/)/• Ido RANIČ' I/.VIRM t ji. IVO UAIML. ZN.\SSTVF.M čl\.\i:k temeljna vprašanja slovenskega elektroenergetskega gospodarstva ob prehodu v xxl stoletje Povzetek. Shreuskn gospodaistro je i> letu 1998 skoraj i> celoti prebolelo šok po krčenju domačega trga za reč kot tri četrtine. Kljub temu da je Shrenija rodilna r sknpini CEFPA, dosega najmanj razrite članice F.V zgolj, če se postori na piste. Stopnja rasti slorenskega BDP presega poiprečno stopnjo msti članic EV (2,9 % r 1998), rendarpa je potrebno ii/>ošterati realni obseg slorenskega BDP in izhodiščno raren. Pogoji posloranja shrenskih elektmener-getskih podjetij se znatno razlikujejo od tistih v državah EV. Pogoji so občutno slabši in bistreno boj regulirani s strani držare, ki je pretežna lastnico podjetij j\vtor ptvdstarlja potrebne ukrepe, da bi se pogoji na Slovenskem izenačili s /iogoji {XKcloranjd elektrogospodarstva v EV Ključni pojmi- energetska politika, elektrogospodarstvo, policy analiza, Slovenija Makroekonomsko okolje slovenskega gospodarstva .Sloven.sko gospodarstvo je v letu 1998, sedem let po osamosvojitvi, skoraj v celoti prebolelo .šok zaradi izgube za več kot tri četrtine domačega trga. V kolikor je sloven.sko gospodarstvo znotraj nekdanje tiržave bilo vodilno po produktivno--sti, dodani vrednosti in deležu izvoza v realizirani proizvodnji, je danes že pozabilo te znake relativne odličnosti in se .sedaj .sooča z realnostjo in vso svetovno konkurenco na .skrčenem in bistveno bolj zahtevnem domačem trgu, .sočasno se pa s težavami prebija tia najbolj zahtevnih evrop.skih in izvenevrop.skih trži.ščih. .Menjave blago za blago (barter, blagovne li.ste, klirinški računi) so zgolj zgodovinski fenomeni, ki .se jih gospodarstveniki spominjajo z no.stalgijo. Raven omejitev in zaščit domačega trga je majhna in necarinske pregrade nizke, llarmonizirana evropska zakonodaja, zasnovana pretežno po meri "pravih" Evropejcev, greni življenje tnarsikateremu gospodarstveniku; proti-dumpinški postopki (Evropska unija proti slovrn.ski industriji) postajajo realnost in dodatno krčijo manevrski prostor gospodarstvu. .Majhen slovenski gos|X)darski prostor z BDP n;i nivni 20.000 mio USD (2-1.000 mio USD v PPPO je na robu velikanskega evrop.skega • tir. /lil mmiC. izrvitiilprti/eaoriia t-DV. ' 1'1't'- t'liniuisiiiK l^nivr tiirliy. /kiiiliiii kiiliiiv iiinCi /iivbli iilstiv gospotlarskeg.i txizeii:i z več kol 7.000 000 mio IJSD^ bruto domačega proizvoda, kar je komaj 0,3% delež. Pro.stor .svetovnega gospodarstva je okužen z \ irusi kriz: azijsko, ameri.^iko, južno ameriško, rusko. Dejansko je Mednarodni denarni sklad razvrstil zvrsti (finančnih) kriz (IMF 1998)" in ocenil po.sledice. Ptvglccitiicn /. Siroiki smiadjeJiiiaučnegei sektorja zaradi kriz (Vir IMF J9l»vsliiii nwm fr Ivin l!X>fi) '1.7% Ivino zti bnukontCne in x l% zli itoljforoCnv linutlle (vir t.M/ ) • Vlirinivrjavi s 46. n/ijbot/ riizfiliiiil itriiiviiiiii stvM ' IIMAK je iztieliil svojo lirlmeijtlitt f /loroClIoni t.M D: /m ztigoloiilii I.MI) Itiliko /irlCtiblijenio iirrsiliev Sloivnije v iMiroCilo za telo /yiW. ' l'Sll'IU)l> Vnion liilerntilioimle tles frodncers et Dl.tirihiileiirs it linergle l'Jeclri(iiie ' liisirihMijsbti /HHljeljii [inivilonui ulKirahljiijo srednje niifieloslno in nizko niilieinslno omrvije (oil /irvnosnvfiii ilo ii/mnihnlkov. s f»x-nosniml nalK-loslmi iiiijinii od HO kV). lirenosiui jHitljeija [hi visolto ntilieioslna omretid prenosna omreija (od /iroizvajalcev doma in v liijini ilo dtslrilnii ijsbili fKidjelij ali direktnih iilHirahnikov. ii/ir ietezarn. s/irenosninn najieiostml 41X1. JJ(I in IIOkV/dkV-I.IKHl V» irično energijo prii>iižno enake, tla sta korelacijska koelitienta obeh pojavov zelo podobna. Praviloma je ta korelacijski koeficient okoli 1,0. Gletle na projekcijo rasti letnih stopenj rasti BDP lahko pričakujemo, da se bo povpraševanje po električni energiji v naslednjih obdobjih večalo. Celotna skupina UNIPF.DE/EURKLF.CIRIC je konem leta 1996 razpolagala s proizvodnimi kapacitetami z instalirano močjo 617.000 .\I\V. Del proizvodnih kapacitet (28%) Se vedno temelji na klasičnih termoelektrarnah na premog, ventlar pa se novogradnje termoelektrarn močno usmerjajo na plinske enote (21%). Delež hidro elektrarn (25%) upada, saj novih ne gradijo več, ker .so \'.se možnosti že izčrpane. Jedrske elektrarne predstavljajo petino kapacitet elektrarn, v nekaterih tlržavah pa do.segajo tutli pre\latlujoč tlelež (npr I-rancija 80% v.se j^roizvetlene električne energije). Značilno.st jedrskih elektrarn nove generacije je njihova vi.st> ka stopnja avtomatizacije ter njihova velikost, ki je tlandanes v Franciji stantlar-dizirana na instalirano moč 1-150 .MW (JE Krško 600M\\'). Pretežen del proizvotinje v vseh tlržavah .skupine .se opravlja v "nacionalnih" gencracij.skih podjetjih, v .skupini EU 15 .se tlelež "nacionalnih" ptxljelij giblje od najmanj 70% (Finska) do največ 98 % (Grčija in Irska). V .