Posamezna št<wilka stane 60 vinarjev.
10. številk?.
Maribor, dne 11. marca 1920,
i Mm
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol !eta 12 K in za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja nai Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če obsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh'60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta ste». 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne - petitvrste za enkrat K 1'80. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati^se sprejemajo do torka opoldne.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
ospdir in gospodinj — vlada in parlament.
Največje zlo za vsako kmetsko hišo je nespora- j zum med gospodarjem in gospodinjo. Ako vlečeta v ■ 2iiši gospodar in gospodinja vsak na svojo stran, ho j začela hiša slabeti in propadati.
Isto razmerje koi v kmetski hiši med gospodar- i jem in gospodinjo imamo tudi v vsaki državi med ,vlado in parlamentom. Ako sta si vlada in državna zbornica v laseh, trpi in hira tudi državno gospodarstvo. Vlada brez parlamenta je velika kmetska hiša brez umne gospodinje.
Kaj da je parlament-gospodinja za državo, lahko vidimo na rajni Avstriji. Državni zbor bi naj bil sia vsako vlado izraz ljudske volje, tvoril bi naj nadzorstvo nad vladnim početjem in vladnim gospodarstvom.
Kako je bilo z Avstrijo, ko so ob izbruhu sve -lovne vojne zavladali sam stari cesar Franc Jožef in njegovi ministri, smo itak videli, doživeli in pretrpeli aami. Francov naslednik Karo! je poklical, da bi podprl državne vogle, gospodinjo-parlament, a ta. njego-ara ženitev z državnim zborom je bila hvala Bogu — prepozna.
Združili smo se Srbi, Hrvati in Slovenci v skupno, da, lahko rečemo — kmetsko hišo Jugoslavije . Dokler sta delovala skupno in sporazumno prva Pro-tičeva vlada in Narodno predstavništvo, je bil opa -.iati dan na dan napredek v našem državnem oziru. ffseh življenskih potrebščin je bilo za silo, draginja ni bila tako neznosna in niti davki tako veliki. Za Protičevo vlado skupnega dela med ministri in državnim zborom so zagospodovali Jugoslaviji demokrati ¡(liberalci) in socijalisli. V hiši kmetske države-Jugoslavije prišlo je do razdora med gospodarjem in gospodinjo — med vlado in Narodnim predstavništvom . £Ca spor je bil tako hud,da je prišlo do medsebojne lo-i&tve. Gospodar-vlada jo odgodila gospodinjo-Narodno predstavništvo. Demokratično-socijalistični ministri so zavladali v kmetski hiši Jugoslavije sami brez gos -
podinje-parlamenta, brez narodnega nadzorstva, brez ljudske volje in glasu. Ta gospodarska samodržnost demokratov in socijalistov je trajala celih sedem me secev.
Kam je dovedlo to samooblastno gospodarstvo brez gospodinje-parlamenta, vidimo in občutimo da -nes, ko nam primanjkuje na vseh koncih in krajih najpotrebnejšega, ko imamo samo draginjo in davek na davek. Demokrati in socijalisti, ti slabi gospodarji v kmetski hiši Jugoslavije, so vladali brez gospodinjskega sodelovanja parlamenta tako dolgo, dokler se niso začeli majati jugoslovanski stebri naše mlade države prav resno. Demokratično-socijalistični ministri so gledali le zase in svoji dve stranki, državna korist in narodna zadovoljnost ter ljudski dobrobit so jim pa bili deveta briga.
Sam regent Aleksander je spoznal in uvidel potrebo gospodinje-parlamenta v hiši Jugoslavije. Poveril je vlado zopet Protiču. Protič je sestavil sedaj-no vlado, ki ne mara vladati sama, ampak skupno s sodelovanjem in pod narodnim nadzorni Stvora državne gospodinje-parlamenta. I? vlade pognani demokrati in socijalisti so sicer skušali onemogočiti zvezo vlade z državnim zborom s tem, da so nastopili proti sedaj-ai vladi, se odrekli glasovanji v parlamentu, pa vse te njihove spletke in hujskari$" so se jim izjalovile že koj pri prvi seji Narodnega predstavništva pod novo vlado. Sedanja vlada nima za seboj samo večine poslancev, ampak tudi takozvani kvorum (zadostno število za sklepčnost Narodnega predstavništva). Torej v kmetski hiši naše Jugoslavije vidimo zopet zakonsko vez med gospodarjem in gospodinjo — med Proti-čevo vlado in Narodnim predstavništvom. Sicer ta vez ne bo dolga, ker namen in cilj nove vlade je, rešiti najnujnejše posle naše zunanje in notranje politike , razpisati volitve in dati našemu trobratskemu narodu priliko, da se pri prosto izvedenih volitvah sam izreče, komu da bo zaupal vodstvo in gospodarstvo naše
f Jugoslavije za prihodnost. S tem, da bo delovala Pro« tičeva vlada skupno s parlamentom, bo izvedela potom parlamentarnih zastopnikov ljudske težnje, popravila vsaj deloma, kar so zagrešili demokrati in socijalisti nad kmetskim stanom. Seve demokratično-socijalistični poslanci bodo stavkali sedaj, pa to nas n^ Kine plašiti, saj demokrati in socijalisti niso zastop -mki jugoslovanskega kmeta, ki je glavni steber našo države, ampak uradništva in mestnega delavsh a, ki sta dva največja sovražnika in izsesevalca kmctske-ga stanu. V sedanji Protičevi vladi so v ministrstvu in v parlamentu glavni zastopniki jugoslovanskega K.-netskega stanu, to je srbska kmetska stranka radi-kaici in Jugoslovanski klub, v katerem so odposlanci naše Kmetske zveze, ki je odkazala prvemu jugoslovanskemu kmetu mesto poljedelskega minis .-a
Kratko in malo: v kmetsko državni hiši Jugo -smvije imamo pod Protičevo vlade zopet upostavljeno voz med gospodarjem m gospodinjo — mei vlado in državnimi poslanci. V sedanji vladi in v Narodnem predstavništvu so združeni glavni odposlanci in za-stouniki kmetskih strank. Od nove vlade, ki ima svojo glavno oporo v kmetskih strankah, lahko pričakuje tudi naš kmet olajšanje od demokratov in socijalistov mu naloženega jarma, razumevanje kmetskih teženj in boljšo, res kmetsko moč in prihodnost.
Naša stranka za potrebe ljudstva.
Slov. Kmetska Zveza, oziroma Slov. Ljudska Stranka, je bila pred in med vojno v naših krajih e-dina največja in najboljša zaščitnica našega kmets-kega in delavskega ljudstva. Nemci, štajerčijanci, liberalci in socijalisti so na vse mogoče načine izže -mali slovenski rod. Ni bilo v teh težkih časih ne Samostojne, ne demokratov in ne drugih, ki se zdaj ta-» j ko širokoustijo in pehajo za „blagor kmeta." Naša
LISTEK.
Th&ierhoffski mučeniki.
¡(Govor češkega poslanca Stryberna parlamentu).
v avstrijskem
Konec«	Strašno je bilo gledati
Sega mučenika, čigar telo je bilo ena sama gnila rana, iz katere je golazen dobivala hrano in se straho-ivito množila. Toda bil je brez moči zoper vse te muke, ker je bil vklenjen na rokah. Tako je. počasi u-miral v pričo svojih, ga obžalujočih sotrpinov, dokler »e ga slednjič ni usmilil vojak 27. pešpolka ter mu s puškinim kopitom — zdrobil lobanjo.
Divjanje cesarja Nerona zoper kristjane je bilo Se človeško v primeri z živinskim zverinstvom 20. stoletja.
V Talerhofu je vse te transporte sprejemalo vojaštvo 27. graškega polka pod komando stotnika Ha-schingerja.
To je bil mož brez srca. Izrazil se je enkrat, leš, da je večna škoda, take izdajalske pse voziti z vlakom v Talerhof. Ko bi bilo po njegovem, dal bi jih vse postaviti pred strojno puško in postreliti.
Njegovi vojaki so se seveda obnašali kakor on. £e priletnega duhovnika B. iz H. so takoj, ko je stopil iz vlaka, pretepli do krvi in ga še, ko je ležal na tleh, suvali z nogami. Ravnotako se je godilo sodnij-skemu nadsvetniku iz K. in mnogim drugim.
Posebno mučna je bila smrt 501etnega uradnika M. C. iz Lvova. Bil je sicer zelo močen, a že med vožnjo je moral nesrečnež strašno trpeti, še slabše se mu je godilo v Talerhofu. Celo telo je bilo polno gni-• fili ran in pokrito od neštevilnih uši, dokler ga ni ■slednjič smrt rešila strahovitih muk.
Omenim pa pri teh stotinah in stotinah zverinsko mučenih in umorjenih namenoma le osebe iz boljših krogov. Zato pa naj nihče ne misli, da se je ubogim kmetom in rokodelcem v Bukovini in Galiciji go-
dilo boljše, kakor v Talerhofu poklanim. Do jutri bi lahko nadaljeval in opisoval vse te strahote in zve- f rinstva.
Hočem vam pa sedaj opisati življenje v Taler -hofu, tem človeškem peklu samem. Število interniranih je bilo različno, dokler ni naraslo na 5000. Bili j so možje, ženske, fanti, dekleta, otroci.
Stražnikov edini namen je bil, te nesrečne in nedolžne žrtve, zoper katere oblasti niso mogle najti nič obtežilnega, mučiti in moriti.
Kot krvnik je deloval znani stotnik Haschinger in pozneje oberst Stadler ter od njega komandirano in nahujskano moštvo. Ni skoro minil dan, da ne bi tega ali onega ubogih internirancev poslali na — oni svet . . .
Prve dni po prihodu so morali prenočevati pod milim nebom. Na malem prostoru so bili Zabiti štiri koli in nihče ni smel zapustiti pod smrtno kaznijo tega ozkega prostora. Spali so skupaj možje-, žene, dekleta, fantje in otroci. Bile so že jesenske, hladne noči, vsi pa so imeli le letno obleko, nihče perila za preobleči. Le malokdo je imel seboj kako odejo. Svojo potrebo morali opraviti tam, kjer so spali.
Tu in tam je bil kateri tako predrzen, da je po-. noči šel izven določenega prostora opravit svoio po -trebo, a je plačal korajžo, s smrtjo. Tri dni niso dobili ne hrane in ne vode. Ponoči so šli stražniki med speče in jih suvali z nogami in puškinimi kopiti.
Komur je bilo življenje ljubo, se ni smel niti ganiti. Sele štrti dan j so jih spravili v hangar (baraka za aeroplane). Spati so morali zopet na samih tleh. Se le peti dan so dobili slame, ki je bila pa tako mo- i kra, da se je kmalu v njej zaredila vsakovrstna golazen.
V edini hangar so stlačili do 5000 teh revežev brez razlike na spol in zaklenili vrata. Ko so se spravljali spat, se je izkazalo, da je prostor veliko premajhen za vso; množico. Leže sploh ni mogel spati nihče, ampak samo sede, in zato so se '.¿redili tako, da je ena skupina naslonila svoje glave na kolena druge in tako po vrsti.
Perila ni mogel menjati, nihče, ker ga nobeden ni imel. Denarja tudi niso imeli, ker so \m ga večinoma pobrali in tako so morali hoditi reveži cele mesce v istem perilu, isti obleki. Ne smemo se čudtti, če so kar mrgoleli uši.
Dne 15. 9. 1914 je prevzel komando črez tabor oberst Stadler. Obnovil je povelje, da se ima pobiti vsak, kdor se ne bi pokoril straži, brez usmiljenja. In stražniki so se; seveda le prenatančno držali tega povelja. Klali so in morili uboge reveže ob vsaki priliki.
Dne 20. 9. ob 1. uri popoldan postavili so se interniranci v vrste, da bi šli na sprehod. Posebno pozornost je vzbujal v prvih vrstah močan, okoli 20 let stari fant'K. Z. Stražnik je dražil ljudi in kričal: „Danes še moram enega ubiti, in če bi bil zato tudi obešen." Nekoliko nato je zavpil: „Nazaj!" V istem trenutku je skočil, na onega mladeniča in ga prebo -del z bajonetom. Kot pričg imenujem duhovnika J, K«
Nahujskano vojaštvo je morilo uboge žrtve kar, za zabavo. Takih umorov bi mogel našteti celo vrsto. Posebno se je odlikoval po svojem zverinslvu narednik Piler, prava zver v človeški podobi, čigar roke so omadeževane s krvjo nešteto nedolžnih žrtev.
Svojo potrebo so morali reveži opravljati v skupinah 10 do 20 oseb brez razlike na spol, na posebnem prostoru, v spremstvu straže in — natanko na vojaško povelje. Na povelje so morali vsi sesti, na povelje vstati. Rusin dr. N. se je nekoč nekoliko zakasnil in že ga je stražnik zabodel v stegno in mu prizadjal več centimetrov globoko rano.
Neki mlad 20 letni fant se je pripognil, da bi pobral cigareto, ki jo je zavrgel neki častnik. Pri priči ga je vojak stražnik zabodel. Da, ko je že ležal na tleh, ga je zbadala nemška zverina kaaor v za kavo z bajonetom po telesu.
Oberst Stadler je naletel slučajno na toga mrk \oea ter po navadnem poročilu vojaka, zakaj da ga ;e ubil, rekel: „Prav tako! Dol z ruskimi svinjami! Kdor no uboga, naj pogine!"
- --)■
O IJ&& i.i
SLOVENSKI GOSPODAR
11 marca 1920.
krščanska stranka, ki stoji t neizprosnem boju s šli- i r'mi zagrizenimi nasprotniki, pa tudi v teh časih ne drži rok križem, če je treba braniti pravice nagega ubogega ljudstva.
Naši voditelji se posvetujejo.
V sredo, dne 3. marca, so se v tajništvu Slov. Kmetske Zveze v Mariboru zbrali glavni odborniki naše krščanske slovenske ljudske stranke, da si napravijo načrt o bodočem delovanju naših organizacij. Sejo je vodil član glavnega odbora Kmetske Zveze , župan Filip Galunder od Sv. Križa nad Mariborom. Navzoči so bili vrli kmetski možje: Alojzij Supanič iz ¡Jarenine, Davorin Krajnc iz Velike Pirešice, Josip Serbinek iz Svečine, Ivan Hlebič od Sv. Križa, Jak. Florjančič ©d Sv. Miklavža, Fr. Spari iz Jarenine in še celn, vrsta drugih voditeljev kmetsko-delavskega ljudstva.
Proti draginji!
Poverjenik dr. Verstovšek je poročal o politi? -nem položaju. Konec je liberalni in socijaldemokraš-ki vladi. Sedaj so naši možje: dr. Korošec, Iv. Roš-¿rar in dr. Jankovič naši ministri. Od teh zahtevamo in upamo, da bodo skut. .It popraviti to. k ir so liberalci in rdečkarji zavozili. Upanje naših nasprotnikov, ida sedanja naša vlada ne bo delj časa na krmilu, je prazno. Mi imamo ogromno večino jugoslovanskega ljudstva za seboj. Nasprotniki imajo samo izsesa-lce ljudstva, tihotapce, verižnike in bogataše na svoji strani.
