A 5 5 'V A 60100200 OSREDNJA KN 11ŽNICA PRimuttSKI DNEVNIK Poštni: na plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 181 (10.093) TRST, sreda, 2. avgusta 1978 “RIMORSKI DNEVNIK .ie začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V INTERVJUJU DNEVNIKU «LA REPUBBLICA Oster Berlinguerjev poseg v polemiko med KPI in PSI tajnik KPI «zaskrbijen» zaradi najnovejših stališč socialistov - Voditelji PSI ^toženi, da rušijo enotnost levice - Zavrnjena izkrivljena tolmačenja zgodo-Moškega kompromisa ■ Polemika med Signorilejem (PSI) in Napolitanom (KPI) vladno akcijo. Vsekakor pa je ta večina, po Napolitanovem mnenju, kljub umoru Alda Mora, kljub referendumom, kljub Leonejevemu odstopu, vendarle nekaj storila, saj je na primer odobrila zakone o splavu, o pravičnih stanarinah, pripravlja zdravstveno reformo. Toda socialisti — zaključuje Napolitano — iz ljubezni do polemike na vse to pozabljajo, prav tako pa ne povedo, kdo je tisti, ki bi moral biti v opoziciji. (mf-tm) RIM — Včeraj zvečer je bil na vrsti vrh petih vladnih sirank o !™lemih RAI, jutri pa sc bodo finančni ministri in namestniki taj-sn«7 petih strank srečali v palači Chigi, da bi skupaj pregledali go-Podarski položaj. Včeraj se je sestala tudi vlada, ki je odobrila — li?t Poročamo na drugem mestu — nekatere važne ukrepe za izhod vc-podjetij iz krize. Gre torej za intenzivno politično in upravno Jonasi pred poletnimi počitnicami, ko bo vročina vsaj trenutno pre-Poala nad polemikami in spori, oa sedaj pa je še vedno v ospredji Polemika, katere ostrina se stop-^Joje. Najbolj zaskrbljujoče pa je, * Poteka polemika znotraj levice, o komunisti in socialisti. Vanjo je j ^aj z intervjujem, ki ga bo ob-‘•a današnja «Repubblica», pose-f1 sam Berlinguer, ki je bil gle-l(. odnosov s PSI mnogo bolj od-j ®a> kot pa med nedavnim zase-^onu*01- k°mun‘st^ne£a centralnega . Rorlinguer je opozoril na «novo ZltJp sedanje vodilne skupine PSI», lini * Se Postavila v odnosih do KPI * 1 nekakšna izpitna komisija. To j, nekaj novega ter je nedvomno j ljujoče dejstvo. Kaže, je na-zia6-3 Berlinguer, da se PSI v izh ■!* mesec>h skuša postaviti kot Jjodiščna točka nekega »neolibe-tuaga’ neosocialdemokratskega, pa , oi ekstremističnega območja*, o ®terem ni jasno, kam vodi. Do te-Vi n6 biti ravnodušni, pra- 1,, Reriinguer: PSI je še vedno velik stpanka delavskega razreda in .Jena krepitev pomeni krepitev čete italijanske levice. Če pa PSI i zb‘je enotnost levice, potem je v Slto, da se levica ošibi. To se je . Preteklosti že zgodilo, upati pa ’ da se ne bo ponovilo. tla^i!- b‘ želeli, je dejal tajnik KPI, sa bi krepitev socialistov sovpadala j sPlošno krepitvijo levice in torej utrjevanjem njene enotnosti. To-Kji^di se nam, da nekateri sociali-lcti tovariši mislijo samo na u-'trjanje novega ravnovesja gla-3 na levi. Po Berlinguerjevem It^tju je levičarska alternativa v w nerealna 'hipoteza, ki bi ne li'pla do stabilnih rešitev. Ber- jfe res pa je, ua je u„ -tntski kompromis namerno tolmači1! kot nekaj, kar ni nikoli bil. Pra-]$ So, da se KPI želi dogovoriti s ne ’.da bi rmlel vse druge politič- ial be' Na tako neumnost — i.e de; rr. Berlinguer — nismo nikoli niti >liii. Slik linguer Se ie lotil. tudi P®1?-či® o leninizmu in priznal, da je g t 5 partijskega statuta, ki nala-n. elanom proučevanja in aplicira-sj , Pačel marksizma - leninizma, h0(, t.ftrmuliran in da bo moral pri-Don.,^ Partijski kongres prihodnjo tov ■ te Popraviti. Komunisti go-v h°',n*So zatajili Lenina, ki pa ima 0v'b izkustvih, bojih in anali-t>.n Vse prej kot dogmatski pomen, o i^teriju tajnika KPI je polemika ‘eninizmu iz trte izvita: za njo (j»i 'va bojazen, da bi sodelovanje neuavskega razreda na najvišjih rav-Vo .lasti likvidiralo stare in no-Privilegije V nekaterih državah * nadaljeval'Be , komunistično . nas pa bi hoteli, da bi to Brzojavka predsednika Pe rti ni ja Včeraj smo prejeli naslednjo brzojavko: »Predsednik republike je. zelo cenil vljudne izraze, naslovljene nanj ob njegovi izvolitvi. Zahvaljuje se za prisrčne pozdrave in prav tako prisrčno pozdravlja.« Antonio Maccanico glavni tajnik predsednika republike PO NEUSPEŠNOSTI AKCIJE POLICIJE IN SODSTVA Parlament bo menda uvedel preiskavo o Morovem umoru Predlog so uradno podprli Pracanzani (KD), Mancini (PSI) in vodstvo PRI, pa tudi drugi mu ne nasprotujejo RIM — Parlament bo po vsej verjetnosti sestavil posebno preiskovalno komisijo, ki naj uvede preiskavo o ugrabitvi in umoru demokr-ščanskega voditelja Alda Mora. Med prvimi, ki je sprožil predlog o parlamentarni komisiji, je bil demokristjan Fracanzani, vendar njegova pobuda ni imela velikega odmeva v pričakovanju, da bi redna sodna preiskava rodila konkretne rezultate. Sedaj pa postaja jasno, da je policijska preiskava obtičala v slepi ulici, zaradi česar je naravno, da se postavlja vprašanje novih instrumentov, ki naj bi omogočili, da bi osvetlili vse aspekt« ene najbolj dramatičnih er.izod v zgodovini italijanske republike. Poleg tega se širijo govorice, da preiskovalci vedo mnogo več kot to, kar dajejo v javnost, kar pa vzbuja v določenih krogih sume, da ne bi kdo skušal prikriti resnice. Tako so na primer re- Predstavniki Gioia Tauro pri Andreottiju dolu1*1' ie zavrn*l očitke, da je KPI 4 vode vinu zgodovinskega kom-/“tiisa: res pa je, da je bil zgo- sili^čaijeval Berlinguer, so progla-Hjt aojnunistično partijo za nezako-Stoi.ni' nas P® bi hoteli, da bi to 1 m' sarni. da bi priznali, da IttP zSrešeni, in da je socialdemo-ih n i'a. edina formula družbenega l(]jPtkiličnega napredka. Ko bi to reje 't ^ .bi,a izpitna komisija (očitno torej Berlinguer mislil na Craxi-® ■ - dnvoljna, in bi nan- ju'- '"-»ugovor je pravilen, raz >-lte stranko in pojdite domov.* teki Soc'f,|iste) zadovoljna, in bi nam pu ,a: »Odgovor je pravilen, raz-j/J® stranko in pojdite domov.* bia .viciimo, je ton Berlinguerjevih nC izredno trd, kakršnega v zad-pa . času nismo beležili. Dejstvo sooilv da zadobiva polemika med in lsti in komunisti čedalje širši publikanci v javnem dokumentu, ki ga je včeraj objavilo strankino vodstvo, razširilo nepotrjeno vest, da je na zadnji vladni seji notranji minister podal tajno poročilo o poteku preiskave. Republikanci zahtevajo, naj vlada to poročilo ponovi tudi v parlamentu. Prav takp je republikansko vodstvo podprlo zahtevo po uvedbi parlamentarne preiskave, ki naj zajame »naravo in zadržanje* terorizma s posebnim poudarkom na Mo-rovi ugrabitvi, medtem ko naj bi preiskava ne zajela zadržanja vlade ob tej priložnosti, ki je bilo po mnenju PRI edino pravilno. Že predvčerajšnjim je socialist Mancini javno predlagal uvedbo parlamentarne preiskave, njegov predlog pa je zabeležil veliko soglasja in nobenega javnega nasprotovanja. S predlogom povsem soglašajo socialdemokrati, pa tudi socialisti ne nasprotujejo, ob ugotovitvi, da se je treba za tako pobudo dogovoriti med vsemi vladnimi strankami. V imenu KPI je Pajetta dejal, da pozdravlja pobudo. če bo lahko prispevala k ugotavljanju resnice. Pač pa bo treba paziti, je dodal, da ne bi parlamentarne preiskave ovirale dela policije in sodstva, (tm) Na sestanku med predsednikom vlade Andreottijem in predstavniki političnih in družbenih sil območja Gioia Tauro so se c’omenili o ustanovitvi posebne komisije, ki bo proučila vprašanja v zvezi s petim železarskim središčem - ' (Telefoto ANSA) |MMllllllllMMIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIHinilllMIHnHMI|HHIIHIMMI|MlrtHIIIIIIIH V ČASU KORENITE PREOSNOVE VOJAŠKE JUNTE Ubita 14-letna deklica pri atentatu na stanovanje argentinskega admirala Zaradi eksplozije peklenskega stroja je izgubil življenje tudi neki policist, ranjena pa je bila žena bodočega člana junte 'iTkvi 'n komunisti čedalje i>liži • ’i' obseg te J' se nevarno prt-Ma ■J® «francoski ravni*. Vpraša-tečn ®'ede katerih se obe stranki g0 ° znajdeta na nasprotnih bre-80 vedno bolj številna: prav vrhn ^ na že prej omenjenem 0 pr°blemih RAI prišlo do pra-eiaiLPazk°la: ha eni strani so so-kpj? ’ republikanci in socialdemo-glei' Zahtevali ponoven in nujen presite 6 VSeb programov radiotelevizij-jh i hsianove, medtem ko komunisti hiti-B-- ®n del KD pritiskajo za čim zii«t 3 realizacijo tretjega televi-7®?a omrežja. tiov , gleAe gospodarskih progra-ra,L y*ade se obe delavski stranki hje , ata: Ctehitto (PSI) gleda naje o- na'večjo skepso, medtem ko čepri' Giul'o (KPI) bolj optimist, Vez , »oglaša, da ne zadostujejo Na L° ' BčSčJč- iitj « ,cu Pa je treba še zabele-tK,tnastro debato med socialističnim v0d pozabljajo — nadalju-di caikstavn’k KPI - da je na vla-0 p"10 KD in da je torej kvečje-a stranka tista, ki paralizira BUENOS AIRES - Prav v trenutku ko argentinski predsednik Vi-dala začenja s"0jo di*ugo mandatno obdobje, ki se bo končalo 13. marca 1981, je v neki rezidenčni četrti argentinskega mesta odjeknila silovita eksplozija. Gre za atentat, ki so ga izvedli doslej še neznani nasprotniki vojaške diktature. Atentat je 1 il naperjen proti vice-admiralu Armandu Ldmbruschiniju, ki je doslej opravljal dolžnosti na-čo1rika generalnega štaba argentinske mornarice in ki bi moral v kratkem prevzeti dolžnost poveljnika U-ga rodu argentinskih oboroženih sil. Bilo je tečno ob 6.40 po srednjeevropskem času, ko je v nekem poslopju, ki je prislonjeno na stavbo, kjer stanuje viceadmiral Lambru-schini- s svojo družino, strahovito zagrmelo. Eksplozija peklenskega stroja je prebila vmesni žid med obema, stavbama ter skoraj popolnoma porušila tretje in četrto nadstropje stavbe, kjer stanuje viceadmiral. Do sedaj so. ugotovili, da sta zaradi eksplozije izgubila življenje 14-letna Lambruschinijeva hčerka in neki policijski agent, kateremu je; bila zaupana dolžnost telesne straže. N: izključeno, da ne bi našli med ruševinami še kako žrtev. Nekaj dingih članov Lambruschinijeve družino (med katerimi viceadmiralova žena) in nekateri stanovalci v bližini so bili ranjeni. Kmalu po atentatu so prišli na mesto eksplozije vrtr-ni poveljnik mornarice admiral Umili ^ Massera, notranji minister gen. Albano Harguin-deguy ter načelnik zvezne policije gen. Rene Ojeda. Čeprav si doslej še nihče ni lastil odgovornosti za atentat, ga je prav gotovo treba poveza" r sedanji* mi političnimi dogajanji na vrhu argentinske države. Kot smo že dejali, je gen. Videla začel svojo drugo predsedniško mandatno obdobje. To se je zgodilo, ker je Videl prenehal aktivno službo v vojski ter stopil v rezervo. S tem je postal civilist ter p :hal biti čir-' vojaške junte, ki je na oblasti od 14. marca predlanskega leta. Videla je prepustil oblast gen. Robertu Violi, ki mu je bil v tel* dveh letih vedno ob strani ter mu pomagal pri uresničevanju zmerne politike, ki naj bi rešila Argentino pred dokončnim zlomom. Prehod oblasti so opravili z dvema ločenima slovesnostima. Na e-ni so izvršili predajo dolžnosti vrhovnega poveljnika vojske, na drugi .pa je gen. Viola prisegel kot član junte, v kateri je zavzel mesto gen. Videle. Slovesnost zaprisege je bila v «modri dvorani* argentinskega kongresa,1 ki je «naravni sedež* vojaške junte. Gen. Viola je "risegel, da bo spoštoval in se zavzemal za spoštovanje statuta, ki ga je izdelala junta in ki zadeva proces državne reorganizacije in argentinsko ustavo. Takoj nato je admiral Massera pozdravil gen. Videlo, ki zapušča junto. Videla je v svojem odgovoru poudaril, da je vojaška junta najvišje telo v državi. Sodeč po tej izjavi se je položaj gen. Videle nekoliko omajal. Doslej je bil namreč poglavar junte in predsednik republike, sedaj pa bo moral kot predsednik prejemati u-kaze od vojaških vrhov. Medtem so vsi trije rodovi voj ske pripravili načrte za reorganizacijo države. To reorganizacijo pa hodo spremljale tudi spremembe v sestavi junte in vojaških vrhov. Prihodnji mesec bo admiral Mas sera zapustil svoj položaj in na njegovo mesto bo stopil viceadmiral Lambruschini, ki je bil prav včeraj skupaj s svojo družino tarča terorističnega atentata. Nekoliko pozneje bo odstopil tudi poveljnik letalstva gen. Agosti, katerega bo verjetno zamenjal gen. Omar Graffigna. Od predlanskega leta, ko je vojaška junta strmoglavila Peronovo vdovo Mario Estelo Martinez (Isa- belita) se je argentinska zunanjetrgovinska bilanca nekoliko izboljšala, toda inflacija je še vedno ze lo huda. Koliko ljudi je v teh dveh letih izgubilo življenje zaradi juntinega političnega terorja, se morda ne bo nikoli zvedelo, (vk) BEOGRAD — Zunanji minister Socialistične republike Vietnam Ngu-jen Duj-trin je včeraj končal uradni in prijateljski obisk v SFRJ, kjer se je pogovarjal z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem. Proučila sta predvsem stike med državama in ugotovila, da se ugodno razvijajo, obenem pa sta opozorila na možnost za poglobitev sodelovanja. Posebni pozornost sta ministra namenila prizadevanjem obeh držav za uresničevanje sklepov ministrske konference v Beogradu. Poslanska zbornica odobrila zakon o amnestiji RIM — Poslanska zbornica je včeraj z veliko večino glasov (428 proti 69, štirje so se vzdržali) odobrila delegirani zakon, ki predvideva pomilostitev za celo vrsto prekrškov, ki so bili storjeni do 15. marca letos, to je na dan pred Morovo u-grabitvijo. Za zakon so glasovali KPI, KD, PSI, PSDI, PRI in neodvisna levica, proti liberalci, misov-ci, radikalci, južni Tirolci, parlamentarci DN in demoproletarci. Včerajšnja razprava, čeprav živahna in na trenutke tudi ostra, je le hitreje potekala kot dan prej, ko je odobritev treh členov terjala kar devet ur. Zlasti sta bi’v sporna popravka k členoma o gradbenih prekrških in o kršitvi zakona Scelba. Medtem ko so bili zavrnjeni misov-ski popravki, pa sta komisija in vlada sprejeli besedilo demokrščanske-ga poslanca Pontrella, ki je predvidevalo pomilostitev za manjše prekrške tega zakona. Vendar se je večina izrekla proti. Tu pa je prišlo do ostrega spora med nekaterimi komunističnimi poslanci in radikalcem Pannello. Očitali so mu, da je fašist, zato naj kar sede mednje. Kazalo je, da bo prišlo do fizičnega obračunavanja, vendar so pravočasno posegli redarji. O zakonu bo sedaj glasoval senat. Pred sodiščem bivši voditelj čilske politične policije SANTIAGO DE CHILE — Bivšega voditelja čilske politične policije, sedaj generala v pokoju Manuela Contrerasa, so obtožili nezakonitega pripora skoraj sto oseb. Družine teh ljudi, za katerimi se je izgubila vsaka sled, so predstavile obširen dokument, v katerem so navedena tudi imena drugih, ki so odgovorni za te zločine. Po vesteh, ki prihajajo iz Wa-shingtona, pa naj bi ameriško sodstvo v prihodnjih dneh zahtevalo izročitev generala Contrerasa in še dveh drugih častnikov, ki naj bi bili vpleteni v umor Orlanda Leteliera, bivšega zunanjega ministra vlade Salvadorja Allendeja, Letiera so u-morili leta 1976 v ameriškem glav-1 nem mestu. Muslimansko prebivalstvo je navdušeno sprejelo prve enote redne libanonske vojske, ki so dospele na jug države (Telefoto ANSA) milllllllHIIIII Ml **•*••••! MIH IHI lil lllllf IMIIIII IIMIIllHIMIIIIIIIlMIlfll 11111111111IIIIIIII lllll MII MMIHIIIHII lil III Ul IIIIIHHIIH tl ••••!• Ul II mi lili IIUHIIIII lili II mm inminiiB SARKISOVA DRŽAVA NA PRAGU GOSPODARSKEGA POLOMA Politično obračunavanje spravilo v nevarnost sam obstoj Libanona Stopnjevanje napetosti med nasprotujočimi si tabori, ki jih ščuvajo z ene strani Izraelci in z druge Sirci - Redni vojski še ni uspelo zavzeti vseh položajev na jugu BEJRUT — V glavnem štabu prodrla na jug, toda le do Kaukabe, «modrih čelad* OZN v Nakouri ob libanonsko-izraelski meji so bila še pozno sinoči v teku pogajanja med častniki pomiritvene sile UNI ki leži 14 km od izraelske meje; topničarji konservativne »milicijc*, ki so usidrani v Maržaiunu. ki ob verjetni zaslombi izraelskih oboro- FIL in redne libanonske ter, izrael i Ženih sil niso dovolili naprej, sama ske vojske za strateško nadvlado pa se ni hotela izdatneje upirati, nad osrčjem libanonskega juga. Na ukaz bejrutske vlade in pod pritiskom držav čliihic 0tgab1žagljt> združenih narodov, ki so. s ^voi<» vojaščino izoblikovale enote UNtFlL — ter zagrozite * odmikom tet. če jih na položajih čimproi ne nadomestijo pripadniki preustrojene libanonske vojske — je predvčeraj,š-nom krenil proti južnim predelom države, kot znano, prvi kontingent pehotnih in topniških si!, ki pa je naletel na odpor nazadnjaških kr-ščansko-maronitskih oddelkov, katere podpira Izrael. Libanonska vojska je sicer res Parker opozoril, da Izraelci ne bodo dopustili libanonskim vojakom dostopa na ozemlje, ki je pod nadzorstvom desnice; skušal ga je tudi pregovoriti, naj svoj bataljon pošlje na jug preko Nabatjeta. ki ga že od konca državljanske vojne nadzirajo palestinski borci. Bejrutska vlada pa se je seveda rajši izognila morebitnemu trenju s Pa-seijj, ki prejema * onstran meje» •testinci, zato ni odstopila od nrvot- da ne bi stopnjevala napetosti. Tudi sicer ji tega menda ne bi dovolilo krščanško prebttalstvo ondotnih na- (Izraela) dokajšnjo pomoč v žive žu. zdravilih pa tudi lažjem orožju, češ da ne gre za »pravoverne Li-banonce*. marveč za sirske in pro-palestinske hlapce, ki da hočejo iztrebiti ves krščanski živelj po vzoru «zelenih čelad*, ki neprestano obstreljujejo vzhodne predele Bejruta. Predsednika vlade Hossa in državnega poglavarja Sarkisa je že pred dnevi ameriški veleposlanik IIIHIIMMMIIinMIIIIIIIIIIIlIlHlHIIIIIIIIIIIIIMMMIIIIIimmMlItlllllllllllllMIIIIIIIIMMIIIIMIMIIMMIMMIIMMIIMMI Gneča v Civitavecchii RIM — Tajnik krščanske demokracije Zaccagnini je včeraj sprejel predsednika zveze italijanskih zadrug Enza Badiolija. Slika dovolj zgovorno ponazarja rekordno število turistov, ki v teh dneh potujejo s trajekti iz Civitavecchie na Sardinijo, več v članku na šesti strani (Telefoto ANSA) ..........i,................................................................. PO DALJŠEM PREMORU SE JE NADALJEVAL PROCES ZARADI POKOLA NA TRGU FONTANA Zakaj se je Giannettini izročil italijanskim oblastem? CATANZARO - Zakaj se je Gui-1 vzrokov, zakaj je agent gD naMast-1 hotela in =tka v ItaUjo Glede do Giannettini: MvTita-1 no voljo prekril K je lijanske vojaške obveščevalne služ-1 že nekaj let. be (SID) in eden glavnih obtožencev na procesu zaradi pokola na Trgu Fontana, skoraj