Švici ta tlelež tlosega 94%, na Norveškem pa 9.?%. Projekcije tlo leta 2005 pretivitlevajo pcnečani tlelež neotivisnih proizvajalcev, ventlar nolx:ni državi tlo tega leta tlelež ne bo večji oti .30%. V .Švici in na Norveškem naj bi se tega leta ta delež gibal okoli 10%. Prikaz I ELEKTRIČNI ENERGIJI TER RAST BDP V EVROPI 12 V OBDOBJU 1973 - 1993 / 2000 ELEKTRIČNA ENERGIJA 7} 74 79 7« 77 7) 79 M «I «2 11 M «f «6 «7 M «9 90 91 92 95 94 95 96 97 9« 99 a LETO VTR: OECD, UNIPEDMCOSTAT. EUROTROG1996 Slot 'ensko ciekfrogospodarslt tj Slovvn.sko elektroenergetsko gospodarstvo s svojimi koreninami sega Se v prejSnje stoletje, Četiitli je pravi razmah doživrlo p<} ()rvi in cliiigi svetovni vojni. Po letu 1918 so bile elektrogo.spodar.ske ogrske vojske v Sloveniji, v ilržavni lasti. Po letu 1945 so bile vse družbe ponovno podržavljene, večkrat združevane na različne načine, da bi leta 1991 potem nastala, po angleSkem vzorcu, veriga .Štirinajst meti selx>j kapitalsko nepovezanih družb; osem ptxljetij proizvodnje, eno prenosno podjetje in pet regionalnih ilistribucij.skih potljeiij za električno energijo. V.seh Stirinaj.st |xxljetij tvori tehnološko celtjto, saj celoten sistem tehiiično vt)tli prent)sno ptitljetje, ki je lx>obla.Sčeno za otikup proizvedene energije, njen prenos n;i velike razd;ilje in tloba\o distribucijskim podjetjem, ki oskrbujejo gos(X5dinjstva in intlustrijo v regiji. Prenosno podjetje tudi dobavlja e/iergijo tlirckinim odjemalcem (tovartie aluminij;!. jekhtrne) ter izvaža in uvaža energijo (X) .sistemu svojih daljnovodov vi.soke napetosti. Proizvtxinja električne energije v Sloveniji temelji na treh vrstah genenicije: termo, hidro in jedrski. Generacija v plin.skih elektrarnah je sorazmernt) zelo majhna. vendar sc lx) n;iglo povečahi, ko bo zaključena gr;Klnja plinske elektrarne v Bre.stanici in Ljubljani. .Moč vseh slovenskih elektrarn je 2589 .M\V. Pretežni del energije prih:ija iz jedrske elektnirne, ventUir je do sedaj Slovenija polovico proizvodtije izvaž:tla n;i Hrv;iSko; v kolikor ta izvoz odštejemo iz slovenske elektroenergetske bilance, je potem najpomembnejši vir električne energije proiz\'e-den v termo elektrarnah na premog. Preglednica 2: Sestava proizvodnje električne eneigije vshveniji leta 1997 hiijroklhktrarni-: 22% ti:r.\ioi:li;ktrarnk 33% ji:i)rska 38% uvoz 7% 17* snnsnčsi ijoxtivs i:M-:iK;KrSKi:i/)liilii(i osblixi MurÜMtr " Kiilibu etvblriCiiv viiernijv in bcliij Iki ptuuinivzmi limljeljc T.TS fnriiztvillo Icr biilibii eiwrKije ho iifoiviio oz izvoivuo. ciclilve koinpctenc in pooblastil ter enoletni gos|KKlarski načrti na osnovi VP, izjemno otežujejo načrtovanje poslovanja v |50ove-clati ob.seg po.slovanja podjetja in denarni tok ali us|K'.šnost. Investicije v elektroenergetske objekte terjajo praviloma 7-10 let načrtovanja, projektiranja, urejanja vseh potrebnih dovoljenj in izvajanje same investicije. Že sama pridobitev gradbenega dovoljenja terja približno 150 soglasij, mnenj. skleix>v, pogodb o služno.sti, izdelavo predhodnih projektov, ocen in podobno. Časovna dimenzija operativnega načrtovanja v pcnljetjih EES pa je vezana na enoletni ča.sovni horizont vredno.st-nega plana. Zaratli četlalje bolj zamotanega |)ostopka počasi zastaja tempo gratl-nje energetskih objektov v Sloveniji. 2. Slovensko energet.sko gospotlarstvo označuje hiperegulacija veliko slovenskih |5redpi.sov pa občutno presega ustrezne zahtevke v državah EU. Zaradi tega .so gratinje objektov' slovenskega energetskega gosi^odarstv a in ravno tako tudi samo obratovanje energetskih objektov, tiražje in počasnejše, pa naj gre za gratlnjo tlaljnovovedovati. Tutli od Vlade RS pretllagani in DZ RS sjjrejeti algoritem cenovne politike iz leta 1995 (realna rast cen 7% letno tlo tlo.seganja povprečnih cen v EU) sc ne izvaja. Prodajne cene električne energije .so praviloma nižje otl nakupnih cen za približno dvaj.set otIsttMkov, kar jc značilnost po.slovanja premogovnikov, a tudi ostalih podjetij EES. Na takšne cene pa se .še dodatno odobravajo vi.soki popusti nekaterim uporabnikom v indu.striji. i. Skupne in dolgoročne poslovne [Kilitike [Kjdjetij EES dejan.sko ni, saj vsako podjetje po.sluje tako. tla se .sku.