tudi mi prosimo naročnike, naj zvesto plačujejo liste. Mnogo prisrčnih pozdravov vsem naročnikom! Jožef Kuri od Sv Antona in Janez Pust iz Ljubljane.
Zadnja poroiila doila v četrtek* 24« febr,
Najnovejše avstrijsko uradno porodilo
Dunaj. 2S. februarja.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Severozahodno od T a r n o p o 1 a so naše varnostne čete odbile ruske sunke proti že o-petovano imenovanim prednjim poljskim stražnim o-kopom.
Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Živahni artilerijski boji na pri* morski fronti se nadaljuje,o. Za sovražnimi črtami so se opazili vi e č j i p o žari.
Albansko bojišče.
Južnoizhodno od Drača je bil so-v r a ž 11 i k v r ž e n iz p r e (d1 n j e postojanke. Avstro-ogrski z r a k o p lovec je obmetavala pristanišču D r a č zasidrane i f a 1 i jta n te k e 1 a -d. j e z bombami. Ena prevozna ladja se ]e vnela in se potopila.
Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Holer* podmaršal.
Najnovejše nemški? uradno poročilo.
Berolin, 23. februarja.
Franconko bojišče.
Po razstrelbi v bližini jarkov, izhodno od Sou-» cheza, ki smo jih dne 21. februarja zavzeli, je bil« sovražna postojanka občutno poškodovana. Število u-jetnikov se je tukaj pomnožilo na 11 častnikov in 348 mož. Plen znaša 3 strojne puške.
Na višinah ob reki A'ozi se artilerijski boji z nezmanjšano močjo nadaljujejo.
Izhodno od reke Mozj smo napadli postojanke, katere je sovražnik nekaki v v'Sini' pri vaseh Con-" sevoye-Azannas že poldrugo to utrjeval z vsemi sredstvi utrjevalne umetne , da bi si ohranil za nas neljubo učinkovanje na naše zve/.e na severnem delu reke Woovre. Napad se je vršil - Širini dobrih deset kilometrov, kamor je bil nn erjeu, in sicer do tri kilometre globoko. Poleg zeh. vavih izgub je sovražnik izgubil več kot 3000 mož kot ujetnike in veliko število še nepreglednega gradiva.
V	gornji Alzaciji smo r napadom zahodno od kraja Heidweiler dosegli, da no zavzeli sovražne postojanke v širini 700 metrov iu '&k itii 400 metrov, pri čemur je kakih 80 ujeti di n- o*t ;do v naših' rokah.
V	številnih zračnih bojih • ¡stran sovražnih čr| so naši zrakoplove) sovražn ¡ ladali.
24. februarja 1916.
SiLOVBNSBIfiOSBttDBI
►t
i i
"F!
t
Za „Slov. Stražo" je mesto venca na grob pre-žast. g. kanonika Jerneja Voh daroval 20 K čast g. Karol Knmer. žnpriik na Prihovi._
Književno naznanilo. Predlanskim sem o priliki razoošiljanja „Nabožnih ljudskih pesmi" nabiral tudi naročnike na svojo zbirko „Trideset blagoslov-nih pesmi." Oglasilo se je takrat okrog 300 naročnikov. Že sem mislil rokopis omenjenega glasbenega dela izročiti tiskarni. Toda prišlo je drugače. Začela se je vojna in mnogo organistov je bilo poklicanih v vojaško službo, zato se tudi z ozirom na gmotno škodo, ki bi jo utegnil trpeti, nisem upal z delom na svetlo. Ker pa so se v poslednjem času začeli zopet naročniki na blagoslovne pesmi ogledati, prosim tem potom vse čislane prijatelje cerkvenega ljudskega petja, da se po dopisnici še enkrat oglas , da izvem tako, koliko p. n, organistov in drugih za ljudsko petje vnetih glasbenikov še zdaj čuti potrebo glede naznanjene moje zbirke „Trideset tuagoslovnih pesmi." Pri tej priliki naznanjam, da imam v zalogi še tudi nekoliko izvodov „Nabožnih ljudskih pesmi" I. in 11. zvezek. Cena zvezku je sedaj sam5 1 K (namesto K 1.35; oba zvezka skupaj 1 K 80 v s poštnino vred. Sedanja vojna je s svojimi posledicami povzročila tudi glede cerkvenega petja marsikje nekak preobrat. Za bolj skromne razmere, zlasti na deželi, pa so te moje „Nabožne ljudske pesmi" kakor nalašč.. O zbirki sami piše priznan veščak, pevovodja stolne cerkve v Ljubljani, g. St. Premrl, da mu „po večini prav ,ugaja" in da se nahaja v nji „dosti lepega in izrazito slovenskega." — Anton Kosi, Šolski ravnatelj v Središča.