pet let po pokolu sam javil italijanskim o-blastem? To je bilo vprašanje, ki so ga skušali razčistiti na včerajšnjem, 190. zasedanju catanzavske-ga sodišča. Vendar to vprašanje vsaj za sedaj še ni našlo zadovoljivih odgovorov. Včeraj so zaslišali bivšega italijanskega veleposlanika v Argentini Giuseppeja Derege - Thesaura, ki je povedal nekatere zanimive o-koliščine o tem, kako se je Giannettini 8. avgusta 1974 javil na italijanskem veleposlaništvu v Buenos Airesu, ni pa znal pojasniti pravih Diplomat je povedal, da ga je 8. avgusta 1974 eden od vratarjev obvestil, da se je javil neki Giannettini, ki da ga policija išče in si želi zaščite italijanskih diplomatskih o-blasti. Thesauro je tedaj naročil svetniku za izseljence Torelliju, naj preveri moževe trditve, Funkcionar je seveda najprej pregledal sezname ljudi, ki jih je italijanska policija iskala, vendar Giannettinijevega imena ni našel. Zato so možu dovolili, da se je vrnil v svoj hotel. Veleposlanik je istočasno obvestil i-talijansko zunanje ministrstvo, ki mu je dva dni pozneje po teleksu sporočilo, da naj nudi zaščito Gian-nettdniju ter naj mu klije stroške znal le to, kar je povedal sam a-gent SID: da so se njegovi odnosi z obveščevalno službo skrhali in da se je bal za svoje življenje. Diplomat je tudi povedal, da se je takratni vojaški ataše veleposlaništva, general Curcuruto, takoj povezal z Giannettinijem in imel v njegovem hotelu dva dolga pogovora z njim. Thesaurj ni vedel, kaj sta si povedala. Trdil je, da je odsvetoval Curcurutu, da bi govoril z agentom SED,, češ da je zadeva izključno v pristojnosti italijanskih sodnih oblasti. Curcuruto, ki je bil obenem tudi častnik vojaške obveščevalne službe, pa ni poslušal njegovega nasveta. Tudi nekatera druga pričevanja na včerajšnji izredno dolgi obravnavi so bila zanimiva, pa čeprav niso prinesla bistveno novih elementov. Tako so na primer govorili o tem, kako je SID preko Giannettini-ja skušal prepričati Giovannija Ven-turo, naj zbeži iz zapora v Monzi, kjer je bil takrat zaprt. O tem sta pričala časnikar tednika «11 mon-do» Marco Nese in Venturova sestra Pierangela. Slednji je Giannettini izročil ključe Venturove celice in dva uspavalna «spraja>, s katerima naj bi onesposobil čuvaje. Seveda pa ženska ni znala pojasniti razlogov, zakaj je bilo vojaški obveščevalni službi tako pri srcu, da bi bil fašistični založnik i:; Trevisa spet na svobodi. Proces se bo nadaljeval danes, (tm) nega načrta, kar je privedlo k zdajšrfjemu sila nevarnemu položaju, ki utegne .sprožiti hudo verižno reakcijo Res pa je tudi. da stanje v južnem Libanonu sploh ni jasno, kakor je pravzaprav zagonetno vse, kar sc dogaja v tej državi. Vzemimo npr. preosnovano vojsko: je res pod takšnim sirskim vplivom, kot trdijo falangisti in liberalci a>: pa ni morda bolj naravnan;: v desno smer, kot ji očita napredna levica s Sirci vred? Ne eni ne drugi niso hoteli njenega premika no jug, in to kajpak iz povsem nasprotnih razlogov, a Šamun jo je notel zadržati v Bejrutu, da bi tu skri>ela za red in mir. Dejansko prihaja jasno dn izraza med drueim žolčni konflikt med Sirko in Izraelom, ki bi se menda rada dokopala do nadzorstva nad libanonskim ozemljem v izrazito strateške in gospodarske namene. Vloga Palestincev je v tem okviru postranska, oziroma so njihove različne struje le orodje v rokah tujih interesov. V tem smislu jx>-staja čedalje prozomejša politika telavivske vlade in libanonskih desničarskih sil: Sarkišu gotovo ni bilo do tega, da ravnokar .preurejeno vojsko izpostavi nevarnosti poraza, in vendar se, je začetek: »operacije jug* izkazal kot delen . polom;1 to 'pomeni, da Izraelci in krščanski skrajnfeži niso spoštovali pbveze, po kateri na.i ne bi motili dotoka libanonskih vojakov na Jug. Sploh pa je bila, operacija diplomatsko nespretna. Če v najkrajšem ne pride vsaj do načelnega sporazuma med nasprotnimi tabori glede pomiritve ier vzpostavitve še tako kmkega reda v državi, se bo Libanon znašel na robu prepada, z njim pa tudi druge bližnjevzhodne države. Sami Libanonci v danih razmerah gotovo ne bodo dolgo vzdržali, in to ne glede na njih versko in svetovnonazorsko prepričanje. V zadnjih štirih letih so se cene potrošniškega blaga zvišale za 81,4 odst., v poslednjem letu sp najemnine poskočile za 49,3 odst.; oblačila so se podražila za 34,8 odst., zdravilom pa so cene narastle kar za 170,2 odst... Vsemu temu velja prišteti še množice ubitih med spopadi Kljub vsemu pa je libanonska lira trdna in se je v zadnjih 12 mesecih celo še učvrstila: lani ob tem času je ameriški dolar veljal 315. sedaj pa 291,50 piastra. Vrednost lire vlada umetno podpira, da lajša u-voz potrebnih izdelkov, važno vlogo pa igrajo v tem pogledu tudi o-gromne rezerve Narodne banke. Proces seveda ne more trajati v nedogled brez pomoči iz tujine, (dg) ATENE - Grška policija je aretirala devet oseb, ki so pripadale neki desničarski organizaciji in ki naj bi bile odgovorne za vrsto atentatov, do katerih je prišlo 23. in 24. julija v grškem glavnem mestu. A-tentatorjem grozi dosmrtna ječa, saj so grške oblasti pred kratkim odobrile zakon, ki predvideva dosmrtno kazen, če pri atentatu ni bilo smrtnih žrtev ter obsodbo na smrt če je atentat terjal človeška življenja. NADALJUJE SE ZAPLETENA FAZA PREVERJANJ Politični položaj tako na deželi kot občini ostaja še vedno nejasen V petek se sestane deželni odbor - Zupan Cecovini se je včeraj sestal z MSI - Tudi PSI in PSDI zelo kritično ocenili to srečanje «Bržnica» pripravljena za šagro Iz skrajno zapletenega političnega položaja tako na Ježelni, kot na tržaški občinski ravni, tudi včeraj ni bilo videti nobenega jasnega izhoda. Osnovni problem — sestava trdne večine, ki bi bila sposobna reševati številna pomembna vprašanja — se še ni premaknil z mrtve točke. V petek, 4. avgusta, se bo ponovno sestal deželni svet. Če dotlej ne pride do sporazuma med stran kami bo skupščina volila le predsednike stalnih komisij in se še ne bo izrekla o odboru. Kakšna so medtem stališča raznih strank? Naj večja pozornost je posvečena odnosom krščanske demokracije, ki se vztrajno upira sodelovanju komunistične partije pri upravljanju dežele. KD je sicer pozvala vse stranke ustavnega loka na skupen posvet pred petkovo sejo. a svojih stališč do KPI ni menjala. Komunisti medtem odločno poudarjajo, da ni mogoče več čakati. Krščanskim demokratom očitajo, da po enem mesecu od volitev še niso pokazali nobene prave volje, da bi v deželi menjali in s tem prispeval: k stvarnemu preporodu, obenem pa zahtevajo, da se čimprej sestavi enoten odbor, v katerem bodo zastopane vse demokratične stranke. Petkova seja se tako bliža naglih korakov, razjasnitve pa še ni videti. Kar zadeva tržaško občino, je treba omeniti, da se je novoizvoljeni župan Cecovini v okviru svojih po svetovanj s predstavniki političnih sil za sestavo večine včeraj sestal z misovsko skupino ter s tem dejansko storil tisti korak, zaradi katerega si je že predhodno nakopal hude kritike levice. Njegov odnos do skrajne desnice (dejstvo, da ni odklonil fašističnih glasov, ki pa so bili odločilni za njegovo izvolitev, ter da je pristal na razgovore z njimi), je bil tudi glavni razlog, zaradi katerega je komunistična partija odklonila razgovore z njim. Cecovini bi se bil moral namreč z delegacijo KPI sestati včeraj. Glede posvetovanj naj omenimo še to, da je za jutrišnji dan napovedan razgovor s KD, za katerega vlada precejšnje zanimanje tržaških političnih krogov in vse javnosti. Zelo kritično ocenjujejo Cecovini-jevo zadržanje tudi socialisti. V poročilu, ki so ga izdali po srečanju pokrajinskega tajnika Carboneja, načelnika svetovalske skupine D’A-moreja in člana vodstva Decleve z novim, županom, je izraženo globoko začudenje nad dejstvom, da je le-ta pristal na stike z misovci in ni odklonil njihovih glasov. Potem ko so sprejeli na znanje nepopustljivost liste Per Trieste glede treh osnovnih točk njenega programa, niso socialisti zaznali zadovoljive jasnosti v novi opredelitvi avtonomije ter integralne proste cone. Delegacija PSI je obenem obžalovala dejstvo, da se zaradi nejasnosti predstavnikov liste Per Trieste ni mogla lotiti vseh ostalih problemov Trsta, ki jim pripisuje temeljni pomen. Krajše poročilo o srečanju z novoizvoljenim županom je izdala tudi PSDI. Tudi socialdemokrati očitajo Cecoviniju stike s fašisti in o-benem ugotavljajo, da z razgovora ni izšla nobena bistvena novost. PS Dl v svojem poročilu nadalje ugo- tavlja, da so stališča liste Per Trieste glede avtonomije in obrambe Krasa drugačna od stališč, ki jih glede teh dveh vprašanj zagovarja socialdemokratska stranka. Zahvala Pertinija deželnemu svetu Predsednik republike Sandro Per-tini je te dni poslal predsedstvu deželnega sveta brzojavko, s katero se zahvaljuje za čestitke, ki jih je ob izvolitvi za državnega poglavarja poslal predsednik deželnega sveta Amaldo Pittoni in načelniki vseh skupin. Promet vse gostejši V naši deželi se v teh dneh ljudje še z večjo vnemo odpravljajo na počitnice. Po statističnih podatkih, naj bi odšlo na dopust v razne obmorske in gorske kraje nad 60 tisoč zaposlenih v velikih industrijskih obratih, tem pa moramo dodati še zelo veliko število trgovcev, ki so zaprli svoje trgovine. Promet je še vedno zelo gost, največje gneče pa se seveda ustvarjajo na mejnih prehodih. Izvedenci kljub temu domnevajo, da bo konec tega tedna kaos na cestah še večji. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiMiiiifiiiiiiiiiifiiiiiMfiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiimimviiiiiimiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiM VČERAJ PRVI RAZGOVOR 0 TEKSTILNEM SEKTORJU Sindikati zelo kritično ocenili srečanje z deželnimi organi o področnih načrtih Posvetovanja so se s strani dežele udeležili samo tehniki, kar dokazuje neobčutljivost deželne uprave do hudih gospodarskih problemov Včeraj se je pričel prvi krog posvetovanj med predstavniki dežele in sindikati o tako imenovanih področnih načrtih, ki jih je pripravila vlada na podlagi zakona o preusmeritvi proizvodnih dejavnosti ter predložila deželam v razpravo. Včerajšnje srečanje na deželi je bilo posvečeno tekstilnemu sektorju. Danes bodo govorili o problemih kemijskega in elektronskega sektorja, na jutrišnjem srečanju bodo obravnavali probleme železarstva in papirne industrije, krog posvetovanj pa se bo zaključil v petek z razpravo o področnem načrtu za mehanični sektor, ki obsega tudi ladjedelništvo. Naj takoj pripomnimo, da bi bile morale dežele izreči svoje mnenje o vladnih predlogih za preusmeritev proizvodnih dejavnosti do 4. avgusta. Verjetno bodo ta rok, kot o-bičajno podaljšali, dejstvo pa je, da tudi tokrat, prihaja naša dežela z veliko zamudo. Kdr pa je V tej' posvetovalni fazi najhujše, je dej- stvo, da se je naša dežela tudi tokrat lotila posvetovanj s sindikati in drugimi družbeno-gospodarskimi organizacijami skrajno neresno. Takšna je namreč ocena, kj jo o včerajšnjem srečanju dajejo predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL. Že prvi in na zgovornejši znak te neresnosti, pravijo sindikalni predstavniki, je dejstvo, da so se srečanja (na katerem so bili poleg sindikatov prisotni tudi predstavniki drugih družbeno-gospodar-skih organizacij, in torej ni šlo za ločena soočenja o hudih problemih gospodarstva Furlanije - Julijske krajine) udeležili tehniki, ne pa po-litično-upravni predstavniki. Je že res, dodajajo sindikati, da je prejšnji deželni od bo, dejansko zaključil svoj mandat in se torej to vprašanje povezuje s oroblemom sestave nove večine v deželnem svetu in izvolitvijo novega odbora, kljub temu pa ti bilo pričakovati nekoliko 1 Več zavzetosti Š strani deželnih organov. PROGRAM KPI ZA TRŽAŠKI OBČINSKI SVET (1) Ustvariti trdno večino na temelju priznavanja demokratičnih vrednot Vsaka diskriminacija proti KPI je danes povsem nesprejemljiva - Predlog o uvedbi ekonomsko homogenih «komprenzorijcv» in za večje pristojnosti občinam Tržaška avtonomna federacija KPI, federalna komisija in federalna nadzorna komisija so na skupni seji v soboto, 29. t.m., sprejeli program komunistične stranke za tržaški občinski svet. V uvodu programa je rečeno, da *o rezultati volitev 25. in 26. junija opozorili na pojav nezadovoljstva in zaskrbljenosti v Trstu zlasti v zvezi s problemi, za katere KPI meni, da je nujno, da se z njimi sooči tako stranka kot izvoljene skupščine. Obstaja potreba po globoki prenovitvi načina vodenja krajevnih ustanov, ki mora temeljiti na jasnosti ciljev in na določenih rokih za izvedbo programa. Junijske volitve — je rečeno v u-vodu — nakazujejo nujnost premostitve vseh političnih formul, ki so bile preizkušene v preteklosti in ki so se pokazale za neustrezne, prav tako pa narekujejo strogo u-poštevanje specifičnosti tržaške občine. V sedanjem položaju in spričo pekočih problemov enostranski mehanični prenos vsedržavnega političnega okvira ne ustreza potrebam našega mesta. Svojstvenost položaja, do katerega je prišlo na občini, narekuje izredne ukrepe vseh demokratičnih sil za sestavo odbo ra na osnovi ustrezne, organske večine. KPI meni, da je treba začeti pri konfrontaciji programov med vsemi demokratičnimi silami v občinskem svetu, izključujoč fašistično MSI. O velikih vprašanjih vloge in mednarodne funkcije Trsta, o smereh njegovega gospodarskega razvoja, razvoja demokracije s sodelovanjem ljudstva, kakor tudi o izključno upravnih, o socialnih u-služnostih, urbanistiki itd. so delegacije KPI že imele in bodo v prihodnjih dneh še imele koristna informativna srečanja za poglobitev vprašanj z drugimi komponentami občinskega sveta. Iz konfrontacije predlaganih rešitev za vprašanja mesta morajo iziti stičišča med različnimi silami, ki lahko sestavijo večino in občinski odbor. KPI meni. da je logično in potrebno, da se sile, ki se spoznavajo v programu in ki ga podpirajo z večino, direktno obvežejo z enako odgovornostjo za njegovo konkretno uresničitev in dajo s tem življenje odboru. Deskriminacija proti kateri koli demokratični sili in zlasti proti KPI. je danes, bolj kot kdaj koli. povsem nesprejemljiva. Treba je torej dati življenje — je rečeno v uvodu programa — stalnemu, enotnemu, samozadostnemu odboru, ki ga bo podpirala večina, katere komponente se, mimo tudi globokih idealnih razlik, spoznavajo v osnovnih vrednotah kot so: ustava, antifašizem, republiške ustanove, vloga strank, demokratična solidarnost spričo italijanske krize, obveza za najširše ljudsko sodelovanje pri upravnih odločitvah. Preprečiti komisarsko upravo tržaške občine je obveza za vse demokratične in odgovorne sile mesta, ki mu morajo dati tako vodstvo, ki bo upoštevalo voljo po spremembah, ki so jo nakazali tržaški volilci in ki bo pristajalo na demokratično nadzorstvo občanov. Komunisti bodo pozorno ocenili vse rešitve, ki omogočajo ohranitev izvoljene skupščine in se bodo odločali ob strogem upoštevanju interesov ljudskih slojev in delavcev, Italijanov in Slovencev In nove vloge, ki jo je treba zagotoviti mestu v državi in svetu. Na osnovi teh kriterjev bo KPI odločala, če naj prevzame odgovornosti pri političnem vodenju mesta ali pa če naj izbere pot konstruktivne, toda stroge opozicije. Naslednje poglavje obravnava «nov način avtonomističnega sistema*. V tem poglavju KPI ugotavlja, da je za obnovo in preporod Trsta nujno potrebna bistveno drugačna organizacija dežele Furlanije - Julijske krajine za programsko kpriščanje vseh državnih in deželnih virov in da je v prav takem novem načinu poslovanja dežele v prihodnjih letih pogojena njena usoda. KPI zato prgdlaga v deželi pospešeno uresničitev novih vmesnih ustanov t.j. — komprenzorijev. V tej perspektivi namerava KPI skupno z drugimi političnimi, sindikalnimi in gospodarskimi silami ter z ljudskim posvetovanjem ugotoviti obseg take vmesne ustanove, ki naj bi po homogenosti ekonomske strukture bila sposobna integrirati pristaniške in industrijske dejavnosti ter glavne infrastrukture na področju v okviru, ki bi, če bi sledil sedanji socioekonomski coni, vključil Trst v širše področje od njegove današnje pokrajinske stvarnosti. Komprenzorialna ustanova mora opravljati bistvene funkcije za razčlenjevanje vsedržavnega in deželnega načrtovanja in za koordi niranje upravljanja virov. Občine pa morajo vsekakor dobiti najhitreje pristojnost in finančna sredstva, izvirajoča iz uveljav- ljanja izvršilnih dekretov držvnega zakona 382 in pooblastilo za prenos nanje pristojnosti, ki jih ima sedaj dežela in ki jih predvidevata člena 11 in 54 deželnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine. Da pa bi lahko dali občinam in vsem ustanovam javne koristi operativne sposobnosti, ki bodo ustrezne nalogam, ki so pred njimi, je potrebna odločna zavzetost za o-zdravitev javnih financ. V ta namen je posebno važna vloga tržaške občine, kakor tudi drugih občin, pri demokratičnem ugotavljanju dohodkov svojih občanov s pomočjo bolj učinkovitega delovanja davčnih svetov v boju proti davčnim utajam. Jutri bomo v nekoliko skrajšani obliki seznanili naše čitatelje s predlogi KPI za gospodarski preporod Trsta, ki jih obsega naslednje poglavje programa. Včerajšnji posvet je dejansko potekal enosmerno (in tako bodo seveda potekala ostala tri srečanja). Tehniki dežele so samo prisluhnili mnenju sindikatov , in drugih komponent. Vse to je odločno premalo, nam je dejal član delegacije sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL Dario Va-rin, posebno če računamo, da zadevajo problemi, ki so predmet omenjenih srečanj, nad 15 tisoč delavcev, ki so zaposleni v takšnih tekstilnih pod„etjih naše dežele, ki doživljajo krizo. Te številke terjajo resen Dremislek in drugačen, odgovornejši pristop deželnih oblasti. Nasprotno pa se je dežela lotila obravnave teh problemov kot nekakšne nadležne i-bveze, o kateri je treba skratka nekaj reči in da se je čimprej znebiš. O področnih načrtih je včeraj izreklo izčrpno in poglobljeno mnenje vsedržavno vodstvo sindikalne .zveze CGIL, CISL in UIL, vendar gre za mnenje, ki ne more v podrobnostih obravnavati tudi specifičnih proble-i mov posameznih dežel. Vsi pa vemo, da preživlja dežela Furlanija -Julijska krajina posebno krizo, ki jo je katastrofalni potres še poglobil in je’ zato posebne važnosti, kako bodo področni načrti opredeljeni, da se bodo razne proizvodne dejavnosti (v tem primeru tekstilna dejavnost) rešile iz globoke krize in da se bo istočasno izboljšalo vprašanje zaposlitve. Kaj pa menijo sindikati naše de žele o predloženem načrtu za tekstilni sektor? Medtem ko ocenjujejo splošno analizo sedanjega položaja na vsedržavni ravni za dovršeno in poglobljeno, poudarjajo, da v dokumentu ni jasno povedano, od kod bo država črpala finančna sredstva za uresničevanje predloženih načrtov. Še hujše je po mnenju sindikatov težnja, ki izhaja iz dokumenta, o skrčevanju števila zaposlenih. Ti predlogi niso sprejemljivi za našo deželo, pravijo sindikati, kjer je brezposelnost že dovolj velika. Podobno negativno mnenje velja za namero, da se tekstilna dejavnost preusmeri na proizvodnjo elitnih artiklov ter na opustitev proizvodnje artiklov široke potrošnje, s čimer naj bi dvignili kakovost ter si zagotovili nova tržišča. Splošna ocena sindikatov o včerajšnjem srečanju je torej negativna. Zato terjajo od deželne u-prave večjo zavzetost. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. V nedeljo dopoldne je bilo na «Brž-nici», to je na lepem travniku ob glavni na novo asfaltirani cesti Mač-kolje - Prebeneg, točneje ob vhodu v vas, vse živo. Nad dvajset mladincev, mladih mož in celo otrok in žena so v nedeljo začeli s prostovoljnim delom urejevati prostor, kjer se bo v soboto zvečer pričela že tradicionalna šagra, ki jo prireja vrsto let mladina iz Prebenega, Šagra bo trajala tri dni in če vreme ne bo nagajalo, bodo gostje prav gotovo prišli na svoj račun, kajti poleg bogatega kulturnega sporeda, krasne lege prireditvenega prostora in svežega zraka, ne bo manjkalo ne domače kapljice ne domačih piščancev in čevapčičev, kot tudi zabave z domačim, dobro znanim ansamblom cSupsrgroup*. (mm) SKLEP DEŽELNEGA ODBORA Podpora za gradnjo in nakup stanovanj Deželni odbor je pred dnevi odobril nekaj odlokov, ki jih je predlagal deželni odbornik za javna dela Rigutto. Gre predvsem za dodelitev ene milijarde in 200 tisoč lir v gradbene namene in za nakup novih stanovanj v vseh štirih pokrajinah. Tržaški in goriški pokrajini so nakazali vsaki po nekaj nad 200 milijonov lir, videmski 450 milijonov in pordenonski 300 milijonov lir. Deželni odbor je dalje nakazal 82 milijonov lir za nakup ali gradnjo stanovanj za izseljence. Skupnih 800 milijonov lir je bilo, dodeljenih tudi za redno in izredno vzdrževanje pokrajinskih cest. ...««*.. Kam s čolni v kanalu Pontcrošo ? Snemanje filma «Ernesto» po i-stoimenskem romanu tržaškega pisatelja Umberta Sabe, povzroča velike preglavice lastnikom čolnov in ribiških ladjic, ki so zasidrane v kanalu Ponterošo. Ker' bodo na Trgu sv. Antona snemal; nekaj kadrov, morajo lastniki čolmv od 8. ure danes do 20. ure v soboto po nalogu pristaniškega poveljstva odstraniti čolne iz kanala. Ker pa so drugi portiči v tem času povsem zasedeni s plovili, se pojavlja vprašanje, kam bodo lahko v naslednjih štirih dneh zasidrali svoje čolne. itiiiiiiiiiiuiiiiiiHiHitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiMitiMHnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiimmi NA ZADNJI SEJI UPRAVNEGA SVETA Vodstvo bolnišnice osvojilo načela psihiatrične reforme Oddelek za umsko bolne so začasno namestili v bolnišnici pri Magdaleni Upravni svet tržaške bolnišnice je na svoji ponedeljkovi sklepi sprejel vrsto sklepov v zvezi z izvajanjem zakona o psihiatrični reformi, ki ga je parlament odobril 13. maja letos. Upravni svet je sklenil, da bo uvedel vso potrebno oskrbo za umsko bolne, v skladu z navodili deželnega odborništva za zdravstvo. Začasno bodo te bolnike namestili v 5. paviljonu bolnišnice pri Magdaleni in sicer v pritličju, ki je neizkoriščeno. Ta namestitev bo verjetno trajala samo do konca novembra in bo vsekakor treba poiskati novo lokacijo brž ko bo stekla služba za dnevno oskrbo starejših, za katero so že sprejeli ustrezni sklep. Medtem bo uprava bolnišnice poiskala tako v bolnišnici pri Magdaleni, kot tudi v glavni bolnišnici, nove prostore za sprejem umsko bolnih. Končno je upravni svet sklenil, da uvedba psihiatrične oskrbe ne sme negativno vplivati na pobude, ki so bile že sprejete v korist starejših, kljub dejstvu, da zakon o psihiatrični refdrtnT1 nalaga nove dolžnosti glavnim bolnišnicam. SKLEP TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA NOVE TARIFE TAKSIJEV Tržaški občinski odbor je s sklepom na eni zadnjih odborovih sej določil naslednje tarife za taksije: • Začetna tarifa za prvo enoto 500 lir; za vsakih nadaljnjih 250 metrov 50 lir; • Odškodnina za čakanje za vsakih 40 sekund 50 lir; • Dodatek za vožnjo ob nedeljah in praznikih od 6. do 22. ure 300 lir; • Dodatek za nočne vožnje, od 22. do 6. ure 400 lir; • Dodatek za prtljago in sicer za vsak kovček, torbo ali zavoj, ka terega mere presegajo 25X30X50 cm razen prvega kovčka ali za par smuči 200 lir; • Dodatek za psa (na vrvici in z nagobčnikom) 200 lir; • Dodatek za službo v prostih conah 200 lir; • Dodatek za naročilo vožnje po radiu 100 lir; • Dodatek za vožnjo na Opčine, na Furlansko cesto do bivše mitnice, Domja, v Log in v Žavlje 650 lir; v Grljan, na Prosek, na Katinaro, v BrišČike, v Girandole, v Trebče, v Padriče, v Bazovico, v Gropado, v Dolino, v BoHunec, v Repen, na Fernetiče, v Repen-tabor, v Gabrovec, v Milje in v Mačkolje 950 lir; do lokala Tenda rossa na obalni cesti, v Zgonik, v NiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiitimiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiimiiiJMi Z DEŽELNIM NAKAZILOM 7.800 MILIJONOV IACP BOVKRATKEM DALA ZGRADITI 14 HIŠ S SKUPNO 196 STANOVANJI Ustreznih licitacij se je udeležilo več podjetij z Trsta in notranjosti države - V načrtu tudi obsežna popravljalna dela Neodvisna ustanova za ljudske gradnje (Istituto Autonomo Čase Po-polari — IACP) bo v kratkem sklenila z vrsto gradbenih podjetij iz Trsta in iz notranjosti države pogodbe za izvajanje novih gradenj in popravil na že obstoječih ljudskih hišah. Ustanova je namreč pred kratkim razpisala vrsto licitacij, katerih se je udeležilo večje število gradbenikov, z zmagovalci pa bo treba pred konkretno oddajo del podpisati u-strezne pogodbe. IACP je za ta dela razpalagala z vsoto 7 miliiard 800 milijonov lir, ki ji jo je z zakonom štev. 513 z dne 8. avgusta 1977 nakazala deželna upra va Furlanije - Julijske krajine. Na posameznih natečajih so zmagala naslednja podjetja: tvrdka IBA iz Mi lana si je zagotovila gradnjo štirih ljudskih hiš s 114 stanovanji (brez opreme) v okviru podrobnega gradbenega načrta «Cumano» v skupni vrednosti 1.358 milijonov lir; tržaška družba «Porfirio» bo zgradila eno hišo z 41 stanovanji v okviru načrta «Trg Odporništva* v skupni vrednosti 877 milijonov lir (družba bo vgradila tudi ogrevalne naprave in postavila okna in vrata); ista družba bo nadalje opravila tudi izredna vzdrževalna dela na raznih stavbah IACP v skupni vrednosti 781 milijonov lir. Vrsto vzdrževalnih del si je na licitacijah zagotovilo tudi tržaško podjetje «Costruzioni Giuliane*, in sicer v skupni vrednosti 320 milijonov lir. Dveh razpisanih licitacij se ni u deležilo nobeno podjetje. Zato je vod stvo ustanove, sporazumno z uprav nim svetom IACP, vzpostavilo z nekaterimi gradbeniki zasebna pogajanja. Izid teh pogajanj je naslednji: družba »Immobiliare Costruzionb iz Trsta bo zgradila devet ljudskih hiš z 41 stanovanji v Miljah (pri bivši livarni) v skupni vrednosti 839,7 milijona lir (vključena je tudi vgraditev ogrevalnih naprav, oken in vrat); družba Porfirio pa bo opravila vzdržavalna dela na ljudskih hišah v Ul. Biasoletto (od štev. 16 do štev. 26) v skupni vrednosti 39 milijonov lir. Vsa omenjena dela so bila oddana do 30. junija, se pravi v roku, ki ga je določal deželni zakon štev. 513. Kakor rečeno, bo treba sedaj formalizirati postopek s sklenitvijo ustreznih pogodb. Vodstvo IACP računa, da bo formalni postopek zaključen v najkrajšem času, tako da se bodo gradnja novih ljudskih hiš in popravljalna dela na že obstoječih stavbah začela že čez kakšen teden. Repnič, na Pesek, v Gročano, v Križ, k Sv. Roku, na Rt Olmi, k Korošcem in v Salež 1.350 lir; v Čampore, na Tenki rtič, do Lazareta, v Nabrežino in k hotelu Eu-ropa ob nabrežinski obali 1.600 lir; v Šempolaj, v Bajto, v Pra prot, v Trnovco in v Sesljan 1.800 lir ter v sesljanski pristan in v Devin 2.000 lir. Poletni tečaji ' za (lijake in učene« Šolsko skrbništvo prireja s Centrom Olimpia - Čampi Elisi medšol-ske poletne tečaje za uvajanje mladine v šport. Tečaja se lahko udeležijo samo dijaki in učenci obeh spolov srednjih in osnovnih šol naše pokrajine, ki so bili rojeni v letih od 1964 do 1969. Tečaj bo iz atletike, košarke, odbojke in sabljanja. Tečaji bodo od 21. avgusta do 21. septembra na športnem igrišču srednje šole v Čampi Elisi, razen atletike, ki bo v športnem centru na Kolonji. Vpisovanje do 9. avgusta v tajništvu Centro Olimpia - Čampi Elisi, Ul. Carli 1 vsak dan od 9. do 11. ure. Vpisnina, v kateri je vključeno tudi zavarovanje, je 3.000 lir. Jugoslovanski cariniki ponovno zaplenili večjo količino zlata Jugoslovanski cariniki dan za dnem odkrivajo tihotapce na itali-jansko-jugoslovanskih mejnih prehodih. Tokrat je bil na vrsti -železniški mejni prehod v Sežani, kjer so cariniki v torbi 47-letne gospodinje Marije Nikolič iz Pančeva odkrili celo... zlatarno v malem- prstane, verižice, zaponke in zapestnice, najrazličnejših vrst. Plen so ocenili na 32 milijonov starih dinarjev. Marija Nikolič je dejala, da so bile dragocenosti namenjene sorodnikom, med katerimi je tudi mlad par, tik pred poroko, kate remu je kupila poročno darilo. To je že druga zaplemba večje količine zlata v zadnjem času. Pred dnevi so namreč pri škofijah zajeli zagrebškega zlatarja, ki je imej v avtu nič manj kot devet kilogramov zlata. Do sem tiskovno poročilo upravnega sveta tržaške bolnišnice. Psihiatrična reforma je res naložila splošnim bolnišnicam nova bremena, a ta so v Trstu mnogo manjša kot drugod, kajti v našem mestu je psihiatrična reforma dejansko stekla že pred leti, na pobudo pokrajinske uprave in novega vodstva psihiatrične bolnišnice. Zato pri nas verjetno ne bomo beležili primerov, kakršni so pogosti v drugih mestih, to je splošne dezorga-nizacije, seveda izključno v škodo bolnikov. POPRAVEK V včerajšnjem poročilu o koncertu dua Bravničar - Bertoncelj v Šti-vanu se je zaradi naglice vrinila neljuba pomota. Štirje madžarski plesi niso skladbe Bartoka, kot je zapisano v tekstu, marveč Brahmsa, kot je pravilno zapisano v podnaslovu. Včeraj-danes Danes, SREDA, 2. avgusta BOJAN ............... Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33 — Dolžina dneva 14.44 — Luna vzide ob 4.26 in zatone ob 19.18. Jutri, ČETRTEK, 3. avgusta LIDIJA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 25,3 stopinje, najnižja 20,2, ob 13. uri 25,3 stopinje, zračni tlak 1017,6 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, nebo skoraj jasno, veter severozahod-nik 12 km na uro, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 1. avgusta so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 23 oseb. RODILI SO SE: Alessia Franco, Cristina Matcovich, Chiara Oretti, Sara de Bernardi. UMRLI SO: 76-letni Francesco Ka pelj, 91-letna Antonietta Manzin, 68-letni Marcello Zocchi, 82-letna Giusep-pina Toncich vd. Negrini, 49-letna Io-Ianda Giovanini por. Beluzzi, 58-letna Renata Lorenzi vd. Mervar, 72-letna Rosa Mamilovich por.. Družina, 75-letna Antonia Medica por. Quagliatini, 69-letni Ottavio Danielis, 81-letna Ste-fania Grgič, 49-letna Luciana Cociani, 72-letna Maria Petretich vd. Zabbia. 67-letna Valeria Giacchelli por. Va lenti, 65-letni Albino Zanon, 86-letni Giuseppe Grio, 82-Ietni Carlo Vidoni, 81-letni Giusto Augustini, 64-letni Antonio Bianchet, 65-letni Salvatore Al-fosi, 88-letna Maria Bussanich Iaco-vicli vd. Vidulli, 69-letna Maria Ludvik por. Persi, 69-letni Vittorio Alme-rigotti, 74-letna Domenica Francovig vd. Vecchiet. Gledališča 0 RUSSETil Festival operete V petek, 4. t.m., ob 21. uri za< , ponovitev operete «Kneginja i* C1j kaga*. V soboto, 5. t.m., ob 21. uri v Rf settiju premiera operete «Nedolž,ia DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Soncini 179, Ul, Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. .'26-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225141; Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sl jan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. Suzana* avtorja Jeana Gilberta, Predprodaja vstopnic pri osr' sred® blagajni v Pasaži Protti (tel. 683lDj GRAD SV. JUSTA . Jutri ob 21.30 nastop ansa®" «New Trolls* in pevca Piera FiMJ Vstopnina 2000 lir s sedežem. P®-prodaja vstopnic pri Osrednji blag®’ Pasaže Protti. Kino Mirantarski park — «Luči in zvoki' ob 21.00 «Maximilian of Me!*1 emperors tragedy* (v anglešči®)’ ob 22.15 «11 sogno imperiale <9 ^ ramare* (v italijanščini). Prevoz motornim čolnom s pomola Au<® ob 19.50 in ob 21.20 ter iz Mira'®'j ra ob 22.15 in ob 23.35. Ariston 21.30 «Generazione Proto"*'j Režija D. Cammel. J. Christie, Weaver. , I Mlgnon 16.00 «Quattro mosche d' v luto grigio*. Barvni film. , I Nazionale 17.00 »Sensoria*. Mell, Wiiiam Berger. Prepove”® mladini pod 18. letom. Barvni fl1 Grattacielo 17.00 «Candido er011'?. Lilli Čarati, Mircha Carven. i Baxa. Prepovedan madini pod j letom- utri Excclsior 17.00 «Dottor Tersilli*, ™ j vni film. Fenice Poletna zapora. . | Ritz 17.00 «11 piccolo grande j Dustin Hoffman. Barvni film, J Eden 17.00 «11 sesso parlante*. Pfzmed uslužbencev v ekspeditu, j, *0' me je sicer že prej opozoril, , ,,Se bom tresel, ko se bom peljal nilf°risom Zobcem — tako je voz-u ime — vendar Boris je dajal 1;0S zelo mirnega človeka in tudi ti nSem vpvašal de na cesti vo- ^ naglo, je odvrnil, da sploh ne «te-močno». Ihm,k,^t5 zjutraj so bili zavoji Pri-’ Di-si- dnevnikov za Goriško pri U.riični. Takoj smo jih naložili v j«1 fiat 128 caravan. Jaz sem se i av>l na zadnje sedeže, Vojko se wb*edel poleg voznika in že smo limeti iz Ul. Montecchi proti sre- Na rebri proti Medji vasi je avto nekoliko zakašljal. Boris ga je spodbujal: «Daj, bela, vozi, Vozil* in na ravnini je caravan spet potegnil, da je bilo veselje. Naslednja postaja so bile Jamlje. Za nekaj časa nam ni bilo treba se ustavljati zvreči sveženj časopisov pred vrata raznašalcev hiše in nato spet urno pritisniti na plin in odbrzeti, zato sva se z Vojkom lahko nekoliko »v miru» pogovorila z Borisom. Boris je doma iz Boršta, dnevnike pa prevaža ponoči na domove raznašalcev kakih šest mesecev. «Šoferski poklic mi ugaja,» pravi. «V prvih časih je bilo nekoliko hudo voziii ponoči, sedaj pa sem se že privadil in vozim brez problemov.* «Kako pa je s spanjem?* «Spim približno pet, šest ur potem ko se vrnem z dela in kake tri ure ponoči predno grem ob dveh v službo.* «Si imel kdaj kake nevšečnosti na poti?» «Ja, enkrat mi je počila guma, enkrat so mi odpovedale zavore, ampak vse se je srečno končalo. Tudi cestna policija me je enkrat ustavila, sedaj pa že poznam kraje, kjer se ponavadi ustavijo in tako tudi svojo vožnjo primerno «prilagodim». «Kako pa je kaj z avtomobilom?* «Avto vsakič pregledam. Skrbeti moram, da ne manjka bencina, olja, da so akumulatorji v redu, kajti če ne bi tega opravljal, bi lahko že marsikdaj ostal na cesti. Ta caravan je dober, vendar bi ga morali opremiti še z vzvratno lučjo in meglenkami, saj je na tej poti predvsem v zimskem času, precej megle.* Medtem so bile Jamlje že za nami. Ko smo prispeli do Doberdoba, je poteklo točno 40 minut, odkar smo se odpravili na pot. Sedem minut kasneje smo bili že na Vrhu in ta krat se je začel pravi avtomobilski «show» po cesti navzdol polni ovinkov, ki pelje do ceste za Sovodnje. Gume so kar cvilile od stalnega zaviranja in zavijanja sedaj na levo, sedaj na desno. Avto se je ziijtgl kot ladja v viharju in midva z Vojkom sva se prav tako zibala v njem. Boriš pa je mirno in čvrsto držal volan v rokah, menjaval prestave, zaviral, pritiskal na plin. , Takrat je bil bolj podoben Nikiju Laudi kot vozniku Primorskega dnevnika! Ko smo zapeljali spet na glavno cesto, sva se z Vojkom kar oddahnila. Avtomobil je spet zdirkal po ravni cesti in že smo bili v Sovod njah. Do sem smo- pa rabili 53 minut. Tedaj nam je bilo že jasno, da bomo pravočasno prispeli do štandreža. In res, ob 4.14 smo pred vhodna vrata hiše raznašalca iz Štandreža položili še zadnje zavoje dnevnikov. Od odhoda s Trsta ni minila niti ura. Razna.šalka za Gorico bo lahko pravočasno oddala dnevnike na postaji v Novi Gorici in naši bralci z onstran meje bodo lahko imeli že zgodaj časopis v svojih rokah. Bravo Boris! Na poti nazaj se nismo ustavljali. Avtomobil je kar brzel mimo spečih vasi, na cesti ni bilo prometa. Le na obalni cesti smo srečali nekaj tovornjakov in avtomobilov in le — ti so po Borisovem mnenju krivi, da nismo prispeli v Trst v dvajsetih minutah, kot je napovedal pred odhodom s štandreža, temveč v petindvajsetih. Vsekakor smo bili ob 4.45 že spet v ekspeditu. V poldrugi u-ri smo raznesli dnevnike v 13 vasi, 17-krat smo se ustavili, prevozili smo 101 km. Z Vojkom sva se odpravila spet proti Doberdobu, Boris pa je bil že spet na poti, saj je moral ponesti časopise v vasi dolinske občine, v Bazovico, Trebče, Opčine... tile mesta. Glede na predviden ur- nik S,n.° 'meli nekaj zamude. Po ur-t a bi morali prispeti do štandre-bj "ajkasneje ob 4.20, -kajti tedaj jji.