LETO XXXV.. ŠT. 14 Ptuj, 8. aprila 1982 CENA 8 DINARJEV YU iSSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Spodbujati delavčevo ustvarjalnost (stran 2) V JLA pomembna vloga mladinske organizacije (stran 4) Predstavljamo vam delegate 9. kongresa ZKS (stran 8) Zasadili 88 brez (stran 10) PRED ZBOROM SLOVENSKIH KOMUNISTOV Značilnost priprav na 9. kongres 2KS v ptujski občini je predvsem v tem. da so razprave potekale že od programskovolilnih konferenc osnovnih organizacij, preko občin- siie konference do zadnjih speci- aliziranih razprav v devetih osno- vnih organizacijah, ki so dodatno prispevale k vsebini. Vse razprave so bile kritične in ustvarjalne. Kvaliteta teh razprav je prav v tem, da niso bile usmerjene samo v oceno kongres- nih dokumentov, ampak in pred- vsem v kritično oceno lastnih raz- mer, lastnega okolja in komuni- stom lastnih slabosti. Enotna oce- na je, da moramo izhajati pred- vsem iz vprašanja in odgovora hkrati, koliko in na kakšen način odločata naš delavec in občan o vseh pogojih dela in življenja. Rezultati, tako gospodarski kot politični so sadovi dela vseh Slovencev. Komunisti bomo ocenjevali, koliko smo k tem uspe- hom prispevali, jih razreševali, krepili zavest in samozaupanje. Ocenili bomo, ali smo z n^ih sestankov odhajali idejno enotno, ali smo to enotnost potrjevali v praksi preko sistema, zapisanega v Ustavi, predvsem pa, kakšni so učinki n»ega akcijskega delovanja v vseh sredinah. Sedanja osrednja pozornost mora biti usmerjena v uresničeva- nje ekonomske politike, v boj za večjo produktivnost, kvaliteto, delovno in tehnol(^ko disciplino, razvoj, predvsem v izvoz. Ljudem je potrebno resnične povedati, kakšne so ekonomske razmere do- ma, v TOZD, delovni organizaciji, Sloveniji, Jugoslaviji, v svetu. Le dobro obveščeni in osveščeni bodo lahko z vso odgovornostjo odločali ter imeli najbolje rešitve, se zave- dali posledic, dobrega aH slabega odločanja, tako v delavskem svetu, skupščinah itd. V ocenah smo si bili komunisti enotni, da bo n^e delo potrebno spremeniti. Še bolj moramo biti vpeti v delo v drugih družbe nopolitičnih organizacijah in z nji- mi med ljudi, ne pa tako, kot se v nekaterih organizacijah, žal, še da- nes dogaja, da so dogovori komunistov za ,,zaprtimi vrafi". Avantgardnost zveze komuni- stov je predvsem v tem, da prva zazna morebitne slabosti, jih oce-. ni, usmeri in pridobi množice sub- jektov za aktivno sodelovanje in razreševanje po samoupravni poti. Samoupravljanje, torej odločanje mimo njegovh subjektov ne more nihče nadomesthi. Zato ni alterna- tiv, te so zapisane v Ustavi in Zakonu o združenem delu. Z odprtim, demokratičnim delo- vanjem zveze komunistov, z močjo argumentov in idejno ter akcijsko enotnostjo gradimo nsš sistem so- cialističnega samoupravljanja. Za- to bo zbor slovenskih komunistov znova priložnost, da se ponovno dogovorimo o nalogah, ki nas ča- kajo o metodah našega dela, o na- šem delu odgovornosti 7ja hitre^i družbenoekonomski in družbe- nopolitcni napredek. Stanko Lepej Delegati 9. kongresa ZKS iz občinske organizacije ZKS Ptuj po posvetu na komiteju OK ZKS pred začetkom speciaUziranih razprav v osnovnih organizacijah ZK. Foto: M. Ozmec POT ŠTAFETE MLADOSTI Simbol bratstva in enotnosti, med nami 23. aprila ^lafeia mladosti, simbol bratstva in enotnosti naših narodov in narod- nostni, Tii(>vih besed in poti socialistične izgradnje, je letošnje leto, prav na prvi pomladni dan, krenila iz mesta heroja Prilepa v SR Makedoniji. Te dni se zadržuje v socialistični republiki Srbiji, odkoder jo bodo, 6. aprila ponesli v Vojvodino. Vojvodinski mladinci jo bodo predali bosan- skim, 12. aprila, od tod pa bo, 17. aprila potovala na Hrvatsko. 23. aprila 1982 jo bodo v Breeani prejeli-slovenski mladinci. Sta tet a-mladost i bo najprej obiskala^bčine Slovenska Bistrica. Ptuj in Ormož. Druui dan bivanja v Sloveniji bo v mariborskih občinah in okoli- ci, tretji dan bo odšla \so Gorenjsko, četrti se bo mudila na Primorskem in v Ljubljani, peti na Dolenjskem, šesti na Notranjskem in zopet Pri- morskem. Sedmi dan, 29. aprila bo obiskala obmorska kraje, isti dan ob 12. uri pa jo bodo pri Rupi slovenski mladinci znova predali Hrvatskim. S Hrvatske bo krenila 8. maja v Bosno in Hercegovino. Pri črnogorski mla- dini bo prebivala od 14. do 19. maja, do 23. maja bo obšla še Kosovo, nato pa bo krenila v Srbijo. Na sam dan mladosti jo bodo sprejeli v Beo- gradu, na stadionu .ILA pa jo bo slovenski mladinec (kmetijskj proizvaja- lec ali inovator) v imenu jugoslovanske mladine predal predsedstvu SFRJ. Ptujski mladinei bodo zvezno štafeto mladosti, 39 po vrsti — simbol mladih, našega dela, naših želja, kot neuničljivi pomnik, izvor spoštova- nja in zalivale ter spodbuda za še plodnejše in ustvarjalnejše delo v priho- dnje, sprejeli 123. aprila 1982. Najprej jc^ bodo povedli v Cirkovce (16.46), Lovrenc (16.55) in Kidri- čevo (17.(M), pot bo nadaljevala skozi Hajdino do Ptuja, kjer bo ob La- ckovem spomeniku na Slovenskem trgu osrednja slovesnost. Na priredi- tev, kjer bočlo sodelovale številne mladinske skupine in pripadniki jugo- sl(wankse ljudske armade s kulturno-umetniSkim programom, bo prispe- la ob 17.24. Po kratkem postanku in čitanju pozdravnega pisma, bo kre- nila čez Srbski trg do pekarne Vinko Reš in TOZD Labod-Delta, nato pa pot nadaljevala preko Dornave (17.32) in Gorišnice (17.46) do Formina (18.00), kjev jo bodo mladi oddali ormoškim vrstnikom. Dan pred prihodom zvezne štafete mladosti, bo na pot krenila tudi lo- kalna štafeta mladosti, ki bo 22. in 23. aprila obiskala vse krajevne skup- nosti, katere ne bo obiskala zvezna štafeta mladosti. Mladi iz osnovnih organizacij ZSMS bodo štafeti mladosti v svojih sredinah pripravili spre- jeme s kulturnim programom. Drago Papler Ste nasedli našim prvoaprilskim potegavščinam? Ker vsako šesto leto Tednik izzide na dan 1. aprila, si navadno takrat- privoščimo tudi nekaj potegavščin. Katere so bile letos, ste verjetno že sami uganili, vseeno pa je prav, da to tudi zapišemo. Na prvi strani smo napovedali položitev temeljnega kmana za nov hotel pri Ptu^skih toplicah, žal bo verjetno minilo še nekaj prvih aprilov, preden bo prišlo do uresničitve načrta. Tudi s posebno nagrajeno inovacijo, objavljeno na drugi strani Tednika, ni bilo nič, ker je ing. Samo Aprilšek izmišljena oseba, posnetek ' pa je star nekaj let. Na obinočju Haloz je bilo sicer veliko gozdnih požarov, vendar z gozdom poraščen hrib Kopina na srečo ni gorel, zato tudi ne bo nič z dnevnim kopom premoga, kot smo to objavili na 6. strani. Tudi tekme Ptuj—New York Eagles, napovedane na 9. strani Tednika, ni bilo. Vsem, ki so morda nasedli našim prvoaprilskim potegavščinam — se opravičujemo. Uredništvo Ob 9. kongresu ZKS prihodnji teden v ptujski obcini v prihodnjem tednu se bo v počastitev 9. kongresa ZKS zvrstilo več pomembnih kulturnih prireditev. V sredo 14. aprila bo ob 13. uri na ptujski Železniški postaji osrednja proslava v počastitev Dneva železničarjev. Ob 17. uri pa bo v Razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju odprta razstava ,,Tito—misel—beseda in delo", ki jo organizirajo Arhiv Jugoslavije, Vojno zgodovinski institut v sodelovanju z arhivskimi oddelki zveznih organov in organizacij ter Zgodovinski arhiv Ptuj. Zvečer ob 18. uri pa bo v ptujskem gledališču Koncert revolucionarnih pesmi, ki ga izvaja Pihalni orkester Ptuj. V četrtek, 15. aprila pa bo ob 18.30 v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj osrednja prireditev pod naslovom: ,,Pozdrav 9. kongresu ZKS". Po slavnostnem govoru predsednika Skupščine občine Ptuj bodo podeljena Priznanja OF slovenskega naroda in sprejem novih članov ZKJ. Sledil bo kulturni program, ki ga bodo izvajale članice KUD ,,Milka Kos" iz krajevne skupnosti Lepajci m Narodni ansambel ,,Bratje Benc" iz bratske občine Krapina. pg DELAVNICE ZA PRAKTIČNI POUK V CSUl Priprava temeljev Kot smo ob pripravah na referendum za drugi občinski samoprispevek za gradnjo šolskega prostora v ptujski občini že zapisali, je prednostna naloga pri gradnji druge faze Centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju — zgraditev specializiranih učilnic in delavnic za izvajanje praktičnega pouka s tehnologijo obdelave za kovinarski, metalurški in kmetijski vzgojno-izobraževalni program v posameznih usmeritvah. Načrt predvideva, da bo poleg veznih hodnikov, garderob z umivalnicami in sanitarijami, objekt obsegal še specializirane učilnice s •kabineti in predavalnicami za tehnologijo in tehnične meritve. Nadalje za •kmetijsko strojništvo veliko predavalnico polkrožne oblike s stopničasto se ^zdigujočimi sedeži, kabineti in kolnicami za kmetijske stroje. Delavnice za Praktični pouk bodo obsegale: skladišča kemikalij, materiala in orodja, P'"ostor za pripravo materiala, kabinete za učitelje, delavnice za A Program, priročne predavalnice, lakirnico, kovačnico, kalilnico in livarno. ^ nadaljnji fazi pa bodo dogradili še varilnico, orodjarno, strojarno, ■"czkarno in brusilnico. Pred tedni so že pričeli s pripravo terena za izkop temeljev. Seveda je '■"eba zemljišče najprej arheološko raziskati. Da bi to delo kar najbolj Pocenili, pri kopanju in raziskovanju terena sodelujejo s prostovoljnim ^^lom izključno učenci CSUl, seveda pod strokovnim vodstvom in budnim •^esom arheologa Ivana Tuška Lz Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. ^'fenci CSUl pri arheološkem raziskovanju zemljišča, kjer bodo stale njihove namenske učilnice in delavnice za praktični pouk. Foto: I. Ciani OBČINSKA KONFERENCA ZKS ORMOŽ Programska usmeritev občinske organizacije (lani ormoške občinske konference zveze komunistov so na seji. ki je bila prejšnjoi sredo, potrdili tudi prcdk)g programa dela občinske organizacije v tem tnandatu. V njem poudarjajo, daje osrednja naloga komunistov usmerjanje celotnega razvoja in utrjevanje socialističnega samoupravljanja, borba za večjo učinkovitost in kakovost gospodarjenja. Oh tem pa je treba ustvariti take pogoje, da bodo s sredstvi tekoče in razširjene reproduk- cije resnično gospodarili in upravljali delavci v združenem delu. Zalo pa je potrebno z vso odgovornostjo uveljaviti samoupravni sistem na področju oblikovanja, delitve sredstev za osebne dohodke in za krepitev materialne osnove združenega dela. Odločilnega pomena je seveda uresničeva- nje politike gospodarske stabilizacije, zalo bodo komunisti v vseh delovnih okoljih posvečali pozornost sprejemanju in dopolnje- vanju samoupravnih in družbenih planov ter dajali pobude za uresničevanje stabilizacij- skih ciljev. Probleme, ki težijo delovne ljudi in občane* jc treba reševati po samoupravni poti. Doseči pa je treba novo kakovost v vsebini dela — ta pa je v razčiščevanju, odločnem delovanju in dosledni izpeljavi odgovornosti za opredelje- ne naloge in programe. Pri nadaljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja je potrebno posebej utrjevati in razvijati delegatska raz- merja. Komunisti bodo vztrajali na usposab- ljanju novoizvoljenih delegatov, občinska konferenca pa bo še pc:)sebej skrbela za delovanje njenih delegatov v družbenopolitič- nem zboru občinske skupščine, v družbenih svetih, občinski konferenci SZDL. odborih in komisijah. Stalna naloga komunistov pa je tudi izvajanje kadrovske politike, ki zahteva stalno preverjanje in izpolnjevanje kadrov- skih načrtov, skladno s trenutnim stanjem in razvojnimi potrebami občine kot celote. Kadrovanje je treba organizirati kot skrbno načrtovano in usklajeno delo — od poklicne- ga usmerjanja v osnovnih šolah, srednjih šolah in izobraževanje ob delu do temeljitih kadrovskih planov. V tem mandatu bodo ormoški komunisti posvečali posebno pozornost povezovanju krajevnih skupnosti z združenim delom, tako da se bo tudi samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o skupnih potrebah in interesih bolj celovito uveljavljalo. Povečati pa želijo tudi kakovost informiranja v vseh okoljih, kije podlaga za dobro odločanje. Prizadevali si bodo tudi za nadaljnjo krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, tako s teoretičnim usposablja- njem kot s praktičnimi \ajami. ki bodo vključevale vse nosilce na tem področju. Posebno skrbno pa bodo negovali in razvijali tradicijo narodnoosvobodilnega boja in si prizadevali za podružhljanje zunanje politike. Za vse naloge, posebno še za tiste, ki bodo sprejete na kongresih slovenskih in jugoslo- vanskih komunistov, se bodo idejnopolitično in akcijsko usposobili, da jih bodo lahko tudi kar se da dobro uresničevali. N. Dobljekar 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 8. april 1982 - TEDNU SEJA OK ZKS ORMOŽ |||| Zahtevne naloge na področju gospodarstva Slaba oskrba ali nepravočasna dobava surovin, reprodukcijskih^ materialov, nadomestnih delov, pomanjkanje deviz in podobno, je močno < oviralo redni proizvodni proces v OZD ormoške občine. Kljub temu je i fizični obseg proizvodnje lani porasel za 12 odstotkov, ugodni pa so tudi j rezultati na področju zunanjetrgovinske menjave, saj je gospodarstvo j preseglo uvoz z izvozom za 159 odstotkov. Največ celotnega prihodka je I ustvarila industrija, sledi pa ji kmetijstvo. Kljub ugodnim rezultatom pa ormoški komunisti, ki so se sestali prejšnjo sredo ugotavljajo, da so ti v večji meri posledica zviševanja cen kot produktivnosti. j Zato so ob ocenjevanju gospodarjenja v preteklem letu ormoški komunisti sprejeli tudi vrsto zahtevnih nalog. Menijo, da morajo v vseh delovnih okoljih ustvariti razpoloženje za zvišanje produktivnosti, za hitrejši razvoj in delovno di.sciphno. Prvenstveno pa je treba zagotoviti, da bodo o vseh bistvenih vprašanjih dela in razvoja ormoškega gospodarstva odločali delavci, ne pa zgolj vodilne strukture. Posebno pozornost bodo namenili seveda kmetijstvu, kjer so tudi sredstva za akumulacijo najbolj porasla. Vse zastavljene naloge pa je treba — to so še posebej poudarili — uresničevati skozi delegatski sistem. Da bi pa to lahko uresničili, morajo biti delegati, posebej še komunisti, dovolj idejnopolitično in akcijsko usposobljeni. Zato so se dogovorili, da bodo pripravili enoten in kakovosten program izobraževanja za vse strukture. Komunisti so tudi poudarili, da si morajo v vseh organizacijah združenega dela prizadevati, da bi izvoz ohranili vsaj na lanski stopnji, če ga že ne bo mogoče povečati. N. Dobljekar QB DNEVU INOVATORJEV V PTUJSKI OBČINI POTREBNO JE SPODBUJATI DELAVČEVE USTVARJALNOST l.cK^šnjc peto jubilejno posve- ten anjc (ih dnevu im^valorjev puijskc i>hOine. ki jc bilo 30. marca \ 1OZI) F.lektre^nika Ptuj. |C dal(^ n(n C napotke pri spodbu- janju delavčeve ust\arjalnosti. ('(Mrchnc pa bo enkrat presekati s siaro prakso in vcepiti, da sindikati niso prvi odgcHorni /a ra/v(>j inventivne dejavnosti: ta naloga mora hiti nalivena poslo- \iHinim striiktiirani. Teh pa tudi ni h\\o (\o^c] videti na takih p(is\ctinanjih. Kjer so /e dosegli lo. imajo \clike uspehe pri razšir- janju mno/ičnciia inventivnega "dela (MID). Priznaš bi vsaj 10 cKistotkcn zaposlenih moralo so- dcknati. če bi želeli imeti MID. Sociol(>gi trdijo, da je 30 odstot- kov delavcev sposobno dali iz- boljš,avo. To domačo »surovino<< pa moramo začeti uporabljati. V občinah pculravske regije je tre- nutno stanje porazno, saj je manj kiu cn odstotek delavcev zainte- resiranih /a inventivno dejav- nc^st: ti pa tudi dajeji> inventivne predloge. V predavanju magistra Boža Hrihernika z visoke tehnične šole v Mariboru je bilo pc>sehej po- udarjeno, da je potrebno doseči motivacijo za poslov(>dne struk- ture. Danes ustvarjamo dohodek v OZD na podlagi cen — glavna naloga direktc>rjev je. da enkrat ali dvakrat med letom popravijo cene. nc pa dvig produktivnosti. Slabo produktivnost pokrivamo / vi>okimi cenami. Tako ostaja mllacija'sovražnik našega na- predka. Doslej v naši družbi še ni bilo primera, da bi nekdo s ponuKjo inventivnega dela. ki ima že znane prednc^sti. tudi /nižal cene. To še v naši miselno- sti ni vurajeno: izhod moramo videli v ustvarjalnosti naših de- lavcev. V lastnem in družbenem interesu mc^ra hiti pi^speševanje napredka v tehničnem razvt)ju. Posebno pozornost zasluži mo- iivacija delavcev, ki je v tem stanju največji problem, saj de- lavcem ne dajemo osnovnega — pc^gojcv. Pri inovatorju moramo doseči, da ko prinese predlog, da ima občutek, daje to predlog, ki sc> ga v nekem okolju želeli in da sprejeli predlog liidi pravično obravnavamo. Pravična pa je tista nagrada, ki jo tako smatra- mo. Zavisi ostalih delavcev sicer obstaja, vendar danes delavci vedo. da inovator mi^ra dobiti moralnc> in denarno priznanje. Na posvetovanju je bilo tudi več vprašanj, med katerimi izlu- ščimo osnovno in najbolj pogosto vprašanje: kaj je službena dolž- nost, kaj inovacija. Odgovor je bil preprost — potrebno je po- znati spisek nalog in opravil vsakega zaposlenega, tudi tiste- ga, ki ima višjo in visoko strokov- no izobrazbo. Sporno je le v tistih primerih, ko teh spiskov ni. l.etošnje posvetovanje je poka- zalo, da je v letu 1981 inventivno delo nazadovalo oziroma ostaja na neki ravni. Množično inven- tivno delo pa do neke mere obstaja v treh OZD: Agisu. TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in El- koni Hiko Olga Meglic Ptuj. V letu 1978 je bilo inventivnih predlogov 106. od tega je bilo realiziranih 66. v letu 1979 206. realiziranih 110. v letu 1980 114. realiziranih 69. v letu 1981 I 10. realiziranih pa 70 predlogov. Gospodarska korist od predlo- gov je bila v prvem letu 4.19 milijona dinarjev, v drugem letu 6.03 milijona dinarjev, v tretjem 6.35 milijona dinarjev in v letu 1981 6.72 milijona dinarjev. Na- grade inovatorjev pa so bile naslednje: v letu 1978 570 tisoč dinarjev, v letu 1979 540 tisoč dinarjev, v letu 1980 670 tisoč dinarjev in v letu 1981 960 tisoč dinarjev. Najvišja izplačana n grada je bila 117 tisoč dinarja povprečna obravnava predloj je bila med 60 in 365 dnevi. Na letošnjem posvetovanju najboljši inovatorji v letu 1981 ptujski občini prejeli tudi nagr de in priznanja. Nagrade ; sprejeli Zoran Heric, strojni tel nik iz TGA »Boris Kidrič« Kidi čevo. Vlado Pogladič, polkvalit cirani delavec iz AGIS-a, TOZ Velika Oprema in Rajko Topoli vec, organizator proizvodnje TGA »Boris Kidrič« Kidričevi TOZD predelava aluminija. Pr znanja pa so prejeli Slank Meglic, strojni delovodja v E kom Hiko »Olga Meglic« Ptu Marijan Rohin, strojni tehnik i Agisa Ptuj-TOZD komerciala ii Edi Toplak, strugar iz Agisa Ptu — TOZD servisi. Posebna priznanja pa so dobi le tudi delovne organizacije, ki s( v zadnjih letih dosegle največji uspehe na področju razvijanja inventivnega dela in sicer: TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Elkoir, Hiko »Olga Meglic« Ptuj ir. AGIS Ptuj. MC Le z znanjem do boljših rezultatov Končno bomo morali spoznati, da brez lastnega razvoja in vlaganja v ta razvoj ne bo napredka — to je bila osnovna misel delegatov na zadnji skupščini raziskovalne skupnosti občine Ptuj, ki si je po nekaj minutnem čakanju in pozivom delegacijam le zagotovila sklepčnost. Ko so govorili o delu v preteklem letu niso mogli mimo ugotovitve, da družbenopolitična aktivnost na področju raziskovalne dejavnosti vse prepočasi sega v občine in da tudi v ptujski občini še nismo presegli miselnosti, da je znanost le ena od oblik skupne porabe in zato nujen strošek. Kljub temu, da so doseženi nekateri spodbudni rezultati, je še vedno opaziti, da sta obravnavanje in reševanje ključnih vprašanj s področja raziskovalnih dejavnosti še vedno preveč omejena na same nosilce v .strokovnih organizacijah in v občinski raziskovalni skupnosti in da ip velik del združenega še vedno samo ob strani. Na tej skupščini so delegati sprejeli in potrdili tudi predlog statuta raziskovalne skupnosti občine Ptuj in: vrsto drugih dokumentov na osnovi, katerih bo lahkoj to področje našega življenja in dela aktivno tudi vj naslednjem mandatu. j Produktivnost in kvaliteta dela v Jugoslaviji imamo večje število konfekcij- skih organizacij združenega dela. Le-te se trudijo, da ponudijo kupcem kakovostne in hkrati moderne izdelke. Na ptujskem območju je največ konfekcij- skih delavk (522) zaposlenih v DO Labod TOZD Delta Ptuj. Ptujska TOZD, ki je ena izmed šestih v DO Labod, šiva izključno moške srajce. Povprečno opravi 32 % celotne Labo- dove proizvodnje. V Delti je 85 "^o dela normi- ranega. Delavke morajo dnevno izvršiti zadani plan, kar pa seveda ni enostavno. Norme, ki so na evropski ravni, povzročajo precej težav delavkam, ki so šele pred kratkim začele z delom v tej stroki. Takih proizvajalk pa je v teh organizaciji združenega dela dve tretjini. Med delovnim časom se zaradi hitrosti dela ne utegnejo pogovoriti o osebnih zadevah, kot je to možno na marsikaterem drugem delovnem mestu. Šivilje (v zadnjem času zaposlujejo še samo kvalificirano delovno silo) prenašajo na vrednost proizvoda vse svoje sposobnosti. Tako zavisi večja produktivnost le od avtomatizacije. Proizvajalka v likalnici mora na primer v času 3—4 minut zapeti vse gumbe, srajco zlikati, jo zložiti, opremiti z ustreznimi etiketami, jo vlo- žiti v vrečko, nato pa še v škatlo. Vidimo, daje intenzivnost dela res visoka. Toda ni dovolj, da delavke dosegajo norme, temveč morajo izdelki tudi ustrezati predpisom.. V nasprotnem primeru jih kontrola dela vrne v popravljanje. Srajce, izdelane pod standardom so izguba za TOZD, izguba delovne sile in ma- teriala. V interesu vsake izmed žensk je zadovo- ljiti potrebe širšega kroga potrošnikov in s tem uspeti v konkurenci z drugimi proizvajalci. Da so kljub visoki normi prave mojstrice svojega posla, nam dokazuje med drugim tudi nizozem- ska firma, za katero šivajo že deveto leto. Delavke TOZD Delta z Dornavske 6 nam morajo s svojim produktivnim delom — zlasti v tej težki gospodarski situaciji — biti vzgled, ki ne sme ostati osamljen. ____Zjdika Vogrinec. 