Po daljši razpravi, katere so se udeležili vsi navzoči, se je sprejel ta-le sklep: „Odbor Slovenske Kmetske Zveze za Slov. Stajer in Prekmurje poziva izvršilni odbor Vseslovenske Ljudske Stranke, naj pozove osrednjo vlado v Beogradu in pokrajinsko v Ljubljani k najenergičnejšemu nastopu proti verižni-J om in vojnim dobičkarjem. Zahtevamo od vlade, naj odvzame na ta ali drug način verižnikom, tihotapcem in bankam ter vojnim dobičkarjem vsa nakopičena živila in druge življenske potrebščine. To blago naj vlada čimprej po nizkih ali vsaj zmernih cenah vrže med trpeče kmetsko in delavsko ljudstvo. Bankam pa naj vlada sploh prepove verižiti z živili in drugimi ljudskimi potrebščinami. Gospodarske zadruge našega ljudstva naj vzamejo v roke dobavo življenskih potrebščin. Verižnikom in verižniškim družbam od -vzeto blago se naj odda ubogemu ljudstvu kolikor le mogoče po nizkih cenah. Naše zadruge naj namesto verižnikov prevzamejo izvoz in uvoz blaga. Tako bo ostal dobiček v rokah ljudstva. Z izločitvijo verižnikov bodo cene pridelkov, ki jih kmet prodaja, poskočile, cene blaga, ki ga ljudstvo kupuje, pa se znatno znižale." Predlog je bil sprejet z velikim navdušen -jem.
Od naše vlade pa, zahtevamo, da šo brez odloga loti težkega dela in naj brez usmiljenja odvzame izkoriščevalcem ljudstva možnost, še nadalje izmoz -gavati kmeta in vse revne sloje.
V seji se je napravilo še več važnih sklepov glede domače politike in gospodarstva. O teh sklepih poročamo na drugih mestih.
imostdjna duhovščini«
Samostojna kmetijska stranka je hotela naše verno ljudstvo prekaniti. Liberalna stranka, ki ni mogla v s 'oji brezverski volčji obleki med ljudstvo, si je oblekla ovčje oblačilo in je kot „Samostojna kmetijska stranka" hotela pridobiti ljudstvo za se. Povdar-jala je zlasti, da ni proti veri in „da bo varovala verski čut slovenskega ljudstva." Pa kmalu se je pokazalo, kako zna varovati verski čut slovenskega ljudstva! Ko je vse slovensko ljudstvo protestiralo proti liberalnemu, brezverskemu šolskemu načrtu, ki žali vero, cerkev in stariše, je Samostojna kmetijska stranka — molčala! Dalje so se zbirali v Samostojni ljudje, ki so bili prej v protiverski liberalni, oziroma štajercijanski stranki. Zdaj je bilo jasno, da Samo -stojna ni druga nego liberalna stranka. Poulaga liberalne stranke je brezverstvo in protiverstvo! Njene zahteve pa: ločitev cerkve od države, brezverska Šola in civilni zakon, in razporoka!
Ko je bilo jasno, da je Samostojna samo brez -verska liberalna stranka v kmetski obleki, je duhovščina kot varihinja verskih svetinj morala nastopiti proti Samostojni!
In nastopili so, odločno nastopili ! „Kmetijski list" sam se pritožuje v štev. 10, da so prav redke bele vrane med duhovnik., ki zavzemajo strpljivo stališče proti Samostojni kmetijski stranki. Pa v isti številki je zapisal še žalostnejše dejstvo, da vsi duhovni agitirajo za Slovensko ljudsko stranko oziroma Kmetsko zvezo. Torej so
vsi duhovni proti S a m o s t-o j n i !
In slovenska duhovščina, ki je ljudstvu že vendar tudi kako dobroto storila, ima pri našem ljudstvu vendar še nekaj vpliva. Vsekakor je duhovščina mogočen nasprotnik Samostojne, kateremu je treba jezik zavezati! Kako?
O priliki svojega shoda v Ljubljani 23. novembra 1919, ko so se hodili klanjat liberalnemu vodju dr. Žerjavu, so poslali
poslanico slovenskima š koloma ljubljanskemu in mariborskemu. V tej poslanici, ki s» začenja hinavsko: „Kot verni katoličani . . zahtevajo od obeh škofov, da naročita duhovščini, naj pristašev ...Samostojne kmetijske stranke" ne žali in ne izziva!
A!i ni to največje hinavstvo in predrznost? Dokazano je in jasno ko beli dan, da Samostojna ni druga nego protiverska liberalna stranka v kmetski obleki. To vendar naša nadpastirja tudi vesta! Pa si upajo isti dan, ko se klanjajo liberalnemu glavaču dr. Žerjavu, poslati školoma pismo, kjer farizejsko poudarjajo, da so „verni katoličani" in zahtevajo, da škofa naročita svoji duhovščini, naj ne nasprotuje Samostojni i
S kola seveda tega nista naročila. Poč pa je ljubljanski škof v letošnjem „Škofijskem listu" št. 1 pozval duhovščino, „da moramo mi duhovniki skupno z ljudstvom odločno!
odklonitilib al nostrankoz neodvisnimi kmeti (tc je „Samostojno") in odkloniti tudi vse njihove liste, katere i/.dajajo, torej tudi „Kmetijski list". Naš prev-zvišeni nadpastir lavantinski pa je s svojim molkom obsodil „Samostojno-kmetijsko stranko".
Kaj sledi iz tega?
1. „Kmetijski list" št. 10 sam pravi, da vsi duhovniki agitirajo za Slovensko ljudsko stranko oziroma za Kmetsko zvezo. Torej so vsi duhovni proti Samostojni. In oba slovenska škofa sta tudi proti njej. Ali pa je mogoče misliti, da bi se v s i d u h o v-n i s svojimi škofi vred
e Samostojni kmetijski s t k a a k i motili,
kar se tiče verske strani? Versko nevaraost spoznati
in na njo ljudstvo opozoriti, je prva stanovska dol» žnost duhovnikov in škofov. In duhovni s svojimi škafi vred so v Samostojni spoznali versko nevarnost, ter so ljudstvo na to nevarnost opozorili. Predvsem s verskega stališča so nasprotniki Samostojne.
2. Ako so vsi duhovni proti Samostojni, se*
veda
Samostojna proti vsem duliov-* n i k o m.
Vprašamo vas: Ce je mecl Samostojno in duhovniki tako nasprotno razmerje, ali bo kateri samostoj-než-dal svojega sina študirat* za duhovnika? Gotove nobeden. Saj bi si s tem vzgojil nasprotnika. Zdaj pa recimo, da bi vsi slovenski kmetje bili samostojne®. Potem nobeden kmet no bo dal svojega sina študirat za duhovnika. Kaj poteta? Potem1 na Slovenskem Čez nekaj lat na bo duhovnikov. Saj so s prav malimi izjemami
vsi slovanski duhovniki k at e t-o k i sinovi.
Ir. de kmetje ne bodo dali sinov štutfrit za duhovnika, bo na Slovenskem
d u h o v s k i stan izginil.
Potem seveda ne bo treba ljudem h krmiti nositi, ne k maši hoditi, ne bo se jim treba spovedavati, ta-di v šoli ne bo veronauka in zakon se ne bo sklepal pred duhovnikom v cerkvi, ampak p rad svetno oblastjo, pred županom in seveda tudi za smrtno uro u»> t? treba nc.diti duhovnikov klicat. In če dimov .likov ni tudi Cerkve ne bo, in če cerkve ni, tudi vera ne bo. To pa ravno liberalci, oblečeni v obleko ..Samostojne kmetijske stranke", hočejo in želijo!
Sadjarsko ps> svetovanje« 1
Dne 4. in 5. t. m. se je vršilo pri -po\ er jeništvu za kmetijstvo v Ljubljani sadjarsko posvetovanje, pri katerem so se obravnavala vsaj najvažnejša vprašanja glede pospeševanja sadjarstva v Sloveniji v bližnji bodočnosti. Posvetovanja se je vdeležilo 12 kme -tijskih strokovnjakov, 5 sadjarskih praktikov, l zastopnik Koroške in 2 zastopnika sadne trgovine. Na posvetovanje je poslala svojega zastopnika tudi ¡>lo -venska kmetijska družba in trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani.
Vsi zborovalci so soglašali v tem, da je sad -jarstvo v Sloveniji gospodarskega pomena, ker je Slovenija sadjarska dežela. Tega se prebivalstvo tudi zaveda in je živo zanimanje za sadjarstvo med ljudstvom najboljši porok, da je tudi v tej panogi pričakovati v bodočnosti najlepšega razvoja. Treba pa je v tem oziru enotnega, smotrenega in vstrajnega so -delovanja vseh poklicanih delavcev, zlasti oa tozadevnih kmetijskih veščakov in izdatnih gmotn\h žrtev od strani državne uprave.
Na posvetovanju se je obravnavalo o vseh glav* nih \ pr ■ a jih, ki so jih , osamezni poročevalci temeljito obdelali in ki so se vs- strans- o premotrila. Kone-čno so se rešila v obliki predlogov.
1. Sadni izbor za Slovenijo.
Poročevalec sadjar, nadzornik M. Humek. Od pravilne izbire sadnih plemen in vrst je povečini odvisen ves uspeh v sadjarstvu. Našim podnebnim, gospodarskim in trgovskim razmeram primeren 'zbor je najnujnejša potreba. Slovenijo delimo z ozirom na podnebja v tri različna ozemlja in sicer v vinorodni,
Celo Nemci so postali žrtve te krvoločnosti» Ko t-o lovili usumljence na meji, vlovili so tudi nekaj Nemcev. Med temi tudi dva brata, ki sta bila, aretirana zato, ker sta stanovala v hiši nekega duhovnika. Ede-t teh je bil schulvereinski učitelj, drugi bo-poslovec. Ta zadnji je bil ud nekega nemškega aka-demičnega društva na Dunaju.
Pri delitvi menaže, o katere kako -o.-;ti boljše da molčim, morali so vsi interniranci stati na „pozor". Kdor se je zganil, je bil zaboden.. Oni nemški učitelj se je ganil. Takoj je skočil vojak ter ga nohil s puškinim kopitom na tla. Poleg stoječi ■. r vt pa je š» prijel pravočasno ter zaklical „Za božjo voljo, kaj delate ?K To predrznost je plačal drago. Vojak ga je zalo zabodel v vrat. K sreči rana ni bila nevarna in kmalu potem se je nekemu nadporočniku posroč.lo dokazati, da je bogoslovec ud nemškega, akad-irinfinaga 'društva na Dunaju in tako je nesrečnež postal prost.
Ne bom opisoval; še drugih muk nesrečnih in -ternirancev, tudi ne bom pravil, kako so ravno naj« izobrezeuejši morah opravljati najnižja d*U, kakor, prati umazano perilo, snaži i pota, pri čemur so mo' rali z golimi rokami nakladati konjsko in drugo blato na vozove. Večinoma so to morali storiti duhovniki. S pretepanjem in drugimi mukami so jih silili k temu.
Med tem je prišla zima. in še vedno so dohajali novi transporti. Hangari že dolgo niso več zadostovali. Novembra 1914 so posti-vili celo vrsto šotorov. Reveži so morali pri strašiiem mrazu spati na golih tleh. Ni zato. čudež, če so aodili rajše celo noč okoli, da bi se pri tem greli. Umrljivost med otroci in starci je rastia od dne do dne. Tedaj so se zdravniki odločili prositi polkovnika, naj nekaj stori za zboljšanje strašnega pole aja ubogih internirancev. Toda dobili so surov odgovor: „Bolje bi bilo, da bi ti Galicijanci ,vsi že bili tam dol pri krtih; prostora je itak dovolj!*
Pokopavali so nesrečneže na več načinov. Zadetkoma so jih samo fotografirali, potem pa vsakega pokopali tam, kjer je umrl. Pozneje so mrliča prive-sali na desko	opali zunaj tabora ob gozdu.
Koncem novembra je prišel neki štabni zdravnik v Talerhof. Groza in strah ga je spreletela pri pogledu v ta človeški pekel. Dal je zapoved, naj se takoj postavijo barake.
Ko so postavili prve barake, je seveda biLo treba perilo in obleke, katerih si že mesce in mesce ni osnažil nihče, razkužiti in poklali uši. Zgodilo se je to pod milim nebom pri 15 do 20 stopinj mraza. V po sameznih skupinah so se morali sleči reveži do nagega. Perilo je bilo nato djano v razkuževalne priprave, telesa pa so si morali umiti v topli vodi in lase namazati z vazelinom. Tako slečeni so morali stati po cele ure pod milim nebom ter čakati na obleko. Veliko jih je pri tem umrlo.
Enako se je zgodilo ženskam in otrokom. Vojaki so jih obstopili v krogu in pred njimi so inora-le sleči do nagega, se umiti ter lase namazati z vazelinom. Da se je vse to zgodilo med sirovimi opazkami m šalami vojakov, mi ni treba omeniti.
Decembra 1914 je naraslo število interniranih iz Bukovine, Galicije, Češke, Moravske na 5000. U-mrljivosi med njimi je rasla od dne do dne. V neza-kurjene barake od 320 kvadratnih metrov prostora so stlačili 200 do 600 oseb. Slama je že bila dolgo kot kup( gnoja. Ni se torej čuditi, ako so izbruhnile bolezni, kakor kolera, legar, črne koze. Uši m bolezni so prenesli reveži drug na drugega. In te bolezni so se širile tako strahovito, da so pobegnili vojaki iz strahu pred okuženjem, ravno tako vojaški zdravniki, ter roveže prepustili samim sebi. Internirani zdravniki pa niso imeli nobenih sredstev. Najhujše jo razsajal legar mesca svečana 1915. Vsak dan je umrlo do 50 oseb. Vrhu tega bolnikov niti niso ločili od zdravih. Vsak je moral ostati na svojem prostoru. Po noči so umirali, zjutraj so pobirali izmed živih in jih odnesli. Mislite se v ta. le položaj: zjutraj se zbudiš in tmaš na levi od sebe, na desni, pri glavi, pri nogah po od-nega mrtveca!
Vojaški zdravniki so bili samo trije, ki pa v barake sploh niso prišli. Enkrat na dan so šli okoli baraž i a postali pri vsaki nekoliko. ,Tu sem so mo-
rali nato zdravi internirani znositi bolane in umirajoče. Od daleč so jih gledali zdravniki, blizu se niso upali, akoravno so bili zoper okuženje oblečeni v dolge .gumijeve plašče, ki so imeli samo izreze za oči, sicer pa bili. od glave do nog zaprti, kakor „žaklji". Prostovoljni strežniki niso dobili nobenih sredstev zoper okuženje. Od treh zdravnikov sta dva umrla na okuženju. Ni bilo nič redkega, da se je kak revež u-mirajoč zaradi mraza zaril v slamo in bil kot mrlič še le najden, ko ga je izdal strašen smrad.
