Korenčani so praznovali
Odkar so na hriboviti Koreni nad Horju-lom vznikle prve domačije, tamkajšnja cer-kev sv. Mohorja in Fortunata najbrž še ni videla toliko ljudi kot prav letošnjega 16. julija. Številni domačini in krajani iz sosed-njih krajev, dekleta v narodnih nošah, iz-letniki in drugi ljubitelji horjulskega in pol-hograjskega hribovja, vsi ti so se zgrnili okrog prazničnega, z nabožnimi podobami in vezenim smrekovim okrasjem oKrašene-ga odra pred cerkvijo, kjer se je odvijal zgodovinski dan cerkve — 600-letnica nje-ne posvetitve.
Po uvodni verski svečanosti, ki jo je vodil škof Stanislav Lenič, je kaki dvatisoč glavi množici spregovoril priznani kulturni
delavec dr. Matjaž Kmecl, ki je ponovno opozoril na nevarno zaostrovanje politič-nih razmer pri nas (še posebej na nedavne tankovske grožnje nekaterih prenapetežev na jugu) in pohvalil pridne Korenčane, »ki bi jih bržkone tudi sam Cankar postavil za zgled vsemu komodnejšemu delu Jugosla-vije«.
Kulturni del spominske pripreditve ki je sovpadala tudi z letošnjim praznovanjem KS Horjul, so popestrili tudi horjulski pev-ci in folkloristi s pesmimi in plesi, v imenu krajevne skupnosti Horjul pa je množici
spregovoril predsednik skupščine KS Jože Praprotnik.
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Ko-reni po svojih gradbenih prvinah sodi med najstarejše sakralne spomenike romanske-ga sloga pri nas, izjemno dragocene pa so tudi njene freske in notranje stenske slika-rije, ki segajo vse tja do štirinajstega stolet-ja. Nekatere ohranjene arhitektonske prvi-ne dajo slutiti, da je cerkev v času posveti-tve (torej leta 1389) že stala, tako je dejan-ski čas njenega nastanka še vedno ostaja uganka.                           B. VRHOVEC