^orala dvigniti dnevnike riaidla-V ,,a ter jih prepeljati na postajo j Gorico, od koder jih ob 4.50 Irakom in avtobusi ponesejo po tij, finskem vse do Bovca. Če dnevne pride do takrat v Novo Gori- ih’,?8tanejo tisti dan naši naročniki *- ai°ski vsi lam lC‘ah, ki smo jih imeli na razpo topj'°8ki vseh tistih krajev brez ča itiio^a;^Nam *30 uspe'° v * uri ’n ® . naznesti dnevnike v dvanajst dfoj,111 prispeti pravočasno v Stanič ' M,08*0 vozili po praznih mestnih k0 al1. sem spoznal, da je imel čiš-he Prav. Na vsakem ovinku je me-^nevn'ke, ki so bili zloženi na en0 Jern prostoru zanašalo zdaj na V°z-, z1.aj na drugo stran. Boris je to n- ■ ro 3 Previdno, brez vsake-tiuujnimanjšega tveganja. V 13 mi-Srpo 1 stn° klili v Križu, pred tem pa W8e že dvakrat ustavili v Bar-flojjan in na Kontovelski rebri ter toš»i dnevnike tamkajšnjima raz sijglpema. Sledili so Nabrežina, Sete v ’pevin, po 27 minutah smo bili Vil j. ~’*vanu. Tu smo se osmič usta-devpi Štandreža je manjkalo še i»iinilt Postaj, imeli pa smo le še 38 KDOR SE NA DNEVNIK NAVADI SE MU NE MORE VEČ ODREČI Po vrnitvi iz štandreža sva se z Vojkom Slavcem spet namenila v Doberdob. Najin namen je bil obiskati tamkajšnjega raznašalca ter se z njim pogovoriti o akciji Primorskega dnevnika! za povečanje dneh končuje v'vaši; hotela * pa sva tudi slišati "zh1•' ftincn.je nekaterih naročnikov. Po «vratolomni* vožnji z Borisom se je umirjena vožnja v Vojkovem avtomobilu kar prilegala. Začelo se je že daniti. Seveda se je najin pogovor takoj osredotočil na Vojkovo delo in na akcijo za nove naročnike. «Vojko, koliko časa delaš pri raz-našalni službi in kako jc prišlo do takih akcij?* »Pri tej službi delam od januarja letos. Nekaj mesecev pozneje smo začeli s širšimi akcijami po nekaterih naših vaseh, da bi povečali število naročnikov, kajti Primorski dnevnik sloni v veliki meri prav na naročnikih*. »Kako se taka akcija sploh izpeljuje?* »Preprosto. Raznašalec ali raz-našalci v eni vasi za dobo nribtižno enega meseca nosijo dnevnik brezplačno na dom tudi tistih slovenskih družin, ki niso še naročene na naš časopis. Prvi dan jim izročijo tudi pismo, v katerem je razložen namen akcije. Po enem mesecu vprašajo ljudi, če bi se naročili na dnevnik in če se v eni vasi pri- POGAJANJA MED STRANKAMI SE NISO ZAKLJUČILA Niti na seji občinskega sveta v Gradežu niso v ponedeljek izvolili župana Komisarji ostajajo še vedno na krmilu občin in pokrajine - Republikanci so postavili pretirane zahteve sredinskim partnerjem - Vsaka stranka ostaja na svojih začetnih pozicijah Raznašal je moj oče, raznašam jaz •d sedaj že raznašata tudi otroka* ti v rJk^alee Primorskega dnevnika sl0ni berdobu je Aldo Jarc, vendar rtona-V Ve^'n' primerov vse breme ročn]LSanja časopisov na domove na-0ttoltU°v na njegovi ženi Ani in na ^anv ' k letni Vivjani in 10-letnemu Ko nu' te AnSVa z Gojkom prispela, nama že ie K-,^arc Postregla s kavico in ,bl' govor o dnevniku. Zvedela "jih * a ,ie raznašanje časopisov pri 0če a6 prava tradicija, saj je Anin 'teevno1' 24 let raznašal Primorski te Qn v Sovodnjah. Sedaj nadalju-že dv v Doberdobu, ima pa V y| 3 zelo perspektivna naslednika *Moian* 'n Damjanu, top, g* Pravi Jarčeva, «je direk-Oato f 8a.mo dirigira raznašanje in PQv,f/ašuje, kako je šlo.* Slej prasala sva, kako je bilo do-■^aznašanjem. len fina^3!113- «Takrat je odšla že ve «4vtnk Vobe.,?Pus s časopisi je prispel v r‘azna?op ob 7.2U,» je nadaljevala čina na ia- «Takrat je odšla že ve-}s> trnkov na delo in ni ime-0ere ^nosti, da si ogleda ali pre-Uvedbj aSop's že zjutraj. Sedaj, po «o dohir°Xe pr°Se. bo bolje, saj bo-JSoduj • Doberdobci časopis že zelo Mea L p to je tudi prav, saj je no-^aj.» °bra, če zvemo zanjo zgo- 4tneli kdaj ka^g nevšečnosti?* _ ____ _______ _________ ( 4vtobUc!.. Dorico, ker so uslužbenci ^Pise Pe^ajkrat smo morali po ča PQ7n8p'b podjetij stavkali.* sva še, kakšen odziv ie'imeiraaala. toročm? a'?c'ia za pridobitev novih to|a i1K°v in gospa nam je pove-Pribijj 3 , verjetno žela lep uspeh; Ppevniu0 D1! naj bi bilo novih vsako se jj^ baročnikov, približno 20 pa *ko š.„n^erava naročiti na nedelj V k , llko- U linjo je medtem smuknil mla di Damjan in takoj je prijel v roke Primorski ter si ogledal športno «Vedno hoče biti prvi, ki bere dnevnik,* nama je povedala Jarčeva, «zato tudi zgodaj vstaja in mi pomaga pri raznašanju. Jaz z motornim kolesom raznesem časopis na enem koncu vasi, on in Vivjana pa na drugem. Tako je raznašanje končano že v borih 20 minutah.* Potem ko si je skrbno prebral, kaj je novega na športni strani, naju je Damjan rade volje pospremil do nekaterih naročnikov, da bi zvedeli za njihovo mnenje o akciji in novi progi. Kljub zgodnji uri nam je uspelo dobiti nekaj naročnikov. Silva Gergolet, ki je že več let naročena na naš dnevnik, se je izrazila pohvalno o raznašalcih. Prav tako je že več let naročnik Andrej Ferfolja: «Bolje je, če prihaja dnevnik zgodaj na dom,* je dejal, ko je zvedel o neposredni progi Trst - Goriška, «kajti tako ga bom lahko prelistal že pred odhodom na delo.* Aldo Lakovič se je šele pred kratkim naročil na Primorski dnevnik. Vprašala sva ga, zakaj se je naročil. «Pred časom,* nama je povedal, «sem začel dobivati časopis brezplačno in sem priliko izkoristil ter se še sam naročil, kajti dobro je zvedeti za vesti že zgodaj, takoj potem, ko opravim svoj posel z živino.* Takšna so torej mnenja doberdob-skih naročnikov. Kmalu bo stekla akcija za povečanje števila naših vnetih bralce'- tudi po drugih vaseh in upajmo, da bomo tudi v prihodnje zabeležili take uspehe kot do-siej. bližno 10 do 15 odst. tistih, ki so dobivali brezplačno časopis nato naroči na dnevnik, je to že uspeh*. «K.je ste doslej organizirali take akcije in kako so uspele?* «Akcije smo izvedli že v številnih vaseh na Tržaškem in Goriškem. Uspeh jeaiM; povsem zadovoljiv. Naj povem, da smo v Sovodnjah dobili po akciji" kar 35 novih naročnikov. Taka akcija je sedaj v teku v Miljah, vendar tja pošiljamo časopis po pošti. Od polovice juITfa šo take akcije v teku v 17 vaseh na Tržaškem, čez nekaj dni se bo zaključila akcija v Doberdobu, septembra meseca pa bomo začeli pošiljati časopise brezplačno na dom tudi v štandrežu*. «Seveda vam bo v tem zelo v pomoč tudi neposredna raznašalna proga Trst - Goriška*. «To vsekakor, saj bodo dobivali sedaj, po uvedbi neposredne proge, raznašalci časopise prej na dom in jih bodo lahko zato tudi prej raznosili po vasi. Prej smo morali pošiljati časopise z vlakom do Gorice in nato z avtobusi od vasi do vasi. Raznašalci so dobivali tako ’ dnevnik kasneje in kasneje so jih prejemali tudi naročniki. S takim sistemom raznašanja smo imbli včasih tudi hude težave, kajti če so uslužbenci avtobusnih podjetij stavkali, časopisa po vaseh ni bilo. Z novo progo pa bo vse hitrejšo in učinkovitejše*. «Kako je bilo konkretno z akcijo v Doberdobu?* «V Doberdob smo najprej pošiljali brezplačno na dom 150 časopisov, nato snio število zmanjšali na 120. V tem tednu se bo akcija zaklju čila in upajmo, da bo ves naš trud poplačan. Računamo namreč tudi na to, da se tisti, katerim pošiljamo časopis, v enem mesecu nekako privadijo na dnevnik, da se jim zjutraj prav zahoče vesti, informacij, in da se prav zaradi tega nato naročijo. Imeli smo namreč tudi nekaj takih primerov, ko se je naročnik odpovedal časopisu, vendar se je po kratkem času spet naročil, ker se je v teku let že privadil na časopis in potem, ko se je odjavil, mu je kar nekaj manjkalo*. Medtem ko sva tako kramljala, sva spet prispela do Doberdoba. Čakal naju je sedaj pogovor raznašalcem Aldom Jarcem in z nekaterimi tamkajšnjimi naročniki. Gradež po mesecu in pol od upravnih volitev in kljub temu, da bi lahko v tem kraju obstajala trdna, dvotretjinska večina sredinskih strank še nima župana. Po dveh urah in pol sejanja so se občinski svetovalci Gra-deža razšli, upoštevajoč dejstvo, da so na pokrajinski ravni še vedno v teku pogovori med zastopniki strank ustavnega loka in ker je tudi Gradež zaobjet v teh pogovorih, bodo župana in odbornike volili kasneje. Sejo je pričel komisSV dr. Mangana-ro, ki je v razvlečenem govoru, ki je trajal skoro feno uro, orisal vse kar je napravil v štirinajstih mesecih svojega upravljanja. Zatem je prevzel predsedniško mesto demokri-stjanski poslanec Marocco, ki je na volitvah dobil največ preferenčnih glasov. Kazalo je, da bo overovitev svetovalcev šla gladko, ko je komunistični svetovalec dr. Tonon na sprotoval izvolitvi poslanca Marocca (uslužbenec tržaške posojilnice, ki je davčni izterjevalec v občini Gradež) in demokristjana Reverdita (ki je predsednik konzorcija za letališče v Ronkah). Razprava o tem vprašanju je trajala poldrugo uro dokler niso prekinili seje. Ob nadaljevanju je bil komunistični predlog zavrnjen z glasovi KD in MSI, zanj so biii komunisti in republikanci, vzdržali pa so se socialisti in socialdemokrati. Marocco in Reverdito sta bila tako potrjena za občinska svetovalca. V zvezi s tem naj omenimo, da je podoben predlog o neizvoljivosti dveh demokristjanskih in dveh komunističnih svetovalcev sprožil v tržiškem svetu misovski svetovalec, zavrnili pa so ga, razen predlagatelja, vsi o-stali. svetovalci. V zvezi s tem glasovanjem velja podčrtati stališče republikancev, ki imajo v Gradežu štiri svetovalce, so torej precej močni. Glasovali so proti demokristjanom, proti poslancu Maroccu in proti Reverdita (ta je že bil župan), ki sta možna kandidata za župansko mesto. Republikanci tudi tako stopnjujejo svojo akcijo do krščanske demokracije, ker hočejo iz sedanjih pogajanj izvleči čim-več. Njihovi glasovi so tokrat odločilni in zato zahtevajo podžupana v Gradežu, predsednika pokrajinske u-prave, predsednika letovičarske u-stanove v Gradežu (tu je sedaj demokristjan) in podpredsednika kon-zorci-jai. za letališče v Ronkah (tu je> sedaj (socialdemokrat). Demokristjani in socialdemokrati pa pripominja' jo,, da so dobili pred kratkim pre4' sedniško mesto goriške bolnišnice (odv. Majo) in zastopstvo v upravnem svetu goriške hranilnice (dr. Ascari). Neki demokristjanski prvak nam je včeraj dejal »Kaj še vendarle hočejo?* SMS BANCŠ Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - Ul-ICA F- FILZI 10 - -Ali* SI-rtACi TEČAJI VALUT V MILANU DNE 1. 8.1978 Ameriški dolar 843.- Funt šterling 1631,50 švicarski frank 483.— Francoski frank 192,50 Belgijski frank 25,30 Nemška marka 407,— Avstrijski šiling 58,- Kanadski dolar 710,— Holandski florint 376,- Danska krona 146.- švedska krona 180,— Norveška krona 151.— Drahma 25,50 Mali dinar 42,50 Veliki dinar 42,50 To pomeni, da so pogajanja med sredinskimi strankami še vedno daleč pred zaključkom. Prav tako niso še uspela pogajanja med levičar skimi strankami za upravljanje občine Tržič. Socialdemokrati baje nočejo v odbor, podpirali bi le od zunaj levičarski odbor. Vse stranke so po treh tednih pogajanj še vedno vsaka na lastni poziciji. Demokristjani so za enotno solidarnost sredinskih strank v vseh upravah, tako v ve- čini kot v opoziciji, istega mnenja pa niso socialdemokrati. Komunisti hočejo široko zasnovane odbore z njihovo prisotnostjo, trkajo pa na demokristjanski zid, ki noče njihovega so delovanja. Socialisti pa so za čiste pojme ^n za jasne oblike enotnosti na levici, tako v vladanju občine kot v opoziciji. Komunisti nezadovoljni s političnimi pogovori Mesec dni po deželnih in delnih upravnih volitvah, je politični položaj na Goriškem še zmeraj zelo nejasen in ne kaže nobenih znakov za skorajšnje izboljšanje. Menda zavlačevanje pogovorov celo prija določenim političnim silam, v prvi vrsti KD, .ki skuša za vsako ceno ohraniti dosedanja zavezništva ter vsiliti centristične odbore, trdi ti skovno poročilo pokrajinskega vod stva KPI, ki je bilo objavljeno te dni. neposredno po zasedanju na katerem so razpravljali o poteku Komunisti nikakor niso zadovoljni s potekom dogovarjanja s predstavniki posameznih političnih strank ter vnovič poudarjajo nujnost, spričo vse hujše gospodarske in družbene krize na Goriškem, za sestavo odborov, ki bodo imeli podporo vseh demokratičnih strank, vključno komunistov. Proti takemu načelnemu stališču, trdi tiskovno poročilo, se zoperstavlja KD in z drugačnimi argumenti, tudi nekatere druge politične stranke. Komunistična partija si bo. kar zadeva sestavo občinskega odbora v Gradežu in odbora na pokrajini, prizadevala za rešitev na podlagi enakopravnih pogajanj z vsemi strankami in brez kakršnih koli predsodkov. Vsekakor pa komunisti niso pripravljeni podpreti kakršnih koli programskih dogovorov, ki bi še naprej izključevali njihovo prisotnost v upravnih odborih. Vodstvo KPI je pooblastilo delegacijo, zaključuje tiskovno poročilo, da nadaljuje s pogajanji za dosego čim širšega soglasja z demokratičnimi silami. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU DEŽELNI PRISPEVEK ZA UREDITEV VODOVODA Dežela bo nakazala tudi nad 150 milijonov lir za dograditev poslopja županstva in razširitev pokopališča - Občina ponovno brez tajnika V petek zvečer se je sestal občin ski svet v števerjanu, da še pred poletnimi počitnicami sprejme nekaj nujnih sklepov. Sejo je vodil župan Stanislav Klanjšček, ki je občinske svetovalce najprej seznanil z dejstvom, da se je občina vnovič zna šla brez občinskega tajnika. Dosedanji tajnik, Jožko Prinčič, namreč s 1. septembrom letos odhaja na drugo delovno mesto, izven javne u-prave. Novica je marsikaterega svetovalca neprijetno presenetila, kajti igre že za šesto ali sedmo menjavo tajnika v roku desetih let, kar neugodno vpliva na reden potek upravljanja občine. Postavlja pa se tudi vprašali je, če bo oseba, ki bo v pri hodnje sprejela dolžnosti tajnika obvladala slovenščino, kajti v nasprotnem primeru bi to pomenilo nedvomno korak nazaj. Župan Klanjšček je seznanil svetovalce s sklepom dežele, ki je na o-snovi zakona št. 63/77 odobrila dva zneska (skupno nad 150 milijonov lir) za ureditev in razširtev pokopališča ter za ureditev starega poslopja županstva. V ta namen naj bi porabili približno 100 milijonov lir, z deli pa naj bi pričeli že letos jeseni. S tem bodo občinski uradi, ki so zdaj začasno v župnijski dvorani, končno le dobili svoj primeren sedež. Dežela je na osnovi zgoraj omenjenega zako- pogovordv .......... SKRB ZA VARSTVO OKOLJA NI VEČ SAMO BESEDA Upepeljevalnik v Gradišču bo služil občanom petih občin Pognali ga bodo že prihodnjo pomlad ■ Veljal bo približno 500 milijonov lir Na meji med občinarna Gradišče in Moraro, ob pokrajinski cesti, ki povezuje oba kraja, te dni zaključujejo glavna gradbena dela na u-pepeljevalniku za smeti, ki ga bodo predvidoma izročili namenu že prihodnjo pomlad. Služil bo za sežiganje smeti z območja občin Krmin, Gradišče, Moraro, Mariano in Medea, ki so se v ta namen združile v konzorcij. Stroške izgradnje (prvotno sov ta namen predvideli vsoto 300 mi lijonov lir, ki bodo najbrž do d<> fgradHVe ■ifAiecej narastli), bbdovkri le občine s sorazmernim številom 'jjfbbiVšIVlVa. Kako bo s porkzdelit-'krrjb' režijskih StroKkbJ;'botem ko bodo objekt izročili namenu, še ni znano. Najbrž bodo posamezne kvote tudi takrat izračunali na osnovi števila prebivalcev vsake občine. V petih zgoraj omenjenih občinah živi okrog 16.000 prebivalcev, ki vsak dan «proizvedejo* okrog 25 ton odpadkov. Poprečno pomeni to okrog L? kg smeti na osebo. Pri načrtovanju zmogljivosti upepelje-valnika, so upoštevali, da se stalno veča proizvodnja smeti, upoštevali pa so tudi možnost znatnega porasta števila prebivalcev. Naj omenimo še, da so v petih občinah, ki so se združile v kon zorcij, do zdaj na različne načine skrbeli za odstranjevanje smeti. Po- niiifaiiiitiMMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiHiniiiiiinHiimiiiniiimmMiiniiiiitii V Pevmi nova pošta z dvojezičnim napisom nekod so odpadke vozili na dovoljena odlagališča, kar sicer- ni najbolj priporočljivo s higienskega \ dika. Taka odlagališča, poleg osta lili nevšečnosti, namreč tudi zastrupljajo podtalnico. Poleg uradnih odlagališč, pa so se v zadnjem času zelo razširila tudi odlagališča «v črno*. Upati je, da se bodo stvari začele izboljševali že prihodnjo pomlad, ko bodo upepeljevalnik izročili svojemu namenu in, ko oodo občani najbrž tudi prisiljeni plačevati višji davek za* pobiranje smeti. Sicer pa kgžfe,1' da se Utvari na področju varstvi okolja tudi na Goriškem spreminjajo na bolje in da bo morija,„m.,nekaj leUh. raveeaie nadoknaditi zamujeno. Tako bodo že letos leseni v Gorici. pognali novo prečiščevalno postajo za mest ne in industrijske odplake, spet je govora o kanalizacijskem omrežju na desnem bregu Soče. ki nai bi pokrivalo kraje vzhodno od črte Gradišče - Mariano - Krmin, govor je tudi o nekaterih drugih manj ših načrtih. To nedvomno potrjuje, da so tudi upravitelji končno le spoznali, da skrbno, zdravo in človeku primerno okolje nj le stvar nekaterih neznanih posameznikov, ampak stvar celotne skupnosti. mokresom beretta 6,35. ki je sicer last njenega moža. Policajem, ki so spremljali delavce ni preostalo drugega. kot da so žensko- hitro razorožili ter jo seveda aretirali, okrajni sodnik pa .je kasneje podpisal zaporni nalog. na že pred časom sklenila dati prispevek v višini 155 milijonov lir za ureditev vodovoda na področju občine. Postopek je že stekel in v kratkem naj bi začeli s potrebnimi deli. Na nekaterih odsekih bo treba ojačiti omrežje, drugod pa poskrbeti za popolno zamenjavo naprav. Vsekakor bi morala biti oskrba z vodo po tem posegu za nekaj let urejena. V tretji točki dnevnega reda je občinski svet razpravljal o obračunu za leto 1977, ki izkazuje 159.008.043 lir dohodkov ter 162.633.612 lir izdatkov ter primanjkljaj v višini 3.625.569 lir ter ga odobril. Poleg nekaterih sklepov upravnega znhča-ja, tako o dokončni uvrstitvi 2 občinskih uradnikov v peto plačilno skupino ter o podaljšanju roka zr začetek veljavnosti zakona Bucalossi za re-zidenčna področja, je občinski svet imenoval še petčlansko komisijo, ki je zadolžena za presojanje načrtov za obnovitvena dela, ki so jih občani predložili v zvezi z deželnimi zakoni v korist področij, ki jih je prizadel potres. V komisiji so Jožef Simčič, Jožef Prinčič in Alojz Mužič kot predstavniki večine ter Ivan Humar ter Franc Komic za manjšino. Pred koncem seje je občinski svet ratificiral tudi nekaj sklepov ožjega občinskega odbora. • Goriško šolstvo skrbništvo obvešča, da 5. avgusta zapade rok za predstavitev prošenj za suplence v državnih otroških vrtcih v šolskem letu 1978,79. Razna obvestila Od 7. do 10. septembra bo v Bohinju 7. mladinski seminar, ki ga priredi Mladinski krožek iz Gorice pod pokroviteljstvom MO SKGZ. Vpisovanje je že v teku, rok vpisa pa poteče 25. avgusta. Zainteresirani mladinci se lahko javijo na sedežu SK GZ v Ul. Malta 2 Prosveta ORARIO Dl SERVIZIO AL PUBBLICO DA LUfCPi A VEHERDI CGiWQf1DOZE-PACCHI; i "I : .! 815-14 PEfiSIOfl! liflt i lin 818 -12,30 | 1 [ r ' telegrahmi CASSA-VAGUA-RSSRARH COHTIC0RREHTI SA8AT0. , TUTTI ISERVtZt vm- ; 815 ? 