Se le svečana 1915 je prišlo dovoljenje, bolne ločiti od zdravih. Za strežnike so dali bolnikom na -vadne hudodelce, kaznjence iz izpraznjene Kaznilnice Stanislavske. -Ta sodrga je kradla in ropala pc volji. Kar jim je. prišlo pod roko, so -/kradli. Ker interniranci niso imeli denarja, kradli so jim hrano. S silo so odpirali mrtvecem usta in iskali zlatih plomb ali celega zobovja. S pričami je dokazano, da so kdo večkrat poskušali, že pri umirajočih in da se je zavedel tak revež potem vsled bolečin zopet in začel klicati na pomoč. Samo tem zverinam je v Talerhofu padlo v žrtev nad 1200 ošeb. Tudi slučaji, da so pri ruztelo-sovanju našli v mrličevem želodcu samo zgrižeuo slamo, niso bili redki.
Vsa ta dejstva zamorem dokazati s celo vrsto verodostojnih prič, kakor je n. pr. hospitam našega kluba poslanec Čajkovski, deloma tudi poljski poslanec Stern, poslanec dr. A. J. in 70 drugih prič iz a-kademično izobraženih krogov, katerih seznam dam parlamentu na razpolago. Vsak omenjeni slučaj lahko | dokažem z imenom teh ubogih žrtev nemškega zverin-| stva in si celo vrsto prič in če sem zamolčal imena I do smrti pretepenih in onečaščenih žen in deklet, stole ril sem to iz razumljivih vzrokov.
Toda s tem, kar sem tukaj povedal, šo davno ni opisano vse divjanje pozverinjenega nemškega vojaštva. Žalostno pokopališče v Talerhofu, kjer počiva nad 2000 teh slovanskih mučenikov pa bo ostalo vo6-ni madež na avstrijski državi in nemškem narodu« Ali in kako pa naj' bodo njih zverinski mužitelji ivL trinogi kaznovani, to pa je, stvar, države.
11. mi-rca i%2-
SLOVENSKI GSSf^f AE.
Sta&n 3.
•amerni i» mrzli pas, (Vipava tn Goriško bi tvorila i političnih, ampak zgolj iz gospodarskih interesov v, vroči nas) Za vsako pokrajino je potreba posebnega i najboljših sadjarskih krajih in ki bodo r veščih ro -pr«dlagane izbore je-posvetovale v večurni ] k ah, bi utegnile imeti prihodnost. Konečno je poro-' predelalo in sklenilo, da se uveljavijo samo za- i eevalec obrazložil carinske določbo za izvuz sadja v dokler se na podlagi sadnih ogledov in vse - ? Avstrijo in Cehoslovaško. V vse drugo države je :
' ' ' | izvoz sadja carine prost.
de
f /dokler
st: skega proučevanja ne ustanovi stalni stvini iz bor za Slovenijo, kar še ima izvršiti po možnosti še tekoče lete.
pa
2. Drevcsničarstvo.
Poročevalec sadjar, nadzor. Fr. Goričaa iz Celja, je v svojem poročilu temeljito pojasnil veh ko po -
j Giode sadne industrije je treba še širše podla-| ge in velikega kapitala. To je pripustiti vsekako pri' . vatni podjetnosti., Podpiranje od strani države bo ob-; stojalo le v raznih ugodnostih pri carini, prevozu in j drugih prilikah. S to industrijo bi bilo združiti tudi | lahrikacije sadjarskih potrebščin in orodja.
V zadevi trgovsko-obrtne politika je pri tej to -
Sloveniji j čki obširno poročal zastopnik trgovske in obrtne zbor-nobene večje niti javne niti privatne drevesnico in \ ;dce g. dr. Mohorčič, ki je naposled vabil vse kma-
trebo večjih državnih drevesnic. Pomanjkanja sadne f ga naraščaja je jako veliko, ker nimamo v i?1
nobene večje niti javne niti privatno drevoij	|	...
ker so tozadevna domača in tuja podjetja med vojsko j tijske iiaeresente, da naj ostanejo vedno v tesnr .ali popolnoma prenehala, ali pa vsaj zelo skrčila pri- j zvezi z trgov, in obrtno zbornico in naj (ielovanje sadnega drevja. Sklenilo so je predlagati, da se nomudoma ustanove najmanj tri večje državna drevesnice (za vsako sadjarsko pokrajino po eno) in po razmerah 'več manjših okrajnih ali podružnih drevesnic. Poleg tega je treba z vsemi sredstvi podpirati misel ustanovitve velike privatne drevesnice, ki bi nalagala s sadnim drevjem poleg Slovenije tudi druge jugoslovanske pokrajine. Zastopnik kmetijsko družbe g. inženir Lah je obljubil, da bi utegnila Slovenska kmetijska družba, ki ima takisto dolžnost podpirati sadiarstvo in ki je svoje drevesnice popolnoma o-pnstila, "s soudeležbo pomagati, da se omenjeno podjetje ustanovi čimpreje in na najširši podlagi.
3. Oskrbovanje in varstvo sadnega drevja.
Strokovni učitelj g.„ Fr. Kafol z Grma je podal pregledno poročilo o najvažnejših in temeljitih načelih pri oskrbovanju in varstvu sadnega drevja s posebnim ozirom na izredne razmere sedanjega časa, ko nam manjka najpotrebnejših pripomočkov. Vzroki ne-rednosti, zlasti pa neredne rodovitnosti so bili pred-
jo ob Vsaki
priliki informirajo o svojih težnjah in zahtevah.
i -.•?<>''3
6. O sadjarskem pouku
je poročeval strokovni učitelj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru g. Jos. Priol. Iz njegovega te -raoljitega poročila naj omenimo samo glavno misli. 1. S poukom iz sadjarstva naj se začne Ž9 na ljud-sk; šoli. Ta pouk naj bo vedno v tesni zvezi s praktičnimi vajami na šolskem vrtu. Nadzorovanje šol, Vlov naj se poveri sadjarskeuu ali vrstnarskemu strokovnjaku. 2. Pouk iz sadjarstva se nadaljuje in razširi v kmetijskih nadaljevalnih šolah. Kmetijski ' nadaljevalni pouk naj se vpelje po vsej Sloveniji in j naj bo obvezen. Učiteljstvu je treba dali priliko, da | se vi ta namen potrebno izobrazi, predvsem že na u-! čiteljišču in pozneje na 4 do 5 tedenskih kmetijskih : tečajih. Zahtevati je da se pouk iz kmetijstva na uči-! teijiščih razširi na vse letnik9 in primerno poglobi.
3. Na kmetijskih šolah naj se pouk iz sadjarstva raz-\ širi na tedenske tri ure. Posebno naj se uvažuje prak-
_______,______^	,1 tično stran pouka. Absolvent kmetijske šole mora biti
met daljše debate. S temeljitim oskrbovajem, rednim i zmožen opravljati vsa sadjarska dela pravilno in sa-gnojenjem ini primernim varstvom se bo doseglo tudi mostojno. 4. Zelo važni za razširjanje sadjarskega pri sadnem drevju obilnejša in rednejša rodovitnost, znanja med ljudstvo so razni krajši ali daljši sadjar-Posebno se je povdarjal a tudi v sadjarstvu važnost gki tečaji za,kmetske iante, ki naj bi se izobrazili za gnojnice in hlevskega gnoja. Varstvo naj se razteg- j sadjarske paznike, tečaji za učitelje, špecijalni teča-ne vsaj na najhujše in najnevarnejše škodljivce ka- ji za spravljanje, vkuhanje in razno drugo uporabo kor so: zajec, voluhar, miši, krvava uš, listne uši, f sadja itd. 5. Pouk iz sadjarstva zelo pospešujelo sad-evetoder in zavijač, škrlup in monilija., Ti sovražni - i jarska predavanja po deželi. Ta predavanja naj iz -ki oškodujejo naše sadjarstvo na leto sto tisočo. U ; vršujejo zlasti kmetijski veščaki pri okrajnih glavar-stanovitev phytopatnološkega zavoda in varnostne od- stvih. 6. Sadjarska književnost je pri nas še jako
redbe pri uvozu rastlin iz tujih držav je nujna po .treba.
.	4. O sadni uporabi
j« obširno poročal rav&ateij Kmetijske šole v St. Jur-{■ijn ob juž. žel. g. Fr. Belle. Predvsem je povdarjal ravnost sadjarstva iz aarodno-gospodarskega staliS-Sadjarstvo nudi potrebno živilo, poviša dohodke zemljišč in daje priliko za zaslužek. Glede domače u-porabe sadja se je posebno povdarjalo sušenje, ki ga j« treba pospeševati na vse načine in< pa racijonelna naprava sadnega vina.
Ogromna večina sadja je namenjena pa za kupijo. Zlasti velja to za namizna jabolka trpežnih vrst, KVar glede kakovosti daleč nadkriljuje vsako drugo tuli« sadje, zlasti ameriške in avstralske provenience. industrijske uporabe še nimamo, ker nam manjka primernega sadja (j&godičastega), Utegne se pa raz-ivdti tudi ta uporaba, ko bodo vsi pogoji zato dani. Zlasti bi prišlo v poštev tovarniško izdelovanje sadnih .sokov, sadjevca, marmelade m drugih sadnih konserv. Sušenje na debelo za trgovino se bržkone ne bo obneslo, ker ne bo vzdržalo konkurenco južnih /lelov Jugoslavije, kjer je razvito že od parativeka.
"%	~>. sada» kupčija in industrija.
Poročevalec kletarski nadzornik Fr. Gombač iz Ljubljane. Slovenija ima jako ugodno lego /a sadno kupčijo. Ker meji na države, ki so navezane na uvoz sadja in ker ima zelo ugodne železniške u> deloma tudi vodue zveze s sosednimi državami.
Pred vojnoj je bil tok sadne trgovine iz slovenskih dežel obrnjen bolj proti severu in vzhodu. Sedaj bi so utegnil obrnili pa deloma tudi proti jugu, zlasti ako se nam odpre prosta trgovina na morju.
Sadna trgovina se bo pospeševala posebno s tora, da se bo pridelovalo enotne sadje v velikih množinah, ki odgovarja trgovskim zahtevam, da se bo pravilno spravljalo, razbiralo in vlagalo in z ustanavljanjem solidnih sadnih društev, moštarn in s primerno velikopotezno reklamo potom časopisja brošur, lepakov, sadnih semenjev, razstav, potovalnih preda-vanj itd. Obširno se je razpravljalo o vprašanju sadjarskega zadružništva!■ Le tiste zadruge, ki ne bodo ustanovljene iz sebičnih, konkurenčnih še manj pa iz
Skromna. Predvsem nujno potrebujemo sadjarske knjige in i slovenske pomologije.
7. Sadjarska organizacija.
Poročevalec vinar, inštruktor I. Zupanec iz Ptuja. Prva potreba v;toj zadevi je ustanovitev sadjarskega društva za Slovenijo, ki bi imelo namen predvsem na najrazličnejše načine pospeševati sad -jarski pouk, dobavo oepičev sadnega drevja in raz -nib sadiarskih pripomočkov, in razstave, gojiti var -stvo sadnega drevja itd. Poročevalec je predlagal, da se produkcija sadnega drevja osnuje na zadružni pod lagi (skupno pridelovanje in skupno razpečevanje). Konečno je obnavraval tudi sadjarsko zadružništvo , ki naj bi se bavilo s skupnim razpečevanjem svežega sadja, s skupno inapravo sadjevca, s skupnim sušenjem in drugim konserviranjem sadja. Za enkrat je mogoča samo ustanovitev sadjarskega društva in se v to svrho izvoli ožji odbor, ki ima pripraviti vse potrefe.no, da se društvo ustanovi še tekočo leto.
8. Sadni ogledi in razstave.
Učitelj in posestnik g. M. Levstik iz Celja je z velikim navdušenjem poročal o zgodovini sadnih razstav na bivšem Štajerskem, o njih pomenu in nalogah za prihodnost. Njegovo poročilo' je pričalo, da je v tej zadevi že veliko; deloval in da je tudi za prihodnje pripravljen posvetiti svoje moči takim prireditvam.
Kmetijski svetnik g. V. Rohrmann je pojasnil nekatero okolnosti glede sadnih razstav na bivšem Kranjskem. Na to se je sklenilo prirediti prihodnjo jesen sadne oglede v Novemmestu, Ljubljani, Radovljici, v Celju, v Mariboru, v Velikovcu in event. tudi v Borovljah. V Celju se bodo delale pa pripravo za sadno razstavo v večjem obsegu.
K sklepu je poroča! referent za sadjarstvo M. Ilumek o potrebnem načrtu za povzdigo sadjarstva v Sloveniji. Vsled pomanjkanja časa in vsied tega, ker bo treba načrt vravnati, po predlogih in resolucijah sadjarske ankete, se sklone prepustiti izdelavo osnutka za načrt referentu. Ta osnutek se dopošlje vsem udeležencem v pretres in odobrenje.
Politični ogled.
Jugoslavija.
V P> e o g r a d u se .vršijo seie narodnega pr<- .1-stavništva. Novi ministrski predsednik Stojan Pro!lč jo podal parlamentu vladno izjavo. V tem programu vlade je povdarjal Prot č: 1. Boj za parlament. 2. Delavni program nove vlade. 8. Stališče nove vlade napram jadranskemu in albanskemu vprašanju. Ta izjava je napravila na parlamont najboljši ut:s, osobi-
to, ke.- je Protič zagotovil, da bo izvedla nova vlada kar najhitreje volitve.
Narodno predstavništvo deluje sporazumno z vlado. Prve parlamentarne soje so skušali motiti demokrati, n jih jo zavrnil Protič, rekoč: ,.<*o nimate zaupanja v vlado, pokažite, da vns ;b tukaj več nego nas!" Sicer pa ima vlada večino v parlamentu tudi brez demokratov.
V Beogradu je osnoval dr. Smodlaka klub takozvanih neodvisnih poslancev iz 1G članov. Ta klub bo - odiiral vlado glede kvoruma, vendar zahteva v svojem programu koncentracijo vlade iz vseh parlamentarnih strank al; vsaj širšo koalicijo.
Naš peljedelski minister Ivan Roš-kar vzbuja s svojimi bistro-točnimi odgovori na razne stavljene mu interpelacije splošno občudovanje v parlamentu. Slovenska kmetska zveza zre s ponosom na svojega ministra kmeta.
Nova vlada bo spravila naše vtflntno vprašanje in izmenjavo 1:4 pred parlament.
Novo stališče glede izvoznie je zavzel trgovinski minister Ribarac. Pod prejšnjo demokratič* no-socijalistično vlado so dobivali izvoznice samo demokrati in socijalistični verižniki. Postava pa pravi,-da se naj da izvoznica vsakemu, kdor plača carino in plača v gotovi valuti. Sedaj bo pa nadziral izvoznice trgovinski minister Ribarac sam.