10. APRIL - DAN EMONE Delovno in slovesno v soboto, 10. aprila bodo člani sestavljene organizacije Emona delovno in slovesno proslavili 35. jubilej Emone. Ob tej priložnosti bodo najbolj prizadevni dobili zlato, srebrno in bronasto plaketo Emone. Iz delovne organizacije Emona — Merkur Ptuj bo Franc Nahberger prejel srebrno plaketo, bronasto pa Lojzka Marinkovič, Andrej Burger in Rudi Rakuša. Delavski svet Emone — Merkur Ptuj se bo sestal na slavnostni seji, na kateri bo podelil priznanja za 10 in 20-letni delovni jubilej. Posebno priznanje bo prejel Tudi Rakuša, ki je prevozil 500 tisoč km z mercedesom avtomobilom brez generalke; za prvih je prejel zlato značko Merceseda. Jubilejna seja delavskega sveta je obenem tudi zadnja s starimi delegati. Po običaju se bodo vsem tudi tem zahvalili s posebnimi priz- nanji. Delavski svet pa bo podelil tudi plakete Merkurja in sicer za izredno delavnost in požrtvovalnost na družbeno-političnem področju. Za trgovsko organizacijo Emona-Merkur je 35-letnica še posebej obvezujoča, saj so prevzeli obvezo uresničevanja gesla: vaše zaupanje — naše zadovoljstvo. Da na tej poti uspevajo, dokazujejo tudi rezultati poslovanja v prvih treh mesecih letos, ko dosegajo indeks realizacije 142 , v marcu pa je bil ta indeks celo 160 . Glede na splošno pomanjkanje blaga in druge zagate, je ta rezultat več kot spodbuden. Predvidevajo pa, ia bo dohodek dohodek dosegel indeks 132 do 135. V okviru 35-letnice Emone bodo delavci Emone — Merkur tudi analizirali uspehe 5-letnega vključevanja in delovanja v okviru sestavljene organizacije. Ugotavljajo, da se skupni cilji uresničujejo z izjemo in- vestiranja, ki pa bo glede na srednjeročni plan realizirano v letu 1984. Le- to pa je omejeno tudi s sprejetimi zakonskimi predpisi. MG TOZD FARMA PRAŠIČEV Nadpovprečni v svoji panogi Letna proizvodnja tozd Farma prašičev v sestavi kmetijskega kombinata Ptuj je okoli 40 tisoč prašičev. Njihove zmogljivosti so v celoti izkoriščene, tako proizvodnje ne morejo širiti, čeprav bi bilo to zaradi pomanjkanja mesa pogosto potrebno, vsaj s stališča potrošnikov. Na farmi imajo lastno reprodukcijo, to pomeni, da imajo lastno vzrejo puskov in so vsaj v tem neodvisni od dobaviteljev. Največji odjemalec prašičev je tovarna mesnih izdelkov Košaki Mari- bor, ki prevzame kar tri četrtine njihove proizvodnje. Ostala četrtina je namenjena oskrbi Ptuja in okolice, manjši del gre na Gorenjsko. 1 OZD Farma prašičev v osemnajstih letih ni imela v poslovanju večjih težav. Ko ra.ste cena krmil, običajno raste tudi cena prašičev, vendar to ni vedno usklajeno. Nastopijo obdobja, ko pretiravamo z enimi in kasnimo z drugimi cenami in tako prihaja do motertj. Ce je organizacija dovolj močna, jih lahko premaga. Kot je dejal direktor, Marjan Brglez, se v njihovi tozd zavedajo, da morajo biti s svojo organiziranostjo in delom nadpovprečni v svoji panogi, tako laže prebrodijo trenutne krize. Za rejce prašičev je pomemben odnos med ceno koruze in ceno žive teže prašičev. Dokler je ta odnos v razmerju 1:8, je poslovanje ugodno, če pa višja cena koruze ta odnos spremeni, se pojavijo težave. Na letošnje poslovno leto gledajo zato z^iskrbljeni, saj so težave, ki spremljajo ceno in nabavo koruze vse večje. t-arma je največji odjemalec močnih krmil v sosednji temeljni organizaciji — tovarni močnih krmil. To pomeni, da morajo zagotavljati tudi največji delež deviznih sredstev, ki jih ta tozd potrebuje za uvoz soje, ribje moke, vitaminov in v zadnjem času še za uvoz koruze. Seveda pra- šičev ni mogoče izvažati, prvič zaradi tega, ker doma potrebujemo še več mesa, kot ga pridelamo in drugič zato, ker je cena svinjskega mesa na tujem trgu nižja kot pri nas. Farma se zato povezuje s takimi temeljnimi organizacijami, ki svoje proizvode izvažajo in jim tako zagotavljajo devizna sredstva. V Sloveniji je več farinskih objektov, farma v Dražencih sodi med večje, pa vendar naše potrebe po svinjskem mesu Še zdaleč ne pokrivamo. ^ V kmetijskem kombinatu Ptuj zato že nekaj let razmišljajo o gradnji novih farmskih objektov. Poleg obstoječih bodo zgradili objekte z.a letno proizvodnjo 45 tisoč prašičev, s tem pa se bo skupna zmogljivost farme povečala na 85 tisoč prašičev letno. Za gradnjo je sicer vse pripravljeno, če bodo uspeli zagotoviti tudi finančna sredstva, načrtujejo začetek gradnje letošnjo jesen, konec leta 1985 pa polno proizvodnjo. Sredstva nameravajo zagotovili z združevanjem, saj lastnih sredstev nimajo. Klavna industrija, torej odjemalci, bodo najeli kredite, farma pa bo kredit vračala z dobavo prašičev. ČEBELARSTVO - POMEMBNA GOSPODARSKA DEJAVNOST Se pred nekaj leti je bilo čebelarjenje postranska dejavnost, majhno število, največkrat le nekaj deset panjev je bilo namenjeno pridobivanju medu in že stoletja velja, da je med zdravilo za marsikatero bolezen. Čebele z nabiranjem medu opravljajo še izredno pomembno vlogo pri opraševanju cvetov in kmetje jih zato od nekdaj cenijo. V nekaterih državah (predvsem v ZDA) lastniki kmetijskih površin celo plačujejo čebelarjem, da ,,pasejo" čebele na raznih posevkih, pri katerih je od dobrega opraševanja cvetov odvi- sen pridelek. Tudi pri nas smo pred leti pričeli z načrtnim čebelarjenjem, precej zaslug za to imajo čebelarska dru- štva, predvsem pa Medex, delovna organizacija iz Ljubljane, s katero sodeluje vse več čebelarjev. Poleg že navedenih koristi je čebelarjenje danes z^inimivo tudi kot dejavnost, ki nam prinaša precej deviznih sredstev, večino čebelarske proizvodnje namreč izvažamo. Seveda danes ni več pomemben med. gre predvsem za cvetni prah, matični mleček in propolis. V ptujski občini je precejšnje število čebelarjev, za to dejavnost so dani tudi dobri naravni pogoji. Čebelarji imajo svoja društva v Ptuju, Turnišču, Majšperku, Markovcih, Dornavi, društva pa se povezujejo v občinsko zvezo čebelarskih društev s sedežem v Ptuju. Seveda tudi v čebelarjenju ne g^e brez težav, največja težava so seveda čebelje bolezni, ki se pojavljajo v zadnjem času tudi na območju ptujske občine. Ena takih bolezni je varoza, v velikem številu bolezni pa je najhujša gniloba, ki že resno ogroža čebele na našem območju, predvsem v Halozah. Zakonski predpisi sicer zahtevajo, da je potrebno okužene panje uničiti v času, ko so vse čebele do- ma, vendar čebelarji sami pov- darjajo, da se ti ukrepi izvajajo premalo dosledno. Za ustrezne zaščitne in preventivne ukrepe je potrebno tudi strokovno znanje. Na našem območju je sicer precej starih čebelarjev, ki bi s svojimi izkušnjami lahko sodelovali tudi pri zatiranju bolezni, nimajo pa strokovne izobrazbe in jih veterinarska inšpekcija ne prizna- va. Ustrezne strokovne službe, ki bi se ukvarjala s čebeljimi bolezni- mi in zatiranjem teh bolezni tudi nimamo, lako so čebelarji v teh težavah prepuščeni sami sebi. Veterinarska inšpekcija je zaradi pojava bolezni prepovedala preva- žanje čebeljih panjev iz kraja v kraj, kaj pomeni to za čebelarje, predvsem tiste, ki se poklicno uk- varjajo s to dejavnostjo, ni potrebno posebej povdarjati. Čebele je potrebno seveda nenehno seliti iz kraja v kraj in iskati ,,bolj- šo pašo". Čebelarji so vse bolj zaskrbljeni, bili so že pri in- špektorjih, vendar tudi v pogovoru z njimi niso mogli najti zadovolji- ve rešitve. Zveza čebelarskih društev je trenutno le bolj simbolično zdru- ženje čebelarjev na nekem ob- močju. Prav zaradi industrijskega načina čebelarjenja seje njena vlo- ga iz leta^v leto zmanjševala. To seveda ni prav, vloga organizacije čehciaricv bi .se morala krepiti. Močna organizacija bi lahko uspešno nastopala tudi v primerih, ko čebelarje težijo težave, kot je pojav omenjenih bolezni. Vseka- kor bi bilo zelo pomembno, da bi bila takšna organizacija podaljša- na roka delovne organizacije Medex, zgolj gospodarsko sodelovanje še ni dovolj. Ce bi se v celoti zavedali pomena čebelarstva v kmetijstvu in gospodarstvu nasploh, bi verjetno lahko tudi v posameznih občinah, kjer je čebelarjenje razvito, poskrbeli 7a razvoj službe, ki bi v čebelarstvu opravljala delo, ki ga v živinoreji opravljajo živinorejske in veterinarske organizacije. JB Predsednik zveze čebelarskih dru- štev občine Ptuj, Mak.s Vaupot£ Študija o branosti Tednika in poslušanosti radia Prejšnji ponedeljek, 29. marca se je v Ptuju sestal programsko- izdajateljski svet Radio-Tednika Ptuj. Med drugim so obravnavali tudi delovno zasnovo študije o branosti Tednika in poslušanosti radia Ptuj, ki jo je pripravila delovna skupina sociološkega društva Ptuj. Gre namreč za strokovno raziskavo kakovosti vsebine in družbene vloge obeh ptujskih medijev javnega obveščanja. Delovno skupino vodi dipl. sociolog Jože Glazer. Člani izdajateljsko programskega sveta so se načelno strinjali z zasnovo raziskave in jo podprli. Ker gre za raziskavo, ki bo zahtevala tudi določena materialna sredstva, so člani menili, da se naj zasnova ustrezno dopolni in bi jo potem predložili tudi občinski raziskovalni skupnosti, ki bi jo morda prihodnje leto uvrstila v svoj program. Izdajateljsko programski svet je sklenil predlagati predsedstvu OK SZDL Ptuj, da naj obravnava vsebino raziskave in naj imenuje tudi projektni svet, ki bo spremljal delo raziskave. FF I TEDNIK - 8. april 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 S SEJE PRO^EDSTVA OBMISKEGA SVETA ZSS PTUJ PRIPRAVE NA VOLILNO SKUPŠČINO OBČINSKEGA SVETA V okviru priorav na volilno skupSčino! občinskega sveta ZSS Ptqj, ki bo 5. maja, jej predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj na seji, i 1. aprila razpravljalo o nekaterih spremembah! in dopolnitvah statutarnega sklepa občinskega i sveta ter odločilo, da je razpravo o teh ^ spremembah skleniti do 20. aprila. Volilna j skupščina sindikata ima 220 delegatov. j Osrednja razprava na seii predsedstva je bila j namenjena obravnavi evidentiranih kandidatov] za novo vodstvo in organe sveta. Občinski svet; 2:SS Ptuj bo tudi v novem mandatu štel 50 čla- i nov, predsedstvo bo imelo 15 članov,' Itcvilo občinskih odborov ostane nespre-l inenjeno, torej jih bo še vnaprej 13; pri svetu pa deluje tudi več komisij, svetov in nadzorni odbor. Za vse omenjene organe je predsedtvo predlagalo že kandidate; o katerih bodo raz- pravljali tudi v osnovnih organizacijah sindi-' kata. V glavnem pa gre za dolgoletne požnvo-; valne sindikalne delavce. Tako kot v osnovnih i organizacijah sindikata, ima tudi občinski svet v; 90-tih odstotkih novo sestavo; podobno velja; tudi za predsedstvo občinskega sveta. ' Za predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj so \ evidentirani: Edi Kupčič KK Ptuj, Danidi -Koletnik TGA Boris Kidrič Kidričevo, Franc Vreze SO Ptuj, Franc Emerfič TGA Kidričevo, Avgust Ivertnik Agis Ptuj, Zlatka Pevec Labod — TOZD Ddia Piuj. Tone Taciga K K Ptuj, Terezija Vuk Mesokombinat Perutnina Ptuj, Kan Sic žekzniSka delavnica Ljubljana — TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, Stanislav Gole Pleskar Ptuj. Kristina Antolič MIP Ptuj, Ervin Hojer OS Olga M^K Phuj, Marjan Stolfa ZG Ptuj — Ormož, Milan Masten SO Ptuj in Janko Mlakar, dosedanji predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj. Predsedstvo je evidentiralo tudi delegate za republiški in zvezni kongres sindikatov. Za zvezni kongres sta predlagana Edi Kupčič in Kristina Antolič. Za republiški kongres je 15 evidentiranih, in sicer: Franc Klemenčič, Franc Vreze, Lizika Kunstek, Ludvik Gajski, Gvido Cepič, Mirko Slana, Tone Taciga, Marija To- minšek, Peter Vrtič, Momčilo Savič, Anica Vnuk, Franc Trafela, Alenka Kolarič, Dušan Gabrovec in Mihaela Pišek. V okviru vsebinskih in organizacijskih priprav na volilno skupščino pa je predsedstvo sprejelo določene zadolžitve za pripravo poročila o delu občinskega sveta v ob- dobju 1978/82. Dogovorjeno je, da bodo dele- gati skupščine gradivo prejdi med 20. in 23. aprilom. Predsedstvo je imenovalo tudi komisijlo a pripravo prvomajske proslave in za predsednika komisije imenovalo Franca KkroenSCa. Prvomajska proslava bo, 30. Eiprila ob 13. uri v KK TOZD kletarstvo „Slovenske gorice", združena z otvoritvijo drii^ faze predeloval- nega centra. V posebni točki je razpravljalo tudi o poro- čilu družbenega pravobraniltstva samouprav- ljanja o naraščanju pogodbenega in nadurnega dela v občini Ptuj v letu 1981 in zahtevalo, da se v bodoče sindikat s tem vprašanjem odločneje spopade, saj je ugotovitev, da so pri odpravlja- nju teh nepravilnosti prav sindikati pranalo revolucionarni. Takšno odstopanje vodi tudi v nezaposlenost oziroma v zapiranje možnosti za zaposlovanje. Dosledno pa bo potrebno iz- peljati politiko zaposlovanja, nagrajevanja po delu in obdavčevanja, če bomo želeli, da v bodoče ne bo takih razmerij pri nadumein in pogodbenem delu. MG PRIPRAVE NA SPREJEM ZVEZNE ŠTAFETE S SEJE PREDSEDSTVA OKZSMS Na 5. redni seji predsedstva OK ZSMS so med drugim izvolili komisijo za idejne politično delo pri OK ZSMS Ptuj. Sestavljajo jo: Lilijana Dit- rih (vodja komisije), Igor Galič, Bojan Mihelač, Andreja Capuder, Sanja Brezničar, Blanka ?.u- ran in Dušan Feguš. V nadaljnji razpravi smo se člani predsedstva seznanili s samoupravnim sporazumom o MDA 82. Tekmovanje, .,Tito revolucija mir", je bilo zaradi objektivnih raztogov preloženo. Za to tekmovanje se je prijavilo okrog 30 ekip iz sred- njih in osnovnih šol, kraievnih skuonosti in združenega dela. Tekmovanje bo 9. aprila 1982, ob 15. uri v prostorih OŠ Olga Meglic. In kakšna bo prekongresna aktivnost in praznovanje meseca mladosti? V KS se bodo zvrstile razne proslave, ki jih bodo organizirali mladi s pomočjo 0§ in SZDL; osnovne organizacije, naj predlagajo najbolj zaslužne mladince za članstvo ZK. OK ZSMS Ptuj bo organizirala ogled proslave ob 25. maju v Beog- radu in obisk Dedinja. Ob tem bi naj OO ZSMS predlagale člane za udeležbo na centralni prosla- vi in ob prijavi plačale akontacijo. Aktivno so se pričele tudi priprave za sprejem zvezne štafete mladosti, ki bi jo v ptujski občini sprejeli, 23. aprila ob 16. uri in 20 minut. Dan pred prihodom zvezne štafete pa bi na pot odpotovala tudi lokalna štafeta. Pričetek bi bil v Grajeni, ponesli bi jo proti Destrniku, Trnov- ».ki vasi, Dt'>rnavi, Spuhlji, Markovcem, nadalje v Zavrč. usfavila bi se še v Dotanah. nato v Orfculane, Leskovec, Podlehnik, zmetale, Stoperce, Majš.perfc, Ptujsko goro, Doleno in Videm. Iz Vidma, bi lokalna štafeta odšla naravnost v Ptuj in bi na prireditveni prostor pri Lackovem spomeniku na Slovenskem ireu prišla 5 minut pred zvezno štafeto. Nekatere krajevne skupnosti smo izpustili, ker gre skozi nje zvezna štafeta. Te krajevne skupnosti so Kidričevo in vse mesme KS. Gorišnica, .luršinci in Dornava. Zvezna štafeta se bo na ptujskem območju mudila natanko 190 minut in ob 18. uri jo bodo mladi iz OOZSMS Formin predali • ormoškim mladincem. Vsekakor je ob tem potrebno pv^vdariii, da se more mladina aktivno pripraviti na sprejem ta- ko zvezne koi lokalne štafete. Ob tej priložnosti je potrebno organizirali kulturne programe, ob mesecu mladosti so že pričela občinska športna 'ekmovanja, prav tako pa se morajo mladi po KS in v združenem delu ptttruditi, da bo aktiv- nost v mesecu mladoli narasla. Vsekakor je pcMrebno p«>vdariti tudi. to. da se bomo morali /e sedaj aknvno pripravliasi na XI. koneres ZSMS. ^PREJEMANJE PIONIRJEV V ZSMS Vsiiko lc'o OO ZSMS sprejmejo v mesecu ■ mUnlosM pionirje v ZSMS. Po KS Wnio p^^mlrji s'-i'cic'i v ZSMS tam, na katerem območju živi- i(\ mesne KS pa se bodo doeovcrile, aH bodo sMieiel' vse pitMtirje na istem kraju ali bo vsako OO ZSMS sprejelo le i iste pionirje, na katerem območju živijv 1' '''od po poieh revolucije je ena najbolj mnvičniii manifestacij, ki jih bomo orsanizi- ';i'i ob mesecu mladosti. Pohod v Mostje je t';icl'C'o"alne\.'a značaja, in prav zaio se ga je ■■'cbno udeleži'i čim bolj množično. Mladi v OO ZSMS pi' KS naj organizirajo skupine, ki se Svio iRicle/'le oo'ioda. To so zaenkrat največje naloge mladih, kijih morajo opraviti množično in aktivno. Ne sme- mo P'vahi'i tudi na mladinske delovne akcije. s:ij ie evidciiiiranje že steklo oz. je zaključeno in oh leni smo ueo!