13 ULTIMO GtORHO DEL MESE . CASSA o&ui 815 ■ t 12 £»••»■■»■»......................... URNIK ZA STRANKE OD PONEDELJKA PO PETKA . lil I »M «t ♦ »O H »O 'V' ‘ ; ; : ■ i lil II SPICBIANI-PISEH-PAKETOV TELEGRAFSKA SLUŽBA-BLAGAJNA POKOJNIH VSAK DAH ii i mm položnice-pologi um L14 m HRAfi.fi! VLOG - TEKOČI RAČUNI J 08 SOBOTAH ZAOMJ DELAVNIK V MESECU POSUiJC BLAGAJNA SA„0 «8* »12 Tridnevno slavje v psihiatrični bolnišnici V goriški psihiatrični bolnišnici se pripravljajo na tradicionalni, tokrat že 15. poletni praznik, ki se bo začel že v soboto popoldne, zaključil pa v ponedeljek, 7. t.m., zvečer. Sobotni spored predvideva, poleg velikega tekmovanja v briškoli in bogatega srečolova, tudi prijateljsko nogometno srečanje med moštvoma psihiatrične bolnišnice ter goriških veteranov. Zvečer bodo za ples igrali Mejaši. V nedeljo popoldne bo na vrsti košarkarski turnir, sledila bo velika nagradna tombola ter družabne igre. Za razvedrilo bodo tudi v nedeljo igrali Mejaši. Tridnevno slavje se bo zaključilo v ponedeljek zvečer z nastopom plesalcev folklorne skupine iz Kočnika ter z nagrajevanjem najboljših ekip. Padla je s terase V goriško splošno bolnišnico so v ponedeljek zvečer prepeljali 43-letno Lino Tomasi, ki stanuje v Ul. Pasubio 12. Huje se je poškodovala pri padcu s približno 4 metre vi-šoke terase. Zaradi zloma reber ter notranjih poškodb se bo morala zdraviti dva meseca. Zaenkrat ni znano, kako je prišlo do nesreče. NA POBUDO OBČINE GORICA Brošura o goriškem gradu Goriška občina je te dni poskr j bela za-"izdajo lične- brošute, na menjene predvsem številnim obiskovalcem pariškega gradu. Gre •«rf. serije zgodovinskih vodičev v Gorici in njeni neposred ni okolici. V prvem delu. kakih 30 strani obsegajoče knjižice, ki bo ie v prihodnjih dneh na prodaj v goriških kioskih, je na kratko podana zgodovina gradu m mesta pod njim, v drugem, delu pa je nelcolikn podrobnejši opis grajskega naselja, obzidja, gradu in posameznih grajskih pt-ostorov. V drugem delu je tudi nekaj čmo-belih fotografij, ki sta jih napravila goriška fotografa Assirelli in Lazzaro. Naslovna stran je v barvah, prikazuje pa goriški grad, slikan s Travnika. Škoda da je brošurica pisana samo v italijanščini, saj tudi v Gorici ne manika tujih obiskovalcev. V gostilni Devetak na Vrhu bodo do 31. t.m. pobirali članarino za PD »Danica*. Društvo zato vabi vse vaščane. ki želijo še naprej pomagati in sodelovati pri skupnem kulturnem in narodnoobrambnem delu, naj poravnajo svoj delež. Redni člani plačajo po 2000 lir letno, simpatizerji 3000 lir in mladinci 500 lir. Izleti Društvo slovenskih upokojencev v Itatijl priredi 13. avgusta celodnevni izlet v Dobrovo, kjer bo srečanje slovenskih primorskih upokojencev. Pred srečanjem bomo obiskali Vrsno, rojstno hišo pesnika S. Gregorčiča s postankom v Kobaridu, kjer bomo imeli kosilo. Nato nadaljujemo pot v Dobravo — po možnosti še v Medano, rojstno hišo A. Gradnika. Za goriško člane, vpisovanje do petka, 4. avgusta, od 10. do 12. urd v Ul. Malta 2. Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča udeležence izleta 13. t.m. v San Marino, da bo avtobus odpeljal po sledečem voznem redu: s Travnika ob 4. uri. iz štandreža ob 4.05 in iz Sovodenj ob 4.10. Društvo priporoča točnost. KLJUB DRUGAČNI NAPOVEDI Nedeljsko muhasto vreme zagodlo prosvetarjem Odpadle so prireditve v Štandrežu in Dolu, v Pevmi pa niso izvedli kulturnega programa - V Štandrežu bodo prireditev ponovili w • ji-.-......................s& ..< . MENJALNICA vseh tujih valut Pokrajinsko poštno ravnateljstvo je pred kratkim poskrbelo za namestitev ličnega dvojezičnega napisa pred novim poštnim uradom v Pevmi, kar so z velikim zadovoljstvom sprejeli zlasti domačini. Upravičeno zato pričakujemo, da bo ravnatelj- stvo poskrbelo za |>odobne napise tudi v drugih pretežno slovenskih krajih na Goriškem, kjer so poštni uradi in kjer dvojezičnih napisov še ni, kakor recimo v Podgori, Standre žu, Sovodnjah, Doberdobu, pa morda še kje drugje. Kako izgleda novi napis je razvidno iz gornjega posnetka. S samokresom skušala odgnati delavce Dokaj nenavaden dogodek se je pripetil v ponedeljek v Tržiču, glav na junakinja pa je 47-letna Bruna Vascotto Degrassi, ki se zdaj nahaja v videmskem zaporu pod ob tožbo nošnje in grožnje z orožjem. Degrassijeva je skupaj z možem lastnica nekega zemljišča v Ul. Aulo Manilo, kjer pa naj bi zgradili ljudske hiše. Postopek za razlastitev je že zaključen in tako so še v ponedeljek na kraju, kjer sta zakonca v zadnjih letih postavila delavnico in se ukvarjala z razdiranjem starih avtomobilov pojavili delavci z nalogo da zemljišče zakoličijo ter opravijo izkop. No stvari so se kmalu zapletle. Ženska je delavcem zagrozila naj prenehajo, sicer bo na njih streljala. Ni bilo treba čakati dolgo. Stopila je v liišo ter se vrnila oborožena s sa- Muhasto poletno vreme se je v nedeljo zopet poigralo z goriškimi prosvetarjd in športniki. Zaradi po poldanskega naliva so morali odpovedali nedeljske prireditve v Dolu in Štandrežu, v Pevmi pa je odpadel popoldanski kulturni pro gram. štandreški športniki so uspeli iz peljati le program prvih dveh dni. V nedeljo niso sploh prižgali luči na nogometnem igrišču, kier bi morala biti prireditev, ker je bilo igrišče razmočeno in blatno. Pred kratkim so tudi ponovno posejali tra vo pred obema vratoma in so se zato bali. da bi šel v nič ves njihov trud. škoda bi oila namreč večja od dobička. Vendar so se že isti dan zmenili, da bodo praznik ponovili prihodnjo soboto in nedeljo. Na boljšem so bili prireditelji »praznika petja in vina* v Pevmi. ki so kljub vremenskim oviram zabeležili precejšnje število obiskovalcev. V soboto in nedeljo je nastopil ansambel narodnozabavne glasbe «Dobri prijatelji* iz Brežic. Ansambel, ki je bil nagrajen na šte verjanskem festivalu, je tudi v Pevmi zadovoljil poslušalce in plesalce. V ponedeljek zvečer pa je igral za plesalce ansambel »Briški slavček*. Vreme je ponagajalo tudi članom prosvetnega društva Kras v Dolu in krajevne borčevske organizacije, ki so se morali odpovedati nedeljskemu programu. Praznika, ki so ga tudi letos organizirali na tradi cionalnem prostoru pri Devetakih, ne bodo ponovili. Samo na Goriškem so prejšnji teden organizirali tri šagre. kar je vsekakor preveč, predvsem, če u (»oštevamo, da se je veliko število ljudi že odpravilo na počitnice. V prihodnji sezoni bo treba poskrbeti za večjo uskladitev raznih priredi- tev, le tako si lahko obetamo vsaj minimalni uspeh. Večjo pozornost je treba posvečati popestritvi kulturnih in zabavnih programov. Obiskovalci šager postajajo vedno zahtevnejši in si ne želijo samo pečenih piščancev in pitnega Vina. Želijo si tudi dobre glasbe in vsaj skromen kulturni program. Šagre ne morejo biti samo vir zaslužka, postati morajo predvsem zbirališča, kjer se človek lahko razvedri. Kino (Juriču CORSO 17.30 — 22.00 «Rollerball», J. Caan. Prepovedan mladini pod 14. letom. ' MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Le demone*, C. Libert in B. Nichols. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA Zaprto. VERDI Zaprto. Tržič PRINCIPE Zaprto. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Tora, Tora, Tora*. iVow (Juriča in ukulicu SOČA «Malo mesto v Teksasu*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Nepremagljivi*, hongkon-ški film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Globina*, ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Ttalia 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341. KADAR SE V JAVNEM ŽIVLJENJU UVELJAVLJAJO POSAMEZNIKI... NAMESTO V VIŠINO, RINE PARIZ POD ZEMLJO Za časa Pompidouja se je začela gradnja nebotičnikov, ki so nekoliko skvarili videz mesta - Sedaj gradijo podzemeljske piramide in železnice PARIZ — Pred četrt stoletja je znašala povprečna višina pariških zgradb - pet nadstropij. Danes se je «dvignila» na osem nadstropij, to se pravi, da so vse pariške zgradbe od tedaj višje za dvanajst metrov. Da ne bo nesporazuma, bomo dodali, da gre za poprečje, ne pa za ne-nebotičnikov v Parizu. Francosko glavno mesto je začelo naglo menjavati svoj videz v šestdesetih letih in zdelo se je. da bo mesto, ki je znano po svojih širokih drevoredih, čudovitih starih ulicah in mogočnih ali tudi zanimivih zgradbah spremenilo svoj videz, ki mu je že stoletja dajal svoj pečat velikega a lepega mesta. In tedaj so se že začeli oglašati kritiki, ki so govorili o »manhattanizaciji Pariza* in podobno. Konec leta 1975. pa je predsednik Valery Giscard D’Esta-ing enostavno prepovedal gradnjo nebotičnikov v Parizu. Posebno ko je govor o tako imenovani parlamentarni demokraciji, se zd' skoraj nemogoče, da bi mogel en sam človek v predsedniški vlogi, tako vplivati na razvoj nekega mesta ali neke dežele. Toda v Parizu je bilo prav tako, kajti gradnja nebotičnikov v francoskem glavnem mestu se je začela pod vplivom nekoga. Ko j enamreč prišel na oblast general De Gaulle, je Francija začela doživljati svoj gospodarski prerod in se je iz razvite kmetijsko-in-dustrijske države prelevila v močno moderno industrijsko državo. Ko smo omenili De Gaulla, moramo s tem v zvezi omeniti tudi Pompidouja, ki je izkoristil «rožnate razmere francoske ekonomije* in podžgal Francoze, naj bi začeli graditi «Pa-riz 21. stoletja*. In tedaj se je začelo. Osnovo je kot smo rekli, dal De Gaulle, izvajanje pa je začel Pom-pidcu. Na stotine starih zgradb, ki so bile zgrajene konec 19. stoletja, kot stanovanjske zgradbe za množice siromašnih ljudi, so rušili drugo za drugo. Tudi slovita tržnica «Les Hal-les*, ki jo poznamo že iz Zolajevih del, se je morala seliti v južni del Pariza. V zahodnih predmestjih Pariza so z buldožerji porušili na tisoče starih zasilnih stanovanjskih hiš in barak. In povsod tod so se začeli vzpenjati proti nebu betonski nebotičniki, v katerih so našli svoj sedež uradi in ustanove. Povsod koder so v starih mestnih četrtih zrušili 100 kv. metrov stanovanjskega ali poslovnega prostora, so na istem mestu postavili 267 kv, metrov novega Pariza. Od leta 1964 do 1975 so v Parizu zrušili 8 milijonov 800 tisoč kv. metrov starih zgradb in na istem mestu zgradili za okoli 24 milijonov kv. metrov novega stanovanjskega ali poslovnega prostora. Ker pa se meter ne more podaljšati, kv. meter pa ne razširiti, je logično, da so morali iti v višino. Le tako so 8 milijonov kv. metrov povečali na 24 milijonov kv. metrov. V začetku kar dobro zamišljena obnova Pariza pa je začela kvariti tipično fiziognomijo Pariza in zato je predsednik Giscard D’Estaing že drugo leto po prevzemu oblasti u-kazal, naj se prekine z gradnjo nebotičnikov. Ponovno se je izkazalo, da tudi posameznik more v parlamentarnem sistemu odločati tudi o takih zadevah. Zakaj je prišlo do tega? Mnogi špekulanti so hoteli z vedno višjimi zgradbami zagotoviti si naglo a-mortizacijo naložb v nove stanovanjske in poslovne prostore in so zato rinili visoko, previsoko v zrak, ne meneč se za celotno podobo lepega Pariza. Gradbeni podjetniki, povezani z bankami, se sploh niso več ozirali na skladno urbanistično koncepcijo Pariza. To se je posebno o-pazilo v 13. in 15. pariškem okraju, koder je bilo na tisoče starih že na pol porušenih zgradb, ki so jih poru > šili in na njihovem mestu zgradili nebotičnike, tako da se je ta del Pariza kmalu spremenil v nekakšen evropski Manhattan. Pariz je razdeljen na dvajset o krajev, v katerih živi po približno 200 tisoč ljudi. Toda kakih 400 nebotičnikov, ki so jih zgradili v dobi od 1964 do 1975 in ki so visoki vsi nad 15 nadstropij, so se ‘zbrali* samo v štirih mestnih okrajih in to prav tam, koder so bile prej v poprečju najnižje hiše. In še ena novost v zvezi s tem: ker so bile tod stare zgradbe, so bile tudi stanarine nizke. Najnižje v Parizu. V novih, razkošnih beton-sko-steklenih stolpih pa so stanarine poskočile tudi za pet ali celo večkrat. In zato je moralo na stoti-soče Parižanov s srednjimi in nižjimi dohodki zapustiti središče in se naseliti v bližnji ali celo daljni okoliš, koder so dobili stanovanja po nižjih cenah. To pa je ustvarilo vrsto socialnih problemov. Ti ljudje so ohranili delovna mesta, zato pa morajo prihajati na delo od daleč in s tem se je ustvaril prometni problem. pri nekaterrn celo socialni problem, ker so potni stroški za na delo preveliki za njihove dohodke. Okoli 60 odst. zgradb, ki so jih v Parizu porušili, je nekoč pripadalo obrtniškim obratom, 24 odst. so bile stanovanjske palače ali hiše. Čeprav bi mogli reči, da so že v dobi Hipokrata poznali zdravilnost termalnih voda, moremo u-gotoviti tudi dejstvo, da se je le sodobna balneoklimatclogija dokončno izrekla o koristnosti raznih termalnih voda in da šele v naši dobi dobivajo termalne vode in slatine tisto mesto v zdravstvu, ki jim pripada. V zadnjih časih pa se ta medicina povezuje tudi s turizmom in posamezna termalna kopališča dobivajo svojo specifično težo kot specializirane zdravstvene ustanove. Znano je, da je termalnih (tiafovtVM* At' stih področjih, koder je bilo veliko vulkanov, oziroma koder je veliko »razpok* v zertlčljski skorji. Balkan je, kot smo nedavno ugotavljali, eno najbolj značilnih potresnih področij v širšem zem ljepisnem regionu. Zalo ni nič čudnega, če je na Balkanu veliko termalnih voda. Jugoslavija je sploh zelo bogata najrazličnejših termalnih vrelcev. Na stotine, na tisoče jih je, le da so le nekateri vrelci primemo izkoriščeni. Ker se ne moremo ustaviti pri vseh, bomo na kratko navedli karakteristike glavnih termalnih voda in slatin v Sloveniji. Čeprav se bomo na ROGAŠKO SLATINO kdaj drugič spet povrnili, ker skupno z Radenci zasluži posebno pozornost, jo bomo na kratko karakteriziral! že danes. Rogaška Slatina leži na višini 228 metrov nad morjem v prijetni kotlini kakih 30 km vzhodno od Celja. Je to eno najlepših zdravilišč v Sloveniji, je zelo dobro organizirano in razpolaga z vrsto hotelov od preprostih in 15 odst. porušenih površin pa so bili državni ali zasebni uradi. Novo zgrajeni nebotičniki pa dajejo glede tega povsem drugačno podobo. Kar 70 odst. površine odpade na stanovanja, 25 na urade in le 5 odst. na trgovino, torej obrt. Zato v rrmo gib predelih mesta nebotičnikov ne dobiš čevljarske delavnice, pekarne, slaščičarne, bistroja, skratka tega, kar je bilo za Pariz značilno. Toda Giscard D'Estaing, ki je gradbenikom prepovedal «drveti v višino* s tem ni rekel, da naj se Pariz vrne v preteklost. Nasprotno, v Parizu se že srečujemo z gradbenimi strukturami prihodnjega stoletja in tisočletja. Pri tem pa se vendarle upoštevajo zahteve pariškega ambienta. Pariški arhitekti, pariški mestni svet pa tudi sama francoska vlada mislijo na bodočnost, hkrati pa želijo, da bi Pariz ohranil svoje specifičnosti. Ko so v januarja lani od prli kulturni center «Pompidou-Be aubourg*, se je v pariškem javnem mnenju sprožila kampanja proti «grdi rafineriji* kot so imenovali novi center kulture, resnično «futu-ristično konstrukcijo*, na katero pa so se Parižani kaj kmalu privadili .tako da postajajo sedaj na to «zgradbo 21. stoletja* že ponosni. Pariz jo je torej že »prebavil*, potemtakem je «grda rafinerija* že zgradba našega stoletja. skromnih pa do zahtevnega in udobnega hotela A kategorije. Klima v Rogaški Slatini je suhalp-ska in torej primerna v vsem letu, pa čeprav najlepša v pozni pomladi in zgodnji jeseni. Rogaška Slatina ima več vrelcev, vendar nima vode z višjo temperaturo. Priporočljiva je tistim, ki imajo težave s prebavnim traktom, vštevši želodec in drobovje, pa tudi tistim, ki imajo težave z jetri in žolčnikom, mot nje v metabulizmu, povečano količino sladkorja v krvi ali povečano Icmiinoi vsečumitd. itd. Zdravljenje ;še vrši -s pitjem vode, ter s kopanjem in oblogami. Sicer pa ije ivoda iz Rogaške .Stotine na pro- : daj ne le povsod p« Jugoslaviji. | pač pa tudi v tujini, posebno pri nas. Prj nas in drugod v tujini, ter seveda v Jugoslaviji pa je še veliko laže priti do radenske vode, do slovite vode «treh src*. SLATINA RADENCI namreč spada med največje dobavitelje mineralnih voda v Evropi. Slatina Radenci je v severovzhodnem delu Slovenije, v neposredni bližini avstrijske meje. Leži na višini 208 metrov nad morjem ob reki Muri, ima subalpsko klimo, podobno kot Rogaška Slatina. V Radencih imamo vrelce alkalno-kloro-hidratne vode z vrsto drugih sestavin, ki zdravijo obolenje srca, krvnih žil, radenska koristi tudi prebavnim organom, ledvicam in sečovodu. Zdravniki jo priporočajo tudi ljudem, ki imajo težave pri dihanju. Voda služi za pitje pa tudi za kopeli. Radenci so znani kot letovišče in zdravilišče. Tu je na Vprašanje je, kako bo Pariz spre jel novo gradbeno strukturo, ki na staja tam, kjer je bil do pred nekaj leti «trebuh Pariza*. Španski arhitekt Riccardo Boggil namreč gradi podzemsko palačo v obliki ogromne piramide, seveda obrnjene narobe, Ne gre za majhno stvar, kajti v podzemlju ne bodo le stanovanja, uradi, biroji, pač pa tudi otroške jasli in vrtovi. Mladi Španec, bivši zidar, ki je s svojimi idejami prodrl tudi proti mnenju univerzitetnih profesorjev, računa z idejo sociologov in strategov, da «bodoča mesta se bodo gradila pod zemljo*. In res, v Parizu že mnogi konkretno izvajajo ali vsaj predvidevajo bodoče mesto pod zemljo, tako je v načrtu gradnja velikanskih podzemeljskih garaž, pod zemljo nameravajo speljati tudi nove ceste, predvsem še križišča velikih arterij, seveda križišča, kjer ne bo križanja. Pod zemljo bodo speljali tudi super-železnico. Pariz že ima svojo podzemeljsko železnico. Nova superželez niča pa bo «za eno nadstropje* izpod sedanje, to se pravi, da jo nameravajo postaviti tudi sto in še vec metrov globoko pod Pariz. Pariz, kot vidimo, skuša ohraniti svoj videz, hkrati pa se vendarle spreminja. Dolgo desetletje je rinil »v oblake*, sedaj pa «rine v globino*. Kaj bo jutri? voljo gostom več hotelov od najbolj skromnih pa do razkošnih. Ker je povpraševanje veliko, gladijo nove zmogljivosti. Ker smo že na področju severovzhodne Slovenije, bomo stopili v MORAVSKE TOPLICE, ki so nedaleč od Murske Sobote. Tu imamo povsem kontinentalno klimo, smo na višin; skoraj 190 metrov nad morjem. Vrelci mineralne vode v Moravskih Toplicah