Sedanja vlada je odkrila zavoženo gos -podarstvo prejšnje demokratično-socijalistične vlade « Demokrati in socijalisti so izpraznili vse državne blagajne, povrh pa še napravili Yk milijarde dinarjev nepokritega dolga. Prehranjevalni minister socijalist je vodil tako slabo prehrano, da bi bil napravil, ako bi še bil ministroval dalje časa, 1 milijardo dolga v. enem letu.
Prejšnji minister trgovine liberaiee Kramer je skril nekam važne akte o predaji falske elektrarne in razne izvoznice, katere je izdal svojčas proti uvozu nagrobnih spomenikov iz Avstrije.
Nova vlada za Slovenijo je imenovana. Vlada v Beogradu je imenovala novih šest poverjenikov za Slovenijo in sicer: za notranje Eadeve:i prof. Bogumil Remeo; za uk in bogočastje: dr. Kari Verstovšek; za pravosodje: poslanec Josip Fon;; za. socijalno skrb: dr. Andrej Gosar; za kmetijstvom posestnik Jakob Jan; za javna dela: inž. Dušan Ser-neo. Podpis ukaza se bo nekoliko zakasnil, ker je regent odsoten.
Italija.
Po gornji Italiji štrajka delavstvo — štrajka 70% kmetijskih delavcev. Strajkarji požigajo kolodvore.
V	B o 1 o g n i je izbruhnil v neki smodnišnici iz neznanega vzroka požar, ki je povzročil več smrtnih žrtev in veliko škode.
V	v s e h italijanskih občinah" so uvedli izkaz -niče za živila, ki morajo biti uvedene do dne 1. aprila povsod.
Francija.
V	Franciji je dokončana stavka železničar* jev, ki se je bila razpredla že po celi ljudovladi. 2e-> lezniški promet je zopet upostavljen.
Nemčija.
V	M o n a k o v e m so se vršile velike demon « stracije proti izkoriščevalcem ljudstva: verižnikom , tihotapcem in Judom. Notranji minister je moral ob« ljubiti, da bo ščitil ljudstvo proti tem pijavkam in izgnal vse Jude, ki so se naselili po letu 1918.
Cehoslovaška.
Predsednik Cehoslovaške Masaryk je slavil te dni v Pragi svojo 701etnico. Ob tej priliki so bile v Pragi razne slovesnosti. Predsednik je prejel tudi več častitk od raznih sosednih držav.
Madžarska.
D, r ž a v n i guverner Madžarske je postal oni znani, zagrizeni Madžar, nekdanji avstrijski admiral Horthy. Horthy je izdal na madžarsko ljudstvo razne oklice, v katerih poživlja ljudstvo, naj zahteva, da se izročijo Madžarski nazaj vsi kraji, katere je morala odstopiti Ogrska sosednim državam. Proti morebitnim nasilnim nakanam Madžarov bodo nastopile vse sosedne države skupno. Pod Horthyjevem vodsfc« vom bo podivjalo že itak divje madžarsko ljudstvo Še bolj kot dosedaj.
Kmetska Zveza«
Naznanila.
• '
Na taboru Kmetske Zveze v Slov Bistrici govorijo prihodnjo nedeljo (glej vabilo na tabor na 8. strani današnje številke): kmeta Hlebič in Kmetec ter nadrevizor Pušenjak in urednik Že-bot. Začetek ob lOih.
Poročila.
Kmetska Zveza na Koroškem.
Zadnjo nedeljo, 7. marca dopoldne so je vršil .ustanovni shod Kmetske zveze v Prevaljah. Društvena dvorana je bila napolnjena. Shodu jo predsedoval kmet Ivan Hribernik. Udeleženci, kmetjo iu delavci, so z velikim zanimanjem in pozornostjo poslušali govornika Krajnca. Govornik je razložil sedanji polit.č-ni položaj, povdarjal koliko je Vseslovenska Ljudska stranka in Kmetska zveza storila za blagor kmetske-ga prebivalstva ¿n delavstva. Kmetska zveza stoji na neomejni podlagi katoliške vere. Verska podlaga Kmet sl:e zvezo je poroštvo, da bo res za liudslvo delovala. Ker le na verski podlagi more biti vlada, poslanci in
Sfera» 4.
SLOVENSKI. GOSPODAR.
H. niarva 1§20.
ministri paavi&ni <3o jseh, predvsem pa se zavzeti xa tiste stanove, ki so pomoči najbolj potrebni, to je kmetski, delavski in srednji obrtni stan. Slovenska Ljudska stranka in Kmetska zveza je slovenskemu kmetskemn in delavskemu ljudstvu zlasti gmotni po -ložaj zboljšala' s posojilnicami in zadružnim delom in \ ga tako iztrgala iz krempljev brezsrčnih oderuhov. V tej smeri bo kot krščanska stranka delovala tudi zanapraj.
Posestnik in delavec Jurij Kugovnik, načelnik Delavskega društva in Strokovne zveze, je zahteval, naj vlada dela nato, da se kar najhitreje izvrši a -grarna reforma in pripomore delavcem do hišico in ioščeka zemlje,
Irvolil se je krjevnl odbor Kmetske zveze, K
jamči, «fa se bo Kmetska zveza izborno, razvijala.
Slednjič so sklenili zborovalci to-le resolucijo «
„Zahtevamo, da se vkljub krivični započeti izmenjavi kronskih bankov cev za nove dinarje v raas -raerju 1:4 denarna vrednost uredi tako, da ljudstva pri tem ne bo trpelo nikake škode. Zahtevamo razmerje krone in dinarja 1 za 1."
Popoldne se je vršil zaupni sestanek Kmetske
zveze. Udeležili so se ga možje in mladeniči iz Črne Ciuštaiija in Ko elj. Sklenili so,, da pošljejo koroške Kmetske zveze na vlado sledečo peticijo ali prošnjo:
„Dne 5. in 9. majnika 1919 so zavedni Sloven* oi v Možiški dolini utrpeli od strani Nemcev, ki so ropali živino, živež, obleko, perilo itd, občutno Ikoda* Komisija, ki je škodo ocenjevala in zapisovala, je o-škodovasoem zagotovila, da bo Škoda vsaj v tej visokosti povrnjena, kakor je bila ocenjena. OšKodovansi iakajo že osem mesecev zaman. Zato prosijo, da bi se jim Skoda, kakor je bila svoj čas od vlade baje obljubljena, povrne.*
Ta shod in popoldanski sestanek sta otvorila že lani aapoieto organizaoijsko delovanje Kmctskih ivez na Koroškem. Kmetske zveze Možiške doline! Pozdravljene! Združeni hočemo na podlagi krščanskih načel delovati za duševni in gmotni blagor našega ljudstva 1
V Galiciji pri Ž^lcu se je dne 7. t. m. vršil dobro obiskovan shod Kmetske Zveze. Predsedoval je župan Krajnc. Govoril je urednik Žebot Navzoči samostojneži so sprva sicer kazali že nekaj korajže, a ko so bili pozvani, naj se o-glasijo k besedi so se na tihem izmnzali iz zbo-rovalnice.
Sv. Florjan pri Rogatcu. Shod-Kmet-ske zveze dne 29. februarja se ie pri nas prav dobro obnesel. Župan Ducman je predsedoval shodu, govoril pa je urednik Žebot iz Maribora. Naša župnija je do malih izjem vsa v taboru naše krščanske stranke.
Tudi v mestih napredujemo. Ljudje spregie-dnjejo, da jih liberalci s svojo „Samostojno" I samo za nos vodijo. Celo v Posavju se je obr- \ nilo mnogo na bolje. Dobivamo poročila, da od- i stopajo celo taki od Samostojne, ki so že nek- f daj naši nasprotniki. Število naših somišljenikov j raste. V Mariboru Slovenska Ljudska Stranka j vsak dan pridobiva novih pristašev. To je pokazalo mesečno zborovanje dne 8. marca. Dvorana je bila nabito polna zborovalcev vseh slojev. Predsedoval je gerent mesta Maribor dr. Leskovar, ki ga je občinstvo burno pozdravljalo. Govorili so: dr. Capuder, dr. Verstovšek, Žebot, Karba, Ver, Habjanič, in zastopnik poštnih pis-monošev. Tudi v Celju in v Ptuju napredujemo.
Za Kmetsko zvezo so nabrali na gostij: Franca Vršič-Marija Horvat pri Sv. Bolfenku v SI. gor. 64 K.
Za Kmetsko zvezo so darovali udeleženci inštalacije vlč. g. župnika Antona Kuhar v Pame žah 15Q K,
Navodila.
Vse lrmetske govornike pozivamo, da naj bodo rtdslej kolikor mogoče za vsako nedeljo pripravljeni za shode. Navodila daje tajništvo Kmetske zveze v Ma-r i boru.
Zbirajte ob vseh prilikah za volilni skici d Kmetske zveze!
Za OrganizacijO, Odslej se naj vsi krajevni odbori Kmetske Zveze oz. Slov. Ljudske stranke na bivšem Štajerskem v zadevah organizacije, shodov, zaupnikov in v enakih stvareh obračajo edino na tajništvo Kmetske Zveze v Mariboru. Celjsko tajništvo bo odslej poslovalo samo kot informacijska pisarna naš« stranke, kjer bodo dobili somišljeniki potrebna pojasnila. V Mariboru je pisarna Kmetske Zveze v Cirilovi tis-katni (I. nadstropje), v Celju pa pri „Belem volu" (I. nadstropje).
Odborove seie. Krajevni odbori Kmetske Zveze naj sedaj tik pred volitvami vsaj vsako drugo nedeljo skličejo sejo odbornikov in zaupnikov. Bolj informirani član odbora naj poroča o političnem položaju. V seji se naj razdeli delo
za organizacijo od hiše do hiše. Poročajte stalno f o položaju v domačem okrožju, da imamo tako } pregled čez cel naš delokrog. Tajništvo K. Z. v ) Maribora.	I
Etomača polriika.
Kaše ženstve na deželi mora dobiti popolno v o- f
lilno pravico. Tako se je sklenilo na neštetih shodih I Kmetske zveze v zadnjih dneh. Enak sklep je napra- > vila tudi Kmetska zveza v svoji odborovi seji -Ido 3. s marca.
Ponosni smo na take žene in dekleta kot so vr- ž le Slovenke v St. Lovrencu na Pohorju. Od velepo - j sestnice do priproste mladenke in dekle vse tekmujejo pri organizaciji za Kmetsko zvezo. Slava jim! Po 1 drugih župnijah posnemajte!
Volilna dolžnost. Kmetska zveza je sklenila, da zahteva na vsak način volilno dolžnost. Liberalci, rdeškarji in samostojneži, bi šli kar po trikrat volit, ie bi bilo treba, naši pa navadno ,radi ostanejo dom» *» pe*jo, 6eš,: „Saj boste brez mene tudi opravili."
Kdo vedi tajništvo Samostojne Kmetijske stranke v Celju ? Urednik Spindler in stotnik Sancin. ¡To sta kmeta, kaj ne, da je veselje! Celjski liberalni advokat je posodil tajništvu Samostojne star pisalni «troj.
Za igodovino! Tako divjaške stranke kot je Samostojna, še ni bilo na Slov. Stajerju. V Šmarju so brez povoda napadli pod komando mesarja Habjana naše udeležence tečaja, v Dobju so hoteli s kamen -jem ubiti urednika Krajnca in krono vsemu svojemu divjaštvu je dala Mermoljeva stranka dne 22. februarja v Gornji Sv. Kungoti.f Ko so naši mirno zborovali v šoli, pošljejo samostojneži svoje pijane prete -pače s koli in plankami na naš shod. Tako početje se studi tudi takim, ki niso naši. Ce se že vrši političen boj, naj bo vsaj v poštenih mejah.
Da ne bodo pozabili. Samostojni so silno pozab-Ijivi ljudje. Mermolja, Urek in Drofenik kar v eno -mer tajijo, da bi bila Samostojna kaj v zvezi z liberalci. Pa jim bomo mi ponovili imena liberalnih generalov, ki se pehajo na shodih in na drUg način za dražestno-nedolžno Samostojno: V Mariboru: odvetnik dr. Karel Koderman in profesor Voglar, v Celju Odvetniki dr. Vekosl. Kukovec, dr. Reisman in dr. Božič, urednik Spindler in kapetan Sancin, v Slovenski Bistrici odvetnika dr. Jos. Pučnik in dr. Florjan Kukovec in štajercijanski kandidat Ludovik Kresnik, v Posavju odvetnik,dr. Dimnik, v Ljubljani vodi njih verižniško družbo „Ekonom" advokat dr. Sajovic, v okolici Gornje Sv. Kungote Siidmarkovec in rekvizi -tor Paskolo. To so glavni in duševni vodje Samostojne. Kdor tega še do danes ni uvidel, je slep!
„Neodvisni" ali samostojni so se imenovali pristaši liberalne Narodne stranke v Savinjski dolini že precl državnozborskimi volitvami leta 1907 in so hoteli pod io krinko tla izpodbiti Slovenski kmetski zvezi. Že tislikrat se je tudi tedanji župan Urlep iz St. Jurja ob južni železnici kot „neodvisen" pehal za liberalce. Po volitvah je „Samostojna" ali „neodvisna" razpadla.
Šentjurski Drofenik je razlagal v Šmarju takole svojim backom politični položaj: „Kraljestvo SHS jo podobno svinji, ki je povrgla 12' prasec. Korito, ki ga imajo, je pa ozko in kratko, tako da jih lahko le šest je pri njem, šest jih pa vzadi cvil», odriva one irt željno čaka, da pridejo tudi sami h korita." Gospod Drofenik. le krepko cvilite in se porivajte, morebiti se prikobacate sčasoma vendarle do korita, saj gre samostojnim voditeljem samo za korito. Ko bodo oni jedli iz polnega korita, pa naj drugi cvilijo!
Hujskarija med viničarji. Brezverski rdečkarji, ki jim pravimo socijalni demokratje, so začeli v velikem sejati sovraštvo med viničarje in kmete. O tem govorimo v posebnem članku. Rdeči voditelji bi radi ssvojo satansko hujskarijo spravili v nesrečo tudi kmetske delavce, kakor so jih na milijone onesrečili po mestih in tovarnah. Krščanska ljubezen, ki še vsaj po nekod vlada med kmetih in njegovimi delavci, jim smrdi. Viničarji, krščansko misleči kmetski delavci vrzite krive preroko na cesto. Oni so grobokopi Vaše sreče!
Gospodarstva
Kmetijske podružnice naj takoj skličejo občno zbore, da izvolijo delegate. Pravilno razglasi se občni zbor v „Kmetovalcu" tako, da ga dobijo člani vsaj nekaj dni pred zborovanjem v svoje roke, ali pa z o-sebnimi vabili (polarni). Izvolite same naše zanesljive može za delegate. Natančne naslove in strankarsko pripadnost delegatov naznanite takoj tajništvu Kmetske zveze v Mariboru.