<>vili. da je premalo prijavlje- hi i.';Kl''iev za junijsko bripado. Veliko nalog smo si zadali, in upamo, da jih Kmik^ uspešno tudi opravili, seveda množično in z;n/eo. J. Hvaleč SLOVENSKA BISTRICA KOMUNISTI V PREDKONGRESNIH AKTIVNOSTIH Tudi komunisti občine Slovenska Bistrica v svojih akcijskih programih v .letošnjem letu postavljajo v ospredje uresničevanje programa in nalog pred kongresi. Delovni program komunistov bistriške občine že poteka v treh bistvenih smereh, med katerimi je v ospredju obdelava, spremljanje in razprava o kongresnih gradivih. Prvo gradivo je bilo že pred kratkim temeljito obravnavano v« vseh sredinah, kjer delujejo osnovne organizacije ZKS. V večini so jih obravnavali na razširjenih sestankih, na katere so povabili tudi člane samoupravnih in drugih organov ter občane, ki jih to področje dela zanima. S podobnimi razpravami bodo nadaljevali do kongresov, enako tudi ob spremljanju samih kongresov. V predkongresnih razpravah bodo oblikovali tudi pripombe in dajali pobude za dokončne predloge o kongresnih gradivih. Vzporedno z razpravami v osnovnih organizacijah ZK, bodo razprave organizirali tudi med sekretarji in sekretarjati OO ZK. K vsem obravnavam gradiv pa si bodo prizadevali pritegnili kar največje število občanov iz svojega življenjskega okolja, ki niso člani ZK. Svečani del programa v bistriški občini poteka že od letošnjega januarja, v katerega so vključili tudi letošnja praznovanja praznika občine Slovenska Bistrica, 8. januarja. Delavsko prosvetno društvo Svoboda Slovenska Bistrica pa je v ta namen pripravilo posebni recital, ki prikazuje mejnike revolucije Titovih odločitev. S tem recitalom se bodo predstavili v razfičnih sredinah, kjer delujejo člani ZK kot tudi širšega kroga občanov. V okvir predkongresnih aktivnosti bodo vključili tudi vse pomembnej- še prireditve pred kongresi, med njimi tudi srečanja borcev in aktivistov NOB, zgodovinske ure na šolah, razstave in tudi zbiranje dokumentacije iz Skupno z občinskim programom predkongresnih aktivnosti so svoje programe izdelale tudi osnovne organizacije ZK, tako v krajevnih skupnostih kol tudi v delovnih in drugih organizacijah bistriške občine. Viktor Horvat RAZPIS Olsčinska konferenca zveze socialistične Mladine Slovenije- Ptuj podeljuje vsako leto priznanje za dosežene uspehe pri delu v zvezi socialistične mladine in sicer — aktivnim mladincem, ki že dalj časa delajo na mladin- skem področju — .družbenim organizacijam, kjer je vidna aktivnost mla- dine — osnovnim organizacijam, ki delajo aktivno skozi vse leto in so prispevale velik delež k mladinskemu prosto- voljnemu delu in idejno političnemu izobraževanju. — rr>entorjem 00 ZSMS, ki se aktivno ukvarjajo z mla- , ki so jo ljubili in jih še ljubijo milijoni po edem svau. ki so jo tudi nasprotniki spoštovali. Dosti je bik) že napisanega o Titu. še več bo o njem napisala zgodovina, za \xdno bo ostal privlačen lik literatom, neizčrpen vir zgodovinarjem. Ko je bila partija v razsulu, ji je stopil na čelo in začel s pripra- vami na revolucijo in odpor proti fašizmu. Ob gore- čem informbirojevskem pritisku seje neizprosno zav- zel za obrambo s krvjo pridobljenih dosežkov NOB in revolucije. Pripeljal nas je v samoupravni sociali- zem, ki je najbolj human in je v njem človek največja vrednota. Največji uspeh Titove daljnovidne politike je prav gotovo združitev jugoslovanskih narodov in naro- dnosii v enakopravno državo. On je prvi, ki mu je uspelo ure*.ničiti stoletne želje naših narodov. Teprav so se na naših tleh tisočletja križale in spopadale raz- lične civilizacije, smo danes združeni v enotno in v svetu six)štovano scKialisiično samoupravno družbo. Del lazstavc bo prikazal Titove obiske v Ptuju in delavsko gibanic na 'cm področju, ki ima svoje za- četke že pred Si\ino m je doseglo višek v izgradnji in- dustrij-ikih gigantov, kier po Titovi zamisli ustvarjajo samoupravljala lepši lii boljši jutri. Ivan I ovren*iC 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 8. april 1982 - TEDNI« s SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI dl OBČINE PTUJ g| Prednost imajo že začeti objekti Kljub minimalni udeležbi zbora uporabnikov, so bili na zadnji skup- ščini ti delegati najbolj glasni. Več pripomb so imeli na realizacijo pro- grama in finančnega načrta skupnosti v,letu 1981, kot tudi na predlog programa in finančnega načrta za leto 1982. Največ pripomb je bilo na gradnjo vodovodnega omrežja, zlasti .še na nerealizirano nalogo gradnje na odseku Muretinci—Formin, ki je povezana tudi z gradnjo elektrarne Formin. Občani tega območja namreč dokazujejo, da je gradnja vplivala na dvig oziroma znižanje podtalnice; študija pa dokazuje nasprotno. Zato je skupščina sklenila, da je potreben ponoven sestanek predstavnikov kra- jevne skupnosti Gorišnica, samoupravne komunalne skupnosti, izvrSnega sveta, komiteja za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve ter drav- skih elektrarn Maribor. Sicer pa je vodovod Ptujsko polje že stalen pred- met razprav na skupščinah komunalne skupnosti. Glede na omejena sred- stva pa je potrebno dati prednost objektom, ki so bili začeti že v preteklih letih. Tako v programu za letos tudi ni Destrnika, ki bo kot prioriteta uvrščen v program za leto 1982, sicer pa srednjeročni planski dokumenti govore, daje potrebno vodo pripeljati v Destrnik do leta 1985. Čeprav je program skupnosti sestavljen iz štirih postavk: gradnje vck dovodnih objektov in naprav, gradnje kanalizacijskih objektov in naprav, vzdrževanja m obnavljanja komunalnih objektov skupne rabe ter gradnje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, je na skupščinah vedno naj- več pripomb na gradnjo vodovodnega omrežja. Skupščina je sprejela tudi poročilo o problematiki gradnje in vzdrževa- nja javne razsvetljave v občini Ptuj. Osnovni problem pri tem so stroški vzdrževanja in tokovine, ki se financirajo po sporazumu iz bruto OD po stopnji 0,64 odstotka. Podražitve električne enrgije in nenehen f>orast v gradnji javne razsvetljave zahtevajo omejitve oziroma izklapljanje raz- svetljave, ker odstotka prispevka iz sporazuma ni mogoče povišati, rešitev bi bila, če bi krajevne skupnosti prispevale določen odstotek za pokriva- nje teh stroškov. Skupščina je tudi sprejela sklep, da se do sredine leta se- stavi ustrezen dogovor s krajevnimi skupnostmi o redukcijah električne energije in javne razsvetljave. Delegati so se seznanili tudi z novostmi s področja komunalne zakono- daje, ki zahteva tudi določene spremembe v organizaciji skupnosti. Preoblikovanje skupnosti pa se mora izpeljati čim prej glede na to, da so to nalogo že opravile skupnosti družbenih dejavnosti in pa stanovanjska skupnost. Nov zakon o komunalnih dejavnostih tudi izpušča določene de- javnosti, kot na primer energetiko. S 75 odstotki pa so se delegati skupščine izrekli za novo ceno prispevka za razširjeno reprodukcijo za priključitev na že zgrajeno vodovodno omrežje, ki se tako podraži za 50 odstotkov. MG TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ V prizadevanjih za turistično sezono 82 Turistična dejavnost je v dokumentih razvoja ptujske občine opredeljena kot pomembna gospodarska panoga. Sodelujoči v neposredni in posredni turistični ponudbi skušajo po svojih močeh premagovati turistične pomanjkljivosti, ki se odražajo v različnih oblikah, predvsem pa takrat, ko je potrebno nastopiti s celovito turistično ponudbo. Največja pomanjkljivost ptujskega turističnega gospodarstva je pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti. Da bi to vrzel premagali sta turistično društvo in občinska turistična zveza Ptuj pričela z aktivnostmi pri pridobivanju zasebnih turističnih sob za potrebe turistične ponudbe. Na ta način bi se naj v turistično ponudbo vključilo dodatno še 30 zasebnih sob. Poleg teh aktivnosti pa v turističnem društvu Ptuj v pripravah na turistično sezono 82 uresničujejo tudi ostale turistične naloge. O tem je povedal Anton Purg, predsednik društva: ,,Občane ptujske občine smo povabili tudi, da po svojih močeh prispevajo h bogatejši ponudbi turističnih spominkov. Skupaj z izvajalci prireditev smo sestavili koledar turističnih prireditev. Tako je v koledarju prireditev, ki ga je izdala turistična zveza Slovenije tudi 35 ,.ptujskih" prireditev. Turistično društvo je skupaj z občinsko turistično zvezo Ptuj izdalo poseben nov plakat, ki je kombiniran s tremi motivi, s katerimi bo- mo staro ptujsko mesto lahko predstavili tudi v drugih krajih. Skupaj z občinsko turistično zvezo je društvo izdalo tudi pet raznih barvnih razgle- dnic z motivi turističnih krajev, kjer delujejo turistična društva. V načrtu pa ima izdati še turistične informacije, v katerih bo kom- pletna turistična ponudba skupaj s toplicami, turističnimi in gostinskimi organizacijami. MG VOJAŠNICA DUŠANA KVEDRATOMAŽA V JLA ima pomembno vlogo mladinska organizacija Zvc/a socialistične mladine Jugoslavije je družbeno-politična organizacija, ki nad^^Juje svetle tradicije SKOJ-a. v naši samo- upravni družbi pa ji pripada me- sto, ki omogoča, da samostojno odloča o mnt>gih vprašanjih. Svojo nalogo in vlogo ima tudi v JugosK)vanski ljudski armadi in kol laka jc pomemben dejavnik življenja v njej. ^ ZSMJ je v enotah JLA s svojim I nacionalnim, socialnim in izo- braževalnim sestavom »JUGO- SLAVIJA V MALFMc. Skupno življenje in delo mladine iz raznih krajev države razvija revoluci- onarne tradicije narodno-osvo- bodilne borbe, bralstvo in eno- tnost, enakopravnost ter skupnost vseh naših narodov in narodnosti, kot največjih pridobitev naše so- cialistične revolucije. ZSMJ vJLA je specifična organizacija, posebej organizirana celota. V naši ar- madi je zaradi njenega značaja in zahtev koncepta-splošne ljudske obrambe, vedno bila potreba po njeni nadgradnji, v izvrševanju vsakodnevnih nalog, in v ustva- rjalnem angažiranju vseh njenih pripadnikov. Vsebina dela ZSMJ v JLA ob- sega osnovno področje dela in ži- vljenja mladine v vojaških kolek- tivih. Socialistična družbena za- vest, .socialistične moralne norme, humani medsebojni odnosi se iz- grajujejo kot sestavni del prakse na vsakodnevnih nalogah: kot je strokovna »obuka«. vojaške dol- žnosti, izboljšanje borbene pri- pravljenosti, organizacija življe- nja in dela v enoti, medsebojni odnosi in disciplina, vzdrževanje in čuvanje tehnike, družbeno-po- litično izobraževanje, organizira- nje kulturnega, zabavnega in športnega življenja ipd. Predsednik koordinacijskega odbora ZSMJ v vojašnici Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj je starešina Mirko Perovič. Po zaključeni vojni gimnaziji »Bratstvo in eno- tnost« v Beogradu, kjer je bil predsednik mladinske organiza- cije, je šolanje nadaljeval na Vojni akademiji v Beogradu. Udejstvo- val se jc kot mladinski aktivist, aktiven nogometaš (član NK »Drava« je tudi sedaj) in mnogo- bojec. Te tri dejavnosti ea spremljajo tudi tedaj, ko je že drugo leto na službovanju v Ptuju. V današnjem zapisu, bomo pred- stavili dejavnost mladinske orga- nizacije v vojašnici Dušana Kve- dra-Tomaža Ptuj. Katera je najpomembnejša naloga mladin.skc organizacije v JLA? »Mednarodna vojno-politična in ekonomska situacija in njena nasprotja v svetu, vedno večji tempo oboroževanja, energetska kriza, sovražna emigracija, so- vražna nacionalistična in ireden- tistična iz.stopanja. to so okolišči- ne, ki nalagajo SFR Jugoslaviji in njenim oboroženim silam, da krepijo obrambno pripravljenost. In ker je organizacija ZSMJ v vojaških kolektivih, specifična organizacija, ki ima prvo nalogo budnost za obrambo domovine, se tej nalogi največ posvečamo. Cilj^ »i)buke« pouka in vzgoje je izgradnja vojaško sposobnih, po- litično zavestnih, moralno moč- nih in borbjf^no discipliniranih mladincev-vojakov, starešin in enot. Z vzgojno-izobraževalnim procesom v JLA in idejno-poli- ličnim delom, usposabljamo mlade ljudi, da znajo braniti našo neodvisno samoupravno sociali- stično skupnost. Bojno usposabljanje enot je te- žiščno delo OO ZSMJ na vseh nivojih od osnovnih organizacij do koordinacijskega odbora. Pri mladincih se razvijajo ustvarjalne sposobnosti in le-te angažiramo kot subjekt v procesu pouka in vzgoje. Delo mladinske organi- zacije se vidi v konkretnih akcijah ob priložnosti izvedbe vaj. stre- ljanj, taborjenj, preventivni deja- vnosti. Vse kulturne in športne aktivnosti, imajo za cilj usposob- ljenost borbene izgradnje, zavest, krepitev morale, razvijanje brat- stva in enotnosti, ki se odraža v različnih oblikah tekmovanj v obvladovanju znanja. Skozi pouk in vzgojo se razvijajo revoluci- onarne in borbene tradicije naše NOB in socialistične revolucije ter povojne izgradnje naše skupnosti in enot.« Omenjate idejno-pclitično in marksistično izobraževanje. Kako poteka'' »Druga od osnovnih nalog ZSMJ v naših enotah je delo na idejno-političnem in marksistič- nem izobraževanju. Predpogoj za visoko idejnopolitično zavest, na kateri leži naš samoupravni soci- alistični sistem in.sistem splošne ljudske obrambe. Skozi to delo in njegove oblike, posvečamo skrb krepitvi moralno-političnega in delovnega lika. dvigovanju zave- sti, krepitvi patriotizma, privrže- nosti našemu samoupravnemu socialističnemu sistemu, a poseb- no na formiranju samostojne in ustvarjalne osebnosti vsakega vojaka in starešine. Kot idejna in vodilna sila se organizacija ZKJ težiščno bori v vseh vprašanjih in usmerja aktivnost vseh subjektov, tudi ZSVIJ. Osnovna značilnost političnega dela je aktualnost in usmerjenost na krepitev razredne zavesti, notranji enotnosti, idej- no-politične. čvrste ter borbene pripravljenosti enot. Usmjerjali in mobilizirali smo člane v oblike izobraževanja, kot .so predavanja, kviz tekmovanja, razgovori in podobno. Pri članih ZSMJ mora biti prisotna miselna, kulturna in praktična dejavnost z o.snovnim socialističnim, demokratskim in«' humanističnim principom.« \'sakodnevne naloge? »Vojaki na vsakem mestu ču- vajo lik pripadnika JLA. da na- rodi in narodnosti vidijo v nas moralno čvrsto, dobro usposob- ljeno in disciplinirano silo. ki je v rokah delavskega razreda in ve- dno pripravljena braniti. Mla- dinska organizacija se angažira v krepitvi reda in discipline, kritiki posameznih članov, ki so zamujali ob vrnitvi v vojašnico, ob.sodb nevojaškega obnašanja na javnih mestih, pijančevanju, nesporazu- mih. Spremljamo in ocenjujemo delo posameznikov, njihovo vsa- kodnevno izvrševanje nalog, raz- pravljamo o vseh zadevah. ZSM je v enotah postala značajen de- javnik moralno-političnega sta- nja. V prihodnjem obdobju mo- ramo s strani ZSMJ stimulirati zaslužene mladince-vojake v si- i stemu nagrajevanja. Vojaki se vključujejo v stabili- zacijske ukrepe in racionalno uporabo tehničnih in materialnih . sredstev, razvijanju iniciativ, dvi- ganju inovacij, skrbi za orožje, opremo, tehniko, objekte ... Predmet razprav in delovanja ' organizacije in organov ZSMJ so vedno varnost, politična budnost in samozaščita — zinformiranjem mladincev o najaktualnejših do- gajanjih v državi in svetu smo dosegli uspehe v političnem osve.ščanju in dviganju zavesti na višji nivo.*' In kakšno je kulturno-zabavno in športno življenje? »Kulturno-zabavno in športno življenje razvija pobude in anga- žira člane, da v prostem času raz- širjajo svoje znanje in razvijajo svoje sposobnosti ter ustvarjal- nost. V okviru tega imamo v osnovnih organizacijah ZSMJ formirane odbore za kulturno- zabavne dejavnosti, ki organizi- rajo aktivnost na izobraževalno- vzgojnem področju, kulturno- umetniškem (film. glasba, drama, likovna umetnost. knjiže- vnost.. .) in šporlno-rekreati- vnem področju. Delujejo različne sekcije, glede na področja, kjer sc praktično vključujejo v delo Skozi te razvijamo disciplino iti odgovornost, tovarištvo, medse- bojno zaupanje, usivarjalno-de- lovne navade ter krepimo kolek- tivni duh. Spremljamo in analizi, ramo dejavnost, z namenotn zboljšali vsebino, oblike in meto- de kulturno-zabavnega in špor- tnega življenja v enoti. Organizi- rane so bile prireditve, proslave ob jubilejih, kviz tekmovanja, zi- dne in loto razstave, predavanja, obiski, oddaje, ustni časopis, na- pisane novice in reportaže . .. V delu naše organizacije za- vzemajo posebno pomembno mesto skupne aktivnosti z orga- nizacijami ZSM Slovenije v Ptuju in okolici, kjer se mladina med- sebojno spoznava, zbližuje, raz- vija solidarnost, bratstvo in eno- tnost, zavest o skupnih interesih. Sodelovanje temelji na aktivno- stih izobraževalnega značaja, propagande poklica (organizirani obiski v vojašnici, razgovori, pre- davanja, prikazi filmov ipd.), or- ganiziranju obrambnih dni po šolah, literarnih in književnih ve- čerov z negovanjem in razvija- njem borbenih in revolucionarnih tradicij. Udeležujemo se skupnih prireditev v počastitev jubilejev, manifestacij, tovariških srečanj, mitingov, pohoda po poteh revo- lucije v Mostje. proslav, obiske v delovnih organizacijah. Sodelu- jemo na ZMDA »Slovenske go- rice«, lokalnih M DA v krajevnih skupnostih, vključujemo se v delo družbenopolitičnih organizacij in j društev, priprave ob odhodu mladih, ki gredo na služenje vo- jaškega roka. aktivnosti ob sve- čani obljubi, arm idnih jubilejih, skupnih akcijah in tekmovanju za »Odličje 22. december« (Za leto 1981 je prejela plaketo OK ZSMS Ptuj). »Mladost v besedi, pe.smi in spretnosti«. »Tito—revolucija —mir« Informiranju prek časo- pisa in radia (Radio—Tednik Ptuj)... Na področju skupnih dejavno- sti in aktivnosti imamo vrsto uspehov in dobrih rezultatov (za posebne izredne uspehe na pod- ročju sodelovanja z mladino, de- lovnimi ljudmi in pbčani občine Ptuj. ob prazniku občine, je voja- šnica prejela lansko leto plaketo občine Ptuj; ob prazniku KS Olga Meglic Ptuj pa smo prav lako prejeli plaketo KS). vendar z do- seženim ne smemo biti zadovolj- ni, ker imamo še dosti rezerv in možnosti v sodelovanju in delu . . . Povezanost s posameznimi osnovnimi organizacijami ZSMS je dobra, v delu Občinske konfe- rence ZSMS Ptuj deluje predsta- vnik in imamo tako stalno in do- bro povezavo z vsemi struktura- mi ...« DRAGO PAPLER Mirko Perovič je tudi delegat ko- munistov vojašnice Dušana Kve- dra-Tomaža na 9. kongres ZKS. urejene površine Na območju občine Slovenska Bistrica skrbi za poslovanje s stavbnimi zemlji.šči posebna enota, ki trenutno razpolaga s skupno 16 hektarji zemljišč, namenjenih za -gradnjo poslovnih in stanovanjskih objektiv. Del teh površin je tudi komunalno opremljeno, kar veljaj še po.sebno za naselje Tirgot. Za taj predel velja tudi veliko zanimanje^ občanov, ki se odločajo za sta-! novanjsko gradnjo. Cena je sicer; visoka, saj znaša 300 dinarjev za; kvadratni meter, vendar za mnoge še \edno dovolj privlačna. To po- trj^ujc tudi dejstvo, da so že doslej v tem delu občinskega središča pro- dali večino parcel. Povpraševanje po komunalno urejenih površinah, namenjenih za stanovanjsko gradnjo je spodbudi- lo enoto za promet s stavbnimi zemlji.šči v občinskem središču Slo- venska Bistrica, da bo s prodajo komunalno opremljenih zemljišč za stanovanjsko gradnjo nadaljevala tudi v prihodnje. Med prvimi površinami bodo tako komunalno opremili tudi zemljišča na območju Spindlerjeve ulice. Viktor Horvat Delovna konferenca gasilskega centra Hajdina Minulo soboto. 27. marca so se v domu gasilcev Hajdina zbrali delegati in »novo pečeni« gasilci nižji častniki na delovni konfe- renci gasilskega centra Hajdina. Ta združuje GD Gerečja vas. Hajdina. Hajdošc in Slovenjo vas. Sodelovali so še delegati GD Turnišče Pluj.ki naj bi se vključilo v ta center. V krajšem uvodnem poročilu je Maks. KAJZFRSBERGER. po- velj"^nik centra Hajdina povedal, da vključujejo društva tega centra 512 članov, ki so v glavnem dobro izurjeni za reševalne aktivnosti v vsakem trenutku. Društva tega centra so tudi zadovoljivo gasilsko tehnično opremljena. Dve društvi hajdinskega centra že imata tudi pripravo za gašenje s peno. Seve- da potrebe po tehnični opremi^še obstajajo, pa vendar so toliko opremljeni, da lahko posežejo v reševanje v vseh okoliščinah. Pestite so jih predvsem ka- drovske težave, zato so organizi- rali tečaj za gasilske nižje častnike. ' Tečaja, ki seje začel. 