se prištevajo v vr sto natrium - kloridnih - hidrokarbo-natnih voda. v katerih ,je_ tudi ne-kaj 0 železa. ' Vreleč je ražmčFortiiif globok, saj črpajo vodo iz globi- j ne 1115 metrov. Termalna voda privre na ' površje s temperaturo1 62 stopinj Celzija. Na razpolago sta odprti in pokriti bazen v zdra viliški zgradbi. To kopališče služi za zdravljenje sklepov pa tudi ginekoloških bolezni ter kožnih o-bolenj, na primer psoriaze. V bližini Rogaške Slatine imamo tik ob Sotli pri Podčetrtku slovite ATOMSKE TOPLICE, ki so kakih 40 km vzhodno od Celja. Zaslovele so pred nedavnim. Voda ima več značilnosti in privre na površje s temperaturo od 37 do 41 stopinj Celzija. Čeprav so toplice novejšega datuma, razpolagajo z vso zdravstveno kontrolo. Zdravljenje se vrši s hidroterapijo in fizioterapijo. Zdravljenje v teh toplicah služi revmatikom, pa tudi ljudem, ki jim grenijo življenje nevrološke bolezni, kožne bolez,ni ali pa tudi ljudem, ki jim je potrebno okrevanje po raznih zlomih in drugih podobnih okvarah. Služijo tudi proti ginekološkim težavam ter proti motnjam v funkciji žlez z notranjim izločanjem ter še celi vrsti drugih motenj na najrazličnejših področjih. Iz Atomskih Toplic stopimo v ČATEŠKE TOPLICE, ki so v bližini železniške postaje Brežice na progi Ljubljana - Zagreb. Tu vre na površje bogato radioaktivna voda s temperaturo 57 stopinj Celzija. Zdravniki jo priporočajo proti sklepni revmi, pri ortopedskih in podobnih težavah kot tudi pri okrevanju po raznih zlomih in drugih okvarah na rokah in nogah. DOBRNA je pod Paškim Kozjakom na višini malo manj kot 400 metrov. Dobrna je kakih 20 km severno od Celja in je zelo prikupna, posebno v spomladnih in poletnih mesecih. Dobma razpolaga s toplo radioaktivno vodo. Na površje vre voda s temperaturo 36 stopinj Celzija. Poleg vode pa se za zdravljenje uporablja tudi zdravilno blato. Tu se zdravijo kronične ženske bolezni, razne vrste kroničnega revmatizma, razne bolezni rok in nog, pa tudi živčnost. V zadnjem času zdravijo tu tudi tako imenovane mene-žerske bolezni. LAŠKE TOPLICE so prav tako v bližini Celja in sicer na nadmorski višini 235 metrov. Tu privre radioaktivna mineralna voda s' temperaturo od 33 do 39 stopinj Celzija. To kopališče je znano kot medicinski center za fizikalno medicino in rehabilitacijo. Zdravstveni strokovnjak: j0 priporočajo tistim, ki imajo težave z revmo ter z ortopedsko travmat-skimi težavami ali pa z obolenji perifernega živčevja. Navedli smo le glavna zdravilišča v Sloveniji in njihove značilnosti, ki zagotavljajo pomoč pričeli vrsti zdravstvenih težav. Toda zgrešeno bi bilo opredeliti se za to ali ono zdravilišče brez zdravniškega nasveta, vrhu tega pa imajo vsa ta zdravilišča svoje zdravstvene ustanove in strokov njake. ki so najboljši svetovalci vsakomur, ki zdravniški nasvet in zdravniško pomoč potrebuje. MiinMiiKiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiM t ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.15 CIRKUS V SVETU 19.20 »Silvia treh brestov* 1. nadaljevan.je 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 »Skrivnostna pokrajina* nadaljevanka 21.35 Azzurro quotidiano 22.00 CANTAGIRO 1978 glasbena oddaja DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 Vidim, slišim, govorim 18.15 Program za mlatimo: «Ante, laponski fant* TV film 18.40 Rdeče in plavo 18.50 Iz parlamenta in Dnevnik 2 - ŠPORT 19.10 »Tarzan, vladar džungle* TV film Vremenska slika 19.45 Dnevnik ODPRTI STUDIO 20.40 COLOMBO (TV film) 22.00 Povabilo 22.45 Chi vuol esser lieto... Ben veriga magg>o Ob zaključku Dnevnik 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.55 Podvodna orientacija 19.20 »Jakec in fižolček*, risanka 20.30 DNEVNIK 21.(X) Poklici, glasbena oddaja 21.30 Dosje našega čašo: Leto MG 22.30 Koncert rock and rolla v Londonu 23.20 DNEVNIK 23.35 Šahovski komentar Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 »Ivan Grozni*, film Film je režiral S. Eisenstein 23.00 ŠPORT Zagreb 19.15 Daljnogled 19.45 Popularna glasba 21.00 Izbor v sredo 23.15 Naši kraji: HOMOLJE ŠVICA 20.25 Collage 20.55 Svet, v katerem živimo 21.45 O bodočnosti TRST A 7.00 , 8.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Folklora; 9.30 Ljubezenska lirika; 10.05 Koncert; 10.45 Gugalnica; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.C0 Najboljše zdravilo naših časov — smeh; 13.15 Naši zbori; 13.35 Melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Prijeten popoldan z vami; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Simfonični orkester; 17.40 Glasbena panorama; 18.05 Radijska zgodba; 18.25 Operna glasba. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 17.30, 21.30 Poročila; 7.05 Glasba za dobro jutro: 7.15 Jutranji servis; 9.00 Par korakov; 10.00 Z nami je. .; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Z nami je. . .; 11.45 Festival bar; 14.00 Samoupravitelj; 14. .0 Plošče; 14.30 Zbori; 15.00 Čitajmo; 15.32 Klavirske skladbe; 16.15 ." nami je.. .; 16.40 Glasbeni flash; 16.45 La vera Romagna; 17.05 Po slušajmo; ’7.40 Glasbeni notes; 17.45 Med zamejskimi rojaki; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Progresivna glasba; 19.35 Iz naših studiov; 20.30 Clash; 21.00 Zbori; 21.32 Rock party; 22.30 Glasbeni dnevi; 23.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.20 Jutranja glasba; 8.40 V parlamentu; 8.50 Glasbeni program; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Ljubezenske besede; 12.05, 13.30 Vi in jaz 78; 14.05 Poje Little Tony; 14.30 Strnjena komedija; 15.00 E. . . State con noi; 16.40 33-obratov; 17.05 Radijska igra; 17.15 Globe-trotter; 18.05 Nemogoča potovanja; 18.30 Alberto Sordi pripoveduje. . .; 19.10 Večerni program; 19.50 Ljubezenska drama; 20.20 Srečanje z Mendesom; 20.35 Poletni večer; 21.05 Raziskave in pogovori; 21.35 Le Vedettes; 21.50 Folklorna glasba; 22.30 Ne vogliamo parlare? SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Majhni ansambli; 10.40 Zapojmo pesem; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Po Talijinih poteh; 13.10 Veliki orkestri; 13.30 Kmetij ski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajq vam. . .; 15.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 15.30 Glasba po željah; 16.45 Spomini in pisma; 17.00 Loto vrtiljak; 19.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.30 Zborovska glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 An sambel Slavko Žnidaršič; 21.00 Koncert iz našega studia; 23.20 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Revija jug. pevcev; 1.05 Nočni program. MIIIIIIIIIIIIIUlMIIIMIIIlIlilllllllllllllllimmiMHIIIIMIMIMIIIIIIMMMIIIIIIMHIIIIHMHMIMilMHMIIIIHHHHIIIIIIIimilllHIIIHIIinniHHMimimillllHMlIlllllllllllllllllll« SPREHOD PO SLOVENSl.J TERMALNIH IN SLATINSKIH ZDRAVILIŠČIH Od stare Rogaške do Atomskih je pomoči prav za vse težave V Jugoslaviji je veliko termalnih vrelcev, ki so spremenjeni v zdravilišča Tudi Slovenija razpolaga z vrsto znanih in učinkovitih zdravilišč ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR o. sub. o. Dragi prijatelji dobre knjige in plošče! ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR lahko s svojimi knjigami in ploščami ugodi slehernemu ljubitelju dobre knjige in plošče. V našem programu boste našli sodobna in klasična dela slovenskega leposlovja in znanstvene misli, med prevedenimi deli pa skrben izbor knjig iz literatur drugih narodov od antike do c ines. Med deli iz programa za leto 1979 bi vas zlasti radi opozorili na knjige in plošče: bfl češ da bi ta skušal hipnotizirati Korčnoja in mu tako ško-pri igri. j ^Mvnj sodnik dvoboja L. Schmidt odločil, naj se. Zuchar premakne aru,go vrsto. Medtem pa si je Korč-1 nadel temna očala, da ga rie bi ni u ■ d°seči hipnotični žarki, ko pa ■ bil na potezi, je kar odšel iz lgra'ne dvorane. j. "ledtem pa sta tako Korčnoj, kot Srpov demantirala vest, da bosta , Šahovsko olimpiado, ki bo v Arij ntini od 25. oktobra do 12. novem-toa’ Prniiinila svoj dvoboj za tri £pne. Glavni sodnik Schmidt pa je _jayil, da bo dvoboj trajal predol-* m bo treba za naslednji dvoboj ij„ Svetovno prvenstvo resno pomis-b če bi ga določili na 24 ali pa 8 največ 30 potez. dflne^*^0 *x>sta šf,bista nadaljevala D. J. košarka Kr«šimir Čosič k Juvcntudu? jugoslovanski košarkarji so na norim začeli, pod vodstvom zvez-Ja trenerja Ace Nikoliča, drugi 1 Priprav za bližnje svetovno pr-nstvo. ki bo v Manili. vi^ot smo že poročali, se je »pla-jjj'*' v tem kraju pridružil tudi Kre-Jrlr Čosič, ki se je dokončno od-edal igranju v Bostonu s slav-ekipo Celtics. da bo čosič že letos prištela v španski klub Juventud, v ka-Jfm že igra Zoran Slavnič. Ni pa vK1Jučeno, da bi čosič nastopil že jt .Pfihodnjem prvenstvu v kakem "“'jtinskem klubu. je domnev veliko, važno pa , ,to. da bo čosič gotovo igral za k‘ave» v Manili. S Krešom v repre-ntanci pa b0 Jugoslavija seveda ]a*yni favorit za osvojitev zlate ko °KOSTRELSTVO .Biljana glavna favorita v | ^NE>on — Evropskega prvenstva „ nkostrelstvu, ki bo 5. in 6. avgu-ia, v Stokneleighu (Velika Britanija Se bo skupno udeležilo 22 dr-Lj' Glavna favorita sta Italijana b0 ?are'h in Ferrari. Na prvenstvu ^sodelovalo kar 148 lokostrelcev. H^tolZN I TENIS NA MLAD’NSKEM EP <, Pavlova in Ljubljančanka ha * ;n''a sta naleteli že v začetku Podil ki nasprotnici in sta tudi iz- Jutri se bo pričelo v Kranju 10. člansko balkansko plavainp prvenstvo, na Jesenicah pa bodo tekmovali v skokih v vodo. To je letos najvažnejša prireditev v Sloveniji, prav zato so se organizatorji vestno pripravili. Na Jesenicah so namreč dogradili sodoben kopališki objekt, ki povsem ustreza tako pomembni prireditvi in bo tudi v bodoče služil jeseniški skupnosti. V Kranj so medtem dospele že vse reprezentance. Prvi so prišli Romuni, Turki pa so se pojavili šele včeraj. Jugoslovani pa so medtem že trenirali v Kranju, njim so se včeraj pridružili še plavalci, ki so sodelovali na mladinskem evropskem prvenstvu, ki se je končalo pred kratkim v Firencah. Osnovo jugoslovanske reprezentance pa sestavljajo drugi, starejši plavalci, med katerimi izstopa seveda Borut Petrič, ki bo plaval skoraj v vseh dis-ciDlinah in moških štafetah. Ob njem bodo še Popovič, Miloš, Mitrovič in Milečki. Okostje ženske reprezentance pa sestavljajo Rodičeva, Bla-žičeva in Šepraovičeva. Boj za prvo mes'i v ekipni uvrstitvi bo najverjetneje med Bolgari in Romuni, Jugoslovani pa kljub temu, da nastopajo pred domačim občinstvom skorajda nimajo možnosti za boljšo uvrstitev kot na tretje mesto, čeprav so tudi Grki dokaj ne- OBVESTILO Odbor športnega društva Primorec sklicuje jutri, 3. t.m., ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah vse nogometaše in trenerje. Pogovorili se bodo o novi nogometni sezoni. vamf. Vodstvo reprezentance seveda pričakuje, da bo kranjska publika s stalnim bodrenjem odločilno pripomogla k boljši uvrstitvi Jugoslovanov, čeprav ni med plavalci nobenega domačina. SMUČANJE LAUSANNE — Zdravstveno stanje slavne švicarske smučarke Lise Marie Morerod, ki se je pred kratkim težko poškodovala zaradi prometne nesreče, se je včeraj znatno izboljšalo. Morerodovo so ponovno operirali in ni sedaj več v nezavesti. Zdravniki predvidevajo, da bo okrevala v nekaj mesecih. Turnir SAK v Celovcu CELOVEC — V nedeljo se je v Celovcu zaključil tradicionalni nogometni turnir Slovenskega atletskega kluba, na katerem so letos nastopile štiri ekipe: avstrijska drugoliga-ša SAK Austria in šentviški St. Veit. Iz Slovenije pa sta dospeli e-kipi Olimpije in Maribora. Zmagovalec turnirja je nepričakovano prav ekipa Austrie, slovenska predstavnika pa sta popolnoma razočarala. Medtem ko sta oba jugoslovanska ligaša prvega dne remizirala proti koroškima ekipama, sta drugega dne bodisi Olimpija, bodisi Maribor prepričljivo izgubila. Mariborčani so podlegli St. Veitu z 2:0, Olimpija pa je proti Austrii doživela hud poraz, saj je podlegla s čistim 3:0. Končni vrstni red: 1. Austria; 2. St. Veit; 3. Maribor; 4. Olimpija. Pro Gorizio, 19. 8. s Pordenonejem in 23. 8. z Udinesejem. Včeraj popoldne smo izkoristili priliko ter ob robovih bazoviškega igrišča spregovorili s trenerjem Va-scom Tagliavinijem nekaj besed: tKako potekajo priprave?» Tagliavini: »Priprave potekajo kar v redu, čeprav je delo pod žgočim soncem dokaj naporno. Nogometaši počasi prihajajo v formo in to bomo lahko prevereli že prihodnji teden, ko bo na sporedu tradicionalno prijateljsko srečanje z bazoviško Zarjo, proti kateri bodo nastopili vsi naj boljši igralci.» «Slišali smo, da se niso v prejšnjih dneh nekateri igralci udeležili treningov, ker se niso še sporazumeli za letošnjo denarno nagrado?» «T0 je res, kajti v prejšnjih dneh so se še nekateri igralci pogajali z vodstvom v zvezi s tem problemom, ki se poraja pri vsakem klubu. Sedaj pa je v glavnem vse rešeno, ker je edini še Marcato, ki s« ni dokončno sporazumel.* uTriestino sta zapustila dva mlada igralca, ki sta se v prejšnjem prvenstvu posebno izkazala, t.j. Mitri in Dri; kot zamenjava so v Trst prišli trije dobri branilci, vezni igralec Quadrelli in napadalec Panozzo, ki pa je, po mnenju mnogih, prava neznanka. Po vašem mnenju je sedaj tržaška ekipa šibkejša?* «Nedvomno predstavlja odhod Mi-trija in Drija veliko izgubo za Trie-stino, a to smo morali storiti iz finančnih razlogov, kot se dogaja vsako leto, ko moramo odstopiti najboljše igralce. Po mojem mnenju bo sedaj ekipa močnejša v obrambi, v napadu pa upamo, da se bo Panozzo dobro izkazal. V glavnem smo na letošnji nogometni borzi stremeli po tem, da pomladimo ekipo in to smo tudi storili, saj bomo odstopili tudi nekatere starejše igralce, *Poteka že peto leto, ko trenirate Triestino in moramo reči, da se je pod vašim vodstvom marsikaj izboljšalo. Kakšni so programi za bodočnost?* «Seveda si prizadevam, da dosežemo vedno boljše rezultate, a moram povedati, da bi potrebovala Triestina skupino oseb, ki bi ekipo bolje finančno podpirala. Do danes smo lahko prišli do nekaj konstruktivnega v glavnem le po zaslugi predsednika Belrossa, ki je zares navdušen za nogomet.* »Na kakšno uvrstitev merite v letošnjem prvenstvu?* «Letošnje prvenstvo bo napornejše in bolj kvalitetno od lanskega, saj; bodo letos izpadle kar štiri ekipe. Borba za prestop in obstanek bo, po mojem mnenju, zelo izenačena« naš cilj pa je predvsem obstanek* v tej ligi.* «/n še zadnje vprašanje: kaj mislite o aferi, ki jo je od v. Campa-na s svojim posegom dvignil glede nogometne borze?* «Po mojem mnenju je bilo to nesmiselna in smešna poteza, ker se ne bo v prihodnosti mnogo spremenilo. Zavedati se moramo, da je dandanes dobrih igralcev malo in jih je treba zato drago plačati, poleg tega pa se za nogometaše poteguje več klubov in pri tem ima seveda prednost tisti, ki je finančno močnejši ali pa ima dobre posrednike, ki imajo velik delež pri raznih nakupih. Letos se je hotel odv. Campana temu upreti, a se ni zavedal, da so v svetu nogometa preveliki interesi, ki takih postopkov ne dopuščajo. Mogoče se bo prihodnje leto kaj spremenilo, če bodo italijanski klubi lahko kupili tudi tuje igralce in če bodo nogometaši lahko sami odločali o prestopu k drugi ekipi.* (wp) istega tekmovanja, ki sc bo začelo 27. avgusta. Kot vse kaže je prišlo do odgo-ditve sestave skupine obeh C lig zato, ker nekatera društva še vedno niso uredila vseh svojih obveznosti do italijanske nogometne zveze. V" ” 'a ' V PRIJATELJSKI TEKMI Visoka zmaga Hajduka SPLIT — Jugoslovanski prvoligaš Hajduk iz Splita se je na najboljši način poslovil od svojega dolgoletnega kapetana Juriče Jerkoviča. Spličani so namreč sinoči v prijateljski tekmi doma premagali angleško ekipo Aston Villo kar s 4:0 (1:0). Strelci: Žungul 2, Šurjak in Čop. .............................................................................................................................iiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiliiiimm« mm ' .j Igralci Triestine so začeli s svojimi pripravami za prihodnje prvenstvo pod vodstvom trenerja Tagliavlnija in pomočnika Vargiiena ATLETIKA LESTVICE V NAJMLAJŠIH KATEGORIJAH Naši povsem zadovoljili V vseh kategorijah imamo več obetajočih atletinj in atletov ZA LIGI C-l IN C-2 Skupine še niso znane FIRENCE — Čeprav so predvčerajšnjim napovedali, da bodo objavili včeraj sestave skupin italijanskega nogometnega prvenstva za ligi C-l in C-2, se to ni zgodilo. Včeraj so namreč objavili le razdelitev skupin tekmovanja za italijanski nogometni pokal za polpoklicne igralce ter izločilni del koledarja Kot smo že najavili v naši nedeljski številki, bomo danes objavili drugi del končnih lestvic za posameznike v raznih mladinskih kategorijah, ki nam jih je posredovala atletska zveza. Kot je razvidno tudi iz teh lestvic, so naši tekmovalci dokaj visoko uvrščeni. DEČKI KATEGORIJA B Hoja 4 km: 1. Battiston (S. Giaco-mo) 27'57”8; 2. Alfred Zudek (A-dria) 28'22”4. 80 m ovire (0,76 m): L Pagliaro (CSI) 14 ’9; 2. Marko Saksida (A-dria) 15”9. Tudi v mlajši kategoriji imamo dobro uvrščenega tekmovalca Adrie, ki tako dopoljnjuje dobre uvrstitve naših atletov v tej panogi. 80 m: 1. D’Alessandro (CSI) 11”5; 3. Marko Saksida (Adria) 12”3. 2000 m: 1. Chiama (CSI) 7'04”. Daljina: 1. Trimboli (Fiamma) 4,21 m; 4. Vasilij Pečar (Adria) 3,90 m; 7. David Gregori (Adria) 3,74 m. Isto kot v A kategoriji je tudi tukaj malo naših predstavnikov, čeprav lahko Pečar, ki je trenutno na 4. mestu, krepko izboljša svojo uvr-stitev. Višina: 1. Briganti (CSI) 1,45 m; 2. Fabio Brigadini (Adria) 1,30 m; 5. Boris Paoli (Bor) in Fabio Carli (Bor) 1,10 m. Prav v zadnji tekmi prvega dela sezone nas je član Adrie lepo presenetil z osebnim rekordom, ki ga postavlja na drugo mesto. Tudi on ima še možnosti, da izboljša svojo uvrstitev. Troboj: 1. D’Alessandro (CSI) 228: 4. Boris Paoli (Bor) 104; 5. Vasilij Pečar (Adria) 58; 8. Fabio Carli (Bor) in Marko Saksida (Adria) 10. Slovenski tekmovalci bodo lahko izboljšali svojo uvrstitev v drugem delu sezone, ko bo deželno prvenstvo. Kroglica (400 g): 1. Vasilij Pečar (Adria) 41 m; 2. Wili Lorenzi (A dria) 28,81 m; 3. Andrej Čok (Adria) 28,72 m; 4. Boris Paoli (Bor) 27,80 m; 7. Fabio Carli (Bor) 23,73 m; 8. Bruno Seleš (Bor) 23 m. V tej disciplini naši atleti niso imeli enakovredne konkurence, saj so na prvih štirih mestih, najboljši od njih pa je član Adrie Pečar. V tej kategoriji je na društveni lestvici lonjerska Adria na zelo dobrem drugem mestu. DEKLICE (A KATEGORIJA) 80 m: 1. Furlani (Edera) in Pe-schier (SGT) 10"5; 26. Andreina Me-negatti (Levstik) 12"; 46. Gabrijela Mastro (Bor) 12”9. 