Jarenina. Naša kmetijska podružnica ima dne ?5. marca po rani službi božji 048. uri) v gornji šoli svoj občni zbor. Vspored: 1. Predavanje; 2. položaj rodružnice; 3. odobrenje proračuna; 4. pregled računov za leto 1919; 5. volitev delegatov in 6. slučaj-| uosti. Jareninčani, pridite!
Sv. Jurij na Pesnici. Kmetijska podružnica i-ma svoj občni zbor v nedeljo, dne 14. t. m., ob 3. uri popoldne. Poleg volitve delegatov in računskega sklepa bo tudi poučno predavanje strokovnega uiitelja iz vinarske in sadjarske Šole.
Dobrna. Kmetijska podružnica ima svoj obM> zbor dne 21. t. m. popoldne ob treh v čitalnici (kap-laniji). Občni zbor se v rši zato, da volimo delegat» za občni zbor Slovenske kmetijsko družbe v Ljubljani. Na dnevnem redu je posebno razgovor o napeljavi e-lektrike na kmetske domove, o naši lašniški zadrugi in drugo. Mi opozarjamo tem potom naše ministrstva za kmetijstvo in deželno vlado v Ljubljani na krasna priložnost, šentbške planinske travnike spremeniti v» plodonosne pašnike v prid živinoreje eeiega celjskega; okraja.
VizmeMnei. Dne 29. februarja se je vršil občni zbor naše kmetijske podružnice, ki šteje nad 360 članov. Pri volitvi je zmagala naša Kmetska zveza ua celi črti. Živijo!
D obris, vas. Da» 29. februarja »• je tekaj astet-novila okrajna zveza vseh kmetijskih podražaie a-krajev Dobrlavas in Železna Kapla. Naielnikom >« bil izvoljen župnik Polianeo iz Skocjatia v Podjana, kateri je v svojem zanimivem govora porotel o ra* -n;h perečih gospodarskih vprašanjih »a aaše okraja in utemeljeval resolucije glede kulturnotehniinega zavoda, ki se naj ustanovi za slovenske pokrajine v; Ujubljani po vzoru jednakih prej obstojeiih zavodo* ▼ Gradcu in Celovcu. Stavil in obrazložil je tudi r®' solucije na agrarno reformo, glede vrnitve velepo -sestniških planin kmetom, seveda živinorejskim za-3rugam, zatem resolucijo proti maksimalnim cenam za živino in glede zavarovanja poslov pri kmetijskiM strojnih obratih. Živahna debata se je ra«vila pf i pa-sv etovanju, kako bi bilo najugodnejše rešiti zadeva glede planinske zadruge Luže nad Globasnieo, ki i® velikega pomena za našo planinsko živino v Podjum. Postavilo se je novo načelstvo in odbpr na obfcirni in demokratični podlagi. Navduševalno in aalo priknp-Ijivo je prvokrat nastopil kmet KaČnik ia Skocjana, ki je priporočal svojim tovarišem izobrazbo. Kar znaft — to veljaš! Sinški nadpoštar Ravnihar je govoril v istem smislu. Kar je zelo hvalevredno, je treba omeniti tudi to, da so se kmetje resno, mirno in samoza-vestno udeleževali debate. Bil je to nekak koroški ! kmetski parlament, kateri se naj večkrat vrši ne s»« mo v Podjuni, ampak tudi v velikovškem okraju in t. i Rožu. Dal Bog in to trdno upamo, da se plebiscit »-j godno izvrši. Vedite, rojaki ostalth jugoslovanskih po« i krajin, da postane Koroška cvet in krona v Jugosla-: v iji. Korošci so delavni, trezni in dobri ljudje. Ne na j veselicah in plesih, ampak na gospodarskem polju j® j naša rešitev in bodočnost.
Čebelarsko drušfvo. Izredni občni zbor CebeL ! društva za Slovenijo v Ljubljani se vrši nepreklicno [ dne 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v Ma -i rijanišču soba št. 54. Dnevni red: 1. Izpremembe društvenih pravil. 2. Čebelarski zakon. 3. Slučajno-1 sti. Eventuelne predloge glede čebelarskega zakona I naj se pismeno predlože društvu do dne 15. t. m. — \ Odbor.
Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 14. t. m., popoldne po večernicah, bo v šoli občni zbor čebelarsko podružnice, h kateremu se vsi, ki se zanimate za to dobičkanosno panogo našega gospodarskega življenja,, prav uljudno vabite. Ce bo zadostno število poslušalcev, bo čebelarski stadkovnjak govoril o zanimivosti iz čebelnega življenja.
Za naše gospodinje.
Pridobitev mleka.
Mleko, ki igra eno najvažnejših vlog v vsakem gospodinjstvu, zasluži, da se gospodinja tudi briga za [iridobitev mleka. Obžalovanja vredna je gospodinja^, ki nima dosti mleka na razpolago. Od zdrave kravo se mleko lahko takoj po molži uživa, ne da bi bilo po» prej kuhano. Služi torej za živež starim in , mladim.
Pregovor pravi, da krava pri gobcu molze. Jo res, da krave vsled slabega krmljenja ne dajajo toliko mleka, kot bi ga morale dati. Krava, katera molze, mora biti tudi temu primerno krmljena. Kolikrat so zgodi, da mora krava uživati najslabše, pri tem ko vsa druga živina uživa boljšo krmo. V hlevu stoji krava v zadnjem temnem kotičku, pri tem ko vse, ki ne da polovice dobička od krave, zavzema prvo mesto v hlevu.
Kakor je ponosen gospodar na svoje vole, ki jih je zredil, ravnotako bi morala biti gospodinja ponosna na krave, ki stojijo v hlevu. To tekmovanja med gospodarjem in gospodinjo bi pokazalo, da se izreja krav boljše izplača, kakor izreja volov. Zakaj?!
1.	Krava da vsako leto eno tele, katero se v 4 tednih lahko proda za 700—800 K.
2.	Dobra krava da razun teleta še lahko 3000 litrov in še več mleka na leto.
3.	Kr xva se ravnotako kot vol lahko vporabi z» vprego.
4.	Kr va krmo boljše izrabi kot vol.
5.	Ako pade cena živine, smo z dobičkom krave bolj sigurni kot pri volu.
Čudno jo torej, da našo ljudstvo ne redi vač krav, ako dajo tudi večjo korist kot voli. Ta napak» pa izvira i7 ga, ker skoraj nobena gospodinja n» ve, koliko mleka je krava dala na leto in ne zna ceniti mleka kot zdravo domačo jed.
Merjenje mleka.
Nujna potreba je povsod, tudi tam, kjer ni mlekarn, upcljati poskušnjo molžo, da gos-odinja izve. koliko mleka je dala krava na leto. Ali molzejo vse krave toliko, da so jih izplača še naprej rediti? Ugo-l varjaS temu: nimam ¿asa za to. Ni res, prazen je
Síram
SLOVE*»*! »tSro^lK.
11. nasrca ) >8é.
¿ovor za tako malenkost. Nekaj dobre rolje je treba,
pa bo Šio. Vzorni vsake 14 dni lonček, ki drži pol litra, seboj t hlev, ko greš molzt ali dojit. Ko stopiš izpod krave, smeri mleko takoj, potem šele pojdi molzt «kuge taravo. Ko mleko precedii in naliješ v latvice, ne poHftbi napisati. koliko mleka je imela vsaka posamezna krava. Zvečer pa izračunaš, koliko je imela vsaka posamasna krava mleka celi dan. Premisli, to «i vzame to ¿ar trenutkov časa vsakih 14 dni. Videla bodeš, da ga merjenju mleka prav lahko privadiš , ker U. vsb«$a zanimanje, ko vidiš, kako je ta ali druga krava padla v mleku; pri tem, ko daje druga še skoro ravno toliko mleka, kot zadnjič. Ko preteče leto dni, lahko izračunaš pri priložnosti, koliko ti je dflla vsaka krava mleka na leto. Ako računaš ceno mleka z množino mleka celo leto. vidiš, koliko ti je dala vsaka posamezna krava dobička. Vesela boš, ko ei popolnoma na jasnem. Natančno vefi, katero kravo boš redila ie za naprej in katero moraš prodati, ker ne poplada krm».
Obonsm to ti mlečni računi opozarjajo, da po - \ iSčeš vzroke. zakaj ne dajo vse krave enako množino ; mleka.
trs, katerega cepič je i* kateregakoli vzroka vsahnil, j Letošnji glavni nabori se bodo vrišli po slede-požene iz podlage Smarnico ali izabelo, je lahko si- žen» reda: I. V Maribor« t Meljski vojašnici, guren, da je bil opeharjen. Da pa tako opeharjeni la- objekt I. Dne 13. marea 1020 za obiine: Lajteriberg, hko zahteva odškodnino od svojega brezvestnega do- ! KrČevina, Kamniea in Jarenina. 15.: Sv. Peter, Sp,
bavitelja, je samoobsebi umevno.
Trsničarji pa, ki vam je na tem ležeče, da obdržite sebi in vašemu kraju dobro ime, opazujte take nesolidne elemente, kako in kaj delajo; brezvestneže j« treba razkrinkati in jih postavili m, — sramotni
Vpraiuj £o?
1. 2.
3.
4.
Kako »e je krava krmila, in s kakšno krmo? ; Ali si kravo vedno do zadnje kaplje podojda? Ali si kravo zvesto snažila? V kakSnem hlevu stoji krava? Ali ni morda premajhen, pretopel, premrzel, ali ima dosti s/etlobe, j ali je zračen in suh?
6. Ali je prišla krava tudi na pašo? 6. Od kakšnega zaroda izvira krava, ki slabo ; molze ?
Tako bodeš razumela, ljuba gospodinja, Kolike- 1
ga pomena j« poskušna molža za vsako gospod njst -to. Sedaj uvidiš, do kakih vprašanje te je privedla ravno poskušna molža.
Ako bi naše gospodinje skrbele, da se mleko redno meri vsake 14 dni, kmalu bi izginile vse slabe krave iz hlevov, obenem bi gospodar dobil prepričanje, da j« boljšo rediti kravo kot vole.
Mesto Maribor ima lepo prihodnost, razvila se bo trgovina in obrt. Mleka se bo vedno več rabilo. Gotovo se bo reja mlečnih krav našim kmetovalcem iz bližnje in daljne okolice prav dobfo izplačala. Zato najtopleje priporočamo našim čitateljem predstoječc vrstice, da si urede pravočasno svoje gospodarske razmere. V tem vprašanju bodo interesente drage volje podpirale kmetijske podružnice in posebno še gg. živinozdravniki. Naj h koncu še pripomnim, da se najlažjo poča s prašičjerejo ona gospodinja, katera i-ma dosti mleka na razpolago. Pa o tem drugič nekaj več!
Zdravilno sredstvo zoper parkljevko in slinov-ko. V kmetijskem strokovnem listu za živinorejce v Sviei priporoča nek živinozdravnik zoper živinsko kužno bolezen parkljevko in slinovko sledečo priprosto zdravilno sredstvo: Zivinčetu se vbrizga ali da jesti železne soli. Živinozdravnik je namreč opazoval, da so živinčeta, ki so pila vodo iz 20 m dolgih železnih > cevi, ostala zdrava. Obolelost živinčeta ie Baje odvisna od količine železa, ki se nahaja v krvi živine. V < kravje žile je vbrizgal okrog 2 grama železosolnatib raztopin, vsled česar je mnogo že obolelih krav hiteo ( zdravilo, druge so pa sploh ostale zdrave. Namesto j vbrizgavanja se tudi priporoča dajati goveji živini v 3 pitno vodo majhno količino in sicer na kozarec vode \ -zn noževo konico železosolnatih raztopin, kar se naj ; ponavlja skozi 7 tednov.
Cena živini neprestano raste. Na Hrvaškem ) stanejo klavni veli -10—24 K 1 kg žive teže. „Ubogi" | mesarji se pritožujejo, da ne morejo več shajati. Ve- I činoma vsi mesarji v Sloveniji so že stopili v štrajk f
Seno in otavo plačujejo sedaj 100 do 120 K za
at>0 kg.
Šentjakobski dol. IG.: Zg. Šentjakobski dol, Ploderfe nica ¡ii Jelovee. 17.: Št. llj, Dobrenje, Sv. Jurij ola Pes. in Gradiška. 18. Grušova, Janževska gora, Ka<-siža, Ciglence, Sv. Križ in Plač. 20.: G. Sv. Kna-irota. Sv. Marjeta na Pes., Sv. Martin p#i Vnrberg« i» Pesniški dvor. 22. Polioka vas, Na Ranoi, Rolpok, oteuK- .p.čil;*.,	doi, »p. Daplek i:> £ei.
23.: G. Duplek, Dragučova, Bresterniea, CerS&k, Vosek in Vrtiče. 24.: Sveeina, Vukovski dol, Cirknioa* Selnica ob Dravi in Selnica ob Muri. 25.: Studenci. Bistrica pri Limbufiu in Vrhov dol. Biakriea a» Rušah, Fram, i.orica, Podova, Ješenoa, G. Hoše im Sp. Hoée. 27.: Raijo, Limbuí, Kumen, Loke« p. Bifc-mei Dogoše in LoDuiea, ff>.: tir. Metlam, l^ota, Sv. Lorrena, Morja in Saše. SO,: Sv, Marjeta »a D., p., Bohova Orehova vas, Pohorje, Pekre, Pivola, Ranée, ia Tezno. 31.: Pobrežje, Radvanje. Bogosa, Ročen« jak in Razvanje. 1. aprila: Kdeóibreg, Siirniaa, tikoka, Čmžat, Smolnik in Zrkorei. II. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v Anbl-novi Novi gostilni. Dita 8. aprila: Partienje in Korena, Sv. Bnnedikt v Slovenskih goricah. T. Cagona, Zímica,. Andrenci, Brengova, Oogotine», Anton v Slov. gór. in Cermlenšak. 8.: Drvanja, Jablanoe, Osek, G. Voličina, Sv. Lenart m ŽBtarei., i 9.: Sp. Voličina, Biš, Sp. Gašteraj, S». Gaíteraj, I-! kova, Goiova, Vorjane, Sv. Jurij v Slov. gor., Krevn-] berg. 10.: Lodinek, Malna, Sp. Porčii, G. Porfiič. G* ; Rvčica, Ragoznica, Selce, Senarska in Smolinoi. 12.<i Zitence, Sv. Trije Kralji, Sp. Zerjavoi, G. Zorjavoi, ¡ Šetarova-Radehova, Trotkova, Zamarkova, Žico, Žu-| petinci in Sv. Trojica. 111. V Slov. Bistrici v, Í mestni hiši. Dne 15.: Sv. Ana, Bukovec, Dežno, G. i Bistriea, Frajhajm, Slov. Bistrica, Gabernik, Hošnioa fin Pekel. 16.: Hrastovec, Ogl-enšak, Jeloveo-Makole, ¡ Kalše, Crešnjevec, Zabljek, G. Ložniea, Sp. Ložnioa Í in Laporje. 17.: Sv. Martin na Pohorju, Modraže, f Sp. :\ovavas, Vrhloga, Ošelj, Pečke in Smrečno, Po-I koše, Brezje in Lušečka vas. 19.: Poljčane, Pretres^ t Šentovec, Sp. Poljskava, G. Poljskava, Stanovsko, Riioznoj, Verhole in Lavačavas. 20.: Tinje, Staten» : bor g, Stopno, Studenice-trg, Bojtina in Cigonco. — do vštetega°l5.Uaprila t L Za drugr^ba^nkovcev j	^ Prične vsaki dan ob 8. uri zjutraj; naborni
.	v	. x ,	.....	S zfl.va7.anfH na ssa imam 7ftpa.ni r.nrnznfti.tvfi v
se bo podaljšam rok pozneje objavil.