4. januarja letos in jc trajal do pt>lovice mar- ca, seje udeležilo 71 članov, ven- dar jih je zaradi težavnosti tečaja vztrajalo in opravilo preizkus le 51 tečajnikov. P(^ tem uvodnem poročilu so poročali še poveljniki posameznih društev, ki so v galvnem obra- vnavali podobno problematiko. Vsi pa so navajali množico vaj. sodelovanje na tekmovanjih in veliko številen prostovoljnih delo- \nih ur. Pri uspehu na tekmova- njih vsekakor prednjači G D Haj- došc. ki je s svojo desetino v mi- nulem letu osvojilo na medna- rodnem tekmovanju 3. mesto. Pomembno je še to. daje v vsen društvih dobro delovala požarna preventiva, zato .so na svojih po- žarnih okoliših imeli le tri manjše požare. , ( Po poročilih je stekla živahna razprava, ki se je v glavnem na- našala na dopolnitev in popestri- tev programa dela društev in centra v bodoče. V letošnjem letu hoči^ poleg rednih aktivnosti po- svetili največ pozornosti sodelo- vanju \ akciji NNNP/82. v okviru teh aktivnosti pa bodo organizi- rali še razne svoje aktivnosti. Iz- vedli preventivne požarno var- nostne preglede go'piidinjstev in skrbeli za usposabljanje članstv^j. - Na tej delovni konferenci so podelili f'] članom napredovanja v čin nižjega gasilskega častnik;i Med temi so poleg društev cci hi': ludi člani CtD Turniščv.. ičakujcjo. da bodo s prido- ' 'cfi k;idro\ še ukrepili in' iruštc\. -•osnelkt: ! Tečajniki gasilskega centra Hajdina pred začetkom izpita. Btidoči gasilski nižji častniki pred zahtevno izpitno komisijo. TEDNIK - 8. april 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 SKUPŠČINA DELAVCEV TRGOVINE OBČINE PTUJ Delavci v dislociranih obratih še vedno neorganizirani v ponedeljek, 5. aprila so se na skupščini sestali člani občinskega odbora siiidikata delavcev v trgo- vini občine Ptuj m ocenili delo- vanje odbora v mandatnem obdo- bju 1978—82. Dosedanji predsed- nik odbora Franc Sedič je v krat- kem in jedrnatem poročilu strnil bistvene aktivnosti sindikalnih delavcev trgovine in pri tem zlasti opozoril na žgoče probleme trgovine. Ugotovil je, da je odbor dosegel akcijsko učinkovitost in da so bile vse seje odbora vsebinsko bogate. Največkrat je odbor v preteklem obdobju razpravljal o problemu di.sIcKiranih trgovskih in poslovnih obratov. Kljub številnim prizadevanjem njihov status še vedno ni rešen. Se večjo pozornost je odbor posvetil vprašanju zakona o politiki cen-mar/e tako za sedaj ostajajo še v absolutnem znesku. Nekaj se v republiki že pripravlja za spremembo zakona. Tako je republiška skupnost za cene že da- la soglasje odloka o cenah v trgovini na debelo in drobno. S sprejemom tega odloka — pričakovatii je, da bo to v krat- kem, preneha veljati odlok o absolutnih marž.ah in bo trgovina lahko prešla na relativne marže. V poprečju pa bi se naj marže popravile za 1 odstotek. Kaj to pomeni za posamezno trgovino je težko reči? Določen del problemov pa se s sprejemom tega odloka vendarle razrešil. Skupščina je razpravljala tudi o nalogah sindikalnih delavcev pri spremljanju izvajanja srednjero- čnega plana 1981—85. Potrebno je povsod, tudi v trgovini, ugotoviti ali so plani postavljeni na realnih podlagah, če ne, je potreben popravek. Ze sedaj pa je znano, da trgovina predvidenega razvoja v tem srednjeročnem razvoju ne bo dosegla. Problematično bo tudi zaposlovanje, vendar sindikati ne smejo izpustiti iz rok zaposlovanja mladih, posebej tistih, ki pridejo iz šol. Z organizirano aktivnostjo se bo tudi slednji problem razrešil. Potrebno pa bo načrtno spremlja- nje pojavov migracije. Precej je bilo povedanega tudi na račun delovnega časa v trgovinah. O tem je razpravljala tudi 3. konferenca slovenskih sindikatov. \ciiuai je prehod na deljeni delovni čas povezan z material- nimi pogoji. Osnovna ugotovitev je, da če ne bi bilo pritiskov na OD, ne bi bilo tudi govora o delje- nem delovnem času. V razpravah o tem vprašanju, pa je potrebno upoštevati tudi možnosti in pogo- je, ki bodo našemu delavcu najbolj ustrezali; upoštevati moramo inte- res občana, ki želi biti normalno preskrbljen. Na 3. konferenci je bilo govora tudi o družbeni prehrani med de- lom. Ze v prihodnjem letu bo potrebno ukiniti bone za malico in povsod zagotoviti organizirano prehrano med delom. Tudi to je vprašanje, o katerem bodo morali j razpravljati v trgovini in se temu primerno organizirati, da bo lahko nudila prehrano širšršemu krogu delavcev okrog sebe. j Delavci v dislociranih obratih še vedno ostajajo zunaj organizira- nosti. Ob sedanjih volitvah smo jih • sicer povezali v delegacije in konference delegacij — to je formalna povezanost, ni pa politi- čna. Novi občinski odbor sindikata delavcev ptujske trgovine bo moral v bodoče temu problemu posvetiti še večjo pozornost. Predstavnik iz MlP-a je na skup- ščini opozoril na prizadevanja trgovine, da bi poslovala s čim manjšimi stroški. V zvezi s tem je povedal, da je plačilo po delu v trgovini veliko vprašanje, saj je ravno v tej dejavnosti primer, da imajo nekatere vrste veliko denar- ja, medtem pa trgovina z osnovni- mi življenskimi artikli prinaša izgubo. Prav tako je na področju cen velika anarhija. Tisti, ki je že pred leti znal cene urediti, ima prednost še sedaj, drugemu pa je marža padla od 12 na 8 do 9 od- stotkov. V takem stanju pa je težko normalno preskrbovati. Pri- zadevali smo si tudi za to, da bi trgovina toliko ustvarjala, kolikor bodo njeni stroški in da bo pro- izvajalec skrbel za razširjeno reprodukcijo. Sedaj pa nanjo šte- vilni proizvajalci pritiskajo in sko- zi krinko samoupravnih sporazu- mov zahtevajo različna sovlaganja oziroma pokrivanje nastalih izgub. Ce ne podpišeš, blaea ni! Občinski odbor sindikata delav- cev v trgovini občine Ptuj je začel delovati že pred 16 leti in ima veli- ke zasluge tudi za sedanjo organi- ziranost ptujske trgovine. Prav ta- ko je ptujski odbor med prvimi v Sloveniji pričel aktivnosti za pre- nos poslovnih lokalov. Na skupščini se je odbor zahvalil za dolgoletno sodelovanje Danilu Mastenu, do^^edanjemu sekretarju občinskega sveta zveze sindikatov v Ptuju, ki seje pred kratkim upo- kojil. Skupščina pa je razrešila tu- di dosedanji odbor ter predsednika Franca Sediča. Za novega pred- sednika je bila izvoljena Kristina Antolič iz MlP-a, za podpredsed- nika pa Franc Damiš iz Emone- Merkur Ptuj. MG Začeli smo setev sladkorne pese HRANA '82 Kakor seješ. tako žanješi Ce bi ocenjevali setev po pripravah na- njo, bi lahko rekli, da bomo letos zabeležili dobre pridelovalne rezultate. Ze nekaj časa je bilo za setev vse pripravljeno, od strojev, semena do mineralnih gnojil in za- ščitnih sred.stev. M nogo kje je bila že jeseni pri- pravljena tudi zemlja. Drugo so seveda zagotovljene površine v za- sebnem sektorju kmetijstva. Tu smo bili priča velikim naporom pospeševalne službe kmetijskih zadrug in nasploh celotne družbe- ne skupnosti, ki je iskala številne ugodnosti za pridelovalce sladkor- ne pese. V kmetijstvu pa se nič ne da doseči čez noč, tako tudi v teh nekaj letih še ni bilo mogoče v ce- loti uresničiti pridelovalnih načrtov sladkorne pese. Ti so iz leta v leto večji, iz leta v leto tudi ugotavlja- mo, da jih ni mogoče uresničiti, iz leta v leto pa sejemo peso na večjih površinah. Napredek torej je, verjetno hitrejši kot vsi dosedanji napredki v našem zasebnem kme- tijstvu. Zato nikakor ni umestna kritika in nestrpnost do kmetijskih organizacij, ki pač ne zmorejo v celoti izpolniti družbenih pričako- vanj. Lanskoletni pridelovalni rezulta- ti, pri nekaterih kmetovalcih tudi 60 ion pcif PO hektarju in spozna- nje, da so stranski proizvodi resni- čno koristna živinska krma, sta že naredila svoje. Letos so nekateri pridelovalci znatno povečali povr- šine, namenjene za setev te kultu- re, pojavilo se je tudi precejšnje število novih pridelovalcev. Ce si v sosednjih državah prizadevajo omejiti pridelovanje sladkorne pe- se, kmetje pa zaradi vseh omenje- nih ugodnosti še vedno vztrajajo, kdo lahko trdi, da ne bo podobna situacija čez nekaj let tudi pri nas. Premiki v kmetijstvu so že tako revolucionarni, da lahko kaj take- ga upravičeno pričakujemo, jasno pa nam mora biti, da brez težav tega ne bomo dosegli. Pred dnevi smo pričeli s setvijo. Iz družbenih kmetijskih organiza- cij sporočajo o tem, da bodo set- vene načrte dosegli ali celo orese- gli. Iz zasebnih poročajo o setvi in sklepanju pogodb obenem Kolikor časa bodo sejaTnl stroji na polju, je Se vedno priložnost, da se odloči- mo za setev sladkorne pese. Doko- pali smo se do spoznanja, da ima pesa svoje mesto tudi v našem kmetijstvu. Zaradi tega popolno- ma nič ne trpi pridelovanje ostalih kmetijskih kultur. To pomeni, da se iz leta v leto učimo izkoristiti več tega, kar nam nudi zemlja. Pridobivamo tudi no- ve površine, nakazujemo možno- sti, kjer jih je mogoče pridobiti Se več, družba tudi daje kmetijstvu iz leta v leto več povdarka, pa tudi sredstev. K dobri volji nam pomaga tudi spoznanje, da smo sposobni in imamo možnosti zagotoviti dovolj mineralnih gnojil in zaščitnih sred- stev. Želimo seveda, da postane le- tošnja izkušnja pravilo. In zakaj ne bi bilo v prihodnjih letih vse več takih izkušenj. Odločimo se in z dejanji dokažimo to, kar že leta dokazujemo z besedami! J. Bračič RAZSTAVA „Otl ponižanja ilo zmage" Ljudska in študijska knjižnica Ptuj je pripravila v počastitev 40- letnice poslednje bitke Lackove oziroma SlovenskogorSke čete ter ob slovenskem in jugoslovanskem partijskem kongresu razstavo ,,Od po- nižanja do zmage" s podnaslovom ,,NOB v ptujskem okoUšu", ki bo odprta od 12. do 30. aprila 1982 v prostorih študijskega oddelka. Razstava, ki skuša biti prerez bogate literature o narodnoosvobo- dilnem gibanju Ptuja z bližnjimi Slovenskimi goricami in Halozami, je bila nujno potrebna, saj je Ptuj ena od redkih občin, kjer kljub veliki knjižni beri ni gradivo sistematično oziroma bibliografsko obdelano. Ker v Študijskem oddelku to literaturo dejansko zbirajo, bi bilo zažele- no, da se to bibliografsko gradivo o NOB objavi bodisi v Tedniku bodi- si samostojno ali v kakšnem ptujskem zborniku, saj bo le tako na razpolago raziskovalcem našega narodnoosvobodilnega gibanja ter di- jakom in študentom. Razstava bo odprta vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure. E. J. MAGISTRALNA CESTA PTUJ-ORIMOŽ Luknje na cesti -luknje v žepu Po izjavah odgovornih v republiški skupnosti za ceste je magistralna cesta Ptuj—Ormož med najbolj poškodovanimi magistralnimi cestami v SR Sloveniji. Poškodbe so nastale zaradi zmrzlinskih dvigov — deformacije vozišča so do 40 cm. Takšno stanje je narekovalo nujno ukrepanje oziroma odločitev ali cesto zapreti ali pa jo usposobiti za promet, ki bo sicer oviran do dokončne sanacije. Poškodovanega vozišča je okrog 4200 metrov, od tega je kar 3800 metrov v ptujski občini. Na tej cesti v zadnjih treh letih zaradi občutnega pomanjkanja sredstev v republiški skupnosti za ceste tudi ni bilo investicijskega vzdrževanja, medtem ko se je redno vzdrževanje opravljalo. Ze 10. marca so delavci cestnega podjetja Maribor — TOZD Ptuj pričeli z deli na začasni sanaciji, ker je pričakovati še nadaljnji dvig vozišča — ni še dokončne odjuge. O dokončni sanaciji v tem trenutku še ni mogoče govoriti tudi zaradi pomanjkanja sredstev, ki jih republiška skupnost za ce.ste mora zagotoviti — sklep o tem pa bo sprejel izvršilni odbor skup- nosti. Začasna sanacija magistralne ceste Ptuj—Ormož obsega: omejitev prometa — hitrosti na 40 km z dodatnimi opozorilnimi znaki. Na deformirano vozišče navažajo drobljeni material, s katerim se te deformacije izravnavajo. V okviru priprav za izdelavo predloga za dokončno sanacijo, je bila opravljena tudi geomehanska raziskava. V času do dokončne sanacije bo cesta vzdrževana kot makadamski odsek. Na objektu sanacije je stalno zaposlenih 5 do 6 delavcev in potrebna mehanizacija, ki obsega: greder, valjar in 6 kamionov. Delavci pa dnevno delajo od 6. do 15. ure. Ce bo vreme slabo, bodo delavci delali na poškodovanem odseku tudi čez soboto in nedeljo; v primeru lepega vremena pa bodo cesto škropili. Kljub postavljeni prometni signalizaciji, se uporabniki ne ravnajo po njih. Zato je prišlo v zadnjem času do več poškodb osebnih vozil, v glavnem zaradi neupoštevanja prometne signalizacije. Izvajalec del pa želi, da se le-ta upošteva. MG Igralska skupina „Oder 73" iz Pliberka v Ptuju Danes, v četrtek, 8. aprDa bo v ptujskem gledališču gostovala znana igralska skupina ,,ODER 73" Slovenskega prosvetnega društva ,.Edinost" iz Pliberka na Koroškem. V režiji Anite Hudi bodo prizadevni igralci ,,Odra 73" uprizorili igro Alda Nicolai: STARA GARDA, odrski prikaz dveh osamljenih osemdesetletni- kov, Libera Bocca in Luigia Lapaglia, ki se nekega zgodnjega jesenskega dne srečata na klopi v mestnem parku. Kmalu se zapleteta v pogovor, ki dobiva vedno bolj pretresljivo vse- bino, ko si razkrivata svoje sedanje življenje, ki je kljub otrokom in številnim vnukom izpol- njeno s praznino in osamelostjo. Prav to poveže oba starčka v nerazdružljivo in iskreno prija- teljstvo, ki ju privede do tega, da nameravata pri šestinsedemdesetih celo začeti novo živ- ljenje. Aldo Nicolai je v delu s prefinjenim okusom in z vso pronicljivostjo znal prikazati težave osamljenosti starejših ljudi in čestokrat ravno- dušen in nerazumevajoč odnos okolja, celo naj- bližjih do starejših oziroma ostarelih. Predstava ,,Stare garde" v izvedbi ,,Odra 73" iz Pliberka pomeni krstno uprizoritev tega dela na amaterskem odru. Verjamemo, da nas bo prekaljena igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Pliberka s predstavo ,,Stare garde" zadovoljila, saj je v svojem devetletnem obstoju in v težavnih pogojih dela v ničkaj slovenstvu naklonjenem okolju na Koroškem uspela uprizoriti že vrsto dramskih del, med njimi: M. Rabadan: Kadar se ženski jezik ne suče; S. Neil: Zares čuden par; A. Hudi: Sel je popotnik skozi Koroški vek; J. Camolleti: Strogo zaupno; A. Hudi: Umrli so, ko je cvetel maj; A. Hudi: Kabaret 1 x 1 % 1; J. Vandot: Kekec in druga. S svojimi deli je ,,Oder 73" gostoval Sirom po Koroški in je prepotoval skoraj vso Slove- nijo. Povabljen je bi! na številna igralska sreča- nja in večje kulturne manifestacije. Tako ie bil gost Borštnikovega srečanja v Mariboru, Letnih iger v Mariboru, Pod Pavlihovo marelo v Ljub- ljani itd. Leta 1973 pa je prejel republiško priznanje ob republiškem srečanju gledaliških skupin ,,Naša beseda 73". Prejel pa je še druga številna priznanja in zahvale. Režiserka Anita Hudi je za svoje delo v igralski skupini ,,Oder 73" prejela leta 1977 zlato Linhartovo značko. A. F. VIDA ROJIC Letos se spominjamo najhuj- šega leta iz zgodovine osvobodil- nega boja v ptujskem območju, kajti mineva 40 let od oborože- nega upora proti okupatorju in krvavega obračuna z borci 7.a svobodo in njihovih sodelavcev. Leta 1942 je okupator ustrelil na mori-ščih talcev in posamično 95 zavednih Slovencev iz tedanjega ptujskega okrožja. V vsem obdo- bju okupacije pa je padlo takih žrtev I80.Takojesamovlctu 1942 padla polovica vseh žrtev nasilja med okupacijo. Tu pa niso vra- čunani tisti, ki so umrli v tabori- ščih in so bili tja odgnani oziroma aretirani leta 1942 in tisti, ki so padli v oboroženih spopadih s stiv ražnikom. Več kot polovica vseh talcev padlih med okupacijo, je bilo ubitih leta 1942 tudi na vsem o ozemlju okupirane Šta- jerske. Ker je Tednik že veliko člankov posvetil uporu proti okupatorju v letu 1942. ne bomo letos od 40- letnici delovanja Siovenskogori- ške čete ponovili že napisanega. Objavili bomo le vsebino nemških dokumentov, ki pišejo o uporu v ptujskem območjij in tudi o do- godkih drugod po Štajerskem, kar vse obravnavaio ti dokumenti, ki so predvsem Štabni f>ogovori (Stabsbesprechungen) in Dne- vnik kazenskih postopkov (Tage- buch in dem Strafverfahren). Ohranjeni pa so še nekateri do- kumenti, ki nam govorijo o nem- ških obračunih z upornimi Slo- venci, kakor zaporne knjige, le- taki o streljanju talcev, nekaj smrtnih obsodb upornikov in še nekateri. ŠTABNI POGOVORI Nemški štabni pogovori iz leta 1942 nas seznanjajo z okupator- jevimi ukrepi proti upornimi Slovencem v tem času in o poli-1 ličnem ter gosptidar.skcm polo- ž.aju in tudi o položaju v nego- spodarskih vejah družbenega ži- vljenja v okupirani Štajerski. Večkrat pa so segali stalni pogo- vori vsebinsko tudi izven štajer- skih meja. Štab so sestavljali vo- dilni politiki, gospodarstveniki, ter vodilni funkcionarji družbe- nega življenja in varnostne službe ter policije. Večkrat seje udeležil štabnih pogovorov sam šefcivilne uprave na Sp. Štajerskem, dr. Si- egried Ueberreither ali pa Otto Lurkcr. poveljnik varnostne poli- cije in varnostne službe na Sp. Štajerskem ter SteindI, zvezni vodja Heimatbunda (Domovin- ske zveze); navadno pa dr. Mueeller Hazzus. Ueberreithzi- erjev namestnik, dr. Carstanjen. vodilni politik pri utrjevanju nemštva. deželni svetniki iz okrožij, v katere je bila Štajerska upravnopolitično razdeljena in že prej omenjeni. Na štabne pogovore, ki so jih prirejali navadno vsake tri tedne, so.seshajali v Mariboru. Leenkrat v letu 1942 je bil štabni pogovor v Gradcu, iz štabnih pogovorov povzemam le podatke o osvobo- dilnem boju in ukrepe proti nje- mu ter podatke o germanizaciji. .f^NlJARSKl DOGODKI Iz štabnega pogovara 5. janu- arja 1942 zvemo, da je potrebno preprečiti izraz '>siovcnski jezik<< in ga nadomestiti z besedo »win- disch«. Povečati je potrebno pri- pravljenost za zadnji udar nepo- korščini. Akcijske enote policije, vojske in vermanov se zato pri- pravljajo na velike akcije. Znova je prispela vest o zbiranju parti- zanov na območju izselitvcnega pasu (Posavja). kar pa menda ne bdja v Domovinski zvezi (He- imatbundu). Dr. Carstanjen je poročal, daje selitev v Nemčijo skoro zaključe- na. Izseljenih bo še okoli 10.000 ljudi. Razpoloženje ljudi v izse- litvenem pasu je dobro. Dr. Scherzje poročal, da seje naselilo v izseljeniškem pasu okoli 2000 Kočevarjev. na iz.selitcv iz kočev- skega območja pa jih čaka na preselitev še tri do štiri tiscx:. Vodja domovinske zveze na Sp. Štajerskem. SteindI je poročal, da je razpoloženje prebivalcev do- bro. Potrebni bi bili pa zvočniki, da bi ljudje sproti slišali o vseh uspehih nemške vojske in o raznih drugih zadevah. SteindI je po- udaril, da je na Sp. Štajerskem uspelo zbiranje kožuhov za voj- sko. Uspeh je presegel državno povprečje. Predstavnik šolstva je poriKal o 170 nemških učiteljicah in učite- ljih, ki so prispeli iz Nemčije in. bodo v teh dneh razvrščeni po šc^lah na Sp. Štajerskem. Na štabnem pogovoru. 19. ja- nuarja 1942. je predstavnik re- darstvene policije poročal o moč- nem spopadu med policijo in ko- munisti v kranjskem okrožju. Trajal je pet dni. Del bande seje rešil, padlo pa jih je 63. na nemški strani jc bilo 27 mrtvih in 42 ra- njenih. Ugotovili so man jše bande na smučeh. "^Omeniti moram, da se v zapi- snikih štabnih pogovorov le redko pojavlja ime »partizani«, nava- dno pa »banditic. za njihove skupine pa »bandev. Naj omenim še. daje na štab- nem pogovoru. 19. januarja 1942 govoril tudi vladni svetnik dr. VVoehrer. kritiziral je. da po ura- dih še veliko govorijo v sloven- skem jeziku, kar je potrebno za- trdi. Ni tudi prav. da so nekateri obrazci tiskani tudi v slovenskem besedilu. (Zapisnike štabnih po- govorov hrani Muzej narodne osvoboditve v Mariboru). PADE NARODNI HHROJ VlNkO MEGLA Dva nemška dokumenta, vne- sena v mapo z naslovom Dnevnik kazenskih postopkov (Tagebuch in dem Strafverfahren) obravna- va smrt narodnega heroja Vinka Megla od Tomaža pri Ormožu, roj. 1922. po poklicu krojaškega |X)močnika in organizatorja upo- ra proti okupatorju v Slovenskih goricah in Medimurju. O obeh dokumentih je Tednik že poročal, zato o tem le nekaj stavkov. V mapi kazenskih postopkov sta priloženi dveorožniški poročili, ki opisujeta, kako so orožniki od Tomaža pri Ormožu vdrli ponoči 26. januarja v hišo Terezije Kranjčeve v Mali vasi 26. V spo- padu, ki se je vne! med Vinkom Vleglom. ki seje tedaj tu zadrževal in orožnikom ter dvema pomo- žnima policistoma, je Vinko ptKJIegei. (Mapo: »Tagebuch in dem Strafverfahren« hrani muzej NO Maribor). SELITVF SLOVENCEV — PA- RTIZANSKE AKCIJE Na štabnem pogovoru 2. fe- bruarja 1942 so povedali, da od- pelje vlak iz Sp. Štajerske vsak dan 250 Slovencev v osrednjo Nem- čijo (Altreich). Kočevarji so v svojem novem domovanju zava- rovani s samoobrambi! (Selbsta- chutz). ki jc oborožena organiza- cija in deluje v okviru policije. Na Gorenjskem so sc bande okrepile. V južnem predelu Go- renjske je prišlo do spopada med policijo in banditi. Policija je bila ptiražena. zgubila je 45 mož. kajti ranjene so partizani ustrelili. Bande mobiPizirajo mlade fante v >\oje vrste. S tem se krepijo. Neka banda se zadržuje v predelu, od- daljenem približno 15 km od Kranja. V omenjenem spopadu je imel tudi sovražnik okoli 50 mrtvih in ranjenih. Operacijo je vodil SS-vodja odredov, general- lajtnand Roesener. Predstavnik varnostne službe je ptiriK-al. da je bil v ptujskem okrožju ubit komunist Megla. Pred tem paje bi! ustreljen bandit Zorko v .Mariboru, nemški konfi- dent (Po aretaciji se je vdinjal aestapu. OP. V. R.). Zorko je pa- del. 20. i. 1942. V zadnjem času je bilo aretiranih dvesto ljudi, ki so jih prijavili konfidenti. V zapisniku tega štabnega po- govora beremo še, da izreka smr- tne obsodbe političnim jetnikom poveljnik Varnostne policije. Na štabnem pogovoru, 23. fe- bruarja 1942 so poročali, da so ustrelili banditi v Trbovljah kmeta, ki Je javljal oblastem ko- muniste. Pohorsko zaporo so Nemci prekinili 5. februarja. Za- radi uboja nekega rudarja je bilo ustreljeno deset komunistov. To seje zgodilo 18. februarja. Vodja banditov. Miloš Zidanšek. je pa- del v boju na italijanskem oku- pacijskem ozemlju. Predstavnik redarstvene poli- cije je poročal, da so odkrili v Rušah skupino mladih komuni- stov. Svojce ustreljenih so izselili v osrednjo Nemčijo. Če ie bil hišni gospodar bandit. so imovino za- plenili. Vprašanje zmage na vzhodu, ni vpra.