*	Ljsoform. Opojsariamo ¡Stejelje na današnji ta ser M -Ejsoform je najboljSe in najoenej&e raztmževaino srndstvo»
*	Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih ure-V,-a zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj Se radi tega naj-og-' aejSl čaa, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 ir».* Kov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji tozadevni gl&u „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani.
i^riSats stftTiit«,
Gradec, dne 1«. februarja 1918: 51 53 80 27 6
Liuc, dne 19. f bruarja 1916: 47 42 7 69 67
Stran GL
Krepkega kovaikega ufienoa 3 polno hrano sprejme Janez Novaček, kovaški mojster v Maribora, Lend-gasse 7.	lis
Priden ujensc, ki ima veselje do čevljarstva, se takoj sprejme. Vpra-fa se v čevljarski obrti Ivan Berna, Celje, Sospojka ulica 6. 116 a
Lepo posestvu pri cesti na a roda j, 7 oralov zemlje, lep . adni vrt, ja-ko primerno za (enzionista ali za letovišče. Cen» 12x00 kron Več pove g. čretnik, pos. Bezena 26 Ruse.	64
Kupim dobro naravno sllvovko. Poslati se more vzorec naprej in navesti ceno na moj naslov: Jos. Sever, Danaj VII L nieagasse 33.
iiissajfs.
lepega, 21 aiesecev starega, proda Olja C?rjak, A rtiče pri Brežicah 8p. Stajeisko.	68
Izgubljeno!
I nhtn ali ušesnik zlat s 3 ka menci je bil izgabljcn i a cisti od gostiloe Nekrep, Sp. Sv Kunigunda do Maribora. Poiten najdite j se prosi, da istega • dda proti dobie uiu plačilu uredn štvu tega lista. Pred nakupom se svari.	76
Hiša s posestvom, 6 sob, kuhinja, kl.ii ielik vrt, njiva, travnik, »siJno drevje v prijaznem trgu ob glavni cesti, 6 minut od železniške postaje ca Spodnjtm Štajerskem Naslov se izve v upravništvu 8tov. Gospodtrja pod „Hiša št. 72".
Učenca, pridntga, poštenih stari-Jer sprejme v svojo trgovino Aa-ton dobi, Opiotnica.	74
Posestvo blizu železnice z velikim gezdom, tudi gozd za se se išče za naknp proti takojšnji plač Ponudbe pod št. 10.100 ad 94 „Slov. Gospodar" Maribor.
6e«*na druž nak.u hlia, z razgledom vitioKo pritlična s 3 loba mi in 2 kuhinjami in lepim vrtotu. Cena 13.600 K. Marisor, K6:iier-gsgse 8.	v ■
Uceiicsi
sprejme takoj Franjo Dochek sve-čar, Maribor Viktringhofgasse. !>2
Vn čar se takoj sprejme 3-6 de Savskih moči Lndvik Zabukoš k, Maribor, Edmund Schmiedga^se št. 9.
Sprejme se taaoj čevjarskl učene* is boljše hiše. Vpraša se pri g. Ant: n-u Kcdella, čevljarskemu moj et o v Celju, R.tovška ulic» It 12, Štajersko.	60
Pridna, poštena uSenka, ki je amofcia slovcnš- i ne in nemščine v besedi in pisavi, se sprejme pri hram in jopolni oskrbi. Ivan Berna, Celje Gospo ka nlica 6. 116 b
„Služba"
Pridno, pcšfeno dekl« sprejmem takoj kot deklo. Ponudbe pod: J. Kcpič, naduiitelj pri Sv. Lenartu v Slov, gor.	115
Išče se mira j stanovanje z 2 sobami, pripadki in nekaj zemlje za 2 i z 4 osebe s 1. aprilom ali 1. majem t 1. Ponudbe na ta list pod .Stanovanje št. 119 8
Kroješkl poi&etnlk in ofieneo «e sprejmeta v stalno delo pri Gas-par u Krebel krojaški noja ter, f lo-venjgradec.	101
Vlnlfiar, ki vinogradniška dela dobro razome, se takoj sprejme za lepo vinograd no posestvo pri Radgoni. V ničar si lahko na posestvu redi 2—8 krave in 6 s vin Ponudbe pod „L 1142" anončno pisarno Kienreich, Gradec, Sackstrasse 4.