Tisočkronski in stokronski bankovci s ponarejenimi kolki v Prekmurju, Izvedeli smo, da krožijo v Prekmurju ogromne množine tisočkronskih in stokron-skih bankovcev s ponarejenimi kolki in da se uvažajo kolki sa ta vrsta bankovcev iz Madžarske i« iz republik» Avstrije. Ker so bodo taki bankovci s ponarejenimi kolki skuiSali spraviti brezdvomno tudi t os-Inlo Slovenijo, se prebivalstvo oponarj», naj bo previdno pri prejemanj* bimkovoo* m Prekmurj».
Zan*@ua	V si tisuča&i se morajo od-
dati v zameno davkarskim uradom do 15. suš ; ca Za 20, 60 ia lOOkronske bankovce pa je ¿as zamenjave podaljšan do 15. aprila. Ysak se naj potrudi, da imenovane bankovce kmalu za- 1
menja pri določenih denarnih zavodih. Bankovci ene krone, dveh in desetih kron pa že ostanejo dalje v proase u, dokler se novi ne natisnejo. Sedaj se torej lahko plačuje z novimi kronsko-dinarskimi bankovci, ki imajo poleg dinarske vrednosti natisneno tudi kronsko veljavo, tako da velja 1 dinar 4 krone. Razen teh se morajo tudi sprejeti kot plačilo basko?ei prejšnjega srbskega kraljestva. Tudi pri teh velja 1 dinar 4 krone. Obrtniki in trgovci, ki bi se branili sprejemati plačilo v teh postavno določenih bankov cih, se lahko kaznujejo tako, da se jim vzame obrt.
Rok za zamenjavanje kronskiH bankovcev raz-
i ven za tisočake, ki se morajo zamenjati do vštetega 15. t. m., se podaljša in sicer za bankovce po 100 K
Tako mile zime, kot je letos, še stari ljudje ne pomnijo. Snega nismo imeli prav nič. Marelice in breskve se že razcvetajo. Ljudje že sadijo krompir . Ozimne trpijo sušo. Bog nas varuj spomladanskega mraza!
v Slov, «jop.
V Slovenskih' goricah, posebno pri Šiv. Lovrencu, je bilo v predvojni dobi trsničarstvo precej dobro razvito. Ko so poedinci sčasoma uvideli, da posamezno trsničarsko obratovanje ne prinaša več zadovoljivega dobička, so se združili v zadrugo, ki je v stro- \ kovnem in 'rgovskem oziru od leta do leta napredo - 1 vala in pridobivala s svojim solidnim in cenim bla - j
Tedenske novice
Raippodajal&ifSlnvenskeg^ Gssp dapja1 in „Straže".
Nasprotniki, zlasti samostojna kmetijska in so-
cijaldemokraška stranka preplavljajo deželo s svojimi listi „Kmetijski list" in „Ljudski glas." V vsako vas ga vsiljujejo, pred cerkvijo ga ob nedeljah razproda-jajo. Tako širijo nasprotniki svoje slabo časopisje! Tembolj imamo mi pravico in
dolžnost, razširjati naše dobre liste!
Mnogo se jih je v našem upravništvu že oglasilo, ki pridno razprodajajo „Gospodarja" in „Stražo." Le o-glašajte se še!
V vsaki župniji bi moral kdo
ob nedeljah, praznikih," sejmih, sploh ob dneh, ko se zbira pri farni cerkvi več ljudi, pred cerkvijo raz -prodajati naše liste: bodisi organist ali mežnar ali kak drug mož, ali lant ali dekle! Pogumno pred cerkvijo
i d i med ljudi
od gruče do gruče ter ponujaj list. Za opazke naših nasprotnikov se kar nič ne zmeni! Strah pred našo stranko govori iz njih. V večjih župnijah si
gom na ugledu. Vojna je tudi tu posegla neugodno v- j mes. Trsničarji so po vei;u-. morali, odrih i ti k vojakom in ker prva vojna ieta ni bilo povpraševanja po trsju, pač pa veliko pomanjkanje živeža, so njih svojci ameriške matičnjake spremenili v njive. Trsničarstvo je pričelo propadati. Sedaj po prevratu jo pa zo- j pet veliko povpraševanje po cepljenem trsju. Cepljen- ; ke so dosegle visoko ceno Trsnlča-iem, ki niso bili j pripravljeni na takšen naval Kupcev, primanjkuje po- | trebnih ameriških ključev za cepljenje, ker so svojčas I matičnmke iztrebili. Namesto pa, da bi si ameriške ; ¿iavo to matičnjake Čimpreje obnovili, segajo nekateri, če sem ! ' prav informiran, po nedovoljenih sredstvih. Uporabljajo kratkomalo ključe od šmarnice in izabele za podlago in prodajajo to cepljeno trsje kot tako, kakorš.io
organiziraj pomočnike,
ki bodo po posameznih vaseh in občinah širili liste!
Za svoj trud
naše
dobiš 20% nagrade,
si kupec želi.
to je: peti del izkupička. Od vsakih 60 vinarjev, ki jih dobiš za eno številko „Straže" ali „Gospodarja" , je 12 vinarjev tvojih. Od- neprodanih številk odreži je zgornji del ali napis „Slovenski Gospo -dar" („Straža") ter jih pošlji takoj prve dni vsakega meseca nazaj kot tiskovino. Vsak mesec dobiš od našega upravništva račun, ki ga poravnaš po poštni
Takšno postopanje je čisto navadna goljufija in vso obsodbe vredno. Ubogi kupec-vinogradnik, ki sa- ] di tako trsje v dobri veri. si bode čez nekaj let belil 1 glavo, zakaj mu trsje vsahnuje; da je bil opeharjen ■ s podlago, ki ni dovolj trpežna proti trtni uši, mu pa menda ne bo prišlo na ura. Vsak vinogradnik, ki bo opazoval prva leta po sajenju,-da mu tu in tam kak
j položnioi.
Delo za naše časopisje je misijonsko
delo!
V Orlu in Dekliških zvezah ter Marijinih družbah naj bo pri mesečnih sestankih redno nekaj minut razgovor o razširjenju naših listov.
zavezanci pa se imajo zaraui porazdeLtvo 7. uri zautrai v nabornem prostoru. K naboru morajo priti vsi vojaški obvezanci letnikov 1896—1900. Na^ dalje se bodo rekrutovali tudi oni vojaški obvezanci, letnikov 189o, 189< in 1898, „i so bili dosedij: a) za vojaško službo nesposobni, b) ki niso šb odslužili rosa v kadru (aktivni službi) bodisi v avstro-ogrski ali v naši vojski in c) ki dosedaj iz kateregakoli vzroka | sploh še niso služili pri vojakih. Oni, ki s» izogne i naboru, bo s silo prignan in kaznovan. Vsa.c obveza-I nec mora k rekrutovanju prinesti s seboj: 1, i ružin-! sko poročilo, izdano od župneg a urada, pct4eno lu-1 <JT od občine. 2. Uradno potrdilo od davčnega urada o ! celoletnem neposrednem davku vojaškega obvezanca, ali pa glavarja družine; tudi potrdila, da so ne pla-čnje nopen davek, so prinesli s seboj. 3. Uradno po-rdllo od občine o njegovi celokupni vojaški službi in sploh vse vojaške dokumente. Kdor se ne bo preskr-oel in s seboj prinesel gori navedene dokumente, bo na vsak način moral služiti polni rok, določen za aktivno siuibo Občinski predstojniki imajo skrbeti da nabora.
Za kmetske sinove. Glavni odbor Kmetske zveze je v svoji seji dne 3. marca sprejel predlog, naj se dovoli doma nujno potrebnim posestniškim sinom oprostitev vojaške službe. Predlog se je poslal vlad' v Beograd.
Orli, Dekliške zveze, Marijine družbe! Razgo-vorite se pri mesečnih sestankih, kaki bi najbolj uspešno širili naše liste „Slovenskega Gospodarja" in „Stražo"!
Ob priliki prevoza junaka Malgajevega trupla iz Guštanji v St. Jur ob južni žel. dne 26. 10. 1919 se je na glavnem trgu v Guštanju poslovil od Mal -gaja predsednik Narodnega sveta za Mežiško dolina g. Andrej Oset s sledečimi besedami: Slovenski Ko-jotan! Danes napočil Ti je dan najglobokejše žalosti, Danes pa Te navdaja tudi čut najiskrenejše hvalež-t nosti. Kot predsedniku koroškega Narodnega sveta je mi častna naloga, posloviti se v Tvojem imenu, slo venski Korotan, Qd enega izmed najboljših, od enega j^med najplemenitejših sinov Jugoslavije, od njega, ki je v dnevih splošne onemoglosti, v dnevih brezred-nega razsula, v času, ko so po štiriletni vojni izmučene armade hitele k svojim dragim, šel tja, kjer ni pričakoval objema drage mamice, šel tja, kjer ni miši lil najti miru, ne počitka, ampak kjer ga je čakal na-daljni in še večji napor, pomanjkanje in smrt. Dragi Malgaj, moj n; ljubši prijatelj! Ob Tvojih zemeljskih ostankih zbran, slovenski Korotan kipi brezmejne zahvale in otročji udanosti, ko Te spremlja nemega m mirnega v naročje Tvoje rodne grude. Kot čudotvor-nik v življenju ostani pa tudi čudotvornik v smrtili V mladini, ki se ^ride na Tvoji zadnji poti poklonit Tvoji plamteči ljubezni do mile slovenske domovine , vzgoji nam sam* v.algaje! Slava Til
Umrl je dne 24. februarja v Partinjah bivši mnogoletni župan Mihael Dolajš. Rajni je bil kremenit zra/ ' strogo versko naroden, obče-spoštovan ia priljubljen mož. Vzglednemu možu, ki je umrl r visoki starosti 69 let, svetila mu večna luč!
f Uar« je v Šmarju pri Jelšah v srado 3. t. ra< v visoki staroati 88 let eden najuglednejših mož naše
It marca 1920.
SLOVMgKI GOSPODAR.
Stran 8.
îare. Tomaž Stoklas, posestnik in cerkv. ključar v Dvoru. Z rajnim je odšel od nas star, kremenito zna-ètijen boritelj za slovensko, kaioliško in kmetsko stvai', za katero se je potegoval od „taborskih" časov pa do najnovejših dni vedno v prvi vrsti neustrašeno in .sprebio. Skozii štiri dobe je stal na čelu okoliške ob-«ine, dolgo vrsto let načeloval krajuemu šolskemu svetu, vôë desetletij pa je bil duša političnega življenja svojih rojakov, dokler ni na njegovo mesio stopil njegov sin Jož^ sedanji okoliški župan in krajevni predsednik-SKZ. Prijatelj in svetovalec mu je bil pri tem „Slov. Gospodar" od začetka ko je zacel izhajati, Kako priljubljen in občespoštovan je bil rajni, kljub temu, da je kot celi mož povedal vedno urez strahu «•osnico vsakemu v obraz, je pokazal njegov veliča-rsten pogreb. Bodi ljubi Bog zaslužnemu otarčeku bogat plačnik. Spoštovani rodbini pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Spedjàlist dr. Benjamin Ipavic, osem 1er, asistent in operater Ljubljanske in Dunajski univerzitetne klinike za ženske bolezni in po rodništvo, ordinira v Mariboru, Gosposka ulica št. 46.
O protestnem JDS shodu v Mariboru bodemo
sporočili, bo gqtova polomija, ker bodo oznanjali svoi JDS evangelij politični Agro-Merkur dr. Žerjav in znana polomnika: dr. Lojze iz Celja in mariborski šolnik-retor Voglar. Postopanje NSS pa odobravamo, kdo bi šel na roko stranki, katera se brati z Nemci in nemškutarji. Napredne planke se ne kršijo, am -pa.k so se že polomile!
Po čem prodajate sol, je vprašalo okrajno glavarstvo v Ptuju neko našo1 zadrugo. Ko je dobilo odgovor, da po 4 K 20 v 1 kilogram, se je glavarstvo začudilo, kako je to mogoče. Saj trgovci prodajajo sol 1-kilogram po 5 do 6 K, pa še „gorplačajo". Kako trorplačujejo liberalni, nemčurski in samostojni verižni ki, se vidi. Njim rastejo trebuhi, ljudstvo pa pogin-ja. Alij se okrajno glavarstvo boji za obstanek verižni kov?
V Ribnici se bo 201etnica Marijine družbe obhajala s tridnevnico, katero bo vodil misijonar g. dr. Alojzij Nastran iz Ljubljane, od 23. do 26. t. m.
Nova sleparstva. V šmarskem in rogaškem o -kraju se klati nek agent, ki ponuja lahkovernim ljudem različno blago za obleke po slepo nizki ceni. Ko si ljudje zberejo vzorce blaga in plačajo agentu kupnino, jih slepar vabi, da gredo ž njim do bližnje postaje po blago. Toda sleparski agent izgine v temni noči brez sledu, opeharjeni ljudje se pa vračajo žalostni in potrti domov. Tako n. pr. je slepar ogolju -ial Rozo Ogrizek in Rozo Turnšek iz Erjavice pri R. Slatini. Ljudje, pozor pred sleparji!
Pozor pred gol j ali! Uprava narodnega gledališča 7 Zagrebu je natiskala okoli 2000 komadov bonov, R jih je potrebovala pri predstavi „Mercadel." tTi boni so tiskani v francoskem jeziku in se glase na 100 in 50 fr. v zlatu. Na obeh straneh imajo ta teksi: .,Republique Française. Bon de cent (ili cinquante) franoe en or. Paris, le 17. janvier 1919. Secrétaire: Lafajete. 100 (upr. 50). Président: Renaudel. 1(M) (up 50)" in na vogàlih št. 100 ali 50. Boni po 100 ir. so rumene, po 50 fr. pa modre barve. Dasi je bila po u-verjenju gledališčne uprave večina teh bonov takoj po predstavi uničena, poslužujejo se goljufi v Zagrebu in okolici teh bonov in jih izdajajo za francoski denar. Občinstvo se svari pred takimi goljufi in se «¡oživlja, da vsak slučaj take, če tudi poskušene goljufije takoj naznani pristojni oblasti, da se zamore proti krivcu postopati po zakonu.