300 m: 1. Furlani (Edera) 44”5; 7. Klara Stefani (Levstik) 49”6; 9. Karmen Menegatti (Levstik) 51’'9. Disk (1 kg): 1. Piccini (SGT) 22,12 m; 2. Tatjana Milkovič (Bor) 19,40. Borova tradicija v tej panogi se nadaljuje tudi v tej kategoriji, saj je borovka Milkovič na 2. mestu. Daljina: 1. Furlani (Edera) 5,26 m; 20. Nadja Menegatti (Levstik) 3,83 m; 35. Andreina Menegatti (Levstik) 3,43 m. Višina: 1. Puppo (SGT) 1,56 m; 7. Klara Stefani (Levstik) 1,20 m. Krogla (3 kg): 1. Marino (S. Gia-como) 10,32 m; 3. Karmen Menegat-(Levstik) 7,06 m; 4. Tatjana Milkovič (Bor) 6,95 m. Kroglica (300 g): 1. Cergol (SAAT) 36,84 m; 2. Karmen Menegatti (Levstik) 25,26 m; 5. Tatjana Milkovič (Bor) 20,78 m. DEKLICE (B KATEGORIJA 60 m: L Casaretto (SGT) 8”7; 4. Tatjana Natural (Bor) 9”1; 13. Irena Kebar (Bor) 9’’8. Uvrstitev borovke Naturalove ni realna, saj je bto doslej oškodovana, saj je skoraj vedno tekla v šibkejši kategoriji, kjčr je zmagala brez večjega napkttin, -kar pa je seveda negativno vplivalo na njen čas. Krogla (3 kg): 1. Fortugno (CSI) 6,88 m; 4. Tiziana Natural (Bor) 6,02 m. Troboj: 1. Casaretto (SGT) 616; 10. Tiziana Natural (Bor) 266; 16. Irena Kebar (Bor) 168. Kroglica (300 g): 1. Ticich (SAAT) 23,12 m; 2. Irena Kebar (Bor) 20.64. Tudi tukaj je lestvica nerealna, saj je Kebarjeva nastopila le na pokrajinskem prvenstvu, kjer je tudi premagala prvouvrščeno. Drugi del sezone se prične 1. septembra 1978, ko bo deželno prvenstvo za posameznike, za štafete ter v troboju. Ruzzier ki pa jasno dokazuje, da vlada v višjih boksarskih krogih velika zmeda. Komaj včeraj pa je prišlo uradno sporočilo, da je dvoboj dokončno preložen na 11. avgust; bo pa v španskem mestu Lepe. NOGOMET NANCY — 30. avgusta bo v New Yorku mednarodna nogometna tekma, v kateri se bo domači Cosmos pomeril z .mednarodno enajsterico, katero bo vodil Argentinec Menotti. KOLESARSTVO Italijan Fraccaro nepričakovano zmagal GIPPINGEN (Švica) - Italijan Simone Fraccaro je nepričakovano zmagal na zanimivi dirki, ki je bila na sporedu v Švici. Udeležba je bila res kakovostna, saj sta med drugimi nastopala tudi Moser in Maertens. Fraccaro pa je uspel uiti glavnini skupaj z zmagovalcem letošnje krožne dirke po Švici Wellensom. Ta kolesarja sta u-spela obdržati še minimalno prednost do cilja, tu pa je Fraccaro brez prevelikih težav premagal v sprintu počasnejšega Wellensa. V sprintu glavnine je bil najhitrejši Moser, ki je premagal Lan-donija in Maertensa. Njihov zaostanek za zmagovalcem pa je bil samo sedemnajst sekund. ZA MLADE LJUBLJANČANE V KRIŽU IZREDNO DOŽIVET JE Prejšnji teden je pri ŠD Mladina gostovalo osem namiznoteniških igralcev in dva trenerja NTC Ljubljana MM, BOKS DVOBCJ ZA EP V«zzoli-Cabcza 11. avgusta MADRID — Danes bi moral biti na sporedu v baskovskem mestu Bilbao dvoboj med Vezzolijem in Špancem Cabezo, ki bi moral določiti novega evropskega prvaka v pollahki kategoriji. To je bil sicer prvotni datum, kajti pred kratkim so španski organizatorji sporočili, da so spopad preložili na kasnejši datum. Prav včeraj pa je ! :1 nov datum vsaj za Vezzolija še neznan, saj se je njegov manager zaman trudil, da bi na kateriko'i način poizvedel za dan dvoboja. N evropska boksarska zveza ni mogla pomagati pri razvozlanju te dokaj čudne afere, kosilom v Ljudskem dAteu še'je V nedeljo zaključilo e-notedensko gostovanje igralcev ljubljanskega namiznoteniškega centra v Križu. Žalostni obrazi ljubljanskih fantov, ko so po kosilu pozdravili prijatelje iz Križa ter si z njimi izmenjali naslove, so pričali, da je bilo za njih to gostovanje res izredno doživetje, saj so ob odhodu, ko smo jih za šalo vprašali, če bi še naprej ostali v zamejstvu, soglasno in resno odgovorili; «Da!» Že samo to dejstvo torej priča o trudu, ki ga je vložilo vaško športno društvo Mladina v to gostovanje. Po skupnem dogovoru je namreč imelo letos kriško društvo nalogo, da organizira gostovanje, ker so bili lani zamejski .fantje v Ljubljani in so zato sedaj vrnili gostoljubje. V soboto, 22. julij", je tako pri spelo v Križ 8 igralcev, ki so takoj v nedeljo začeli skupaj z domačimi fanti s treningi pod vodstvom profesionalnih trenerjev Janija Komana in Peterja Krebsa. Fantje so trenirali dvakrat na dan in sicer zjutraj, ko je bila na sporedu predvsem telesna priprava in popoldne, ko so stopili z loparjem za zeleno mizo. Naj povemo, da so vmes i-meli treninge tudi najmlajši ping-pongaši ŠD Mladina, t.j. otroci od 10, do 12. leta, ki So se v tem tednu pod vodstvom ljubljanskih strokovnjakov dosti naučili. Gostovanje pa ni bilo le na športni ravni, saj nj bil to edini cilj o-beh organizatorjev. Ljubljančani so v tem t'dnu spoznali vaško problematiko, v glavnem po družinah, kjer so bili gostje, malo pa tudi z branjem revije Skdanc. Vseskozi so bili v družbi domačih fantov, tako da so [»leg vzpostavljenih globokih prijateljskih stikov vsaj malenkostno spoznali razmere, v katerih živimo v zamejstvu. Med tednom sta bila na sporedu tudi dva izleta in sicer v dolino Glinščice ter v Trst. Gostje so bili v Glinščici očarani od naravne lepote te doline. V nedeljo je bil zaključek gostovanja, na katerem so se tudi odborniki obeh društev dogovorili, da bi taka srečanja organizirali vsaj dvakrat na leto. To bo seveda zahtevalo še večji trud s strani kriškega društva, saj imajo, nasprotno od nas,, v Ljubljani že pripravljene strukture in finančne podpore za to. Vseeno pa so mladi kriški odborniki dokazali, da jim dobre volje ne manjka in smo zato lahko prepričani, da se bodo tudi v prihodnosti take pobude nadaljevale. Sklepni turnir v malem nogometu Dne 15. avgusta zapade rok za vpis za sodelovanje na prven nogometnem turnirju «PokaI prvakov* j organizaciji tržaške »Casse di n-sparmio*. Turnirja se lahko udeležijo ekipe s sedmimi igralci. Po pravilniku sodeluje lahko na tem končnem turnirju vsako moštvo, ki je osvojilo vsaj en turnir izmed tistih, ki so jih organizirali v Trstu od L avgusta 1977 do 31. julija 1978. Zmagovalec bo deležen »Pokala prvakov*. ’ ■ Zamudniki naj telefonirajo funkcionarju »Casse di risparmio* g. Bruschiju (tel. 7366). Emil Frelih 24. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) J Sk Glav nina mesta se razprostira na sto metrih nadmor- šil^ine med rekama Vaigai na severni strani in manj-^rudijamal na jugu. Hq . adurai je eno najstarejših mest v Južni Indiji. Vred-*e Pozornosti, da se nekoliko bolj pomudimo z njegovo v?.ei°vinsko preteklostjo, ki je površnemu Evropejcu, za-p0 emu zgolj za bližnjo grško in rimsko kulturo, manj «’ft*ra.na- Zgodovina govori o treh značilnih obdobjih pri jai0V°'u mesta, ki se je skozi stoletja razcvetelo in presta-^vdi huda razdejanja. Ijj Pradavnem obdobju so tu vladali pandyjanski kra-j« K;i 80 13111 veliki zaščitniki znanosti in umetnosti. Baje Prvi kralj Cejlona, Viada, ki je vladal v petem sto-Pred našim štetjem, zet pandyjanskega kralja. Že i® bil Madurai sedež znanosti in umetnosti. Zna-sa( Megasthenes, grški ambasador na dvoru, je zapi- 555 '•W1 rEljucla ie v letih 320 pred našim štetjem vladala Madu-pandyianska princesa, ki je bila velika podpornica 4tl°sti in kulture. Pradavna kultura in civilizacija sta torej prodirali v mesto že pred več kot dva tisoč leti. Študentje iz vse Indije so prihajali v mesto Madurai na tamilsko akademijo Tamil Sangam, ki še dandanes slovi med indijskimi izobraženci kot pristojno izpitno mesto tamilskih poetov. V 10. stoletju so Pandyansko kraljestvo, ki je vzdrževalo pomorsko trgovino z Rimom in Grčijo, zasedli sovražniki. Po dveh stoletjih se je spet osamosvojilo, dokler ni v 14. stoletju zavzel Madurai osvajalski general mongolskega plemena iz Delhija Malik Fatur, in uvedel mohamedansko dinastijo, štirideset let pozneje je nato zasedel Madurai vladar vijayanagarskega imperija. Naj bo dovolj naštevanj, kdo vse si je v davnem času prilaščal in zasedal to področje ter poskušal vladati glavnemu mestu pandyjanskega kraljestva s silo in grozodejstvi. V 17. stoletju je bilo mesto obnovljeno. Ta čas označujejo kot drugo obdobje razvoja mesta, ki so mu v letih 1559 do 1791 po našem štetju, vladali kralji Nayak dinastije, ki so posvečali veliko pozornosti arhitektonskim lepotam. Zlasti Visvvanathu Nayku pripisujejo v pogledu planiranih gradenj enkratnih hindujskih templjev in drugih objektov po katerih slovi starodavno mesto v svetu, največ zaslug za razcvet Maduraja. Drugi znameniti kralj Nayak dinastije je bil Thiru-malai, ki je vladal sedemintrideset let. Zgradil je mnogo prekrasnih zgradb, ki so izraz njegovega prefinjenega smisla za okrasno arhitekturo. Tudi vladarici Rani Manganmal, ki je delovala kot regentka v iriienu svojega petnajstletnega sina, je mnogo pripomogla k olepšavi mesta z graditvijo cest, travnatih nasadov in kulturnih spomenikov. Moderno obdobje, ki ga štejejo kot tretje v zgodovini Maduraja, se je začelo 1. 1781. Tega leta je namreč Mohamed Ali prepustil mesto Vzhodni indijski kompaniji. Vendar tudi po vdorih muslimanskih osvajalcev, ko je v Severno Indijo vse bolj prodiral islam, v Južni Indiji niso mogli zabrisati vpliva hinduističnega izročila. Velikanski tempeljski kompleksi in drugi dragoceni spomeniki v mestu in njegovi okolici, so zadnji pomembni izraz hinduističnega stavbarstva, ki so kljubovali vse do danes. Od leta 1840 je staro mesto vse bolj raslo in dobivalo nove oblike. Podrli so trdnjavo, zasuli jarke, na katerih so zgradili štiri široke ceste, ki jim pravijo Veli, to je zunanje. Madurai se je razširjal v vse smeri. Leta 1888 je dobilo občinsko samoupravo in od takrat deluje kot samostojno mesto. Danes šteje okoli pol milijona prebivalcev. Računajo, da v to prijetno mesto prihaja vsak dan več kot deset tisoč ljudi. V času številnih praznovanj, Maduraju niso zaman pridali vzdevka — mesto templjev in festivalov — je mesto dobesedno zatrpano z romarji. Čas ni prav nič zameglil slave starega mesta. Danes srečaš v Indiji le še nekaj takšnih mest, ki so življenjsko tesno povezana s tradicijo preteklosti. Hindujcem je Madurai sveto mesto. Tujcu, ki želi spoznati zgodovino in umetnost Južne Indije in se seznaniti z religioznim življenjem in tradicijo hinduizma, je starodavno mesto prava zakladnica. Razumljivo, pritegne najbolj arhitektonska starinskost kraljevskih palač in religioznih svetišč s čudovitimi olepšavami naj bogatejše tamilske in dra-vidske kulture. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 39 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revijo cDAN». V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožolio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezei Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 v Italiji pri SPI. 2. avgusta 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel l2da{« I in tiska f inr iTrst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ODGOVOR MOTNE SINDIKALNE^ FEDERACIJE CIPI V bistvu negativna ocena vladnih področnih načrtov Po mnenju sindikalistov vladni načrti ne upoštevajo povezave s triletnim državnim načrtom RIM — Enotna federacija sindikatov CGIL-CISL-UIL je včeraj ob upoštevanju tempa in načina izvajanja zakona št. 675 o industrijski preusmeritvi poslala medministrskemu svetu za industrijsko politiko (CIPI) dokument v katerem po sreduje svoj« opazke glede področnih načrtov, ki jih je predložila vlada. Mnenje sindikatov je izraženo v splošni politični premisi ter v sedmih poglavjih, ki zadevajo prav toliko področnih načrtom elektronskega, papir, modo (tekstil, oblačila in obutev), kovinarstvo in mehanična industrija. Sindikati še niso obdelali agroindusctrije, ker niso prejeli od CIPI ustreznega vladnega dokumenta. Oci obdelanih področij niso objavili stališča sindikatov samo glede kovinarstva. V splošni oceni vladnega dokumenta je rečeno, da vladni področni načrti v občutni meri ne upoštevajo zahtev sindikatov, ki manijo, da bi morali ti načrti predstavljati »sredstvo za povečanje industrijske zaposlenosti v južni Italiji ter pospešiti procese za preosnovo in preusmeritev obstoječega industrijskega aparata*. Kljub temu pa enotna federacija sindikatov meni, da posamezni načrti vsebujejo »pozivne elemente presoje in akcije, katerih pomen ne gre podcenjevati*. Nadalje ariznava tudi objektivne okoliščine v katerih je moral CIPI delati. Končno meni, da dokument CIPI predstavlja poskus. da bi se prešlo iz obdobja epizodičnega upravljanja k akciji, ki bi stremela za racionalnimi izbirami in za organično industrijsko politiko. Sindikati nadalje menijo, da področni načrti ne smejo biti samo opisovanje gospodarskega stanja. temveč morajo vsebovati točno usmerjanje posegov, kar se pa v tem primeru ni zgodilo. Če pa se je zgodilo, potem je bil to le odraz izbir posameznih podietii. Sindikati pravijo nadalje, da načrti CIPI hudo podcenjujejo vlogo državnih soudeležb in ne vsebujejo smernic in obvez za nadaljnje izkoriščanje skladov ter niso ustrezno povezam z vidika konkretna medsektorske politike. lej napaki bi se lahko izognili, če bi upoštevali splošno okvirno načrtovanje. Sindikati torej v bistvu pravijo, da kljub temu, da načrti razpolagajo z odlično analitično osnovo, ne vsebujejo doslednih točnih in jasnih izbir. »CIPI se je zaprl - pravi sindikalni dokument — v ozek racionalizaciiski okvir, ki predvideva za kemijo, kovinanrstvo ter sploh za Jug samo preusmeritve pri za poslovanju*. Na drugi strani pa načrti ne upoštevajo problemov organizacije dela, ki pa so zelo važni. V tem okviru — pravi sindikalni dokument — načrti kažejo na nezmožnost vlade, da bi sprejela jasne in točno določene usmeritve, ki naj bi razbile obstoieče odnose in ravnotežja, kar škoduje možnostim razvoja v državi ter še iiosebej na industrijskem področju. Federacija CGIL-CISL UIL poudarja nadalje, da bi morali področni račrti biti uokvirjeni v državni triletni načrt posebno v povezavi s temi točkami zagotovitev finančnih virov in njihovo izkoriščanje: njihova povezava s stopnjo gospodarske rasti: povezava z zakonskimi ukrepi v korist Juga: posegi na področju kmetijstva, gradbeništva, energije, prevozov in telekomunikacij. Še posebej sindikati menijo, da je nemogoče sprejeti vladne ukrepe, ki zadevajo _ ugodnosti predvidene v zakonu št. 675 in ki ne bi bili tesno povezani cilji, ki jih zasleduje zakon. Prav tako .je nujna tesna povezava med posegi za finančno preureditev podjetij ter za preosnovo javnih soudeležb s kvalitetnimi čmitelji. ki morajo usmerjati področne načrte Sindikalni dokument obravnava potem posamezna področja, kot smo jih navedli zgoraj. Glede elektronske industrije se sindikati sprašujejo, zakaj vladni dokument predvideva, da bo šlo tej panogi kar 95 odstotkov sklada ki’ je namenjen znanstvenim raziskavam. Hude kritike letijo tudi na rovaš industrije papirja ter tekstil ne industrije V tej zvezi sindikati opozarjajo na protislovje med po dročnim načrtom, ki zastopa sta lišče, da je treba zvišati zaposlenost, medtem ko neki dokument mi nistrstva za industrijo predvideva zmanjšanje zaposlenosti za okoli 150.000 enot v prihodnjih treh letih. Včeraj zjutraj se je sestal ministrski svet, ki je posvetil svojo pozornost vprašanju kemijske industrije. V tej zvezi .je svet pripravil zakonski osnutek, ki bo v kratkem izročen parlamentu. Zakonski osnutek se konkretno nanaša na nekaj velikih kemijskih podjetij (Liquichimica, Liquigas in SIR Rumianca). Sicer pa predvi deva na splošno vrsto ukrepov korist podjetij, ki so zašla v ste čaje in katerih dolgovi znašajo več kot 50 mili.jard lir. V teh primerih bo stečajni postopek ustavljen in upravo podjetij bodo prevzeli morebitni konzorciji podjetij, oziroma bank. Če pa to ne bi bilo mogoče, potem bi imenovali komisarja, ki bi upravlja) podjetje sporazumno z odborom upnikov. Šele, če bi se vse to izjalovilo, bi se stečajni postopek nadaljeval. Zaporni nalog zoper domnevnega terorista FIRENCE — Preiskovalni sodnik Tricomi je podpisal zaporno povelje zoper . 