Z«nf8lJSv hišnik oziroma hišinja se sprejmo v dobro hišo v Maritoru. Ponudbe na upravništv lista pod .Hišnik, A 8. štev. 76".
Solzni Avstrija."
Izdsl sem zopet dve tovi krasni bojni fe*mi I Avstriji v pndrav. in II. Plakajoča rcati Kdor mi ošlje za 25 «in. nevih neporabljenih znamk in pa svoj natanen naslov, p šljem mu takoj te dve pe«mi. Tudi rtjšnih 10 pesmi je še na razpolago. Torsj v eh 12 pesmi stene sano eso krono in 0 vin. Na breiplačna naročila se ne m rs m ozirati I Nsročuj» se pri Matiju Belec pri Sv. B lfenku v Slov. gor. pri Ptuju Štaj 117
birtanilm»
Amerikansiih divjakov od Rip. Portalis in Rup. Montikola, zelo dobro vkeroninjene, ima na prodaj Matevi 8tr»šek, sadjar in tr ničar P'i Sv Emi (v Jerčinu), pošta Pr sta-a, 8p. Staj. Priporoča se vinogradnikom v nakupovanje sro-j > šc ne izkopano zalogo trt (čez 40 tisoč komadov). D«m radi hudega vojnega časa prav po nizki ceni, (p>. dogovoru pitmeno ali ustmeno). Pričakuje se obilne aa-ročiive. Matevž Strašek. 109
Dekl i (staro 18 1.) vajeno vsakega dela, išče službo v kakšnen žup-nišči.-. Naslov v upra»ništvu. 1C1
Uieaeo, priden, pošten te sprejme bi jo pri T. Sodin. krojaški mojster v Mar boru, _/upnjiska ulit» št. 9	"	102
Kupim
vsako množ no ¡tu&tenje ¡b drf do meter dolgih po 96 kran za meter-lafto postavljeno na bliža o pvstnjo. Runo tako hrastova drva do meter dolga po 56 kron za meterkiaftro. Za c;l vajon se potrebuj» p t metirklafter. Ponudbe za cele vagone sprejema Rndolf Starovašiik, Konjice. (Štaj.)
Kovaški in kolar^ sni pomoiniki ka
kor tudi Učenci se za stalno sprejmejo, eventu-elno se jim da tudi stanovanje in hrana Dela v niča vozov Ralh, Gradec Kalvariengiirtel 1. « k
ijDsSo
kupuje trgovina Posch Maribor, Koroška cesta 20.	106
Sp e mem uč noa takoj za krojaški «brt FrtaC Motoh, krojaški mojste-, Celje.	118
Pridnega fanta, kateri ima veselje do kovaške oorti, sprejme t»koj Matej Br. gant v Orehovesi p. Slivnica pri Mariboru	82
Lepa ie sMro nova hiša ob državni cesti Trst-Dunaj, zidana, z opeko krita, studenec in lep vrt, rodovitna in Bolčna njiva in travnik i sadnim drevjem (več oralov), pripravno za rokodelca, obrtnika ali penzionista, se proda. Cena 18.000 kron. Rabi se le do 6000 K, ostalo lahko ostane. Hiša je v prometnem kraju, pet minut od farne cerkve; do ene železniške postaje 20 minut do druge pol ure. Pismena vprašanja pod „Državna cesta" pod št. 689. na upravniš-ivo,
Idarji
za stalno in zimsko delo se sprejmejo za vojaške stavbe v Ljubljani. Sprejmejo se tudi
tesarji
za stalno delo. Za potovanje sc potrebni uradno izdani potni listi. Stavbenik Julij Glaser, Maribor, Mellinghof. — Kupi se tudi vsaks množioa stavbenega In režaneg: i*sa po najboljših cenah 68<
RUDOLF ?£VEC trgovec v Mozirju kupi več vagonov k rompirja t& jabolk, vsako množino masla «uhih gob. Cene po dogovoru. 748
! K AVA J
50% cenejša:
Amerikanska štedilna kava,'' veie-aromatična, izdatna in štedilna 6 kg poskusna vreča K iS'51) franko po povzetju. Pol kilogtam vele-prima najfinejši čaj K 2'5). 50 komadov različnih lepih ¿lohladnie 1 K oddaja A. Sapira, ekspert kave in čaja Tissabogdan Odrsko.	S7i
580 kron
V um plačam, ako Vaši Sm^t. očes», bradaTlo«, obtlSč*»®'. v treh dneh brez boi»čiii «e iz^l neio s korenino vred Bife bel-S&moin. Lonček z garanr-jsk.Rr pismom 1 S, 3 lončki ^SO, 6 Iobč kov 4 50, Keme&jr g.oži»« K&ma) Z Poitfj-ot 14, O g.?