Najlepše knjige za sv. postni Čas: 1. „Marija, Žalostna mati." Spisal dr. Josip Hoh-njec, profesor v Mariboru. Ta knjiga je primerna za vsakogar, zlasti za krščanske mladenke in matere, da jo čitajo in premišljujejo vsak dan, posebno pa ob ; petkih v postu. Mirno lahko trdimo, da je enako dob- j rih knjig, kakor ta, le malo med ljudmi. Dobi se pa v ; tiskarni sv. Cirila v Mariboru, in stane s poštnino ; vred 7 K. Krščanske mladenke in krščanske matere, \ sežite po tej izborni knjigi! — 2. „Na Kal varijo!" Spisal Fr. Segula. Založila tiskarna sv. riboru. Stane s poštnino vred 7 K. Ta knjiga obsega j 30 krasnih križevih potov za razne razmere človeš - j kega življenja. V njej najde tolažbo: mož, žena, mla- j dernč in mladjnka, zato jo vsem sUuovom napopijeje . pripo- j ročaaio. Narodi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
zvezni predsednik Mo-
čana in nadarjena katoličana ta in Miisy iz Freiburga.
Francoska in Vatikan. Značilno je, da je v francoski zbornici zahteval zopetni stik Francoske z Vatikanom pastor Soulier, ud reformirane cerkve, in dokazoval, kako umestno bi bilo, da pošljejo v Rim zastopnika Francoske. To spričuje, da je želja po stiku s Sv. stolico v francoski zbornici splošna. Francoska se zopet dviga!
Diplomatski zbor pri Sv. stolioi se je tekom 1« 1919 precej izpremenil. Število veleposlaništev je naraslo od 1 na 3: Španska, Brazilija in Peru. Število poslaništev od 15 na 18: Argentinija, Bavarska, Belgija, Bolivija, Brazilija, Chile, Kolumbija, Kostarika, Angleška, Nikaragua. Nizozemska, Peru, Portugalska, Prusija, Rusija. Na novo so ustanovile pri Vatikanu poslaništva: Poljska, Jugoslavija in Venezuela.
Starši za katoliško šolo. Katoliški starši Saške so izdali klic, v katerem pravijo med drugim: „56 ka-
koršentlovrensko gerentstvo, ki je dafo reko vabi!» JDS na nek javen »hod v Ljubljani nabiti naravi» t na obeirsko desko med uradna naznanila. Pogrešati smo le na plakatu občinskega pečata i« besedila : Sprejeto in nabito dn» . « . št. . , .t Oj g»r»nt prebavni sne že pozabili na tisti „shod" samostojnarj >v pred par tedni, ko vam je prišlo na „zborovanj®" celiti šest zborovalcev! To je javna tajnost in hudomušni jeziki namigujejo, da je bil v n»ki hiši »krit ^ch vornik", kip a si' ni upal na dan. Cesar tu ¿orna niste dosegli, mar upate v tujini, da vam bo kd« na -ravnost v belo Ljubljano šel poslušat i« reševat JPS «iirstvo! Oj gerent prevneti, zastonj je vaš irud! Prepričani smo, da, če bi šlo zoper nemčurj» in &oeij?, ne bi priobčevali vabila tako „uradno".
Loče., Za kaplana je prišel g. Bogdan Loudov-šek, bivši vojni kurat.
Zrečo. Pri nas so pri zborova»ja ka volilno pravico govorile pod predsedstvom Barbike Lamut:
toliških ljudskih šol s 24.000 učenci in 370 učitelji — ' Sospa Kekičeva in gospa Rebolova, sestri Orož Ha -nasproti 2270 evangeljsko-lutrovskim ljudskim šolam s nika in Mimika v imenu deklet, služkinja Gral Mlmi-777.000 učenci in 14.390 učitelji — bojuje od decem - i ka za sv°ie tovarišice.
Poljčane. Dne 28. svečana 1920 ob 8. im po -poMne je umrla gospa Lucija Detiček, soproga po -sostnika in župana v Poljeanah po zelo dolgi m mu-
bra 1918. zlasti pa od julija 1919, težak boj za svoj nadaljni obstoj. Saška vlada zahteva namreč od ka -toličanov, naj se začno takoj pogajati za to, da se katoliški in lutrovski šolski okoliši združijo v skupno šolo. Tega se saški katoličani, ki jih je nad 1 četrt milijona, enodušno branijo. Ker naše katoliške ljudske šole, ki jih je tekom stoletja ustvarila katoliška požrtvovalnost, bi taka spojitev zadavila in katoliška j šolska vzgoja bi prenehala ... V tej stiski prosijo j katoliški starši na Saškem za pomoč svoje brate v državi."
Italijanska ladja je zopet pripeljala v Dubrovnik 2.200 naših vojnih vjetnikov. V Dubrovnik je do-šlo tudi 700 naših izseljencev iz New-Yorka.
Jugoslovanski, kapitalisti v Južni Ameriki snujejo veliko paroplovno društvo, ki namerava vzdrževati promet med Jugoslavijo in| Južno AmerikOj, Društvo bo osnovano s 100 milijonsko glavnico.
Nemci so napravili zadnje dni preizkuse za brezžični telefon na razdaljavo 700 kilometrov. Poizkusi so uspeli izborno. Pogovore je razumela brez -žična postaja v, Moskvi, ki je oddaljena od Berlina liOO kilometrov.
Vojaško dušeskrbje v Zedinjenih državah in Kanadi. V Zedinjenih državah je versko štetje med vojaki pokazalo, da je katoličanov precej več nego so je mislilo na podlagi dosedanje cerkveno Statistike. Takoj, ko se je zbrala vojska, so se katoličani zavzeli za to, da preskrbe svojim vojakom primerno dušeskrbje. Sv. Oče je imenoval takoj* vojaškega škofa, ki si je privzel pet generalnih vikarjev. Država je nastavila 784^ vojaških duhovnikov. — Tudi v Kanadi je bil imenovan vojaški škof, ki je,goločil enega generalnega vikarja za Kanado in enega duhovnega grodstoi-nika za vojne čete na Francoskem. Vojaških duhov -ni kov so našteli 82,
Dopisi.
■ ». r :
Pesnica.
Razgled po svetu.
Švica. Ustava, ki so jo izdelali radikalci po svoji zmagi nad katoličani leta 1847, je imela jasen namen, katoliške manjšine trajno pritiskati k tlom . Glavna točka ustave v tem oziru je izgon jezuitov. Sčasoma so si katoličani svoje stanje zboljšali, zlasti
Pred kratkim je imel Mermoija tukaj
fí'.oí!. Tu s' lahko videl Laha Paskoio, Nemca Saller-
jV:. Pol:,enlc i Smouiga.....Jugoslovana" Fro.aa m dru-
Zmes so bili tudi ljudje, ki so hodili leta 1918 na Dmiaj Jugoslavijo podirat. (So bili tudi verižniki, tihotapci. vojni dobičkarji? vprašanje črkostavoa.) Agi-tiralo se bo naprej, da samostojna dela ..samostojno". Kaj pa, neki Voglar in advokati vabijo na zaupne sestanke Mermoljeve kaprole? Agitiralo se bo naprej z vero. Vprašajte g. Mermolja, kdaj so bili vaši kapro-li zadnjikrat v cerkvi? Kdaj pri zakramentih? Kar se zida na laž in hinavščino, ne more imeti obstan -ka*
št. nj v Slov. gor. Stotnik Vavra je vložil proti izgonu iz naše države priziv na dež. vlado ter je dobil odlog do rešitve priziva.
Sv. Duh ria Ostrem vrhu. Soeijal demokraška strarka je imela pri nas dva shoda. Ta shoda sta bia tako klavoma, da se nam ni zdelo vredno pisa-CiriiavMa- ! 11 0 ».¡i'11- Prišlo je par delavcev s Fale in je zbobna-lo s pomočjo tukajšnjih nezadovoljnežev kak b 15, večina mladih nerazsodnih deklet in fantov. Tem bi seveda bilo najljubše, ako bi se pri kmetu samo dobro jedlo, a nič delalo. Ker pa poroča „Ljudski glas" v štev. 8 o velikem uspehu teh shodov, moramo tudi mi pojasniti zadevo. Na smešen način napada ta list tukajšnjega g. Majcena. Naenkrat so naredili iz njega najčrnejšega klerikalca in najhujšega goljufa. Ako -
Í ravno g. Majcen ni pristaš našet stranke m .ramo resnici na ljubo pripoznati njegovo požrtvovalno delo t tukaj ob meji. Pri tem narodnem obmejnem delu ne , pozna g. Majcen nobenega strankarstva. Z.\ njegov 1 trud pri aprovizaciji in občini mu je hvaležen celi o-koliš. Nazadovoljni so le ljudje, kateri so vprek z vsem in sami s seboj nezadovoljni in njim je Avstri-
č-ni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti v 68 letu svoje starosti. Rajna je bila skrbna gospodmja, svoio otroke je vzgojila v krščanskem duhu, ker je pa vsle t operacije v bolnišnici v Ljubljani, v kalen je biva i i od mesca oktobra do 15. decembra 1919, popolnoma <>-siepela, je vkljub sleposti vdano prenašala nepopisno voljno svoje grozne bolečine, katere je imela v gla -vi. Edina tolažba in pomoč v strašanski bolezni ji \& bila njena hčerka Micka. Mila hčerka ti, plačilo za troj trud ti ne izostane, torej bodi potolažena, saj si izpolnila svojo otroško dolžnost do svojo ljubljene m -miee. Sv. maša zadušnica se je brala dne 1. marea 1920 ob 8. uri zjutraj, po kateri se je vršil pogreb. Ostali žalujoči obitelji Detiček ovi izrekamo najsrčnejše sožalje. — Ravno isti dar. in ob isti uri je umrla gospa Helena Rober, posestnica v Poljčanah v 71 letu, sprevidena s sv. zakramenti, tako so dvo sosedi v enem dnevu in v isti uri] preselile v večnost, katera vsakega čaka. Počivajte v miru dve sosodi. Kako so bile rajne ljubljene, je pričal obilen obisk ter spremstvo pri pogrebu.
Iz laškega okraja. „Kmetijski list* št. 9 od 26. svečana nastopa proti bivšim štajercijancem in nem-čurjem, kateri sot sedaj v Samostojni, in sicer piše tako-le: „Kdor ni za ta naš državotvorni program, tak tudi član naše stranke biti ne more. Zahrbtni e~ lementi tajno hujskajo proti Srbom, posebno so to bivši štajercijanci. Na take jastrebe je treba paziti, da no širijo strupa med, ljudstvom." Da, tukaj ste zapi -sali resnico, taki jastrebi imajo sedaj svoja gnezda ravno v Samostojni, kar se jo najlepše pokazale v St. Lenartu nad Laškim, kjor so bili tisti ljudje, kateri so napadali duhovnike in našo stranko zaradi Srbov, izvoljeni v krajevni odbor Samostojno. t-Torej le brezovo metlo v roke, potem bo . pa malo pri Samostojni ostalo.
Sv. Lenart nad -Laškem. Naši samo_4oftt»ži kaj radi po dar j ajo, češ, mi »imamo nič opraviti z advokatu na?a stranka je ol njih popolnoma neodvisna. Kaka h>/ je to, kaka hinevščina! Ko je h:t pri nas sh«:d Sa noslojne. tedaj so prišli lebaki za ta shod k na»a iz pisarne liberalnega advokata dr. Roša na l>aškem. Ta gospod nagovarja pri vsaki piiitkt "ljudi, naj .prir,topijo k Samostojni. Ako si upate to tajiti, vi samostclneži — Spilanc in drugi, tedaj v a-; imenuje mo že naprej lažnike in hinavce; in če hočete, da ta očitek ne ostane na vas, i?dsj \1ožite tožbo zoper n;>s pri svojem duševnem očetu dr. Rošu. da mu d.¡ste kaj zaslužiti. Pa to še zapomnite, vi poli!;":ii bratje liberalni!) advokatov, ki ne morite videti naših duhov-i'ov: nobeden kmet še . ni prišel ob svojo p^et-tvo radi kakeya duhovna, radi liberalnih ad.okalov pa je žrt mnogo kmetov mcalo trpeti ogromno šk ><!o. In vendar ;,te vi samostojneži veliki prijatelji liberalnih achokalov, v vsakem duhovniku vidite svr.iega nasprotnika. Da, da, voz'Samostojne stranke vlečete vi samostf jneži, a vajeti imajo v rokah liberalni advokati. Tako je ininič drugače!
.JOtCm j
Î
i
oranimi
i
Opozarjamo na zborovanje marib. orlovskega okrožja, ki se vrši v pondeljek, dne 15. t. m., popoldne ob dveh, v dvorani katoliškega pomoč -niškega društva v Mariboru, Apotekarska ulica. Udeležba je za orlovske odseke okrožja obvezna. Pošljite zastopnike!
s-proporcem pri volitvah. Toda marsikateri predsod- ' j a še vedno zemeljski raj. In tak je odbor sooijalde-
Iri	^Ainiilr. vil/\T .rtlrrt/vn	nrt L i tt r\ 1 fl + ir n /J	Trn IaI i nn n CTTO	iv\ a1 -ml InlrA dtv.n iil.n T) ^ n	^	___* „JI. ______ " •
ki "protestantovskega prebivalstva do katoličanstva zlasti do jezuitov, so ostali še vedno. Antipatija do katoličanov je tudi eden vzrokov, zakaj se protestantski Švicarji protivijo, da bi se Predarelsko priklopi-
Io Švici. Zlasti pa jim glede Predarelske dela težave vprašanje jezuitov, ki imajo v Feldkirchenu svoj kolegij. Sedanji ustava izključuje jezuitski red, zato bi so moral prei ta temeljni zakon revidirati. V nekaj letih se to golovo izvrši. O tem nikdo ne dvomi. Se ni dolgo, kar je izmed svobodom¡selcev v Luzernu ne-
sfi kuiinrr.oboTO torke zvezne usta-o'irravi'o. Katoliško giban'e v Švici povsod že prav živahno. ,V zveznem svelu st zdaj dva i repri-
k'!n jjahfeval, v o
mokratske stranke. Poglejmo si. pa naš odbor socija . listov. Predsednik ni povedal svojega pravega imena, j piše se Zaucer in ne Srnko, kakor njegov p Ibrat in odbornik. Tajnik je zamolčal krstno ime. Sramujeta so menda svojih šarš. Blagajnik pa je človek,, ki je kot posestnik svoje pridelke spravljal še le o Veliki noči. Ni Čuda toraj, da jo moral svoje posestvo prodati in bi sedaj kot pristaš socijalistov menda rad dobil premoženje skrbnih ljudi. Predsednik in prideljen odbornik sta sina hudega nemčurja sama neaiškutar-skega mišljenja in nasprotnika SHS.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Tako uradno pa ne -mara, ne smatra kdorsibodi svojega JDS-sarstva ka-
WHTipi«" .* i
Prireditve.