šanje vojske, ampak vpraša- nje dobrega transporta, je rekel firer. kar beremo v zapisniku po- govora in dalje piše. da je po- trebnih vložili vse napore za iz- boljšanje železniških prog in sploh transporta. Z\ezni vodja Heimatbunda SteindI je poudaril, da so pri že- leznici nastavljeni nemirni ele- menti, zatoje prišlo do tega. da se mora železnica bati lastnih ljudi. Dr. Carstenjcn je povedal, da K>do v kratkem uvedena nova imena na železniških postajah in na poštnih uradih. Schulz pa je menil, da so šole pozimi veliko pretrpele. Nadaljevanje prihodnjič 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 8. april 1982 TEDNIK Dober den, dobro jutro ali pa dober večer. Odvisno pač od tistega dnevnega cajta gdo te meti cajt Tednik v roke vzeti. Za kmečko bazo že ven, da zaj lehko cajtnge samo še ob večerih ali pa v deievnih dnevih štejete. Podnevi nega caita. Zar rintamo na naši tubi žemljici lak. ke se proh za nami kadi pa če glih je zemlja ilovnata no mokra. Spomladamka priprova zemlje no druge setvene montre so nas čista okupirale. Mija z Mico srna s pomočjo kmetijske zadruge že 40 arov sladkorne pese — cukerice vsejala. Loni sma dobro tržila s totin pridelkon no upoma, da de tudi letos dobra letina. Ovokrot sen van pisa, da zamenjan liter šmarnice zp liter nafte. Doba sen joko malo ponudb kar pomeni, da de moga moj traktor na šmamiČHi pogon orati. Doba pa sen eno ponudbo od podjetja Jugonafta. Pišejo mi. da se gren nelojalno konkurenco no mi predlogajo naj šmamico izvozin no prispevan devize za uvoz nafte. Zaj pa te resen ne ven ktf/ naj naredSn. Na srečo še z nafto neje prevejka kriza no mislin, da je tudi nede. Vsaj ne bije smelo biti. Kaj pa za 1. pril vas je gdo kaj nategna? Jaz. ki sen vneti phstaS Ptujskih toplic, sen se kak čebelica na med v seja na tisto otgovo v Tedniki, ki bla L aprila objcvlena, da v Toplicah vzidovlejo temneljni kamen za novi hotel. Ob napovedanen cajli sen pred Toplicami bija no čaka zidore pa nikoga od nikod od nikod neje bilo. Po dobri pul vure čokaja sen le prest ima, da me je pod člankom podpisani. . . fr. . . lepo za nos potegna no pošteno naaprila. Prav mi naj bo, wkaj pa se nesen zaveda, da se prvega aprila v cajti stabilizacije nibena vejkša investicija ne začne pa če glih bi Toplice krvovo nucale novi hotel ali pa vsaj nHdbie bokse, da bi lahko gostje prenočili. Tudi moja Mica me je naeprilka. Rekla mi je po 50 letih zakona:Tak te mon rada, ke bi tepojela! Te pa srečno, dobro se mejie no pridno delajte! VasLujzek MED MLADIMI V CIRKULANAH Ni jim dolgčas v naSih potepanjih med mladimi / območja Haloz smo se tokrat usia- vii v Cirfcubnah. Žal nam k razgovoru ni uspelo pritegnili predsednika, sckmaija in ostalih mladinskih funkcionarjev. Vsi so namreč bili v šoli. v Mariiboni. na Ptuju, itd. Pa smo kljub temu uspeli zvedai, kakšno je nji- hovo življenje in ddo. Ivan EmcrSič: .,Misbm, da je pri nas kar precej mladincev, ki aktivno voddujcjo v osnovni organizaciji ZSMS. Obstaja pa velik problem, pred- vsem gre a sestajanje, saj nimamo svojih prostorov. Trenutno imamo na razpolago gasilsko dvorano, obljubljeno pa imamo tudi svojo mladinsko sobo, kjer bi se lahko redno sestajali. Sicer se r>o navadi sestajamo vsakih 14 dni. po navadi ob sobotah. Pogovarjamo se o vseh aktualnih stvareh, | ki so zanimive za nas mlade. Tudi o problemih v KS, saj z njo dobro so- j deljujcmo. Redno se udeležujemo njihovih sestankov in sodelujemo tudi| akcijah. Dobro sodelujemo tudi z osnovnošolsko mladino. Pri ^ i. .iu pJa je trba upoštevati, da nismo samo iz Cirkulan, ampak tudi iz okobškfti zaselkov.'' Vesna Krajnc: Mislim, da smo mladi iz Cirkulan koliko toliko uspe- Sni tudi na kulturnem področju. Naše sodelovanje je s prosvetnim dru- štvom Franček Kozd, s svojim kulturnim programom pa sodelujemo tudi na lazmh proslavah v KS. Tudi sami se včasih lotimo odrskih del. sicer lažjih, pa nam vseeno uspe. Pred kratkim smo sodelovali tudi na srečanju pevskih zborov. Sicer se vse kulturno življenje v Cirkulanah odvija v dvo- rani gasilskega dn&va, kjer imamo mladi včasih tudi kakšno zabavo, di- sco in podobno. Drugače pa je precej mladih v tamburaškem orkestru, v" pevskem zboru in v domačem prosvetnem društvu. Sodelujemo pa tudi z mladimi iz sosednjih osnovnih organizacij." Milena Zebec „Tudi na področju mladinskega prostovoljnega dela smo lani izvedli številne aktivnosti. Od družbeno političnih naj omenim sodelovanje mladih pii pripravi na referendum za srednješolski center. Od ostalih delovnih akcij pa naj omenim akcijo kopanja jarkov za vodovod, kopah smo tudi jame za položitev telefonskega kabla. Več mladih, čez 15, pa jih je sodelovalo tudi na mladinskih delovnih akcijah sirom naše domovine. Sicer ttidi doma večkrat počistimo okolje, zmeraj pa p>risko- čimo na pomoč, če nas potrebujejo v krajevni skupnosti." ' Darjan Ladinek: ,.Prav gotovo ni mladinske organizacije, kjer se ne bi ukvarjali tudi s šponom. Tudi pri nas v Cirkulanah je tako in mislim, da^ je naša sdcdja med najaktivnejšimi. V lanskem letu nam je najbolj uspel turnir v nogometu za monoriai bratov Hrnjčič, ki se ga je udeležilo 16 ekip mladih nogometašev od blizu in daleč. Mislim, da smo turnir zelo dobro izpeljali. Udeležib smo se tudi tekmovanj za pokal maršala Tita v mladinski konkurenci, kjer smo prišli v finale in dosegli tretje mesto. Uddeali smo se tudi strelskih srečanj, predvsem v streljanju z zračno pu- ško, kjer pa nismo bili preveč usp^ni, vendar je kljub temu pohvale vred- no vključevanje. Seveda se tudi pri nas porajajo velike težave, predvsem zaradi noeometn^ igrišča, ki ga praktično ni. Igramo namreč na travni- ku." To je le del iz bogatega življenja mladih v Cirkulanah. Sicer pa je sedaj na ^KNnlad tam vse pobio dela. Gorice je treba obdelovati, zemljo zorati, pa še kaj. Ob vsem tem pa še vedno ostane nekaj časa za aktivnosti o ka- terih so nam eovorili mladi Cirkulančani. M. Ozmec Vfihma Zebec Darjan l.adinek Iva« l^jntn Vesna Krajnc ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE PTUJ VII. revija tamburaških orkestrov občine Ptuj Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj je v počastitev 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ organizirala 7. reviio tamburaških orkestrov,; ki je bila 4. aprila na Grajeni v Domu Franca Osojnika. 2e takoj m' pričetku nas je prijetno presenetil kvaliteten nastop Moškega prvskesal zbora Grajena, pod vodstvom Ladislava PULKA. UdeiežeiKem jc vatoj spregovoril dolgoletni in najzaslužnejši organizator ljubiteljske kiJtmne dejavnosti v ptuiski občini. Stane STANiC. Po vsebinsko bogatem uvodu je sledil nastop tamburaških orkestrov: DPD Svoboda Majšperk. pod vodstvom Cirila MESARICA, PD „Rudj- Sever" UonSnica, pod vodstvom Ivana VOJSKA, PD „Francek KozeT Cirkulane, pod vodstvom Slavka BELSAKA, PD Vitomara. pod vodstvom Vide TOS, DPD Svoboda Ptuj, pod vodstvom Dn^^ KLAINA, PD ,,France Prešeren" Videm pri Ptuju, pod vodstvom Maksa VAUPOTICA in PD Cirkovce pod vodstvom Draga KLAINA in F^ksa KLEMENCiCA. Skupaj se je zvrstilo 125 nastopajočih, ki so revijo zaključili z skladbo .,Naša nova zastava". Prvič je na reviji sodeloval Tamburaški orkester PD „Franček Kozel" Cirkulane, kar je za krajevno skupnost Cirkulane prav gotovo hvale vredno. Nastopajočim je ob zaključku spregovoril strokovni svetovalec za glasbo Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Marko STUDEN, ki je poudaril, da se v SR Sloveniji lahko s takšnim števOocn tamburaških orkestrov pohvalita le občini Ptuj in Metlika, kar je pomembno priznanje ptujski občini. Za tem je podelil bronaste Galusove značke, ki so jih prejeli člani tamburaških orkestrov prosvetnega društva Cirkovce: Anton BRGLEZ.I ml., Vanči GR.ADIf^NIK, Dragica in Peter KRAJNC. Marija in Miran URIH ter Vlado TURK in iz prosvetnega društva Vitomard: Ivan CuCEK. Slavica in Simon FEKONJA. .Marjan HORVAT. Dragica in Dušan T05, Olga REPlC Ivan ROJS in Ivan SiLEC. Bronaste Galusove značke podeljuje Zveza kulturnih organizadj Slovenije za neprekinjeno ljubiteljsko glasbeno dejavnost v obdobju od 5 do 13 lei, srebrne za obdobje od 15 do 25 let in zlate za obdobje nad 25 ki neprekinjene aktivnosti. Ocena letošnje revije je zelo pohvalna, saj ugotavljamo, da je revija dosegla viden kvaliteten napredek. Doseženi uspeh dokazuje, da Sani tamburaških orkestrov in njihovi strokovni vodje, vlagajo veliko naporov in prostega časa za učenje, kajti brez trdega dela na glasbenem področju ni mogoče dosegati kvalitetnih uspehov. Ob zaključku pa velja zapisati tudi to, da so člani PD krajevne skupnosti Grajena zelo skrbno opravili vse organizacijske priprave, kar potrjuie tudi do poslednjega kotička napolnjena dvorana pcshišalcev in brezhibna izvedba celotne revije. ^ V občini Ptuj smo zares lahko zadovoljni, da na področju ljubite^ ske glasbene dejivnosti dosegamo v zadnjih sedmih letih tako lepe uspehe, zato velja izreči priznanje vsem tistim strokovnim sodelavcem, ki veliko prostega časa posvetijo delu med članstvom v prosvetnih dm^vih.; Mnogi med njimi zaslužijo tudi družbena priznanja. Zastavlja sc vprašanje, ali dovolj cenimo njihovo delo, kajti ljubiteljsko kuJtumo ustvarjanje je izredno bogastvo vseh naših delovnih ljudi in občanov, ki, ga ne smemo niti z;- trenutek .^anenarjati. In še to. tudi kadrovskna vprašanjem rr. - .nti več skrbi, kajti čfaumvo številnih pro- -^otrebuje kvafiietne strokovne kadre, teh pa nu _ :. FB« Vsi nastopajoči so skupaj zaključili revijo s skladbo ,.Ni^ aova zastava". Foto: Laiq>rrkolc Predstavljamo moški pevski zbor TGA Kidričevo Od kar smo v spored Radia Ptuj vnesli glasbeno rubriko ,,Pojo domaS zbori", redno v njej sodduje Itidi Moški pevski zbor TGA Kidričevo. Zato pred prazni- kom lOdričcvega nekaj besed o njem. Zametki Aon segajo v prva povojna kta, ko je obnova domo- vine in izgradnja industrije terjala napore domala vseh. Tudi delavci pri gradnji Tovarne glinice in aluminija v takratnem Stmišču na Dravskem polju, niso bili izjema. Rednemu osemurnemu delu, je skdio Se popoldansko — udar- nSko. Mnogi so si po truda pol- nem delovnem dnevu želeli pose- bne sprostitve..... želdi so si kuhumega udejstvovanja. Ob prepevanju borbenih, udarnih pa tudi ljudskih pesmi med delom, je &lo spontano vzniknila ideja o pevskem zboru. Pisali smo leto 1948, ko so se sestali najbolj vneti ljubitelji jsetja in sklenili ustanoviti pevski zbor. Svojo namero so dokaj hitro uresnifili in za zborovodstvo pro- sili Opravitdja takratne Vajeniške industrijske šole tov. Petroviča. Kaj kicatu se je okoli prvih nav- dušencev začdo zgrinjati vse več in več pevcev. Za tov. Petrovičem je zbor prevzel Maks Vaupotič. Leta 1951 je zbor prvič nastopil zunaj domafrga kraja in sicer na Gomili v Slovenskih goricah. Redno pa je nastopal na takratnih okrajnih gospodarskih razstavah v Ptuju. Z odhodom Maksa Vaupotiča iz StraiSča, ostane zbor nekaj časa brez vodstva. K sreči ne za dolgo. 2e leta 1952 ga prevzame takrat mlad u&tdj Branko Rajšter. Zbor, ki sedaj Šteje 45 aktivnih pevcev, se je s .sistematičnimi vajami in tr- dfan delom tokrat prebil že do tiste stopnje, ko je bil zmožen samo- stojnih koncertov. Na raznih tek- movanjih in gostovanjih dosega vedno večje uspehe in priznanja. Med takratne vidnejše nastope šte- jejo nastop v Ddavskem domu v Trbovljah in večdnevno turnejo ob trasi avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb, kjer so bri- gadirjem prirejati koncenc. Po odhodu Branka Rajšterja zapade Aor v resno krizo, saj ga pol^ zborovodje zapustijo še mnogi pevd. N^ateri med njimi so se za vedno poslovili od petja, nekateri so se odselili iz kraja, ne- kaj pa jii je dobesedno obupalo. Ostalo je le maloštevilno jedro, ki je taki Al nega dirigenta kidričevske godbe na piiala Alojza Kranjčana ingovorilo, da prevzame še zbor. Kaj kmalu se začno spet vaje, maloštevilni zbor pa so pomnožil- 5e s pevd iz Kimgote, Gerečje vasi in Apač. Prizadevnemu Alojzu Kranjčanu gre zahvala, da se ^or v kratkem času vnovič začne pojavljati v jav- nostL Priiejajo suKKtoine koncer- te, nastopijo na slovesnosti ob 100 letnici Slovenskega tabora v Ljuto- meru, redno pojo na prireditvah v okviru Tedna bratstva in prijatelj- stva pobratenih občin Slovenije in Hrvatske, nastopajo na pevskih revijah v Ptuju in Ormožu ter tek- mujejo v Mariboru. Med svoje največje uspehe in nepozabna do- živetja pa prištevajo koncert v Vaclavski Zahradi pod mogočnimi Hradčani v Pragi, ko so bili gostje znanega Moškega pevsk^a zbora KRZKOVSKV iz tovarne Tesla Karlin. Zal pa tudi Alojz Kranjčan mora zapustiti zbor. Z njim vred je odšlo še nekaj pevcev in zbor je spet v krizi. Pred petimi leti pa ga prevzame sedanji pevovodja Ladi- slav Pulko. S pravim garjiškim de- lom in vztrajnostjo mu je uspelo zbor ponovno postaviti na noge. Ustvaril je pogoje za vnovičn% nastopanje v javnosti in za radij- ska snemanja. Ponovno gostujejo na Češkoslovaškem, nate pa zamejskih Slovencih v Globasnid in Pliberku, udeležujejo se tudi ta- bora pevskih zborov v Stični itd. Danes šteje zbor 28 aktivnih članov, vendar opažajo, da zadnje čase odhajajo starejši, prihajajo pa mlajši, kar povzroča težave pri iz- vajanju že ustaljenega programa. Da bo zagata še večja, sestavljajo zbor povečini delavd, ki ddajo v izmenah. Prav zaradi tega se vsi hkrati nikoli ne morejo udeležiti vaj, ki so dvakrat tdensko po dve uri. Pa kljub temu zbor vendar napreduje. V bodoče se želijo udeležiti zahtevnejših tekmovanj, zato temu primerno že sedaj prila- gajajo svoj pevski program. Zbor pa že v kratkem nameravajo obo- gatiti s pevci, ki jih v tovarni prav gotovo ne manjka. Doslej je Moški pevski zbor TGA Kidričevo že dvakrat snemal za Radio Ptuj. Prvič leta 1979 in drugič marca letos. Z novimi posnetki se bo našim poslušalcem predstavil, 9. aprila ob 16. uri in 40 minut. Besedilo in foto L C. Moški pevski zbor TGA Kidrf evo, Id ea vodi Ladislav Pulko. AKCIJA ZBIRANJA PAPIRJA Rdeči križ Slovenije se z akcijo zbiranja papirja in papirne embala- že vključuje v prizadevanje naše družbe za stabilizacijo gospodarstva, za pridobivanje osnovnih surovin za industrijo in k uspešnemu varče- vanju. Zato bo v poneddjefc, 12. aprila 1982 v času od 6. do 13. ure orga- niziral akdio zbiranja papirja in papirne embalaže. Prosimo, da v akdji sodelujete tudi vi, da vsaj delno pomagamo premostili pomanjkanje surovin in s tem zagotovimo normalno proizvodnjo. Papir zberete, zvežete v svežnje in ga ob akciji zložite pred vhodna vrata na ulico. Ce imate papirja za kamion, prosimo, da nas obvestite dan prej, da bomo organizirali skupen prevoz. Naš telefon št. 771- 542. Tovariški pozdrav! Predsednik komisije: Predsednik OORK Ptuj: Albin Pgek dr. Lojze Arko Precej škode v Podlehniku Tako ko' v Ptuju in v dnwili krajih se je močni i-K >' i c««ni »"Uijck čutil lodi v Podlehniku, kjer je nastalo prccci škode v družbenem in v privatnem sektorju. Osnovna šola Manina Kore/a je pokazala prcccjšnic razp«^ke. tudi stanovanjska bloka sta oKii'iIa 'O elemeniarno tresenje zemlje. Čeprav ni bil p> rušilne moči, pa je kljub temu nastalo "recej ra7iv>k na nekaterih starejših zgradbah in ra/meroma novi šoli. tako da bo treba posledice čim prej odprav"', '-»ekaicre pa zaradi razpok lemdjito obnoviti. Ob tem nasr. ozir.MTia kolikšna bo celotna doižbcna p^»moč. K'"' ugotavljanje poškodb je namreč t-* -k.^a ii , oj.cdjia ;xivane objekie ter ug«-'«vita navalo škodo, saj pravzaprav javnost o tem molči, kadar pa se kaj dogaja i/veii naše občine, pa mfh^f^o TOVorimo. 7jc rev. da nas akdje NNNP učijo, da ne ddamo panike, 'oda :« bi smeli mHčati. kadar gre /a pomoč bl"žnieT^u. Nekateri cd*^ uživajo, ko vidijo razpoke ■Ta hiši '.<^MsJ«»v, loda /al nikoli vemo kdaj nas li'-lf« sre' u* h!3 ob-šče. Kljub temu pa upajmo, da ^ oK-'nxki »r-.ijm prav'!: -n -»»avično ukrepal). C/ družbe n? po«w"i F-O^ TEDNIK - 8- aP"' DELEGATSKA SPOROČILA - '7 TITO - MISEL BESEDA IN DELO v počastitev 9. kongresa ZK Slovenije bo v sredo, 14. aprila 1982 ob 17. uri v paviljonu Dušana Kvedra-Tomaža v Ptuju odprta razstava pod naslovom TITO—MISEL, BESEDA IN DE- LO. Razstavo organizira komite občinske konference ZKS Ptuj skupaj z Arhivom Jugoslavije in Zgodovinskim arhivom Ptuj. Razstava bo odprta do dneva OF — 27. aprila. Iz uvoda v kataloguprovzemamo: Osvobojeni, da živimo v časti in da po svoje usodo si krojimo, da več ne maramo pod silo pasti_ vse to v imenu TITO mi častimo. Mile Klopčič: „ Titovo ime" Deset poglavij razstave ,,Ti- to — misel, beseda in delo" je poskus skromne oddolžitve v revolucionarnem delavskem giban- ju, koval in kalil vrste jugoslovan- skih komunistov, voditelju, po ka- terem je ljudstvo imenovalo svojo domovino, legendi, ki jo je poznal ves svet, človeku, ki je postal sim- bol miru in sodelovanja, legen- darnemu junaku, ki se je že pred vojno v najtežjih razmerah ilegal- nega partijskega delovanja bojeval za srečo ponižanih in zatiranih in je prežet z lastnimi revolucionar- nimi izkušnjami kot partizanski komandant povedel jugoslovanske narode in narodnosti v junaški narodnoosvobodilni boj, držav- niku, katerega modrost so cenili in spoštovali celo nasprotniki. Tito je obnovil jugoslovansko partijo in jo usposobil za revolu- cijo, zasnoval je narodno- osvobodilni boj in skozenj zma- govito popeljal naše narode in na- rodnosti. Ne Kozara, niti Neretva in Sutjeska, še manj Drvar in drugi mejniki usodnih preizkušenj v najtežjih dneh naše zgodovine niso sirli njegove trdne vere v revolucionarno moč ljudskih mno- žic. Tudi ob hudih preizkušnjah v prvih letih povojne socialistične izgradnje je Titova pronicljiva mi- sel in jeklena volja, ko se je moža- to uprl navidez neubranljivemu informbirojevskemu diktatu, bila tista, ki je ubranila s krvjo plačane pridobitve socialistične revolucije. Sel je po lastni poti, ki je kmalu pripeljala v samoupravni socia- lizem, sistem,.ki mu po humanosti in vrednotenju človeka kot najve- čjega bogastva družbe ni enakega. Pogum in samozaopanje, neuklonljiv ponos zagorskega siro- maka in jeklena trdnost pristnega delavca proletarca, voditeljska širina in nepopustljivost na začrta- ni poti, svetovljanstvo, ki je vz- bujalo spoštovanje in občudovanje po vsem svetu, so samo nekatere velike lastnosti, ki so krasile Tita kot enkratno in neponovljivo osebnost. S svojim zgledom in de- lom je postal poosebljena zgodo- vina izrednih razsežnosti. Njegova bogata dediščina misli in dejanj ne pripada samo sodobnikom, neizčrpen vir novih idej pri obliko- vanju lepšega, pravičnejšega sveta bo tudi mnogim bodočim genera- cijam. Titova misel, beseda in delo so opus velikega revolucionarja in vizionarja, voditelja generacij, ki so premagale preteklost, si pribori- le svobodo in z graditvijo nove družbe okrepile vero v socializem in marksizem kot ustvarjalno teo- rijo in prakso. Skoraj vse stoletje je Josip Broz Tito utiral poti in premagoval razpotja tega časa. Pot ga je vodila od vaške izbe do obrtniške delav- nice, od domače tovarne do sodobnih industrijskih obratov tedanje Evrope, od c. — kr. voja- šnice do prve socialistične revolu- cije, od sindikalnega štrajka do sodišča za zaščito države, od kaznilnice do komunistične univerze, od anonimnih partij- skih naslovov do gozdov in .sosesk naše države, od Užic, Bihača in Jajca do Neaplja, Moskve in Beograda, od jugoslovanskih meridianov do številnih krajev na vseh celinah tega planeta. Kovinar Broz-partijski aktivist, revolucionar Valter-"eneralni sekretar partije, Tito človek, za katerim so fašisti razpisali tiralico- vrhovni komandant osvobodilne vojske, vzorni strateg in maršal, prvi predsednik svoje socialistične države — protagoni:>t samouprav- ljanja, neuvrščenosti, velik držav- nik sodobnega sveta-človek epohe. V zgodovini se še ni zgodilo, da bi kdo vztrajal pri vsaki zamisli, pri vsaki akciji in postajal dejav- nejši, vse bolj spoštovan in vse večji. Njegove jasne misli, njegove enostavne besede in njegovo plod- no delo so osvajali sodobnike. V srca svojega ljudstva je vfil hrabrost, ponos in zaupanje v uresničljivost skupnih ciljev. Iz leta v leto so se ob Titu vrstile in stalno povečevale kolone njego- vih soborcev in privržencev. Nje- gov razred, partija in ljudstvo so mu pobrateni in trdno ob njem sledili od bojišč do gradbišč, od delavskih svetov do najnovejših obljub. Nepregledne kolone tudi danes izražajo popolno in dosled- no privrženost vsakega izmed nas Titovi poti. Besede pesmi ,.Druže Tito, mi ti se kunemo . . ." sp nekoč izražale odpor, slogo, prepričanje v zmago in uspeh, danes pa potrjujejo opredelitev. Praviloma .so velike države, veli- ki narodi ustvarjali zgodovino in rojevali njene velikane. Posamez- niki so ustvarjali in usmerjali tokove zgodovine. V našem stolet- ju so revolucionarne generacije majhne države s Titom prišle v ospredje na svetovnem prizorišču in prodrle v novejšo zgodovino. Na na.