ša optimizirati znotraj ent)letnega vredntvstnega plana. Manjkajoči tlenarni tok (z;tradi neprimernih cen) podjetja pokrivajo z dodatnim zatlolževanjem, same investicije pa so možne le ob tltnlatnih jamstvih države. Podjetja EES so v zatinjih osmih letih nakopičila kreditov in/ali izgub za celoletno realizacijo vseh podjetij EES skupaj. .Neustrezna politika plač ptispešuje odhod in zavira prihod najboljših, ki bi jih podjetja EES nujno rabila. Zgoraj našteta tlejsrva žc nekaj časa odpirajo vprašanje v strokovnih krogih in potljetjih KES, ali so tle-facio sestavni del javne uprave ali pa tlejanske gospotlarske družbe. Da to ni zgolj hipotetično vprašanje dokazuje vrsta realiziranih ukrepov, ki potipirajo vtis o vključevanju potljetij EES v javno upravo. Našlejuio neka j zanitnivih podrobnosti. Poleg že omenjenega vrednostnega plana, s katerim .se dejansko z značilno prt>-računsko metotlologijo delijo sredstv a za gospotlarjcnje, se otl ptitljetij EES zahteva, tla za vsako zadolževanje v komercialnih bankah pridobijo soglasje tiveh ministrstev, četudi je nadzorni .svet tiružbe pred tem v okvirih letnega finančnega načrta družbe to zadolževanje odtjbril in direktorja družbe ustrezno pooblastil. Lahko bi se zgodilo, da eno od ministrstev, v nasprotju s sklepom nadzornega sveta družbe, zadolževanje ne "otiobri", čeprav nima po zakonu tega pooblastila. Kaven plač v podjeijili EHS se določa s sklepi ministrstva (in ne nadzornega sveta družbe) in je ilirektno \ezana na raven plač v javni npra\ i (90% ministro\e plače), isto velja za prvine pogodb o zaposlitvi. Podjetjem I-ES je pretipisan postopek nabave blaga in .storitev s postopkom javnega razpisa, ki pa je zasnovan negospodarsko, saj mora poiljetje EES dobaviteljem vnaprej ponuditi pogoje nakupa - nakupne cei^e, ki se po ponudbi ne smejo spreminjali; dejansko je potljetjem EES onemogočeno vsakrSne zniževanje cen |)ri dobaviteljih zatem, ko je razpis odprt Na la način bi .se ilobavitelji lahko med .seboj sporazimieli kdo naj "dobi " posamični razpis, d;i bi tako lahko maksimizirali cene pri dobavah podjetjem EES. Odgovornost /ja tak.Sen potek dogodkov ni nai;tnčno opredeljen;i, saj morajo podjetja EES sledili n;ivodilom mini.strstev in/ali \"l;ide RS in že zaradi lega njihova vodst\'a ne bi mogla biti odgovorn;i, javn;i uprava p;i ni odgovorna z:i posledice .svojih ukrepov v potijeljih EES, ker .so gospodarske družbe, ki poslujejo po ZGD in so z;iradi ieg;i lornuilno ločene od j;ivne uprave. Tudi če bi resorno ministrsi\'o želelo uvelj:iviii k;ikr.šne koli spremembe lega .stanja, bi moralo prenuigati odpore v.seh ostalih. J;ivna upniva tudi ne nizpohiga z zadostnim številom strokovnj;ikov, ki bi spremembe lahko zasnovali in tudi realizirali. Predlogi sprememb, ki jih z:i.s-nujejo podjelj;! EES, ki im;ijo zjitlosti stroko\ nj;ikov s tega področja, pa so pravilo-m;i obravnavani z veliko nezaup;inja, s:ij javna upr;i\':i, zaradi premajhneg;i .števihi strokovnjakov ni v stanju presoditi kori.stnosti ponujenega predloga. V to karttovsko situ;icijo so "vskočili" številni domači in tuji eksperti in "eksperti", ki za \eliko javnega denarj;i tržijo j;ivni upravi resnice, katere napaberkujejo v organizacij.skih priročnikih tujih elektrogospodarstev ali v knjižnicah šol za me-nedžmeni po svetu. Krog je tako z;iključen: vsakdo pozna svojo "resnico" in ker je teh veliko, je najbolj varno počakati n:islednjo študijo, ki jo bo itak nekdo založil s potrebnimi sredstvi. Direktiva evropskih komisarjetf Evropski pariament je 19.12.1996 sprejel Direktivo 96/92/EC, ki določa splošna pravila internega trga električne energije. Iz člena 7A pogodile o ustanovitvi Evropske unije izhaj;i ob\'eza o oblikovanju internega trg;i kol prostoni brez no-tr;injih meja, v katerem je z;igotovljen prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Odpiranje internega trga za energijo ima tri cilje: - Zagotavljanje prostega pretok;i energije, posebej električne energije in plina - Povečanje zanesljivosti oskrbe znotraj EU - Povečanje konkurenčne sposobno.sti evropskih indu.strijskih podjetij. Beht knjiga EU "Rast. konkurenčnost, zaposlenost" iz decembra 1991 posebej izposi:ivlja konkurenčnost industrije in z njo povezano varnost delovnih mest. Evropa želi ostati [privlačna z;i industrije, ki so velike porabnice energije, kot npr. jeklarska, .steklarska, papirna, kemijska. Sedanje stanje elektroenergetskega gospodarst\ a znotnij EU je še zelo odd:i-Ijeno od idealov internega trga, kot jih postavlja citirani 7 člen ustanovit\ene pogodbe. N:i področju oskrlx? z električno energijo imamo v vseh članicitli EU opravka s proizvodnimi, prenosnimi in disiribucijskimi monopoli'-, področja oskrbe so zaSčitena z zakoni ali izkljiičnimi koncesijami. V praksi porabniki električne energije nimajo možnosti izbirali dobavitelja. Evropska komisija je že februarja 1992 objavila nekaj predlogov za spremembo stanja na povzemajo izhodi.