S t. T 1 j v Slov. gor. V nedeljo, rdne 14. sušra, popoldne ob pol štirih se vrši v Slov. Domu kino-predstava. Igra se najvažnejši zgodovinski film: Življenje, trpljenje in vstajenje Jezusa Kristusa. Krščan-| ski Sentiljčani in sosedje, pridite in si oglejte slike iz | delovanja našega Zveličarja!
Sv. Lovrenc na Pohorju. Kmetsko bralno društvo ima prihodnjo nedeljo, dne 14. sušca, popoldne po večernicah svoj letni občni zbor v društveni sobi v mežnariji. Ob tej priliki se pogovorimo tudi o društvenih prireditvah r letošnjem letu.
11. marea 1920.
SLOVniNöKi (iüä?öJ)iü.
Stran 7,
Mala naznanila.
Sluikiaia j^p;:
starejša oseba za domače delo in ki zna tudi kohati se sprejme pri trgovcu Jožef Farkašu 8v. Jurij ob Ščavnici. Plača po dogovoru. 194
Aazna s
M
se dobro iucSn pekarija t najem kje » prometnem kraja najrajši v kakšnem trgu ali me»t». Ponudbe je pošiljati na upravo tega lista pod „Pekarija".	209
500 K napade
tistemu kateri «i priskrbi dobro upeljano pekerij* pri mesta, trgu ali v večji feri, «m!)t na uprav-ništvo.	189
Invalid —obrtnik
prosi javnost, da mu kdo priskoči na pomoč kst porsk za najem brezobrestnega driavnega posojila, da zopet «a¿ne izvrševati svojo «brt. Isključena j« vsa ta izguba. Ponudbe pod „Invalid" poštno ležeče, Rajhenbnrg ob Savi. 211
Dobro idoio
gostilno na deželi ali ▼ katem večjem kraju ss vzame takoj v najem ali na račun. Ponudbe na uprav, pod „Vrl krčmar." 213
9I2dm T kakšnem trgu ali -—= pekarijo v najem, oziroma kupim hišice s par orali zemlje. Ponudbe na A. Sternad, Teharje (Store.)	218
Sodarsko obrt
je otvoril	198
▼ StoresJiEratoi JoiEF ZVOHAB,
Prevzame vsakov;stno sodarsko ■delo po dnevnih cenah, cepim in tešem tudi (loge za posodo.
JOŽEF ZVONAR,
sodariki mojster v Slovenjgradeu.
Sidim let star fa^t
se da za Bvojega. Vpraša se Mlinska ulica 33, Maribor. 235
H
ICispi s® a
Kupimo prazne mh.
Ponudbe na „Balkan" trg. šped. in koniis. del. družba v Mariboru, 71
NAZNANI LO!
Cepljeno trsje na prodaj, Burgundec beli in rdeči Tratninea,
dišeči, 8ilvanec, Muškat in šmar-nica. Cene po dogovoru.
JANEZ VERBNJAK trtničar
235	BREG pri FITJJV.
121
Miidi 86 pe! a"
pravs pasme ,špic' takoj -■ali pozneje, kje, pave npravništro. 184
MUH 1 tnal''™ posestvo se .	vzame v najem ali pa
se kupi. Najraje v bližini Slovenj-gradca. Ponudbena Leopolda Ka-Ešnik, mlinar Legon, poita Slo-venjgradec.
Oobrokisšoziija
kupi po najboljii Ceni LOVREC, Maribor, Kasinogasse 2 pri stolni cerkvi.	227
lii@m posestjo i
6 do 10 oralov zemlje. Ponudbe pod „Takoj" poste restante v Sv. Lovrenc nad Mariborom. 226
Proda se s
se dobro idoče novo urejene :&da iska kavarna zaradi obiteljilnh odno-šajec.	187
„Ptica v prostosti."
Nova lepa pesmarica z naslovom: „Ptica v prostoti" s 3 krasnimi narodnimi pesmi z dostavkom vojni spomini stane a pošto vred 5 kron 50 vin. Pošljejo se nove neobrabljene poštne znamke ali pa oar to poštni nakaznici. Naj »«.rziejše pa je ako se po več krjigskopaj naroči. Naročajo se pn Mati i a Belec pri i r. Branku v Slo?, goricah via Ptuj.
„tia brezplačna naročila s» n<< oeiram."	r!
stenice,
<n vsa golazen mora poginiti, ak« uporabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti polskim mišim K 7, z« podgane in miši K 7.; za ščurke K 8.; tinktura za stenise K 7.; uničevalec moljev K 6.; prašek proti mrčesom K 6.; maaiio proti | nšem pri ljndeh K 6. in K 19.; mazilo za uši pri živini K 6. in K 10.; prašet za nši v obiski in perilu K 6.; tinktura prsti mrčes« na sadju in zelsnjadi (uničev, rastlin) K 6. Prašek proti mravljam K 6. — Pošilja po pnvzntju
M. JUnker, Petrinjska ul.3.,
Zagreb 10.
Trgovo. pri večem odjemu popust.
Bakrene kotle za žganj ekuho izdeluje solidno in po najnižji ceni kotlar Lovrenc To-mažič, Maribor, Sodnijska uli-ea 24	135
Razpisana je slnžba
orpoista i!) csrkvenika
v Vnzenici. Želi se, da bi bil I tudi občinski tajnik. Ponudbe »prejema nadžnpnijski urad. 214
» Kuharica, navaja-
I na šivanja, zmožna vsditi samostojno gospod.nstvo, išč« službe k starejšim osekam, ako tudi s otroki. Slnžbo sprejmen s 1. ali 15. aprilom. Naslov pove uprav-ništv» „Slov. Gospodarja." 215
Marljivo dekla
ki ss je iznčilo ▼ mestu iivati, želi dobiti službo za šivanje, lahko takoj slnžbo nastopi Naslov t upravništva lista.	221
Sprejmem
starega, ki ima veselje do mlimarske obrti, učna doba 3 leta plača po dogovoru. Anton Lah, um. mlin, Zg. Polskava.	220
Krompir m sem®
večjo množino, ima na prodaj Kmetijska podružnica v Cirkovcih pri Pragerskem.	178
GCss&lln 4 leta 8tar*< 17 Pe~
** " ** visoka težke pasme se proda. TržaSka cesta 26, Rapos, Maribor.	179
tO
■«I
za brnšenje žag, prvovrstne kakovosti prodaja
FS8ANC SWATY,
tovarna za izdelovanje umetnih brusnih kamnov Maribor, Bismarkstr. 5.
1*1 & I i v Sitaft eLe«a koaj*
se proda Ool-goše 45 Maribor.	172
Traplst-sir
prvovrstne kakovosti, kilogram po 42 K prodaja in razpošilja proti poštnemu povzetju. 221
fiBatiJa
Maribor, Glavni trg št.
Zaradi opustitve trgovine je na prodaj 60 zdravih
vinskih sodov
od 1000 do 8500 litrov in razni sedi za prevažanje od
56 do 700 litrov vsebine pri tvrtki Josip Pallos, vinska trgovina v Celja.	222
2 mifitski kamna
na prodaj v Spodnji Koreni št. 66, Vurberg.	*	228
^apirntti topili
in vsakovrstni nmetni ogenj kakor rakete fentene, žabe, itrl j« zopet dobe pri ZINAUER & C0., Sv. Jakob v Slov. gor.	23«
Sissžbes
Dobrega	207
h konjem
išče paromlin Peter Hatjsllč, Celje.	207
IfivtiŽai' oziroma majer, ta-'V- nesljiv, 2 delavska moči se s(rejme na posestvo blizu Slov. Bistrice. Ponudbe pod •raneiljiv na upravo „Slov. Gospo-'»«j».* 18»
|!Čem za tfti4® ■ samostojno kuharico (gospodinjo) ki je vajena vrtnega in tudi na drnga domača dela. Istntnm ■e sprejme si£*sae« za trgovino 1 mešanim blagom, z potrebno šolsko izobrazbo. Hran» in stanovanje v hiši. Ponudbn na AL. MORAN, trgovec, MOTA, Štajersko.	230
Organfst-cerkov-
nik želi takojšne slnžbe. Valentin Fertič, Hinje—Žužemberk. 225
OgüAS odvrnve ,Jndrnn' Maribor
cel©
S
ß ■	139 PI
Odda importna
vagone jn efess3a(fjr,a t»«dka
MARIBOR,
Körolka ceöta21
Brzejnvl: SEKT, IQABIBOR.	_
in imiiiiimuifii	11J1M M IT II11M . "rfr-ifcbw*	M'in 1 v	IMl
			
Vsak previden posestnik, kmetovclec si pre-skrbi ie prid ra^o poljedelske stroje in orodje
Priporočam, dokler V zalogi k nakupu vitle s prenosom, naj-
odbiralnike, sadne mline, preše, reporezn., kosilne stroje, pluge, travniške brane, tehtnice, posebno pa izvrstno pocinkane brzoparilsiks v velikosti 50 do 180 iitrov.
Oskrbim slamoreznične nože. — — Postrežba točna in solidna.
¡van Hilnyg Miribar
Aleksandrova cesta 45 naspr. glav. kelod.
Posojilnica na Vranskem
vabi svoje p. n. zadružnike k rednemu
občnemu zboru
na nedeljo 21« marša 1910 ob 3. uri
popoldne v posojilnico pisarno na Vranskem št. 91.
SPORED:
1.	Poročilo načelstva;
2.	Poročilo nadzorstva;
3.	Potrjenje računa za leto 1919;
4.	Poraba čistega dobička;
5.	Volitev načelstva in nadzorstva;
6.	Nasveti.
Občni zbor sklepa, če je zastopan najmanj deseti dni vplačanih deležev, ako bi tega ne bilo, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
Nafelstvo.
i ~ —
ANTON I AH
1
umetni in valmi mlin v Zgornji Potskavi
(poprej Straserjev mlin)
Naznanja vsem kmetovalcem v okolici, da je ta mlin zopet v prometu! Pšenica in koruza se izmenja takoj, rž in drago zrnje se v najkrajšem času zmelje. Delam tudi ječmenovo kašo.
Zagotovim vsakogar, da bo z mojimi izdelki popolnoma zadovoljen, kajti jamčim za dobro in točno postrežbo.
Za muogoštevilai obisk se priporoča
Hnt^fi lah.
i
i m
m g
p
i É
• IP S|
(n
i
i
M
1 n
1 I
P
1 m
i
iyn
rnU
bvestilo!
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril
w PTUJU So
(v nekdanjih LEPOSCHE-vih prostorih)
trgovino z železnino
itJ
ter z vsemi v mojo stroko spe daj očimi predmeti.	2»i
Zagotavljajoč, da se bom potrudil cenj. odjemalce sedanjim gospedarskim okoiščinam primerno točno in solidno postreči, se priporočam za obilen obisk
Anton Brenčiž
trgovina z icleznino.
Izja
Martin Patek in Alojz Petek, posestnika oziro-
| saa posestraikova sina v Bratislavcih obžalujeva, da sva razžalila gospoda Franca Ploja mlajšega na I Polenšaku ter se mu zahvaljujeva, da nama je J odpustil kazen.
Ptuj, dne 20. februarja 1920.

31 XM

porodništvo
Specialist za ženske bolezni in
Dr Benjamin Ipavec
mnogoletn asistent in operater Ljubljanske in Dunajske univerzitetne ženske in porodniške klinike (prof E. Wertheim) ordinira 11—12, Maribor, Gosp. uliea št. 46.
Kupimo ve&e množine
žganega apna
Psnudbe pod šifro „APNO 823" BLOCKMEiiJEU AN0NČN1 ZAVOD, ZAGREB, Jtiriewska ul. 31.
na
Stran 8.
SLOVENSKI GOSPODAR.
11 m srca 1920.
Zopet
ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrtka R. Stermaokl ▼ Celju in sicer volne, cefirja, tiskaniue, eta-mina, batista za ženske obleke, suknja kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile ia Se mnogo raznega druzega blage, katero so prodaje zaradi nakopa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moikih fantovskilfoblek po zelo nizkih cenah, čevlji, ženski, moški in otročji vedno t velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. Ilnstrovani cenik zastonj I Na debelo samo v I. nadst.
sa SStSS, R. Stermecki, Celje št. 300, Slo».
hiši okrajne hranilnice
\ Slovenski Bistrici
p
VABILO k rednemu
občnemu zboru
„Hranilnice in posojilnice v Šmartnem na Peki,"
registrirane zadruge z neomejeno zavezo,
ki ss vrši na praznik sv- Jožefa, dne 19. sušca popoldne ob 3. uri v uradnih prostorih v župnišžu.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1£20.
4.	Poročlo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Premetnba pravil.
8.	Predl«gi in slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem časa ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
Slovenci širite naše liste 1
Na shod naj pridejo naši st mišljeniki iz celega slovenjbistriŠM ga okraja. Nastopijo d ma i in tuji kmetski govorniki. Zaupniki, s* r ite, da bodo v nedeljo, dne 14. marca vsi naši možje, fantje, žene in dekleta na našem taboru v Slov. Bistrici.
»krajai odbor Kmetske Zveze.
Kare9 Kocijančič
kamnoseška industrijska obit v Mariboru
Schillerieva ulica 25
priporoča svojo zelo bogato zalogo v žrfih, nagrobnih spomenikov, ploščah za umi-vaine mize in za pohiStvo, vsa betonska in podobaraka dela. Prevzema vsa ▼ njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela ▼ kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat p» stroje I Lastni kamenolom pri Slov. Bistrici, industrija za granit, mramor in
sienyt.	1664—424
OPEKO
se žcii z« kupiti. Ponudbe pod „0PEK9 823" na BLOCKNER-je * ANGNČ1V8 ZAVOD, ZAGREB Jurjevsfea ulic» štev. 31.
I
186
l^etrebuiete trpežne
• ? čevlje ? -
Potem si oglejte veliko zalogo pri
Jakobu Lah» Maribor,HHS
tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstne čev\je, p» najnižji ceni tako tudi galante- 44 rijsko blago, torbice za trg, potne košare itd.
Postrežba točna!	Cene brez konkurence!
Telefon štsn. 113
T
5T.
priporoča raznovrstne tiskovine za župnijske, občinske, šolske in posojilniške urade, vizitnice, lepake, letake, vabila, račune, zavitke, poročne kartice - sploh vse v tiskarsko obrt spadajoče ček
- - Telefon líes. 113 -
mi ZMERHE1111
			
			
Izdajatelj in založnik Kat, tiskovno društvo.
1
f* f
POSTREŽBA TOtffi

Odgovorni nrednik Franjo Žebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.