ših tleh so se od začetka srečevale in prihajale navzkriž različne civilizacije. Tukaj je bilo razdeljeno rimsko cesarstvo, pthstavljeni zidovi, ki so zaustavili avarske, otomanske in druge osva- jalce . . . Orient se je prepletel z Evropo, vsi oblastniki pa so se zatekali k nasilju. K enotnosti so težili z negiranjem obstoječih raz- lik, prva združena južnoslovanska država, frustrirana z unitarizmom, pa je razpadla ob prvi krizi. Iz vseh teh težav na balkanskih razpotij je Tito črpal zgodovinska spoznanja, prisluhnil utripu ljud- stva in razvijal vitalno vizijo obstoja. Naše podedovane razlike v kulturah, jezikih, običajih in tra- dicijah je spremenil v bogastvo in moč. Socialistično samoupravljanje in s federativno ureditvijo zavaro- vana enakopravnost narodov in narodnosti, edina alternativa, kije bita nekoč vsiljena enotnosti, sta združila interese za skupno življe- nje. Po tej isti zasnovi je Tito postal zagovornik in graditelj novih in pravičnejših mednarodnih odno- sov, ko je s somišljeniki gradil gibanje neuvrščenosti. Z Balkana, ki je v zgodovini postal sinonim za stičišče in nasprotje interesov vzhoda in zahoda, mesto za prepletanje različne razvitosti, je Tito na primeru svoje države opozoril • tudi na poti za razreše- vanje odnosov med severom in jugom. . Več kot četrt stoletja je Tito opravljal državne misije miru. Iskal in zbiral je sogovornike različnih prepričanj in opredelitev. Prispeval je k njihovemu boljšemu razumevanju. Ob koncu svoje poti je zbral največji samit, ki se ga svet spominja. Tito ni moral prepričevati, da bi bil prepričljiv, ni moral ponavljati, da bi si zapomnili, ni moral prerokovati, da bi postal tudi bodočnost. S svo- jimi izkušnjami in modrostjo, državniškim poštenjem in odprto- stjo, vztrajnostjo in dostednostjo si je pridobil spontano avtoriteto, ki se ne pozabi. Tito, človek iz ljudstva, je bil oilcii in poslal vsi. V Jugoslaviji — pciiscbljenosi svobode, bratstva in ciKMuost, samoupravljanja, so- cializma, prizadevnosti in pri- pravljenosti ohraniti doseženo. V svetu — simbol miru, pravičnejših odnosov, medsebojnega spoštova- nja in enakopravne koeksistence. Tho je za življenja imel veliko vlo!.m^ v zgodovini svojega časa. Vendar njegova velika dediščina ne pripada samo epohi, v kateri je deloval, lemveč tudi času, v ka- terem danes živimo, in času. ki prihaja. Oreani/aiorja razstave ,,Tito — misel, beseda in delo" — Arhiv Jugomeniti tudi mobilizacijo vseh delovnih ljudi in občanov za hitrejše premagovanje težav, za napredek in za stabilnost na,še celotne družbe. Mladi pone- kod pripravljajo tudi kulturne programe, s katerimi bodo popestrili zbore. Dan pred kongresom, v sredo 14. aprila bo v paviljonu Dušana Kvedra odprta razstava ,,Tito, misel, beseda in delo" (o tem ob- širno poročamo posebej). Po odprtju razstave pa bo ob 18. uri v ptujskem gledališču koncert revolucionarnih pesmi, ki ga v počastitev 9. kongresa ZKS organizira in izvaja Ptujski pihalni orkester. Osrednja občinska prireditev v počastitev 9. kongresa ZK pa bo v četrtek, 15. aprila ob 18.30 v avli Centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju pod naslo- vom POZDRAV 9. KONGRESU ZKS. V pripravi je bogat kulturni program, obenem pa bo tudi sve- čan sprejem mladih v zvezo komunistov. Sekretarji OO ZKS prevzemajo na komiteju lepake, literaturo in razno propagandno gradivo za 9. kongres ZKS. — Foto: M. Ozmec 8- DELEGATSKA SPOROČILA 8. april 1982 - TElMiflK OBČINSKA ORGANIZACIJA ZKS PTUJ Predstavljamo vam delegate za 9. kongres ZKS Nujno združiti ptujsko gradbeno operativo Ljubo Cimerman je član ZKS od leta 1975. Po poklicu je inženir gradbeništva, zaposlen pa je v GIP Gradiš TOZD Gradnje Ptuj. Kot aktiven druž- benopolitičen delavec je z veli- kim prizadevanjem sodeloval v samoupravni stanovanjski skup- nosti občine Ptuj. v prejšnjem mandatu je bil vodja konference delegacij za delegiranje delega- tov v zbor združenega dela občinske skupščine in član skupi- ne delegatov za zbor združenega dela v .skupščini SR Slovenije. Na kongresu bo sodeloval v komisiji za razvoj političnega sistema socialističnega samou- pravljanja. Sicer pa je srečanje s Cimermanom potekalo bolj kot pogovor o težavah, ki težijo gradbeništvo. Povedal je. da v njihovi temeljni organizaciji združenega dela posebno zveza komunistov in sindikat namenja- ta temu ustrezno pozornost. Ugo- tovili .so. da je sedanja situacija precej pripomogla k boljši delo- vni disciplini, k zmanjšanju neo- pravičenih izostankov z dela in k večji kakovosti dela. Meni pa. da je potrebno čimprej v praksi uresničiti nagrajevanje po delu, kar bo prav tako- prispevalo k dobrim delovnim rezultatom. Ljubo Cimerman tudi s prese- nečenjem ugotavlja, da je med mladimi velik interes za poklic zidarja; medtem ko se jih izredno malo želi izobraževati za tesarja, čeprav je ta poklic lažji in ga opravljajo v boljših delovnih pogojih. Meni, da je to posledica možnosti dodatnega zaslužka, ki ga ponuja poklic zidarja. Sicer pa meni, da bi morali v ptujski občini nujno združiti gradbeno operativo. jo na ta način okrepiti in zagotoviti zapo- slenim ustrezne delovne pogoje — seveda ob primernem nagraje- vanju po vloženem delu in rezul- tatih dela. Ljubo Cimerman Tesnejša vez med štipenditorji in štipendisti Neža Jurič je članica ZKS od leta 1980, študetka 4. letnika VEK§ Maribor. Trenutno je predsednica OO ZSMS v krajevni skupnosti Olga Meglic in aktivno sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah in organih krajevne samouprave. Je tudi članica komisije za idejno- politično usposabljanje na VEKS, sodeluje v ptujskem klubu briga- dirjev Franc Belšak-Tone, aktivno je delovala tudi v klubu ptujskih študentov. Na kongresu slovenskih komuni- stov bo sodelovala v komisiji za razvoj in statut ZK Slovenije. Kot delegatka bo sodelovala na razpra- vah na to temo v osnovnih organi- zacijah ZK ptujske občine ter s statutarno komisijo v ptujski ob- činski organizaciji, tako da bodo skupno pripravili pisne pripombe in jih posredovali komisiji na kon- gresu. V dosedanjih razpravah so komunisti dejali, da bi bilo po- trebno paziti na terminologijo v statutu, posebej še zato, ker naj komunisti izpolnjujejo zastavljene naloge zaradi svoje zavestne odlo- čitve o vstopu v članstvo in ne za- to, ker jih na to opozarja statut in program zveze komunistov. Neža Jurič meni, da se študentje nasploh premalo vključujejo v de- lo krajevnih skupnosti in v delo osnovnih organizacij ZSMS. Naj- brž jih k temu sili želja, da bi čim- prej dokončali študij in našli pri- merno zaposlitev, ob tem pa si ne želijo naložiti dodatnega dela. Go- tovo pa je njihova dolžnost, da so- delujejo v družbenopolitičnem ži- vljenju tako v krajevni skupnosti kot v šoli. Poudarja tudi, da bi morale biti vezi med štipenditorji in štipendisti tesnejše — sama je štipendistka mesokombinata Pe- rutnina Ptuj, kjer bi se naj tudi za- poslila po opravljenem študiju — pa vendar to delovno organizacijo kaj malo pozna. Prepričana je, da bi tesno sodelovanje pomenilo obojestransko korist. Neža Jurič Poudarek mladinskemu prostovoljnemu delu Marica Lenart je članica ZKS od leta 1978, zaposlena kot admini- strativna delavka v skupščini obči- ne Ptuj. Je predsednica osnovne organizacije ZSMS Franc Kram- berter in predsednica sveta ZSMS v krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. Aktivno sodeluje v krajevnih družbenopolitičnih orga- nizacijah in v organih skupščine krajevne skupnosti. P()\edala je, da so mladi v tej krajevni skupnosti izredno aktivni, saj se dobro vključujejo v delo predvsem v okviru krajevne konfe- rence socialistične zveze kar pome- ni, da tesno sodelujejo z ostalima družbenopolitičnima organizacija- ma. Sicer pa je v krajevni skupno- sti močno razvito prostovoljno mladinsko delo, društvena aktiv- nost, kuhurno in športno področje delovanja. Marica Lenart bo na kongresu sodelovala v komisiji za razvoj po- litičnega sistema socialističnega sa- moupravljanja. Pripravila bo refe- rat oziroma razpravo o vlogi družbenopolitičnih organizacij s posebnim poudarkom na mladin- skem prostovoljnem delu v okviru zveze socialistične mladine. Sama ima dovolj izkušenj s tega podro- čja, saj je že trikrat sodelovala na zveznih mladinskih delovnih akci- jah in bila dvakrat komandantka ptujskih brigad. Meni, da se precej mladih na akcijah prvič sreča z re- sničnim samoupravljanjem, kar daje materialnemu prispevku mla- dinskega prostovoljnega dela še večjo vrednost. Misli pa, da se v te akcije vključuje premalo študentov in delavcev iz organizacij združe- nega dela. Večina brigadirjev pri- haja iz srednjih šol. Zato bi morali kadrovanju v mladinske delovne brigade nameniti večjo pozornost in pritegniti k sodelovanju vse strukture mladih. Marica Lenart Preusmerjanje kmetij in sprejemanje kmetov v ZK Kristina Jus je članica ZKS od le- ta 1950, gospodinji na domači kmetiji v Stopercah. Jusovi so ko- operanti ptujske kmetijske zadruge in mesokombinata Perutnina. Je aktivna druž.benoDolitična delavka v tej haloški krajevni skupnosti, kjer šteje osnovna organizacija ZKS le šest članov. Jusova je sedaj predsednica aktiva kmečkih žensk pri krajevni konferenci SZDL, plod njenega dela pa je bila nedav- na razstava ročnih del žena in ku- harski tečaj. Seveda pa je vodilo njenega dela misel, da je treba vlo- žiti vse napore v reševanje proble- mov, s katerimi se sedaj srečuje kmetijstvo. Kristina Jus bo na kongresu so- delovala v komisiji za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj. V sodelovanju z ostalimi komunisti iz ptujske obči- ne bo pripravila razpravo o perspektivah zasebnega kmetijstva. Meni, da bi morali zasebnemu kmetijstvu posvečati posebno po- zornost in uresničiti zastavljene načrte o preusmerjanju kmetij v donosne panoge kmetijstva. Tudi za kmetije v hribovitih predelih Haloz je dovolj možnosti za hitrej- ši razvoj, ki bo prinesel v te manj razvite kraje utrip sodobnega ži- vljenja. Prepričana je, da bi morali v vr- ste zveze komunistov pritegniti več kmetov — sedaj jih je v ptujski občinski organizaciji le osem. Ta- ko se bo njihov glas še bolj slišal in zagotovo bo potem tudi zapisane naloge lažje reševati. Vse pre- večkrat se namreč dogaja, da do- govori in sklepi ostajajo na papir- jih, ti pa v predalih. Ce pa bomo hoteli uresničiti prizadevanja ce- lotne družbe za večjo pridelavo hrane, bo treba vrste komunistov strniti v skupen boj — v boj za premagovanje tradicij, ki marsi- kdaj zavirajo delo. Kristina Jus Zdravstveno varstvo in socialno skrbstvo - enake možnosti vsem Henrik Zlebnik je član ZKS od leta 1961, zaposlen jc v Zdrav- stvenem centru Ptuj-Ormož. V svoji delovni organizaciji je zelo aktiven v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, aktivno pa deluje tudi v občinski in medobčinski zdravstveni skup- nosti ter v krajevni skupnosti. Na 9. kongresu ZKS bo sodelo- val v komisiji za vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Komunisti s področja zdravstva in socialnega varstva v ptujski občini so se že sestali in razpravljali o kongresnih dokumentih. Opozorili so na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno popraviti, zato bodo pripravili pisni prispevek za omenjeno komisijo. Predvsem menijo, da osnutek resolucije vsebuje preveč načelnih in premalo konkretnih opredelitev, posebej še nosilcev in rokov za izvedbo določenih nalog. Tudi terminologija kot je ,,zavzemali se bomo", ,,morali bi" in podobno ni najbolj sprejemljiva, saj se doslej v praksi ni pokazala kot učinkovita. Posebno tx)zomo so obravnavali tisti del dokumentov, ki govori o usklajevanju progra- mov na področju zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva z ekonomskimi možnostmi gospo- darstva posameznih območij. Le- to namreč pomeni diferencirano možnost uveljavljanja enakih pra- vic, zato manj razvita območja Se bolj zaostajajo. Zato je treba dograjevati republiško solidarnost tako dolgo, dokler ne bo pripeljala do relativnega izenačenja ekonom- skih ciljev s področja sanacije nacionalne patologije m ukrepov zdravja. Posledica tega je neracio- nalno razvijanje novih zmog- ljivosti. Ugotovili so tudi, da si- stem zagotavljanja materialnih sredstev za zdravstvo ne funk- cionira najbolje, posebno na pod- ročju uvoza opreme in zdravil. Opozorili pa so tudi na nekatere druge zadeve. Henrik Žlebniki Načrtno poklicno usmerjanje Zofka Kodrič je članica ZKS od leta 1959, zaposlena je v osnovni šoli Dr. Ljudevita Pivka v Ptuju. Izredno aktivna je v samoupravni interesni skupnosti za izobraževa- nje, kjer je članica izvršnega odbo- ra, je tudi predsednica sveta za varstvo odraslih in družine pri socialnem skrbstvu in članica komisije za kadrovsko in štipendijsko politiko. V krajevni skupnosti je v štabu civilne zaščite. Zofka Kodričeva je najprej učiteljevala v Zavrču, zatem je dolga leta delala v osnovni šoli To- ne Žnidarič, od leta 1973 pa dela v šoli s prilagojenim učnim progra- mom. Tako je njena življenjska pot od nekdaj povezana z otroki. Pravi, da svoj poklic opravlja z veseljem, ker ji je mladi rod najbližji. Meni, da je vsak poklic potrebno opravljati z ljubeznijo, predvsem pa z odgovornostjo. Posebno pa je treba imeti občutek za delo z malčki. Imeti jih moraš rad, da se jim lahko približaš. Zofka Kodrič bo na kongresu sodelovala v komisiji za vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. V razpravi za to komisijo bo pripravljen pisni prispevek, v katerem bi opredelili probleme poklicnega usmerjanja od vzgojno varstvene organizacije do srednje- ga usmerjenega izobraževanja. Na podlagi ocene v ptujski občini bodo pripravljene smernice za nadaljnje delo na tem pomemb- nem področju. Seveda pa v refera- tu ne bo manjkalo besed o proble- mih solidarnostnega prilivanja sredstev na področju izobraževa- nja v republiki, ki je za ekonom- sko šibkejše občine izredno pomembno. Potrebno bo spregovoriti tudi o kadrovski in štipendijski politiki ter opozoriti na dosedanje nedoslednosti pri oblikovanju mreže srednješolskih organizacij. Ta namreč ne sme biti odvisna zgolj od ekonomskega položaja občine. Zofka Kodrič Združevanje dela in sredstev v skladu z zakonom o združenem delu Ivan Mazcra je član ZKS od leta 1957. zaposlen je v TGA Boris Kidrič Kidričevo. Trideset let je že zaposlen v tej delovni organizaciji in ves čas aktivno deluje \ družbenopolitičnih or- ganizacijah. Trenutno je pred- sednik koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije združenega dela Unial. član plenuma občinskega sveta zveze sindikatov, član planske komisije \ krajevni skupnosti, aktivno deluje tudi v ptujski ribiški družini in drugod. Ivan Mazera bo na kongresu sodeloval v komisiji za sociali- stične samoupravne družbenoe- konomske odnose in razvoj. Sodeloval ho v razpravi o združe- vanju dela in sredstev, s poseb- nim poudarkom na objektivni in subjektivni problematiki, ki se pm. cKcnili današ- nie stanje na tem podrcKJu in kaj bo potrebno še ukreniti, da bi se približali vsebini zakona o zdru- ženem delu in ostalih dokumen- tov, mora najti svoj prostor na kongresu. Mazera je prejiričan. da bo delo komisije, ki bo obrav- navala družbenoekonomski raz- voj, usmerjeno k tem vpra.ša- njem. V kongresnih dokumentih je premalo konkretnih opredeli- tev, čeprav je ta vprašanja načel in vsebinsko obravnaval že 8. kongres ZKS. Zato je treba pripraviti zares celovito in kvali- tetno razpravo, da bi pripomogli k dobrim zaključkom kongresa. Ivan Mazera fiDNIK - 8- 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 9 (ladim mogočiti več amoiniciative Murko je član ZKS od 1947. inšpektor ptujske pod- ile Službe družbenega knji- ^^\\d. aktiven družbenopo- i delavec in udeleženec g 7x leta 1945 je bil sprejet v -)! .!> leti kasneje v KP, leta 18je že bil sekretar OO KPS na Imu pri Ptuju. To funkcijo je meje še večkrat opravljal, dnja dva mandata je predse- k nadzorne komisije pri ko- leju O K ZKS Ptuj. član volilne misije v občini, delegat druž- ior»olitičnega zbora SO Ptuj in član sveta Službe družbenega knjigovodstva SR Slovenije. Ak- tivno deluje tudi v ZZB NOV in v društvenih organizacijah, poseb- no v Ribiški družini Ptuj. Za svojo vsestransko aktivnost je prejel mnoga priznanja in odličja. Ignac Mursko bo na kongresu slovenskih komunistov sodeloval v komisiji za razvoj političnega sistema socialističnega samo- upravljanja. Za to komisijo bo pripravljen pisni prispevek, v njem pa bodo delegati ptujske občinske organizacije ZKS dali poudarek uveljavljanju mladih na Vseh področjih družbenega in političnega delovanja. Ignac Murko je prepričan, da bi morali mladini omogočiti, da bi se lahko aktivno vključevali v vsa družbe- nopolitična dogajanja, čeprav meni. da bi morali mladi pokazati tudi več samoinicialive. Vendar to ne velja samo zanje, temveč tudi za starejše občane. Nekateri so aktivni in delajo na marsikaterem področju, drugi pa stoje ob strani, pravi. Vendar, vedno je bilo tako in najbrž tudi vedno bo. Še vse prevečkrat se dogaja, da imajo posamezniki več funkcij, drugi pa nobene. Tako se dogaja, da tudi aktivni družbenopolitični delavci vseh funkcij ne morejo opravljati enako dobro, saj jim za to eno- stavno zmanjka časa. Zato bi v času evidentiranja morali name- niti pozornost tudi temu. [odpiramo mtlko mirnega sožitja tied narodi Katica Mazera je članica ZKS leta 1962, kot kvalificirana bvka je zaposlena v Agisovi neljni organizaciji Precizna hanika. V temeljni organizaci- je bila .sekretarka osnovne wnizacije ZKS. predsednica moupravne delavske kontrole članica samoupravne delavske introle v delovni organizaciji. es čas aktivno deluje v svoji :lovni organizaciji. Katica Mazera bo na kongresu klelovala v komisiji za medna- iKine odnose. Naša dežela uživa kes aktivnega posredovalca v kdnarodnem dogajanju, poseb- |o še v razreševanju spornih prašanj na tem področju. Na t;', katere osnovno smer je Mno začrtal tovariš Tito. je fžko karkoli spreminjati ali lodajati. pravi. Dovolj jasen in govoren dokaz za to je med Ifugim tudi afirmacija naše zu- ^nje politike v Havani. ko sta '^a dežela in njen predsednik P''ejela priznanje svetovne jav- «sti. l^aši prijateljski odnosi do "sednjih dežel žal ne dosežejo *dno svojega namena. Odveč bi "'f* ponavljali probleme, ki se '''javljajo na naših mejah oziro- "l" za njimi, zlasti na območju Albanije in Bolgarije. Članom ^^ze komunistov je jasno, da '^Tio vedno podpirali ie politiko lirnega sožitja med narodi, da bo temeljila naša zunanja politi- ka na prijateljskih odnosih s sosedi. Prav tako bomo tudi v bodoče podpirali boj osvobodil- nih gibanj v svetu. Prepričana sem, da bo tudi razprava na kongresu to potrdila. Delegati ptujskih komunistov, ki bomo sodelovali v komisiji za medna- rodne odnose, bomo pripravili pisno razpravo — menimo, daje zaradi pomanjkanja časa ne bo moč prebrati, potrudili pa se bomo. da bodo tudi naše izkuš- nje pripomogle k oblikovanju nadaljnjih smernic za delo na tem pomembnem področju. Katica Mazera Uresničevanje dogovorov ni odvisno Zgolj od kmetijcev -r^)1'»rija Magdalene je članica od leta 1974. zaposlena v "^'-■tijskem kombinatu Ptuj. ^'^kratje bila članica OK ZKS preteklem mandatu pred- ."