, Novi Prid qarl< \ !etnik' k,raT-Ta,n'86
?_a dobi v prodajalni Tiskarne
sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 8 k. P. s. Naročniki, ki so še vso ali deloma dolžni naročnino, so prošeni, da pošljejo zaostale svote semkaj po razposlanih položnicah, sicer pa tudi po poštnih nakaznicah.	«
Čfevliarske mojstre in pom@!ni*
ite S jrejme takoj na delo zadruga: Združeni čevljarji v Trstu in okol ci sedaj: Celje, Schillerjeva ulica št 3. Zglasiti se je pismeno ali osebno na navedeni naslov. Zgksiti se je takoj. Kdor stopi v delo, se mu stroški vožnje povrnejo.	uc
Naznanjam, da sem odprl
odvetniško pisarno
v Celji na ringn št* 9.
Ivan Efhartif,
sodni svt tnik v p.
Vozni red na progah južne železnice za Maribor.
Veljaven md 15. februarja 1916 do preklica.
Odhod Maribor— Dum j
Brzovlaki
3-lč| y44
Osebni vlaki
6*23| 9-47 ! 1'02 6-37| 8 0' |
Dohod y Gradec
j J 351 j j 709 j 11*311 249 j 8 15| 10
l)oiiod na Dunaj
9-10 15| J j 1-65 j 7 06| — | — | .V85|
Odhod Duna i-Maribor
19 32| 18'4f f I 110 30|| — j — I 9 — 1*20
Dohod v Gradec
I l 44| I 1( 4 I I í 22| I 7 27 I 8 57 | 4 15 | 8 00
Doliod y Maribor
2-68|| 2 20 11 7 39 I 9 56 | 12 30| 7 06|J1'09| * Številke, pri katerih je črta, pomenijo nočni čas.
Odhod Maribor				-Trst	
Brzovlaki		Osebni vlaki			
| 3-03|	2-28 | | 6"t0| 81!		8 321|		
Dohod v (			Mje		
| 4 37||	4 19 | | 7-35	10 05 ¡111011			
Dohod v		Ljub		Ijano	
| 6 20	6 15 | |i() 11	12 33 | 2 )1||			
Ljubljana-		-Maribor			
¡12 111| 11'2t | |l2'lf|		4 34	|| 3-11 |		
Dohod		F (	]elje		
|l-63||	1 14 | | 3 <>3| j	7 08 | 6 40 |			
Dohod v		Maribor			
! 3 0V||	2 36 | | 4'59| | 9'U9¡ | 7'41| j				
Odhod Maribor—Celovec
Brzovlaki
Osebni vlaki
113 30| 11015 j 7 52| j 5 « 5|
Dohod v Sp. Dravograd
4 54| ll'64| 9 34| j 7 25
Dohod v Celovec
11 H 37 I 1-54 |i 1-19|| 10-09|
Celovec—Maribor
111<> 10| 2 30 I 7-54|
Dohod v Sp. Dravograd
|l2-2l|| ||ll-47| 4-32 |93 ||
Dohod v Maribor
¡2 42| ¡ 11 1-28 j 6-10| |ll-18||
Maribor	—Budimpešta
Brzovlaki	Osebni vlaki
| S 03| 1	7.45 | 8-13 | 115 {73 I J
Dohod na Pragersko	
| 3191 ¡ |	» | 8-43 | - | 8 So |
Dóliod v Ptuj	
|;) 5!| | j | a 41 | 9 53 | 2-.W 19 06| |	
1'tuj	-Maribor
|ll-66|| |	¡ó 41| ¡ 7-35 ¡11 07 ¡ 5-34 j
Doliod na Pragersko	
|l2-lfi|| 11 612 j 802 | — ,6"0'||	
Dohod v Maribor	
| l-20| | |	6 67 | 9-09 ¡12-10 | 7"41||


nica in doso
I® M
m^gstrovana s^drupa t n^^vsv, si
m m m
4
Obr«8tHje hriKižft® «tosa II 01 b b
«d dneva vloga de dí>evü vtoig» Bentai dsvek plaí» pfsojilric* sama.