25-letnega elektronskega tehnika Bruna Larongo. rojenega v San Severu pri Foggi, a bivajočega v Milanu. Gre za bivšega uslužbenca družbe SIET - SIEMENS, ki se že nekaj mesecev skriva. Obtožen je poskusa umora in u-mora, osebne ugrabitve in pokola, ker naj bi- se, 20. januarja t.l. udeležil napada na florentinsko jetrii šnico «Murate», da bi s pajdaši izvlekel iz zapora skupino domnevnih pripadnikov organizacije »prima linea* in drligih terorističnih skupin Med akcijo je .bil .ustreljen 27-letni policijski agent Fausto Dicni-si. a njegov kolega Dario Azzeni je bil hudo ranjen. Skupina napadalcev .je odvrgla proti agentom tudi ročno bombo, ki pa ni počila ter razen tega nekaj časa obdržala kot talko ženo jetnišniškega ravnatelja. Laronga je osumljen udeležbe pri podobnih terorističnih dejanjih tudi drugod po Italiji pa še. da je povezan z »rdečimi brigadami*. Italijanski gradbinci zoper lov na čarovnice v Združenih državah RIM — Zveza gradbincev. (FLC) je pozvala rimsko vlado, naj posreduje pri washingtonski za preklic amandmaja, ki vnaša ponovne hude omejitve v postopek za izdajanje vizumov tujcem. Arrtandma je senat že odobril. prihodnji teden pa bi ga morala še predstavniške zbornica. Dekliško gre za diskriminacijo zoper posameznike n zastopnike političnih, sindikalnih in drugih organizacij, diše po levičarstvu. Zlasti je u-krep seveda uperjen ‘'proti komunistom. torej gre za pravi lov na Čarovnice. Gradbinci ugotavljajo, da je zadeva toliko bolj obsodbe vredna, ker je amandma predlagal najvišji predstavnik ameriškega sindikata (AFL-CIO) George Meany. Poteza je povsem v nasprotju s črko in duhom helsinške konference, sicer pa ne gre pozabiti, da je bil amandma v prete- klosti že v veljavi in da ga je washing-tonska uprava lani odpravila, «da bi olajšala stike med državami podpisnicami helsinške listine*. Priprave za vinski sejem v Ljubljani LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekajo zadnje priprave na 24. mednarodni vinogradniško - vinarski sejem, ki bo na sporedu v času od 28. avgusta do 2. septembra. Pristojni mednarodni komisiji sta doslej pregledali in ocenili prispele vzorce'žganih pijač in vin, 10. in 11. avgusta pa se bo sestala še komisija za ocenjevanje brezalkoholnih pijač. V vseh komisijah so izvedenci iz številnih evropskih in izvenevropskih držav, med temi tudi iz Italije. Včeraj pogreb generala Nobileja fO NEURADNIH VESTEH Z DUNAJA Baje kmalu izpustitev Anatolija Ščaranskega Sovjetskega disidenta naj bi osvobodili v okviru izmenjave političnih jetnikov med Zahodom in Vzhodom DUNAJ — V avstrijskem glavnem mestu vztrajno trdijo, da bo v okviru izmenjave političnih jetnikov med Vzhodom in Zahodom kaj kmalu prišlo do osvoboditve sovjetskega disidenta Anatolija Ščaranskega. V istih krogih trdijo, in zahodnonemške oblasti so vest potrdile, da je kancler Schmidt postavil veto za osvoboditev vzhodnonemških vohunov zakoncev Guen-therja in Christel Guillaume, ki sta v zaporu v Zahodni Nemčiji. Kot kaže, je Sovjetska zveza, tako trdi baje funkcionar, ki se v njenem imenu pogaja, pristala na izmenjavo med Ščaranskim in nekim političnim jetnikom, čigar istovetnosti pa ne omenjajo. Pogajanja naj bi potekala istočasno v Evropi in v Ameriki, pogajali pa naj bi se že omenjeni sovjetski funkcionar, predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva in pa izraelski Častna straža ob krsti generala Nobileja, ki so ga včeraj pokopali v Rimu (Telefoto ANSA) .................................mniiiii......................................... PREDVIDEVANJA PRED JUTRIŠNJO SEJO KOMISIJE PO ATENTATU NA IRAŠKO VELEPOSLANIŠTVO V PARIZU Draginjska doklada se bo avgusta zvišala za 6 točk med Iračani in francosko policijo Tokrat je najbolj vplivala podražitev hrane RIM — Posebna komisija, ki mora na podlagi indeksa cen določiti, za koliko točk bo tokrat poskočila draginjska doklada, se bo sestala jutri ali morda v petek. Kaže, da je že gotovo, da bo draginjska doklada tokrat, poskočila za celih šest točk, saj je pet točk že dozorelo po podražitvah v mesecih maju in juniju, čemur pa je treba dodati tudi porast cen, do katerega je prišlo v juliju. 2 389 lir; doklada pa naj bi poskočila za sest točk, bomo pri avgustovi plači našli 14.334 Ur več. V tem obdobju se je najbolj podražila hrana, ki pa pri računih za določitev draginjske doklade igra veliko vlogo. Pri tem naj omenimo, da se je porast cen na debelo nekoliko zmanjšal, medtem ko pa je na drobno zelo izrazit in za nekatere celo zaskrbljujoč. Najbolj sta se tokrat podražila zelenjava in sad- je, kar je v deželi, kot je Italija, ki prideluje velike količine obeh, milo rečeno, zelo čudno, (if) Bivši nacist Vialon izključen z univerze v Saarbruccknu SAARBKUECKEN — Profesorja Karla Vialona, bivšega zahndnmreruškega državnega tajnika, so zaradi njegove nacistične preteklosti izključili z univerze v tem mestu. Sklep so sporočili Simonu Wiesenthalu, lovcu na nacistične zločince, ki je že večkrat protestiral zaradi Vialono-ve prisotnosti na univerzi v Saar-brueeknu. Vialon je bil med vojno nacistični komisar v Rigi, kjer je upravljal premoženja letonskih Židov, ki so jih pokončali v koncentracijskih taboriščih. Nasprotujoče si verzije a spopadu Policija trdi, da so hoteli agenti veleposlaništva ubiti aretiranega terorista, veleposlaništvo pa pravi, da je prišlo do tragične pomote (TelCfoto ANSA) PARIZ — Po krvavem spopadu med francosko policijo in agenti i-raškega veleposlaništva v Parizu se zaostruje polemika med Francijo in Irakom. Kot je bilo samo po sebi umevno, skušajo Iračanj zagovarjati tezo, da je prišlo do neljube, čeprav tragične pomote, ko so iraški agenti streljali proti francoskim poUcistom, ki so spremljali k avtu terorista, ki je skoraj devet ur zadrževal na iraškem veleposlaništvu osem talcev. Pomoto pa naj bi povzročil osamljen strel nekega Palestinca, ki se je nato izmuznil. Mnenje francoske policije pa je čisto nasprotno in ga zagovarjajo vsi včerajšnji francoski časopisi brez izjeme. Za iraške agente, ki so devet ur nemočno čakali, je bila aretacija arabskega terorista prehud poraz, zato je vodja agentov veleposlaništva s prvim o-samljenim strelom dal znak svojim tovarišem, da poskušajo ubiti aretiranega terorista. Akcija pa jim ni uspela, saj so terorista le ranili v nogo, ubili francoskega policijskega inšpektorja, štiri osebe pa ranili. Francozi so namreč takoj odgovorili na streljanje in ubUi iraškega agenta, dva pa priprli. Z enim Iračanom je celo prišlo do pretepa, saj se je na vse pretege branil aretacije. ‘ Dogodek bo torej ostal nepojasnjen, čeprav je verzija francoske policije edina možna in verjetna, saj je nemogoče, da bi se izkušeni iraški agenti na tak način zmotili. Prav tako niso dokončno ugotovili istovetnosti aretiranega terorista, iz ure v uro pa postaja verjetnejša že predvčerajšnja domneva, da je terorist brat umorjenega Saida Ham-manija, predstavnika Organizacije za osvoboditev Palestine, ki so ga po nalogu palestinskega skrajneža Abu Nidala januarja letos ubili v Londonu. Napad na iraško veleposlaništvo v Parizu je bil torej maščevanje v krvavem sporu med I-rakom in PLO. Abu Nidala namreč podpira iraška vlada v njegovem boju proti privržencem Jasera A-rafata. Pariška žaloigra obenem meče čudno luč ne samo na dejavnost palestinskih teroristov, temveč predvsem na naloge iraških agentov na veleposlaništvih Iraka v Evropi. Pred dnevi je bila britanska vlada primorana izgnati 11 Iračanov, saj je bila njihova dejavnost do skrajnosti dvomljiva, čeprav jim niso mogli dokazati sodelovanja v številnih umorih arabskih političnih o-sebnosti. Predvčerajšnji dogodek v Parizu pa dokazuje, da so iraški a-genti izvrstni revolveraši, za varnost veleposlaništev pa premalo skrbijo, saj imajo druge važnejše naloge. (voc) Borci palestinske organizacije Al-Fatah so včeraj popojejue napadli iraško veleposlaništvo v Bejrutu, ki se nahaja v južnem predmestju ob nabrežju Ynah. Prišlo je do prave bitke, v kateri so uporabili celo raketne izstrelke. Granate in izstrelki različnih kalibrov so povzročili paniko in ranjene, na bejrutskih plažah v neposredni bližini veleposlaništva. Iraški varnostni organi so v Kristina Onasis in Sergej Kauzov med podpisovanjem matične knjige ...............mm.......................................im........um.m....tu................................... VČERAJ V MOSKVI BREZ VSAKEGA BLIŠČA IN V STROGO ZASEBNI OBLIKI Kristina Onasis poročila sovjetskega državljana Skrb sorodnikov, političnih in gospodarskih osebnosti za usodo ogromnega premoženja MOSKVA — Tako kot milijoni drugih ruskih parov, z izredno preprostim in kratkim, civilnim obredom, sta se včeraj poročila Kristina Onasis, hči največjega grškega bogataša Aristotelesa in pa Sergej Kauzov, bivši funkcionar pri nekem sovjetskem trgovinskem podjetju v Parizu. Poroki je prisostvovalo le nekaj oseb, med njimi grški konzul in njegova žena, in pa Sergejeva mati. Ko sta novoporočenca stopila iz enonadstropne stavbe, se je Kristina srečno smehljala, ni pa mo gla zakriti zadrege pred številnimi zahodnimi časnikarji, fotoreporterji in snemalci, ki so jih začeli oblegati. Za red je skrbela ruska policija, ki pa z radovedneži ni imela veliko dela, saj sovjetski tisk ni o tej stvari nič poročal. Med mimoidočimi pa se je hitro razširila vest, da se je sovjetski državljan poroči) z zahodno milijarderko, kdo pa je ta, ni nihče vedel. Sovjetski tisk je namreč Onasisa omenjal le kot moža Jacqueline Kennedy. Kristina in Sergej sta nato stopila v avto in se odpeljala. Na poročno potovanje bosta šla v Sibirijo, k jezeru Bajkal. Za Kristino je bila ta poroka dokaj drugačna od prejšnjih dveh, ki pa sta le malo trajali, S kalifornijskim preprodajalcem nepremičnin Josephom Bolkerjem je živela le nekaj mesecev, s sinom grškega brodarja Andreakisa pa nekaj več kot leto dni. Tudi Sergej, ki je deset let starejši od Kristine, ni pri prvi preizkušnji. Pred kratkim se je ločil od prve žene, učiteljice klavirja, s katero je imel hčerko. Sergej je srednje postave, plavih las, ki so se mu že začele redčiti, kot o-trok pa je pri, neki nesreči izgubil oko. S Kristino sta se spoznala leta 1976 v Parizu, kjer je Sergej delal za podjetje Sovfracht, ki se je tedaj pogajalo ža najem nekaj O-nasisovih ladij. Pri pogajanjih je- sodelovala tudi Kristina. Pozneje sta se še videvala v Parizu in v Moskvi, dokler se letos nista odločila za poroko. Še pred tem se je Kristina nastanila v Moskvi, kjer je sama gospodinjila in sama hodila po nakupe. Sedaj se bo začasno preselila v 'majhno moževo stanovanje, kjer prebiva tudi Sergejeva mati. Stanovanje verjetno meri le 30 do 40 kvadratnih metrov, saj sovjetski zakon ne dovoljuje več kot 15 metrov na osebo. Pozneje si nameravata kupiti nekoliko udobnejše stanovanje pri neki zadrugi. Kristina, ki govori francosko, grško in angleško, se bo sedaj naučila še ruščine. Pri ruski banki za poslovanje s tujino si je odprla o-sebni račun. Njeni sorodniki in tudi grške politične iri gospodarske o-sebnosti pa so izrazile določeno bojazen, da ne bi ogromno premoženje, ki ga je podedovala bo očetu, prišlo pod kontrolo sovjetskih oblasti. enournem spopadu končno odbili palestinski napad. Posvet o terorizmu v Zahodni Nemčiji BONN — Strokovnjaki sedmih največjih industrializiranih držav Zahoda, ni so se prejšnjega julija u-deležile gospodarskega vrha‘v Bonnu, so pričeli ,\'Čerpj, dvodnevno zasedanje, na katerem bodo obravnavali resolucijo, ki so jo sprejeli na tem vrhu in ki se nanaša na boj proti letalskemu terorizmu. Tedaj so se domenili o skupni strategiji in še posebej o ukinitvi vseh poletov v države, ki nudijo zatočišče letalskim teroristom, jim nočejo soditi ali jih izročiti in ki ne vračajo preusmerjenih letal. poslanec Flatto-Sharon. Slednji naj bi se obenem s sovjetskimi Pre®; stavniki tudi pogajal o izpustita nekaterih drugih disidentov, pribU' žno deset, ki so bili obsojeni v S*-vjetski zvezi zaradi oporečništva. Prav tako trdijo, da so v teku pogajanja za izpustitev zakonce'' Slepak ki sta bila pred časom ob' sojena zaradi vandalizma, ki bi j*' ma dovolili tudi, da odpeljeta n* Zahod svojega sina Leonida. . V uradnih ameriških krogih o ten pogajanjih molčijo. Predstavnik® Bele hiše so vprašali, kaj je n®5' ničnega v glasovih, ki krožijo 0 vsej zadevi, vendar je glasnik pr®8' sednika Carterja zavrnil vsako u' gibanje, ko je dejal, da bi slehern* izjava v sedanjem trenutku bil* vsaj neumestna. .. Nekoliko bolj zgovorna je bu» tajnica izraelskega poslanca Flatt®] Sharona, ki je časnikarjem poved®' la, da so pogajanja za izpustit*’ Anatolija ščaranskega pravzaprav zaključnem obdobju, oz. da izgle^i za pozitivno rešitev še niso nik®1 bili tako veliki. Vivian Rubin, **' ko je ime Flattovi tajnici, ni »0' tela povedati, kje so bila P0®8 ianja, je pa zanikala, da bi P°ie' kala na Dunaju. «Vse osebe, r dejala, ki so se udeležile pog®P. nja, so se obvezale, da se boo govorile, da jih ne bi ogrozil®-Rubinova je na Dunaju že dese dni, v zadnjem času pa je P®18' vala tudi v Berlin, (if) 14. AVGUSTA V CELOVCU Posvet o lesni trgovini med Italijo in Avstrijo CELOVEC - V okviru 27. mednarodnega lesnega sejma v Celovc bo 14. avgusta 10. italijansko - ® strijski dan o lesni trgovini. Na Pr‘ reditvi bodo strokovnjaki iz p®®y držav obravnavali dve osnovni te mi, in sicer «Blagovno menjavo m® Avstrijo in Italijo v luči valut*^ politike* ter «Pravne probleme zvezi z lesno trgovino*. Italijan38, poslovne, ,tange bodo zastopali Proto in G. Trippodo, predsednik ziroma podpredsednik Vsedržav® zveze trgovcev z lesom in pluto, 1 izvedenec ing. T. Lucentini. ŽENEVA - V Sudanu že dalj sa neprestano dežuje, zaradi česar 3 nastale hude povodnji. Mednarod rdeči križ ve povedati, da je UJ® doslej prizadela že nad pol milij®8 ljudi, ki so povsem odrezani od svet®- fliaaiiMiiitiiiiiiiiiiiiiii«iii«iiiiiMiiii«>ii«i*iaiit«8iiiiBi>i»««iaiaMi«iiiiit«iitiiiaii«iiMiiiiiiNiitiiiii«iiMiiiiiiMiiiii«iiiiii«iiiiitiii«»iiiiii>aiiiiiiiiiiaiiaiiMMaii*iiiiiMiiiillll,a PO PRVEM DOPUSTNIŠKEM VALU V letošnjem poletju padajo rekordi v trajektnem in letalskem prometu Najbolj kaotičen položaj v povezavah s Sardinijo; nepravilnosti pri vkrcevanju v Brindisiju beg nemogoč. Sicilski brodarji 3^_ šajo sedaj brezuspešno doseči je nadzorstvo italijanske vojne m® Vendar je Kristina td močno odločno izključila, saj je povedala, da ga bodo še naprej upravljali očetovi sodelavci. Sicer pa tudi sovjetski zakon določa, da ostane premoženje, pridobljeno pred poroko, last posameznega zakonca. V Atenah pravijo tudi, da bo Sergej sprejel priimek Onasis, kar sovjetski zakon tudi dovoljuje. Tako ta znani priimek ne bo izumrl, saj je po smrti Kristininega brata, ki se je pred petimi leti smrtno ponesrečil na atenskem letališču, ni bilo več moških potomcev največjega grškega brodarja. Mnogi pa si postavljajo vprašanje, koliko bo ta zveza resnično trajala, saj ima Kristina zelo nestabilen značaj, za kar je brez dvoma krivo njeno otroštvo in pa mladost, ko ji starši, razen denarja, niso dajali nič drugega, pozneje pa še tragedije, ki so prizadele družino, in pa Onasisova poroka z Jacqueline Kermedy, s katero se nista marali, (db) RIM — Letošnje poletje je v znamenju rekordov. Po izrednem prometu na rimskem letališču Fiumi-cino poročajo o prav tako rekordnem prometu na vseh trajektnih vezah s Sardinijo. V primerjavi z. enakim obdobjem lani je iz genovskega pristanišča odpotovalo proti Sardiniji . kaj; 10 od sto več potnikov; povečalo se je tudi na 12 od sto število vozil, ki so jih v teh dneh prevozili na otok. Enak položaj je bil tudi v drugem trajektnem pristanišču za Sardinijo v Civjtavepchi, kjer so v treh dneh, od 28. do 31. julija, prepeljali 18.400 oseb in 4.169 avtomobilov. V istem obdobju lani pa le 15.690 oseb in 3.491 vozil. In prav v primerjavi z drugimi pristanišči je položaj ,v Ci-vitavecchi najbolj kaotičen, saj mora čakati voznik, ki ni rezerviral mesta na trajektu, do 36 ur predno lahko zapelje na ladjo. Minister za promet in trgovsko mornarico je včeraj skoraj v zadnjem trenutku pooblastil uporabo še ene trajektne ladje na prdgi Vil-la San Giovanni - Messina, saj je bila na Kalabriji kolona čakajočih avtomobilov dolga že 15 kilometrov. V Brindisiju pa je prišlo v pristanišču tudi do neljubih dogodkov. Trajektne veze z Grčijo ne morejo zadostiti navalu turistov, kdor je brez rezervacije ostane neusmiljeno na tleh, dovolj pa je, da se obrne na «posebno turistično agencijo* in proti plačilu 50 tisoč lir izmakne prostor srečnežu z rezervacijo. O pomanjkanju vsake turistične e-tike poročajo tudi s cestnega omrežja. Tako so vozniki, ki se jim je na avtocesti pri Bologni pokvaril avto, uporabili kar nameščene UKW oddajnike za rešilce, namesto da bi strpi.o počakali mehanike. Zdravstveno osebje je tako večkrat brezsmiselno priskočilo na pomoč, kjer je bil edini ranjenec pokvarjeno vozilo. Ob tem pa je vsaka šala odveč, saj je število rešilcev omejeno in tako brezmiselno tavanje podaljšuje poseg pri resničnih nesrečah z vsemi tragičnimi posledicami zamud Glede cestnega prometa se je tu ristični val nekoliko umiril, če izvzamemo, včerajšnjo hudo jutranjo konico na avtocesti pri Bologni, ko je morala prometna policija preusmerjati vozila na državne in pokrajinske ceste. Lahko trdimo, da je g’avni turistični val mimo, občasno bo lahko še prišlo do zastojev predvsem ob koncu tedna, ponovno pa se bomo soočali z vsemi problemi turističnega prometa ob povratkih z dopustov proti koncu avgusta, (voc) Vojaški helikopter v morje: 6 žrtev PARIZ — Nedaleč od Sanavyja na Modri obali je strmoglavil v morje francoski vojaški helikopter «puma», v katerem je bilo šest oseb. Kaže, da nesreče nihče ni preživel. Pripetila se je med hudo nevihto, ko je helikopter nenadno eksplodiral v višini nekaj sto metrov. Zunanje ministrstvo skuša rešiti «ugrabljene» ribiče RIM — Italijansko zunanje ministrstvo upa, da bo v kratkem doseglo pri libijskih oblasteh izpustitev dveh ribičev iz Mazare del Vallo, ki ju je posadka libijske podmornice prisilno vkrcala, ker je ribiška ladja ,«Eschilo» baje kršila libijske teritorialne vode. Lahko pa bi prišlo do nepričakovanega razpleta, če bodo Libijci vso zadevo napihnili. Že samo dejstvo, da so pri nadzorovanju svojih voda uporabili pod-momiško enoto, dovolj zgovorno dokazuje, da so siti ribiškega gusar-stva in hočejo za vedno prekiniti kršenja teritorialnih voda. Sicilski ribiči so se po številnih zaplembah organizirali in med lovom v tujih teritorialnih vodah skrbno zasledujejo na radarskih zaslonih vsako sumljivo točko, ki bi napovedovala prihod izvidniških čolnov. Uporaba podmornic pa tak elek tronski trik onesposobi, saj se plo vilo dvigne na površje, ko je vsak Škandal $ kupljenimi maturami v Milanu MILAN — Karabinjerji ** Milana so včeraj aretirali dy8 člana 9. maturitetne komisij® na tehničnem zavodu «Cesare Correnti* pod obtožbo, da 3ta za plačilo pomagala študentom zasebnega zavoda iz Padove-da so srečno prestali matui®; Aretiranca sta 37-letni zob® tehnik Vittorio Lambri iz Pavie in 30-letna analistka Bianc* Maria Roncaglia iz Milana. . V prvih dneh julija se 1® dvojica zmenila s profesorje11* zasebnega zavoda iz Padove-da bo pomagala njegovim ®' jakom pri maturitetnem izP1*:8 za zobnega tehnika. Ženska j® bila pri vsem tem najbolj v8>' ljiva, zahtevala je 200 tisoč h* za vsakega študenta. Profes®* iz Padove se je najprej upiraI’ nato je po nasvetu karabinjf^ rjev pristal na «kupčijo» in Jf včeraj plačal prvi obrok sv®' jega dolga Roncaglievi. Ko P8 je ta izročila polovico znesk® (600 tisoč lir) svojemu ko|egu-so ju karabinjerji aretirali. (voc) narice v Sicilskem prelivu. Na.)*1' , ša rešitev, ki pa bi naletela na sprotovanje brodarjev, bi bila mestitev italijanskega radar3® K omrežja, ki bi lahko vsak tren® j. ugotovilo, če je kaka ribiška -e ja v mednarodnih vodah, ali P8 Jv kot je že postalo običaj, zapl®80. libijske ali tunizijske teritorialna de. (voc) RIM — Predsednik republike P j, tini je sprejel na vljudnostnem -\e sku novega predsednika kasa Tommasa Novellija in mestnika predsednika istega s®' Goffreda Rossija. sr&Z