■^'^a skupščine kulturne sku- .^ti občine, predsednica izvr- .[■^^-ga odbora KB Maribo: j|^'-'«sednica skupščine rizičn^ v^rriosti za kmetijstvo pn Za- (^■^V^ulni skupnosti Triglav ob- skupnost Maribor, aktivna ludi na drugih področjih. jf^'''rija Magdalene bo na kon- tjj!^ sodelovala v komisiji za so- , "Ulične samoupravne družbe- noekonomske odnose in razvoj. V razpravi bo obdelal uresničevanje sklepov problemske konference o bančništvu v. KB Maribor in pro- blematiko uresničevanja srednje- ročnih programov v kmetijstvu. Po.seben poudarek bo na investi- cijah, pogojih gospodarjenja in zagotavljanju deviz za reproduk- cijski material. Meni, daje treba posebno po/orno obravnavati kreditno politiko v družbenem in zasebnem sektorju kmetijstva. Pru.riteui na tem področju je zgolj verbalna, saj so bili šele lani ok- tobra sprejeti kriteriji za investi- cije v kmetijstvu, tako da'smo se- daj \ zaostanku za eno leto. Za kmetijstvo ne velja ugotovitev, da ni programov in da ne znamo delati, pravi. Ostali ukrepi kasni- jo. Uresničevanje dogovorov žal ni txivisno zgolj od kmetijcev, tem- več tudi od drugih. Zatoje treba končno konkretizirati odgovor- nost tistih, ki zavirajo uresniče- vanje dogovorjenega in se ob tem rnorda niti ne zavedajo posledic. Če hočemo v tem srednjeročnem obdobju resnično pridelati 85 odstotkov hrane doma. potem bomo morali delati drugače kot doslej. Kmetje se ne bi smeli ukvarjali z vprašanji »tehnične« narave pri pridelavi hrane — vemo. kdo je za to zadolžen. Kmetje so pripravljeni delati, pt)goje za to pa moramo ustvariti vsi skupaj. Marija Magdalene Kooperante je treba izenačiti z delavci v družbenem sektorju Milan Longhinoječlan ZKSod leta 1962, zaposlen v Mesokom- binatu Perutnina Ptuj. Večkrat je bil član komiteja OK ZKS. sedaj je član nadzorne komisije pri ko- miteju, bilje tudi predsednik de- legacije za zbor krajevnih sku- pnosti, aktivno pa se vključuje v družbenopolitično delo na vseh področjih. Milan Longhino bo na 9. kon- gresu ZK Slovenije sodeloval v komisiji za socialistične samo- upravne družbenoekonomske odnose in razvoj. Meni, da bo na kongresu precej pozornosti na- menjene kmetijstvu. Poglobljeno bo treba obravnavati položaj za- sebnega kmetijstva, posebej še kooperantskih odnosov. V Peru- tnini imajo več kot 400 koope- rantov, ki so popolnoma vklju- čeni v organe temeljne or- ganizacije kooperantov in zasto- pani v centralnem delavskem svetu. V Perutnini se pojavr Ija določena specifičnost v urejanju odnosov s kooperanti, saj vse temeljne organizacije s sa- moupravnim sporazumom vla- gajo delo in sredstva v TOK, ki z njimi do neke mere nadaljuje tehnološki proces. V družbenem sektorju je mo- žno precej povečati pridelavo hrane, pomembno vlogo pa imajo tu prav odnosi med družbenim sektorjem in kooperanti. Koope- ranta je treba izenačiti z delavcem v družbenem sektorju. Odnosi med kooperanti in kmetijskimi zadrugami so premalo pogloblje- ni in temeljijo na čistem komer- cialnem odnosu. Kooperante je treba vključiti v starostno in po- kojninsko zavarovanje, tako kot ostale delavce. Tudi sprejem v sindikat ne bi smelo biti vpraša- nje. Kooperant z združevanjem dela in sredstev svoje delo pod- ružblja, zato mu nujno pripadajo tudi vse pravice, ki iz tega izhajajo. Ta in podobna vprašanja je to- rej treba ustrezno rešiti, če hoče- mo, da bo tudi zasebni sektor prispeval svoj delež na področju pridelovanja hrane. Milan Longhino Vsi komunisti morajo delati v krajevni skupnosti Jože Murko je član ZKS od leta 1972. zaposlen je v trgovski delo- vni organizaciji Mercator Izbira Panonija Ptuj. Aktivno deluje tako v krajevni skupnosti kot v •delovni organizaciji. Je sekretar OO ZKS v krajevni skupnosti, sodeluje tudi v ostalih družbeno- političnih organizacijah in v or- ganih krajevne samouprave. Bilje tudi predsednik delegacije za de- legiranje delegatov v zbor kraje- vtTih skupnosti občinske skupšči- ne, sedaj jc član te delegacije. V delovni skupnosti skupnih služb MIP pa je predsednik delavskega sveta. Na kongresu bo sodeloval v komisiji za mednarodne odnose. V pogovoru za Tednik je povedal, daje v njihovi krajevni organiza- ciji komunistov le sedem članov, kar pomeni, da so precej angaži- rani pri reševanju nak)g. Kraje- vna skupnost Lovrenc je kmetij- ska, zato .so tesno vezani na kme- tijsko zadrugo v tem kraju. Ugo- tavljajo pa. da je sodelovanje družbenopolitičnih organizacij krajevne samouprave in kmetij- ske zadruge prešibko, posebej še glede na obsežne naloge pri pri- delavi hrane. Jože .Murko meni. da bi se morali komunisti, ki so povezani v organizaciji združenega dela, pa žive v tej krajevni skupnosti, mnoso bolj vključevati v družbe- nopolitično delo. O tem bo treba konkretno spregovoriti na eni od sej občinske konference ZKS, najbrž pa tudi kongres slovenskih komunistov ne bo šel mimo teh vprašanj. Pomembno se mu zdi sodelovanje tudi zato, ker je osnovna organizacija ZKS v kra- jevni skupnosti številčno majhna in tako so posamezni člani precej obremenjeni z delom. Misli tudi. da bi morali v vrste zveze komu- nistov včlaniti več kmetov, pose- bej še mladih, ki so s svojim delom in družbeno aktivnostjo precej prispevali k razvoju tega območja. Jože Murko Informiranje je pogoj za samoupravljanje Zlatka Pevec je članica ZKS od leta 1977, zaposlena je v Labodovi . temeljni organizaciji združenega dela Delta Ptuj. Bila je predsednica osnovne organiziicije sindikata, članica delegacije za zbor uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti, bila je članica aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. Na kongresu bo sodelovala v komisiji za razvoj in statut zveze komunistov Slovenije. Sama meni, da bi morali na kongresu nameniti pozornost tudi vključevanju žensk v družbenopolitično delo. V temelj- ni organizaciji združenega dela Delta so namenili ustrezno pozor- nost informiranju in tako dosegli, da se ženske, ki predstavljajo pretežni del ziiposlenih v tej temelj- ni organizaciji, zelo aktivno vklju- čujejo v delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. To je še posebej zanimivo Ziiio, ker je delo normirano — norme so na evropski ravni — poleg tega pa imajo delavke tudi doma precej dela. Čeprav so imeli v preteklem letu precej težav zaradi oskrbe z reprodukcijskim materialom, so dosegli ugodne rezultate. Proizvod- nje niso niti enkrat ustavili. Bolni- ški izostanki so pod planiranimi, delovna disciplina je zadovoljiva. Vse sestanke imajo sicer v delov- nem času, vendar zamujeno nadoknadijo z delom ob prostih so- botah. Zlatka Pevec je tudi poveda- la, da so ženske izredno zainte- re^iirane za.vprašanja širše družbe- ne skupnosti, posebno še na področju zdravstva, otroškega var- stva in šolstva. Meni, da bi lahko •tudi v krajevnih skupnostih še bolj akiivno delovale, če bi jim to tudi omogočili. Obremenjenost na delovnem mestu je precejšnja, pa tudi doma je treba poprijeti za de- lo, z.ato so morda manj aktivne v kraievnih skupnostih. Zlatka Pevec MNOŽIČNO OBRAMBNO IN SAMOZAŠČITNO GIBANJE V gradivu za 9. kongres ZKS, ki obravnava naloge komunistov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je bila organizirana razprava v osnovni organizaciji ZKS Agisa TOZD TAP. Na njej so sodelovali poleg članov te OO ZKS še sekretarji ostalih OO ZKS v delovni organizaciji AGIS, člani komisije za SLO in DS pri komiteju OK ZKS in komunisti iz drugih organov, ki delajo na tem področju v okviru občine. Razprava je bila usmerjena predvsem na naslednja vprašanja: Raven obrambne in samozaščitne usposobljenosti. Vloga in naloge družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij v SLO in družbeni samozaščiti. Vloga komitejev za SLO in družbeno samozaščito v TOZD in v krajevni skupnosti. Usposobljenost in opremljenost enot teritorialne obrambe, civilne zaščite in narodne zaščite. Uveljavljanje odgovornosti ZK v vseh strukturah na področju SLO in DS. Obrambni in samozaščitni načrti in ukrepi na podlagi varnostno političnih ocen. Da bi lahko k osnutku kongresnih gradiv dali kar najbolj konkretne pripombe in predloge, izhajajoč pri tem iz lastne prakse, so v uvodnih razpravah poročali tudi o delu koordinacijskega komiteja za SLO in DS v delovni organizaciji AGIS ter poročilo o aktivnostih in dosežkih na tem področju v občini. Sledila je obširna razprava, vendar je treba povedati, da so bili v njej aktivni predvsem vabljeni od zurfaj, manj pa člani osnovne organizacije ZKS, v okviru katere je bila razprava organizirana. Vzrok je delno v tem, da so se komunisti te OO ZKS čutili premalo usposobljene za enakopravne razprave z ostalimi vabljenimi, predvsem pa v tem, da so kongresna gradiva premalo preučili in na sestankih OO ZKS premalo celovito obravnavali problematiko s področja SLO in DS. Vsebinsko bogata razprava jim je marsikaj od tega tudi nakazala. Po razpravi so sprejeli več konkretnih predlogov, ki jih na kratko povzemamo. Vprašanje narodne zaščite je v osnutku resolucije obravnavano preveč skopo, glede na to, da ima izredno pomembno vlogo, je treba temu dati ustrezen poudarek tudi v resoluciji. Razpravljalci so prav tako ugotovili, da je v resoluciji premalo poudarjena vloga ZSMS v obrambnih in samozaščitnih pripravah, saj je ZSMS sestavni in temeljni nosilec splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, seveda skupaj z vsemi delovnimi ljudmi in občani. Ugotovili so tudi, da odnos do SLO in družbene samozaščite v osnovni organizaciji ZKS ni bil dovolj opredeljen, zato je treba tem_ vprašanjem posvečati večjo skrb, dajati večji pomen v okviru celot- nega družbeno ekonomskega položaja v delovni organizaciji. Var- nostno politične ocene so doslej sicer dobro napisane, vendar niso bile verificirane v vseh pristojnih organih. Komiteji za SLO in družbeno samozaščito, tako v TOZD kot v KS, preveč prevzemajo nase vse naloge s področja SLO in DS, morali pa bi biti predvsem koordinatorji in usmerjevalci uresničevanja nalog SLO in DS v vseh strukturah v TOZD in KS. Skupno so se tudi dogovorili, da bodo v okviru solidarno-stnega dneva pripravili in izvedli vajo z nekaterimi elementi delovanja AGIS-a v vojnih razmerah. Obrambno in samozaščitno načrtovanje mora postati stalna praksa dopolnjevanja načrtov in seznanjanja z nalogami vseh struktur v posameznih delovnih in samoupravnih sredinah. Posebno pozornost je treba posvetiti načrtovanju delovanja ZK v najtežjih razmerah, to je v pogojih dela na začasno zasedenem ozemlju. Skupna ugotovitev je bila, da so enote civilne zaščite in narodne zaščite sicer dobro organizirane v okviru delovne organizacije. Slabost pa je še vedno v tem, da jma večina članov dvojne razporede. Taki primeri so pogosti tudi v drugih delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Pomen družbene samozaščite in samozaščitnega delovanja je še vedno premalo prisoten v zavesti delovnih ljudi znotraj delovnih organizacij, prav tu je eno od pomembnih področij delovanja komunistov. družbenopolitične organizacije, samoupravni organi, zlasti pa organizacija ZK morajo v bodoče posvetiti mnogo več pozornosti nalogam na področju podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, saj je glavni nosilec nalog na tem področju vsak delovni človek^ vsak občan. . 10 - DELEGATSKA SPOROČILA 8. april 1982 - KS JOŽE POTRČ Zasadili 88 brez v prejšnjem tednu so se prvič sestali delegati novega mandata skup- ščine krajevne skupnosti Jože Potrč. V uvodu so obravnavali poročilo o poteku volitev v katerih priprave in izvedbo je bilo aktivno vključenih 90 krajanov v 15 volilnih odborih. Za tem so opravili konstituiranje skupščine ter za pred.sednika skupščine izvolili Franca Klemenčiča, za predsednika sveta pa Simona Pešca. Po izvolitvi članov posameznih organov in komisij so se dogovorili za akcijo, ki so jo načrtovali že prej. Gre za zasaditev 88 dreves v spomin na predsednika Tita. V sodelovanju z gozdnim gospodarstvom in prostovoljnim delom so akcijo izvedli ob koncu prejšnjega tedna. Akcijo bodo sklenili na prvi dan kongresa slovenskih komunistov ter ob tej priložnosti pripravili priložnostno sveča- nost. 1_ kotar Breze v Ciril-Metodovem drevoredu (foto J. Bračič) NALOGE ČLANOV ZK V SDK ,,Služba družbenega knjigovod- stva je zelo pomembna institucija, ki doživlja veliko transformacijo iz državne ustanove v skupno službo združenega dela," tako je opredelil pomen SDK lov. Marine na posve- tu o nalogah služb, ki je bil, 11. marca 1982 v BeoeraHn Izhajajoč iz osnutka resolucije 9. kongresa ZK Slovenije in s tem v zvezi z nalogami zveze komunistov pri nadaljnjem družbeno ekonom- skem razvoju, prihajajo v ospredje predvsem naslednje naloge članov ZK v Službi družbenega knjigo- vodstva, kot posebno področje nji novega delovanja in usposablja- nja: Postavlja se zahteva po nepri- stranskem obveščanju samouprav- nih organov v organizacijah združenega dela po vseh vrstah po- rabe družbenega dohodka — to je racionalne delitve dohodka, da se ustvarijo pogoji za normalno raz- širjeno reprodukcijo in s tem tudi pogoji za ekonomičnejše poslova- nje organizacij združenega dela. Služba družbenega knjigovodstva je eden od informacijskih siste- mov, ki lahko v sodelovanju z ostalimi informacijskimi sistemi (statistiko, bankami), zagotavlja neposredno obveščanje samo- upravnih organov o gibanju sred- stev, tako znotraj delovnih organi- zacij, kot občine in republike, s tem pa omogoča tem organom pravočasno ukrepanje. To pa na- laga delavcem službe, posebno pa še komunistom, ki v okviru Službe opravljajo te naloge, veliko odgo- vornost tako glede pravilnega — nepristranskega obveščanja, kot tudi pravočasnosti obveščanja, za kar morajo biti ustrezno idejno usposobljeni, nadalje zahteva od teh delavcev tudi visoko strokovno usposobljenost. Andrej Marine je v svoji razpravi tudi povdaril funkcijo kontrolnih opravil službe, ki pa bi naj bila v bodoče bolj usmerjena v preven- tivno dejstvovanje. Iz samega osnutka resolucije izhaja, da so dosedanji negativni pojavi v našem gospodarstvu v večini primerov posledica nespoštovanja zakonskih predpisov, kršitev samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in omejevanja samoupravnih pra- vic delavcev, pogosto na osnovi prirejenih informacij, predvsem kadar so v vprašanju investicijska vlaganja. To pa je področje, kjer je bila kontrolna funkcija službe nezadostno prisotna in kjer bi mo- rala služba preventivno delovati, na ta način, da bi opozarjala samoupravne organe na nerealnost prikazanih informacij za investicij ska vlaganja in tudi na posledice, ki jih ima združeno delo zaradi kršitve samoupravnih dogovorov in zakonskih predpisov. Ta pomanjkljivost preventive se je odražala predvsem v nezado- stnem sodelovanju z organi delav- ske kontrole v organizacijah zdru- ženega dela, kjer jc *n soHelovanje prihajalo do izraza le na občasnih posvetih, oziroma je bilo omejeno le na razgovore ob priliki raznih pregledov v temeljnih t>rganizaci- jah združenega dela. Zato bo v prihodnje moralo bili to sodelova- nje stalna oblika dela, ker se lahko prek leh organov doseže večja stopnja uveljavljanja samouprav- nih pravic delavcev in s tem nepo- sredno odločanje o rezultatih dela. Delavci kontrole, posebno eksterne, v Službi prihajajo dnev- no v stik z delavci v organizacijah združenega dela, zato bo tem de- lavcem v bodoče potrebno posveti- ti še več skrbi pri idejnem usposa- bljanju in strokovnem izpopolnje- vanju v tej smeri, da bodo ne samo kot inšpektorji, temveč da bodo politična. Stavko so jiotcii »komunisti prav za bol|ševiški način izrabiti v dosego svoje popolne zmage.« List se obr^ na kmečko ljudstvo, naj ne pozabi, da pomenijo ravno za nje^ ktHnimisti največio nevarnost. V naslednji številki pa (^pozaija podeželje, da »stavka dela dragi- njo«, ker blago »zastaja, sc kvaii cene pa rasejo«. Pisec z olajšanjem ugotavlja, daje »velika nevarnost od nasodstranjena« in zmagoslavno v 20. št. pod naslovom »Razočaranje po železničarskem štrajku« ko- mentira, da odpuščeni ddavci k^o delo in »vidijo, kako so bili zape- ljani.« Da sije buržoazni režim z vsem i sredstvi prizadeval uničiti sleherne vplive levičarskega gibanja in da ni izbiral nobenih nasilnih sredstev, kažejo tudi dogodki po ObznanL »Ptujski list« je zvesto sledil buržo- aznim tokovom. V 1. šL Z jan. 1921 je bralce obvestil o nastopih vlade proti K P. Vlada je »doznala za to revolticijo — narodno gibanje državi sovražnih ljudi... prepovedala njihove liste, shode, zborovanja ... Komunizem (podčrtano — aip. avL)je neka svetovna bolezen, ki napada razne narode. Treba seje le bolezm varovati...« To je bila torej osnovna pt^tii^ tismeritev buržoaznega sistema, ki se je idzkazovala na našem olMnočjju tudi v specifični podobi. Nastale I so mnoge strankardte razprtije, ki niso prav nič prispevale k napredku krajev. Prišlo je do boja zqper napredno delavsko gibanje in oportuni- stičnega odnosa do pfujsk^ nemštva. Prvi val revoludcmam^a gibanja je bil torej zadušen ob ukrepih jugoslovanske buržoazije. Partija je mniarske industrije« v Ptuju začelo stavkati, ker je podjetje »kršilo dozidaj veljavne dogovore«. Da je bil položaj ptujskih usnjarskih delavcev ^ares ic/ak. kaže tudi poziv na .solidar- nostno pomoč. Imenovano glaMlo spregovori v naslednji št. o nabiralnih polah. o »nujni pomoči delavcev drug:n strok za stavkajoče v Ptuju.« V 25. št. dne 26. 8 1922 Olankar razkriva dogajanja v Ptuju. Delavsko gibanje »preživlja hudo kn/o<-. ki jo je izzvala gospodarska kriza. Okrog 350 delavcev in delavk v Ptuju bori za svoj kruh in Dravice. »Boj je hud m stavka bo trpela najbrže dalje časa.« Zato je potrebno ptujske »sodruge« podpret:. O vseh podrobnostih in o /akijuOku stavkovnega gibanja ptujskih usnjarjev zvemo iz »Ddavca« 2 ^ ' v šL 26. List piše o »neznosnih razmerah«.oslabihplačah.aka; rizmu« mojstrov in ravnatelja. Zato je okrog 350 delavcev 11 ^ : Oelo stavkati, nakar je vodstvo Podjetja opozorilo podružnice pČudim se. da merodajni v mariborskem gledališču dovolijo v NMHcm eledališkem glasilu natisniti priloženi članek urednika za opero I ranja F'otočnika \ takšni slovenski spakedranščini. in še pod vodstvom glavnega in odgovornega urednika Jura Kislingerja. kije baje pisatelj. Preberite. Prosim in ugotovitev napake! Redna obiskovalka manDor- skcga gledališča.