ščno stanje splošne evropske zakonodaje in veljavnih dokumentov. Od zanimivih predpostavk naj navedemo nekaj značilnih: (24) - direktiva \'ključuje tiuli proizvajalce za lastno rabo (industrijske proizvajalce) in neodvisne proizvajalce (tako imenovane NUG" ali IPP"), poleg podjetij elektroenergetskega sistema (EES - Utility)). (25) - Prenosni sistemi vsake članice morajo biti centralizirano upravljani in kon-troliratii, tla bi tako zagotavljali varnost, zanesljivost in učinkovitost sistema v interesu proizvajalcev in jiorabnikov. Operator pivnosnega .-sistema naj bi zato obvladoval področja obratovanja, t^zdrževanja in razvoja si.stema. Njegovo obnašanje mora bili objektivno, transparentno in nedi.skriminaiorno. (26) - Tehnična pravila delovanja prenosnega sistema in direktnih povezav morajo biti transparentna in morajo zagotavljati interopembihiost - povezano delovanje z drugimi .sistemi EES. " .Miiiiii/itill prvnatmli O" ilelno tllsinbiicipkih) /Mutjvlij .so uibo Imenoiniii •iiiiiaritl moiiojmir, .< CImer ozuaCuJemo leliimlo.lsbl sistem in mn M ne pobririi jlbsnilt slroUbor. lemivC dobiitijii sislemii zgolj energijoJ " /IT- Intle/iendeni 1'oirer Ih^Kliicer. neodvisni pniizvdjiilec. bi pmsio irii energijo (30) - Da bi zagotovili iransparcmnost iii ncdiskriininatornost mora biti prenosna liinkcija v vertikalno integriranih podjetjih izločena posebno podjetje (prenosno podjetje - Grid Company) in mora delovati tieodvisno od drugih liinkcij (proizvodnja, distribucija) v elektroenergetskem sistemu. (34) - Izhajajoč iz različnosti struktur in po.sebnih karakteri.stik sistetnov v državah članicah EU, je potrebno predvideti različne opcije za dostop do elektroenergetskih si.stemov v skladu z objektivnimi, transparentnimi in nedi.skriminatornimi kriteriji. Postopoma naj bi .se skladno z razvojem trga električne energije v EU prag proste izbire dobavitelja spu.ščal; Leta 1997 so pravico do izbora tlobavitelja dobili porabniki nad 40 GWh letno na enem me.stu. Leta 2000 naj bi .se prag znižal na 20G\Vh letno in leta 2003 na 9GWh letno. To bi pomenilo, da bi čez 6 let v državah EU 33% oskrbe potekalo po konkurenčnih pogojih. Da bi .sploh lahko ustvarili konkurenčne tržne pogoje, morajo članice EU najprej spremenili pravila izgradnje prenosnih sistemov in direktnih daljnovodov in zagotoviti tehnične pogoje za trženje. Pri lem imajo članice EU .štiri različne možnosti, ki naj bi določale razmerja med podjetji EE.S in velikimi porabniki. Praktično to pomeni, da podjetje v eni državi EU lahko kupuje energijo v neki drugi državi (v EU ali izven EU). - Reguliran dostop tretjih ix)djetij do omrežja na osnovi javno objavljenih tarif TPA (Regulated Third Parly Access - RTPA). - Pogodbeno tlogovorjen dostop tretjih podjetij do omrežja na osnovi objavljenih cenovnih pasov za dostop (Negotiated TPA - NTPA). - 'Single buyer" (etiini ku|>ec) z obvezo nakupa od /in/ali za tretja podjetja z objavljeno tarifo za prenos, ki ni odvisna od razdalje znotraj nacionalne mreže (dejanskih stroškov). - "Single buyer " (edini kupec) brez obveze nakupa, od/in/ali za tretja podjetja, ki pa mora ravnali po jjravilih reguliranega dostopa ali pogodbeno dogovorjenega do.siopa. Direktiva torej ščiti prenosni sistem in mu zagotavlja pokrivanje stroškov oz. gospodarsko kompenzacijo za opravljeno storitev prenosa. Kjer ni tehničnih možnosti, se dobave po tržnih pogojih ne izvajajo ne glede na odločitev za katerokoli od štirih navedenih variant. Koncept "Single buyer ' (Edini kupec) ima več elementov konkurenčnosti: - Velikim končnim porabnikom daje pnivico, da sklepajo neposredne pogodbe z domačimi neodvisnimi proizvajalci. - Ker tarifa ni odvisna od oddaljenosti, je možno predvideti stro.