Bsle pe&ollls
na vknjižbo, na «sebDi kredit in na sestavo vrednostnih listin pod zelo ogodnitci pogoji Prošnje za vfenjižbo dela pesojiinira brezplačno, stranka plača lp bolfkf
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ture dopoldne.
Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -

lastni Hiši motrni bmiem tolu') v (#Myt Crašha costa §t


anafaktorno trgovino J. FAULANP v Ptuju senajboli pri]

mm
na
redni občni zbor
Posojilnice v Gornji Radgoni
reg. zadruga z neom. zavezo.
ki se bo vršil v nedeljo dne 9. snšca"" 1916 ob 8. uri dopoldne v zadružni pisarni. DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev račDnskega zaključka za leto 1915.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Čitanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določenim času ne bil sklepčen, vrši se v smislu § 32 zadr. pravil eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor. ki bo veljavno sklepal pri vsakem številu navzočih zadružnikov.	¡'¿o
N a 8 e 1 s t v o.
Rodbina Karničnik ■ Osvald se iskreno zahvaljuje vsem sorodnikom znancem in vsem, ki so se udeležili pogreba našega dobrega nepozabnega soproga in očeta.gei>joda
Petra Karničnik*
veleposestnika In cerkvenega kijnoitrjs. Posebej se še zahvaljujemo: č. g. dr. Maksu Vraber, vikarju iz Olja za vodstvo pogreba, 6. g domačemu župnika za ganljiv in tolažljiv gosor ob odprtem grobu, čč. gg. od Sv. Ožba'ta in Sv. Lovrenca, g. nadnčitelju in gdč. uči-' teljici za spremstvo s šolsko mladino, g. učitelju Schatzu in pevkam za ganljivo petje, vsem darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so na kakoršenkoli način (omagali pri pogrebu. Vsem skupaj še enkrat nsj prisrčnega zahvala.
Dev. Marija v Puščavi 12. feb. 1916. 1U	Žalujoči ostali.
Ako naročite
in to nemudoma stome, . ječko avstrijskega Rodeče ga križa 1 mačko ogrskega Rudedega križa	j
L srečko budimpoštaiiske bazilike	[
i dobite! Ust 3% zen ij. srečk « 1 1880 \ 1 doV*™ '«t 4«/„ ft^Tsk e hip. srečk iz 1. 1884 J
Masečni oferofc za vseh pet srečk ozir. Hnbitnih listov samo 5 kros
lii_ziebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K
igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do
4000 frankov popolnoma zasloni.
Pojaeni!a in igralni načrt pošilja brtspls&o	484
= Srečkovno zastopstvo 15. Ljubljana. —
Pozor kmetovalci!
i'I Ne zamudite takojšni nakup zanesljivih in kaljivih semen, na primer: -domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mautbner, ki se dobijo pri domači tvrdki
i» Ivan Ravnikar^ Ceiie,
•psg^
Naznanilo.
Dovoljujem si p. n. občinstvu naznaniti, da sem svojo zalogo izdelanih mrliških rakev preložil k Sv. Magdaleni Tržaška cesta št. 11. Velika izbera. Nizke cene. Se priporočam za obilen obisk.