šek preno.sa ob sklenitvi pogodbe. - Ker morajo imeti prenosna [jodjeija svoje bilance, ni možno (v integriranem podjetju) prelivanje iz prenosne v proizvodno dejavnost. - Za velike končne porabnike je dana možnost izgradnje novih direktnih daljnovodov do neodvisnih proizvajalcev. - "Single buyer' (edini kupec) ima pravico zavrnili uporabo prenosnega sisiema. če ni na razpolago leiiničnih kapacitei za prenos ali distribucijo, kar pa je ]5otret> no javno razgrniti. Prenosnim sistemom .so dane po.sebne odgovorno.sii. ki ,se tičejo varno.sti oskrbe in gospodarno.sti prenosa. Zato morajo imeli pri.stojnosti za: - zanesljivo oskrbo, - obratov anje in vzdrževanje prenosneg:i sistema, - izgradnjo prenosne mreže, - povezovanje s proizvodnimi in distriljucijskimi sistemi in - upnivljanje proizvodnje v elekirarnah gletle na gospodarske kriterije. Države članice EU imajo pravico postaviti glede upravljanja proizvo lemaliki razpravljala vsaki dve leti. Relevantnost direktive za slovcn.sko energetsko gospodarstvo Direkti%'a evropskih komisarjev (Direktiva 96/92/EC) bo postala obvezna za podjetja HES z vstopom Slovenije v polnopravno članstvo EU (v kolikor ne do.sežemo nekega prehodnega obdobja) ali pa v trenutku, ko bo tako imenovani Energet.ski zakon prebrodil proceduro v Državnem zboru RS in po.stal sestavni ilel slovenskega pravnega reda. Energetski zakon je skoraj v celoti zasnovan na podmenah, vsebovanih v Direktivi. 1. Slovenska podjetja EES po svoji formalni organizacijski obliki že danes ustrezajo zahtevkom Direktive, celo več, tudi če bi se podjetja združila v en ali dva koncema, bi v celoti ustrezala vsem merilom, saj je zagotovljena transpareninost delit^■e gospodarskih računov med proizvodnjo (generacijo), preno.som in distribucijo električne energije. Koncem po .svoji definiciji v ZGD predstavlja skupine obvladujočega in odvisnih podjetij, ki imajo ločene bilance; koncem .se operacionalizira v klasičnem podjetniškem razmerju mati / hči. Vs;i evropska vertikalno integrirana elektrogospodarska ix>djetja prehajajo na takšen tip orga-nizirano.sti, ki je najlx)lj učinkovit in racionalen ter usklajen z zahtevki Direktive. 2. Delitev na industrijske in male elektrarne, neodvisne proizvajalce in sistem.ske proizvajalce električne energije v skladu z zahtes ami Direktive, je v .Sloveniji delno realizirana, delno pa bo omogočena z novo zakonodajo, ki je že v proceduri v DZ. Namera Vlade RS, da organizira dva koncema elektrogospodarstva, je v skladu z direktivo, saj bodo v prvem koncernu (Združene slovenske elektrarne, ZSE) zbrana skonij vsa podjetja generacije in obe rudniški družbi, v drugem p;i preno.s-no podjetje in podjetja di.stribucije. Tekmeci ZSE bodo vse obstoječe indu.strijske elektrarne v Sloveniji, ki jih je danes že čez dvesto, in male hidroelektrarne, ki že presegajo štiristo enot, saj bode le-te zniževale obseg povpraševanj;i pri (intlustrij-.skih) potrošnikih. Tudi novi ponudniki energije .se že pojavljajo .saj trenutno teče nekaj projektov', ki bi lahko bili uspešno zaključeni po letu 2000. Kot najbolj obe- tavcn tekmec ZSH se pojavlja jjomiclba tuje energije na slovenskem energetskem trgu. "Tuja" energija v Sloveniji je pri.sotna že več ilesetletij, .saj .slovenski liCS nikoli ni bil v stanju zagotoviti v.so potrebno električno energijo. Popolnoma jasno je, cia v kolikor Vlada RS ZSE ne bi dobro organizirala, potem imajo posamične proizvodne družbe EES, a tudi rudniki, zelo omejene možno.sti preživetja v bodočnosti. 3. Sloven.sko elektrogospodarstvo je že leta 1991 organiziralo prenosno podjetje (El.ES), ki ima že danes najbolj .sodoben center vodenja in ustrezno konuuiikacij-sko inira.strukturo ter u.strezno izobražene kadre. Slovensko prenosno podjetje je že .sedaj ustrezno vključeno v evropske energetske organizacije (UCFI E; UNl-PEDE/EURELECTRIC; CIGRE) ter je v celoti usposobljeno za v.se energetske transakcije in izven Slovenije. Tako je tudi zagotovljena interoperabilnost slovenskega in vseh .sosednjih sistemov na ravni prenosa energije, komunikacij, za.Sčite, meritev ali vzdrževanja in gradnje sistema. I. Z odprtjem slovenskega elektrj)energetskega trga in uveljavljanjem modela SINGLE BUYER & NTPA in kvalifikacijo jio.samičnih uporabnikov za nakup na CKiprtem evrojjskem energetskem trgu (v kolikor je njihov letni otijem večji otI K) GWh), bo tlel velikih porabnikov na 110 kV omrežju jjritlobil pravico direktnega nakupa (Thirtl Party .Access) mimo energije, proizvedene v .Sloveniji. Porabniki, ki bi .se lahko kvalificirali za tak-šen odjem, predstavljajo čez 25% odjema iz onuežja prenosnega jiotljetja. V tem primeru lahko pričakujemo več .scenarije\' razvoja: - Prenosno podjetje z generacijskimi jrodjetji v ZSE doseže dobavne jiogoje za energijo, ki .so enaki ali lx)lj.Si od ti.stih na .svetovnem trgu; varno.st preskrbe in ugodna cena obdržijo upravičena jxxljetja kot kupce energije pri prenosnem podjetju oz. podjetjih ZSE; - V primerih ko ni mogoče kupiti energije |x>d [XJgoji, ki ustrezajo upnivičenim kupcem, j^renosno podjetje poiSče dobavitelje na .svetovnem trgu, skupaj z rezervnimi kapacitetami, ki lahko z^igot.ivljajo nemoteno o.skrbo. Podjetja ZSE izkoristijo pnivico NTP.A in se dogo\orijo za iz\oz na (evropski) trg. Prenosno podjetje izvozi energijo za podjetja ZSE; - Upravičeni kupci poi.ščejo sami dobavitelje energije na trgu in pod pogoji NTP.\ uv;ižajo energijo čez omrežje prenosnega potljetja. Prenosno podjetje lahko zago-to\i \arno (garantirano) preskrbo, vendar rezer\'ne k;ip;icitete podražijo ceno energiji ali jxi .se energija kupi brez garancij in jDosledice izp;idov n;i tujih |)renos-nih omrežjih trpijo ku|>ci; - Domači IPP |x>cl pogoji NTPA oskrbujejo ujjnivičene kupce, ZSE ponudi re-zer\ ne (garantirane) kap;icitete. R;izličic preskrbe je Se veliko \eč, vendar v.se nosijo v sebi isto usodno sporočilo: generacija bo pr\'a na udaru cen in bo monihi po prehodnem obdobju sprejeti tržne cene za električno energijo, ki jo tvori ;igregatna cena v.seh ponudb n:i trenutnem (spot) trgu električne energije. Ce upoštevamo, da .se giblje povprečna cena za električno energijo na e\'ropskem spot trži.šču vi.sokih tarif (dnevna energija v delovnem času) n:i ravni med 5 in 6 SIT/k\Vh in upo.števamo tudi olxlobj;i velike presežne ponudbe hidro energije (pomlad in jesen), potem je popolnoma jasno, da bo Slovenij;i zlahka zatlostila zahtevi Direkti\e v tem obdobju. Odprav;i vscl» subvciicij skozi (nestioškovno) ceno elekirične energije lx) možna (saj bo cena za upravičene kupce ugodna in subvencije ne blovice (50%-l delnica) :ili v celoti razen "zlate" delnice Republike, ki bi zagotovila nekaj osnovnih nacionalnih interesov. Podobno kot v primeru ZSE .so ludi prenosno in distribucijska |xxljetja ixxeiv cialne tarče investitorjev s to razliko, da Listnica (Republika) ne bo prisiljen;i prodajati družb zaradi izsiljenih investicij, saj .so potrebni obsegi znatno manjši in jih ta podjetja lahko sama generirajo. V nobeni evropski drž;ivi (razen delno Madž:irski) ni bilo prenosno |xxljetje prodano tujim investitorjem, celo v Veliki Britaniji ne, čeprav so ravno Angleži avtorji mcxlela "unbuiidlinga" EES. Di.stribucij.ska podjetja .so najbolj priljubljena tarča investitorjev in tej nevarno.sti bomo izpostavljeni tudi v Sloveniji. Kako neugodne učinke ima lahko prodaja distribucijskih in delno prenosnega podjetja, si lahko ogledamo na .Madžarskem, kjer je prodaja [x>vzročila cel niz neugodnih narodnogospodarskih učinkov. " VeiuUir hn niCtiiie imirehiin mino /lortiriiMalt. " Denimo npoSiertnije merila (benchmarka) o približno 30 Z(i/xislenili na tOO .M\X' instalirane moCi v elektrarni i;ieklrarna. ki 'Čaka' na /mzir iz lentni t-odenja in Je zaiistai-ljena e minimalnem obratoralnem stanju. Termoelekinirne na premog rabijo pnhliino .osnbnosll. medtem ko za to rabijo Jilinske elektrarne (v odprtem dkliO pribliino 10 - 12 minut, akiimiiladjskc hidroelektrarne{XI priMino S-IOminiit. Najbolj pieincieiio obrambno strategijo bi oblikovali, če bi prenosno podjetje dokapitalizirali s premoženjem disiribucijskili podjetij in tvorili tlriigi koncem (obvladujoče in odvisna podjetja) med prenosnim podjetjem in samostojnimi hčerami distribucijskimi podjetji. Koncern.sko podjetje, ki je d.o.o., in di.stribucijska podjetja, ki so že danes delni.Ske družbe, si lahko zagotovijo zadosti potrebnega investicijskega kapitala z delno, podpolovično prodajo delnic distribucijskih družb ali izdajo konvertibilnih obveznic. Tako bi Republika lahko ustrezno nadzorovala prenosno podjetje (».l.o.o.), katero bi lahko generiralo dovolj investicijskega denarja, pt^trebnega za posodabljanje koncema. Rcgtilacija / dcrcgulacija energetskega sektorja makroekonomsko načelo ali instniment gospodarske politike? Vsa evropska elektrogospodarska podjetja .so dandanes izpostavljena pritiskom Direktive in zahtevi po deregulaciji trga električne energije. Vendar je potrebno izpostaviti, da stopnja deregulacije ni odvisna zgolj od priprav ljenosti EES v posamičnih državah, da se soočijo z v.semi prednostmi in iX)manjkljivostmi popolnoma odprtega trga energije. Škarje in platno imajo v lokah vlatle in parlamenti posamičnih držav, ki morajo zaradi evropske Direktive, na svojih notranjih energetskih trgih "odkleniti" do sedaj zaprte trge in za to dejanje prevzeti odgo-vorno.st ter materialne in ostale (jKilitične?) po.sledice. Če so vlade posamičnih držav še pripravljene odvezati mošnjo in plačali stroške prilagajanj, pa .se nikakor niso