Anton Nudi* mizar.
89
„item."
alpski zeliščni liniment.
Najboljše, bolečino utehujoče sredstv® za vri-
«sasje.
m
Mestna lekarna .,pn c. k. ar In
Friderik PniSi,
lekarnar v Maribora, Glavni trg, zraven retevia.
DENAKJ
Za premnoge izraze iskrenega sočutja povodom ^mrti našega iskreno ljubljenega očeta, oz. dedeka, gosp.
%
r«?
V
draginja je vedno večja, staglilek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 K m dam zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. Zaslužek je pripraven za moške in ženske.
los. 8AT§€» Ilirska Siftrica 1§ _Kranjsko.	«s»
i-JS?-". i.


Vsem, ki so mojega blagega moža, očeta, sina, brata i. t. d. gospoda
Jožefa Drai
posestnika ln cerkvenega ključarja
v njegovi dolgotrajni in mučni Dolezni, katero si je nakopal ket vo„ak v sluibi donovine obiskili ter so dragega, nikdar pozibnega raj-Ge^a opremljali k zadnjeau počitku, izrekam iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujem ja reoinskemu gospoda dekanu Jo*. Cižtku z* vodstvo pogreba in naprobni govor, dona ema 6. g župniku Evaldu Vračko in k?p!ann V. Povlič za večkratni cbisk in podeUtev sv zakramentov, kakor tnd' 7a sp^mstvo ob pogre bu, nadalje gr, županu Thalerju, sosedom, so-rodaiiom, znancem in prijateljem, ki so na< tolaii'i iu spremljali ljubega J žefa ca njegovi zadnji poti. Vsem, ti«očeri Bog plati i
Sv. I j v Slov. gor., dne '8. fdbr. 1916
Žmjoči o-tali.
/ I ■ WSi§M$M
veleposestnika na Enmena,W
!*. -- ._	. .j*	-----... — r">
kakor tadi za spremstvo na zadnji poti izrekamo vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo domačemu g. župniku G. Zrnko za tolažbo v bolezni kakor tudi vsem drugim preč. gospodom duhovnikom, ki so počastili blagega pokojnika na zadnji peti.
Žalujoča Srcdbina Pergauer.
-"•K-	•
"A	■
				
L v . v . -- > 1	ABB«			'•r ! ..... i - ■
febru
naprej se za okrog 10
za enkrat zviša cena naslednjim izdelkom in sicer radi zvišanja cen vsem maščobam, embalažam, stekla i. t. d. Nove nadrobne cene so za Avstro-Ogrsko v vseh lekarnah in drožerijab sledeče:
Lysofortn v originalnih steklenicah (zeleno steklo)
k 100 gr.	250 gr.___ 500 gr.	1000 gr.
5 50
1001 domače pijače
oevažujorte, «lastne tn žejo gaseOe lahke vsakdo sam napravi s majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, j s bol6rik, grenadine«, malinovec, mix» katnl hm&oveo, poprovi metovec, ps-laaranfieveo, prvenieveo, vlfinjeveo. Neuspeh Izključen. ¿omača pijača sa lahko pije poleti hladna, postml tndl vr» ¿a namesto ruma in Zganja. Sestavine z natančnim navo> >1Uom otanejo K 4.B0 tranko po povzetja. Na pet takih por ctj dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornlce, veCja gosps-daratva, delavnice itd., neprecenljive vrednosti, ker to dr. Iftvca avežl in ne opijani ln njegova delazmoSnost ali a» trpi.	m
Jan. Grolioh. En£«l-Drogeri« Brno 637, Moravsko
K 1 -	2-
scfcrm-mlo v elegantni škatljici komad
Pfefferminz-Lysoform ustna voda steklenica
3 50
K 160 v. K 160 v.
Knpnjte Lysoformove izdelke samo v originalnih zaicjikih znano varnostno
znamko.
Or. Keleti & Nuranyi, kemična tovarna Lysoform-delavnice^Ujpest.


Xz^»!atett In saloCnik: KatoUAko tiskovno llrcAtva,
■Jficrvral BnCaOu Rflksdsa Htaps
«»»k BskAm« ct„ KtrOa s Masi!»«*»,
■¡K; iVH.fM.-. i; ;