pripravljene soočiti z razjarjenimi rudarji ali nezapo.slenimi iz EES, ki so v procesih racionalizacije ostali brez dela in dohodkov. Vlatle teh držav tudi niso navdušene nad možnostjo, da lx> deregulirano elektrogospoclarstAO dejan.sko znižalo ali celo opustilo vlaganja v načrtovanje razvoja EES kot celote, saj je realno pričakovanje, da bodo investitorji in novi menedžment EES zasletlovali j^rvotno interese lastnikov kapitala in skušali optimizirati, če na kar maksimizirati donos delnic in podpirati njihovo rast na delniškem trgu (Shareholder Value). Vladam tudi grozi možnost, da bodo morale direktno ali indirektno poravnati račune, za elektroenergetske objekte, ki so jih morala podjetja EES opu.stiti zaradi gospodarskih ali ekoloških razlogov. Takšni nasedlih investicij, "Stranded Assets" podjetja že imajo tako v Evropi kakor tudi ZDA in vlade bodo morale poravnati račun na temelju načela povzročitelja. Zaradi tega ni nenavadno, tla .so sc nekatere močno otepale že predloga Direktive v letu 1992. Kot pravi (škodoželjno) Henry Edwarde.s-Evans;"But ilie rest 12 resisted the move, with Germany, France and the Netherlands šcalling for redraft" (Edwardes-Evans 97)'. Dejansko je danes stanje takšno, da so samo nekatere države v celoti odprle energetski trg za neomejeno tekmo. Prikaz 2 to stanje nazorno ilustrira, zgolj V. Britanija (VB), Švedska (S), Finska (SF) in Norveška (N) so, poleg nekaj držav, ki niso imele veliko prave izbire (kot npr. Ukrajina, Kazahstan, Poljska in Estonija), odprle v celoti svoj energetski trg za neomejeno konkurenco. V.se ostale se nahajajo v tloločeni fazi prehoda k temu stanju. Celo ZDA in Švica .se nahajata šele na poti v nirvano energetskega trga in ne v njej. Evropska |X)cl(fija pa izkazujejo tiruge ziiačiiiiosii, ki |x>trjujejo, tla se inien-zivno pripravljajo na otIloOilni trenutek. Skoraj vsa .so v zatinjili letih pričela razvijati dejavnosti na komplementarnih .sektorjih dejavnosti kot .so dobava plina ali vode (ponudba proizvodov iz mrež), razvoj telekomunikacijskih mrež in operater-stva na teh mrež:ih (denimo mobiltii telefoni). Skoraj sočasno pa so ta podjetja pričela iskati možnosti za naložbe v Evropi in iz\'cn nje. 1'rikaz 2: Položaj posamičnih ermpskih elektiof{Ospodarsier pri deregulaciji L A a r .-v I š T I O IIKŽ,\V,NE D.l). UR3L\V.!NK U.D. AGENCUE MONOPOL IPP .SKSTAV.t I K<;A KONKURENČNA PROIZVODNJA VIKWX Energetska politika Slovenije: del gospodarske politike ali izraz interesov energetskega lobija? Vprašanje, ali v Sloveniji obstoji tako imenovani energetski lobi, bi lahko napeljal na razmislek, da so dogajanja na slovensketn energetskem trgu v celoti kontrolirana in vodena od neke sredi.ščne sile. lobija, ki dejansko v odi Vlado RS kol predlagatelja zakonov in regulatorja cen in Državni zbor kot zakonodajalca. Čeprav je tema gotovo zanitniva za razpravo,, je potrebno domnevo v celoti zavreči kot neutemeljeno in brez jasnili dokazov Celo nasprotno, cela vrsta dokazov potrjuje, da nc samo, da |xjdjetja EES nimajo svojega lobija in skozi njega potreben vpliv na Vlado RS, ampak da nasprotno energetski sektor služi za realizacijo sploSne gosix)darske politike Vlade RS in da na svojih plečih tudi nosi težo te politike (denimo določanje stopnje spremembe maloprodajnih cen, stopnje inflacije). Dokazov za takSno trditev je veliko, vendar .se bomo osredotočili na najbolj bisi\'ene. Če bi energetski lobi dejansko obstajal in imel vpliv, ki .se mu pripisuje, potem bi gotovo skušal tako oblikovati .svoj velikanski vpliv, tla bi razlagalce o obstoju lobija pravočasno in učinktJviio utišal, .saj bi ga drugače lahko razkrinkali in mu zmanjšali mtjč in učinkovito.st. Učinkovit in močan Itibi bi tudi poskrbel, tla bi vednt) razpolagal z zatk)stnimi materialnimi sredstvi, tako da bi svoj vpliv utrjeval in uveljavljal pri ti.stih, čigar naklonjenost je mogt>če pridt)biti z denarjem. Verjetno je tutli res, tla učinkovitemu lobiju ne bi bilo treba stalno nioletlovati za (v.saj) .stro.šktwne cene električne energije, temveč bi nadzor cen čim hitreje tKlpravil, da bi lahko t>blikoval takšno politiko cen, ki bi mu zagotavljala najvišji donos ob najmanjšem vložku. MtJčan energet.ski lobi tutli ne bi dovolil, tla so "njegova" potljet-ja zatlolžena v višini entiletne realizacije in ne bi tlovolil izgube v enakem tib.segu. Energet.skega lobija .Slovenija nima, čeprav .se ni možnt) znebiti občutka, tla bi včasih tt> l^ila zelo koristna in.stitucija. Ti.sto kar Sloveniji tudi manjka, pa je u.strezna nacionalna energetska politika, ki je u.sklajena z dt^lgortično gospodarsko ptilitiko države. Zapisali smo že, da sta stopnja rasti BDP in stopnja rasti povpraševanja za električno energijo v livropi tesno korelirana. Rast slovenskega BDP in povpra.ševanja po električni energiji izkazujeta to zakonitost v .še bolj u.sotini povezavi. Ne samt), da je korelacijski ktieficient pozitiven, temveč vez meti rastjo BDP in rastjo povpraševanja (ral.>e) dramatično raste iz časovnega tjbtlobja v časovno obtlobje, tla bi se na koncu približal vretinosti 1,0. Preglednica 3: Kotviacijski koeficient rasti bdp in potpraSeranJa po električni energiji Obdobje 197 1980-1990 1986-1996 1976-1996 1990-1996 Korelacija 0,5i 0,5996 0.6896 0,7277 0.9821 Tako izražena povezava ima izjemno pomembno mesto tako pri načrtovanju pričakovanega povpraševanja po električni energiji, kakor tutli za načrtovanje rasti slovenskega gospt)tlarstva v nasletinjih letih. Če vemo, tla f>tl zasnove dti ptilne o|>erativne pripravljeno.sti elcktrt>energetskih objektov mine praviloma 7-10 let, potem je jasno, da že sedaj krepko zamujamo pri gradnji novih potrebnih virov ter prenosnega in distribucijskega omrežja, ki bo lahko podpiralo obseg gospotiar-jenja v .Sloveniji okoli leta 2010. Brez ustreznih virov električne energije organizacija gospotlar.skih dejavnosti na zahtevani ali načrtovani ravni za leto 2010 entv stavno ne bo možna. Posebno še zaratli tega ne, ker bi morali vse investicijske projekte zagnati že danes, da bi imeli potrebne resurse leta 2010. V kolikor ne sledimo opciji graditve lastnih proizvodnih kapacitet, potem bo slovensko gospodarstvo v čedalje večji meri navez.;ino na uvt)z električne energije, kar sc delno iircsničiije že danes, ko Slovenija že iivaž.a okoli desetino potrebne električne energije. Položaj je bistveno slabši pri napravah jirenosa in distribucije električne energije. Medtem ko jc možno ne zgrajene domače energetske resur.se nadomestiti z uvoženo energijo, pa nezadostnost primerno dimenzioniranega, .sodobnega in zanesljivega omrežja ni mogoče nadomestiti, brez primernega omrežja ni razpoložJjivega medija za jirenos in tlistribucijo energije. Zaradi tega bodo napake in napačne presoje naše generacije bremenile nas in naše potomce. Projekcija možnili razvojnih opcij V elektroenergetskih podjetjih ni možnosti hitrega popravljanja načrtovalskih napak, |X)sledice napačnega načrtovanja pa so lahko katastrofalne za slovensko gospodarstvo. Vsak elektroenerget.ski objekt, ki ga zgradimo, bo v rabi vsaj naslednjih 50 let. Danes torej gradimo objekte, ki bodo tukaj najmanj .še dve generaciji. Napačne odločitve, ki jih včasih bolj kot neznanje krmilijo boj za .status-quo, o.seb-ni ali dnevno politični interesi ali lokalni lobiji, bodo povzročale občutne posledice v slovenskem prostoru še dolga desetletja. Empirično je dokazljivo, da je ciklus gradnje hidroelektrarne ali nuklearne elektrarne od zasnove do polne operativne rabe 5, 10, 15 ali celo 20 let. Termo-elekirarne imajo nekoliko krajši razpon gratinje, vendar moramo tudi tukaj računati z vsaj 5 - 8 leti. Najhitreje se lahko realizirajo plinske elektrarne, a ludi zanje jc potrebnih nekaj let zelo temeljitega načrtovanja. Isto velja za gradnjo visoko napetostnega prenosnega omrežja in transformatorskih postaj, kakor ludi distribucijskega, nizkonaiH-tostnega omrežja. Napake, ki jih vidimo danes, so bile storjene nekaj let nazaj. Načrtoval.ske in,/ali strateške napake, ki jih delamo danes bodo oblikovale našo bodočnost in bodočnost naših otrok. Kaj tiatn je dejansko storili? Odgovor je lahko zelo preprost in razumljiv; realizacija bo bistveno težja. Osredotočiti se je [»trebno na naslednje bistvene prvine: - Republika se mora odreči mentorstvu nad podjetji EES in jih obravnavali zgolj kot dobro naložbo premoženja slovenskih državljanov (kar državno premoženje tudi je); - "pravila igre" v |Docljetjih EES naj bodo zgolj ekonomska in ne politična; to .so do sedaj naredile vse evropske države in prav to .so nam tudi .svetovali vsi tuji svetovalci; - RS sc mora soočili z dejstvom, da bo električna energija v .Sloveniji med najdražjimi v Evropi, če ne bomo spremenili na.še mi.selnosti, saj je si.sten> majhen in suboptimalen; cene električne energije morajo postati stroškovne (če že ne morejo postali tržne), EES mora z njimi pokrivati .svoje stro.ške in ustvariti primeren dobiček glede na vloženi kapital; - potrebno je vključiti v .stroške podjetij vse dejansko nastale stroške EES in dosledno racionalizirati poslovanje v sistemu; - poiicbiU) je ustvariti kapitalsi