« { lanek ima naslov Kratka kronika slovanskih avtorjev na mari- borskem odru. Preseneča izraz kronika, ko gre pravzaprav za seznam, za golo naštevanje oper. operet in baletov. uprizx)rjenih v Mariboru, Hkrati se je piscu in uredništvu posrečilo na dveh straneh zbrati cel »repertoar« pravopisnih napak in slogovnih spodrsljajev, na primer »Med temi tujimi komponisti, najdemo le dva predstavnika Slo- vanskih opernih skladateljev, in sicer V. BLODEKAzopero V vodnjaku (1921. 1926).terB.SMFTANAProdanonevesto(I921.1923.1930.1939) in opero Dalibor istega skladatelja (1938).« (c uredimo vejice, pisavo z veliko, sklanjatev, skladnjo in slog. dobimo: »Med luiimi opernimi skladatelji sta le dva slovanska, in sicer V. Blodekzopero V vodnjaku in B. Smetana z operama Prodana nevesta in Dalibor.« Podobno nemogoči so stavki: »Tako ni bilo izvedeno od doma- eeea ansambla nobeno rusko onerno delo in kol je razvidno, ie tudi drueim Slovanskim skladatcl|cm bil prostor v repertoarju sila skop>o odmerjen. . . Ob številnih gostovanjih, je pa ludi vsestranski repertoar drame v obdobju 1919—1941. ki je obsegal, v široko paleto svetovnih avtorjev, črpal iz zakladnice ruskih avtorjev. Ob številnih slovanskih: ("apku. Hašeku. Langerju itd., so bili igrani tudi vsi vodilni ruski dra- matiki — in naj jih omenim le nekaj . . . V sezoni 1959/1960 se je ponavljala Prodana nevesta in znovo premiero izvedla A. Dvoraka Rusalka. V sezoni 1960/1961 seje po- navljala Prodana nevesta. Rusalka in na novo seje pripravil balet S- Prokoljeva Peter in volk. Sezona 1961/1962 je v znaku ponovitev Prodane neveste in Rusalke.« In lako se slabosti in napake ponavljajo, ponavljajo, da .se se jih navzamejo tudi redni obiskovalci gledališča. Prav hudo je. ko moramo venomer znova opozarjali, da so slabo znanje slovenščine, neskrbnost. nepismenost in površnost na f>odrocjih. ki bi morala bili vsem za zgled, še posebej škodljive. Razsodišče vabi vse. ki jim ni v.seeno. kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Odslej tudi priznanja zveze kulturnih organizacij Pred leti smo v okviru občinske kulturne skupnosti ustanovili posebna priznanja za posameznike in organizacije, ki jih podeljujemo vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku za izjemne dosežke na področju kuhumih dejavnosti. Za posebne in izredne uspehe, dosežene na področju ljubiteljskega kulturnega delovanja, ki je širšega ali posebnega pomena za krajevno skupnost, temeljno ali drugo organizacijo združenega dela, šolo ali občino — pa bomo na osnovi sklepa zbora delegatov Zveze kuhumih organizacij občine Ptuj odslej vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku podeljevali še najvišja priznanja občinske zveze kot so listino častnega člana ZKO ter zlata, srebrna in bronasta plaketa z listino. Plakete so delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, predstavljajo pa rastoče drevo, ki nekako simbolizira vzpon, razvoj in razširjenost ljubitdjske kulturne dejavnosti in ima znak ZKO. Naziv častnega člana ZKO občine Ptuj je lahko podeljen ob visokem življenjskem jubileju za prek 30 let požrtvovalnega in usr)ešnega dela pri razvijanju in uveljavljanju ljubiteljske kulture in dejavnosti ZKO v celoti. Zlato plaketo za izredne dosežke, srebrno za nadpovprečno dobre rezultate in bronasto plaketo 7ja posebno zavzetost in doseganje dobrih rezuhatov v ljubiteljski kuhurni dejavnosti. Pismene predloge z obrazložitvijo za podelitev teh priznanj lahko pošljejo komisiji za odlikovanja in priznanja pri izvršnem odboru ZKO občine Ptuj vse kulturne in druge organizacije. Kot posebnost pa naj zapišemo še to, da sprejema komisija predloge skozi vse leto in brez posebnega razpisa, s čimer bo omogočeno najširše vključevanje vseh, ki bi take predloge želeli posredovati in se prek teh priznanj zahvaliti svojim članom ali občanom za dolgoletno in nesebično delo na področju kjer praktično ni nobene materialne stimulacije. REVIJA GLEDALIŠKIH SKUPIN BO OD 19. DO 23. APRILA Letos brez Ptujčanov S pomladjo in lepim vremenom bo počasi zamrlo tudi delo v prosvetnih društvih vse do pozne jeseni, ko bodo ponovno oživele vaške dvorane, ko se bo spet slišala pesem in gledališka beseda. Za minulo leto lahko rečemo, da je bilo uspešno kljub nekaterim organizacijskim, kadrovskim in prostorskim težavam, ki leta nazaj pestijo društva ali posamezne sekcije. Vsakoletni pregled dela pevskih zborov imamo v mesecu decembru, videli smo napredek naših folklornih skupin, na reviji pa so se srečali tudi tamburaški orkestri in letos prvič pionirske in mladinske kulturnoumetniške skupine. V dneh od 19. do 23. aprila pa bo ponovno oživelo ptujsko gledališče, ko se bo na odru izmenjalo kar 10 gledaliških skupin. Za lansko leto smo ugotavljali upadanje njihovega števila, letos pa ie zanimanje spet nekoliko poraslo, čeprav s kvaliteto še ne moremo biti zadovoljni. O težavah v ptujskem gledališču, letos ga na omenjeni reviji ne bo, smo že obširno poročali, vendar se tudi od takrat ni veliko premaknilo na bolje. Napovedana druga letošnja premiera bo morala odpasti zaradi bolezni režiserja, lani zaposlena poklicna režiserka je februarja odšla in takorekoč ni kaj pokazati. Najbolj praznih rok so ob tem ostah tisti zvesti člani ansambla, ki mu tudi v tej sezoni niso obrnili hrbta. Ves trud je šel po vodi in le upanje na jesen ostaja, ob tem pa iskanje režiserja, ki bi svoje delo v ptujskem gledališču združeval za daljše obdobje in tudi uspešnejše kot dosedanja dva. Na občinskem srečanju gledaliških skupin v Ptuju se bodo letos predstavili Videmčani s Prežihovimi Samorastniki, premiera je bila' v mesecu marcu, Zetalčani z dramo Drevesa umirajo stoje, premiero saimeli preteklo nedeljo, Cirkovčani s svojo uspešnico Micki je treba moža, premiera je bila lani ob jubileju folklore, Destrničani z dramatizacijo Finžgarjevih Stricev — Lucijo, premiero so imeli med prvimi lani v decembru, videli pa bomo še komedijo Kam iz zadreg v izvedbi gledališke skupine iz Juršinc, sosednji Vitomarčani pa prihajajo v Ptuj z dramo Na straži. Komedija Kam iz zadreg je letos ogrela tudi mlado gledališko skupino iz Leskovca, za komedijo Zbogom mlada leta so se navdušili igralci v Cirkulanah, Hajdinčani pa za dramo Vrnil se je. Omeniti je potrebno še gledališke zanesenjake iz Prvenc in Strele z njihovim etnografskim prikazom starih čevljarskih opravil z naslovom Na šteri. Povedati je potrebno še to, da selekcije ni bilo in da se bodo zaradi tega na ptujskem odru predstavile vse skupine, ki so v minuli sezoni ddale. mš IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Nedvomno spadajo poslovilna pisma talcev med najbolj pretreslji- ve dokumente iz zgodovine narod- noosvobodilne borbe. Nemci so tal- cem dovoljevali pisanje poslovilnih pisem od septembra 1941 do oktob- ra 1942. Od vseh poznejših streljanj pa ni ohranjenih legalnih poslovil- nih pisem. Takri so napisali poslovilna pisma neposredno pred smrtjo, ko so čakali na usirelitev. Razdelili so papir in jim dali kratek čas za pisanje. V obdobju, ko so lahko pisali poslovilna pisma, vsi talci niso izkoristili te možnosti. Verjetno so Nemci dovoljevali pisanje poslovihiih pisem v pričakova- nju, da bodo na smrt obsojeni jetniki, po tem ko so prestali straJna muče- nja, klonili in bodo svarili svojce pred nevarnostjo. Pričakovali so, da bo- do ta pisma vzbudila strah in obup med našimi ljudmi. Nasprotno pa veči- na poslovilnih pisem tolaži in hrabri svojce. Ko so nacisti spoznali, da s po- slovihiimi pismi ne bodo dosegli zaždenega učinka, talcem niso dali več možnosti za pismeno slovo od svojcev. Avtorji so vedeli, da bo pisma pre- gledala gestapovska cenzura, zato v njih niso zapisali vse, kar bi radi pove- dali Med fotokopijami poslovilnih pisem, ki jih hrani arhiv oddelka ljud- ske revolucije Pokrajinskega muzeja Ptuj je tudi fotokpija poslovibiega pisma dr. Metoda Spindleria. Dr. Metod Spindler se je rodij 5. avgusta 1906 v Celju. Po končanem študiju medicine je služboval v JurSncih. Ob dvoru okupatorja je postal eden izmed glavnih organizatorjev upora v te- danji občini Juršinci. Konec avgusta 1941 so ga Nemci aretirali skupaj s Francem Toplakom iz Mostja in ju prepeljali v ptujske zapore, nato pa na Bori. Z Borla so ju ponovno prepeljali v ptujske zapore, od tu pa v Mari- bor, kjer stu padla med talci 30. oktobra 1941. Miroslava Grašič Poslovilno pismo dr. Metoda Spindlerja ženi Pepd in otrokom KONCERT PTUJSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA v petek, 26. marca, je imel Ptujski pihalni orkester pod vodstvom profesorja Antona Horvata samostojni koncert. V ptujskem mestnem gledališču se je zbralo okrog sto obiskovalcev, ki so navdušeno pozdravili člane orkestra. Treba je reči. da je koncert izredno dobro uspel, čeprav je bil repertoar precej težak. Ptujski pihalni orkester, ki ga Anton Horvat vodi že petnajst let, bo imel 14. aprila koncert revolucionarnih pesmi v počastitev 9. kongresa ZK Slovenije. N. Dobljekar LESKOVEC Delo v prosvetnem društvu je spet zaživelo Med prosvetnimi društvi, ki so v letošnjem letu začela aktivno delovali na ljubiteljskem kulturnem področju je čutiti tudi prisotnost gledališke skupine iz Leskovca v Halozah, kije v tej sezoni našludirala komedijo KAM IZ ZADREG in z njo že gostovala po .so.sednjih krajevnih skupnostih. Kol pravi predsednik društva Franc Slopajnik bodo ponovno aktivirali pevski zbor. med ^voje vrste pa vključili še pevke iz Velike Vamice ter ustanovili manjšo folklorno skupino. Prosvetno društvo v Leskovcu so po devetletnem premoru usta- novili p<.>novno v letu 1976. delo pa je zaživelo šele letos, ko so društvo ludi registrirali. Težav s prostori sicer nimajo, le p<«imi je nekoliko problemov z ogrevanjem. z.ato so zaprosili za pomoč kolektiv šole in tam ludi redno vadijo z gledališko skupino, ki jo vodi Marta Vindiš. Na redni letni konferenci so se člani prosvetnega društva Leskovec sestali v petek. 19. marca. Ob tej priložnosti so spregovorili o svojem delu in med sklepe zapisali ponovno aktiviranje pevskega zbora, ustanovitev folklorne skupine in vključitev pevk iz Velike Vamice. Za predsednika prosvetnega dru.šiva so ponovno izvolili Franca Slopajnika in mu tako izrazili priznanje za dosedanje delo. mš 12 - NAŠI DOPISNIKI 8. april 1982 — TEDNI« Štirideset let zvest vzponom in padcem športnega življenja Prav gotovo ni med starejšimi in ne mlajšimi ljubitelji športnega ži- vljenja občinskega središča Slo- venska Bistrica, ki ne bi poznal ime danes že 73 letnega Aslana Be- čireviča. V Slovensko Bistrico je prispel leta 1933 iz kraja Dobri dol pri Gostivarju v SR Makedoniji in kot mlad fantič priče! s prodajo sladoleda. Leseni voziček na treh kolesih je bilo njegovo delovno mesto. To pa mu je tudi omogoči- lo, da je v kratkem času vzpria ne bi kazal na način, s katerim si je pridobil simpatije mnogih občanov. Zvesto je spre- mljal vsa takratna športna sreča- nja, navdušeno navijal, se veselil vsakega uspeha in tolažil igralce ob neuspehih. Predvsem v letih, ko športniki še niso imeli lastnih sred- stev zu redno dejavnost, je bil As- lan Bečirovič tisti, ki jim je prisko- čil na pomoč, pa čeprav je bil izkupiček od prodaje sladoleda in drugih slaščic majhen. Nemalo- krat je celotni izkupiček, katerega si je pridobil s prodajo slaščic ob kakšni tekmi, namenil igralcem, ali pa jih je kar povabil na prigrizek in pijačo. Njegova privrženost Sporiu ga je kmalu pripeljala tudi v vrste raznih športnih odborov. *5e posebno po- nosen pa je bil, ko so ga izvolili za člana odbora nogometnega kluba v Slovenska Bistrica. Svoje mlade moči je razdajal kot aktivni od- bornik v raznih dru-štvih, najdalj ie bil v odboru noeometneea kluba Osaiikarica, kjer je bil do nedav- nega tudi predsednik. Tudi danes je z dušo in telesom predan nogometu. Ni tekme na kateri ga ne bi srečali. Ne samo na domačem terenu. Ekipo nogomet- nega kluba Osankarica kljub svo- jim letom vedno spremlja tudi ka- dar igrajo na tujih terenih. Ne sa- «10, da živi s klubom, se veseli nji- hovih uspehov in analizira poraze, klubu še danes pomaga z nude- njem prevozov igralcev na tekme z lahnim kombijem. Nobena poseb- nost pa ni, da igralce po tekmi na svoje stroške tudi pogosti. Prek štirideset let privrženosti športnemu življenju mesta Sloven- ska Bistrica in še posebno dela pri nogometnem klubu Osankarici, je člane tega kluba sptnlbudil, da so Aslana Bečiroviča imenovali za ča- stnega člana NK Osankarica. Ob tej priložnosti so se mu zahvalili za njegov veliki prispevek za razvoj kluba in ob tej priložnosti izročili tudi posebno plaketo. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat ..Plaketa mi je v veliko zadovolj- stvo. NK Osankarica bom tudi v prihodnje stal ob strani «edno, ko bo poirehno" je med drugim dejal .Asian Bečirovič. Složno novim nalogam nasproti ZGORNJA POLSKAVA Razvoj krajevne skupnosti Zg. Polskava, v občini Slovenska Bistrica, beleži v zadnjih nekaj le- tih zelo hiter gospodarski razvoj. Prav tako velja to za gradnjo z.asebnih stanovanjskih hiš. Temu razvoju pa sledijo tudi potrebe po hitrejšem uresničevanju komunal- nih in drugih spremljajočih objek- tov. Med njimi so posebnega pomena ceste in vodovodno omrežje, razmišljati pa je potrebno tudi o razširitvi trgovske mreže, predvsem prodajnega prostora. Pred nedavnim jim je uspelo zagotoviti težko pričakovani zazidalni načrt, kar bo preprečilo nadaljnjo ncnačrtno gradnjo tako industrijskih kot tudi drugih družbenih in zasebnih objektov. Pri hitrem razvoju te krajevne skupnosti odigrava pomembno vlogo tudi dosledno uresničevanje programa krajevnega samo- prispcNka. Iz zbranih sredstev so OD sodelovanju pomembnega finančnega dela družbenih sredstev in veliko mero vloženega lastnega dela v obliki prostovoljnih delov- nih ur, v preteklem obdobju uspo- sobili veliko krajevnih cest, med njimi tudi ceste iz Zg. Polskave proti naseljem Ogljenšak in Buko- vec. Uredili so tudi del vodovod- nega omrežja. Pri uspenem razvoju krajevne skupnosti Zg. Polskava odigrava- jo pomembno vlogo tudi delovne organizacije. Med najuspešnejšimi pa sta obrat Rudarskega šolskega centra iz Titovega Velenja in Kovi- nar, ki deluje v okviru Kovinarja iz Vitanja. Pomemben prispevek •pri uresničevanju razvojnih programov na območju KS Zg. Polskava, še posebno pri gradnji cest imajo gozdno gospodarstvo^ lovska družina, KS Fram in man borska komunalna skupnost. Na območju KS Zg. Polskav; nameravajo tudi v letošnjem leii posvetiti posebno pozornos razvoju cestnega omrežja Načrtujejo, da bodo letos v Ki asfaltirali okoli 5tX) metrov krajev nih cest, druge pa bodo primerni uredili. Na prek dveh kilometri) dolžine cest pa bodo morali utrdit Še bankine. Besedilo in posnetefk Viktor Horvai Središče KS Zg. Polskava doživlja počasne^^c spremembe, zato pa pred njači njesitvo okoHe. Novo vodstvo - novi uspehi mladih pri Kungoti Na letni konferenci OO ZSMS Kungota v KS Kidričevo so mladi resno spregovorili o svojem delu in uspehih, pa tudi o vzrokih, zakaj ni bilo delo še boljše. S tem pa ni rečeno, da pri delu niso dosegli veliko, že samo dejstvo, da so imeli komisijo za delovne akcije že nekaj pove. Res je, da delovne akcije lani niso bile take, da bi jih postavljali v vrh, vendar so s prostovoljnim delom precej naredili za lepši videz svojega kraja in delovnih prostorov. V okviru OO ZSMS je delovala tudi komisija za kulturo, komisija za delo s pionirji in kadrovska komisija. Vse te komisije bodo delovale tudi naprej. Dodatno so na letni konferenci imeno- vali še referente — Vinko Rozman in Marjan^ Galun za šport in zabavo, Stanko Kiseljak za družbenopolitično dejavnost in Danica Hrenko za povezavo z drugimi OO ZSMS. V programu za letošnje leto so si mladi v OO ZSMS Kungota zadali vrsto nalog, predvsem na področju prostovoljnega dela. Tako bodo sode- lovali pri urejanju poljskih cest, pri postavitvi avtobusnega postajališča, prebarvali bodo mize in stole v kulturno prosvetnem domu in iz svojih sredstev nabavili zavese v dvorani. Očistili bodo prostore kulturno-prosvetnega doma od dvorane do kletnih prostorov. Za vse svoje člane, ki bodo odšli na služenje vojaškega roka v JLA bodo pripravili poslovilna srečanja in z njimi ostajali v stalnih stikih, da bodo med služenjem vojaškega roka seznanjeni z vso aktivnostjo v domačem kraju. Prepričan sem, da so mladi pri Kungoti ubrali pravo pot, da njihovi dosedanji uspehi zagotav- ljajo, da bodo načrtovane naloge za v prihodnje tudi uresničili, tako v vasi Kungota kot v celotni KS Kidričevo. Ob tem pa jim bo prav gotovo potrebna pomoč in moralna podpora druSk^enopolitičnih organizacij in samoupravnih organov KS Kidričevo, predvsem pa samih vaščanov Kungote. Za konec nam preostane samo še to, da jim zaželimo mnogo uspehov pri uresničevanju njihove^ obširnega programa dela! France Meško Iz Podlehnika, 9. 3. 1982: Ivan Hren, Gorca 13, Stanko Mlakar, Kozminci 3, Franc Vinko, Podlehnik 57, Franc Rodošek, Sedlašek 115, Milan Rozinger, Gruškovje 9, Anton Gosak, De- senci 5, Alojz Gajšek, Podlehnik 19, Ivan Hriberšek, Podlehnik 3, Janez Kurež. Gorca I, Janko Gaj- šek, Gorca 3/a, Ljudmila Gajšek, Podlehnik 19, Angela Rep, Gorca 34, Maks Gregorec, Podlehnik 55, Alojz Grabrovec, Podlehnik 3, Stanko Vaupotič, Stanošina 13, Franc Curič, Sedlašek 34. Iz Majšperka, 11.3. 1982: Marija Korže, Majšperk 109, Ja- nez Mlakar, Sestrže 40, Franc Kampuš, Breg 15, Janez Lampret, Majšperk 51, Marija Lampret, Sveča 44, Milan Peršuh, Lešje 40, Leopold Fideršek, Preša 9, Cirila Purg, Lešje 21, Franc Letonja, Breg 33, Stanko 7,erak, Savinjsko 44/a, Franc Pernek, Jelovice 39, Kazimir Purg, Skrblje 4, Franc Zupane, Skrblje II, Angela Halo- žan, Majšperk 112, Marjeta Lam- pret, Stoperce 59, Silva Varžič, Stanečka vas. I, Dragica Lorber, Plajnsko 15, Hermina Gajser, Majšperk 30, Jožica Unuk, Za- grebška 82, Marija Erlač, Breg 34, Leopold Brglez, Naraplje 5, Bran- ko Lah, Naraplje 12, Neža Puc, Lešje n. h., Ivanka Potočnik, Sto- govci 48, Greta Purg, Stanečka vas 7, Martina Kovačič, Lešje 13, Ma- rija Stajnberger, Naraplje 18, Ivan Plavčak, Cermožiše 10, Maks Ko- rez, Stanečka vas 11 b, Jože Poto- čnik, Stogovci 48, Viktor Adam, Majšperk 37, Ivan Kamenšek, Breg 45, Veronika Kamenšek, Breg 54, Marjan Muršec, Lovrenc 9, Danica Ribič, Stanečka vas 18, Emilija Šalamun, Lešje 24, Mar- jan Kacijan, Breg 1, Roman Leto- nja. Skrblje 25, Anton Zupane, Breg 7, Anton Kupčič, Ptujska go- ra 93, Rozina Markovič, Breg 13, Frančiška Lešnik, Majšperk 71, Vinko Lončarič. Jelovice 16. Iz Delte Ptuj 16. marec 1982: Danica Kumer, Zihcrlova 3, Nežka Hliš, Mestni vrh 22, Marija Kramberger, Aškerčeva 14, Julija- na ^tumpf, Muretinci 37/a, Marija Polanec, Grajcnščak 25/c, Marija ?a\cT, Volkmcrjeva 11, Marija Krajnc, Jadranska 7, Kristina Toplišck, Kidričevo 29. trna Fu- rek. Skorba 18, Džurdža Kralj, l-ovrečan 108. Albina Braunstein, Krčevina 16. Danica Žižek. Potr- čeva 32, Marija Petrovič, Spuhlja 107, Marjana Kosi, Kidričevo 44, Marija ^tumpf, Trubarjeva 9, Ma- rica Bednjički, Njivcrce 27, Ton- čka Kuplcn, Ziheriova 4, Jožica Markež. Ziheriova I. Jožica Had- Icr. Potrčeva 50. Cilka Bigec. Nji- verce 14, Stanko Hriberšek. Stojn- d 137, Angela Majcen, Podvinci I'?^. Silva Baiec, Gruškovec 116, Irena Pukšič. Gomilce 3. Darinka Voda. Mestni vrh 55, Minka Pe- trovič-. Poljska 4!, Alojzija Krairi- tKveer, Kr Kcrje\a 26, Slavica Mohorko, Apače 284, Majda Kun- stek, Hrvatski trg 5. Mirad Vučko- vič, Prešernova 27, Barbara Petro- vič. Veliki vrh 15, Jožica Kram- berger, Dornava 132/b, Jožica Be- drač. Kraigherjeva 29, Danica KampI, Kraigherjeva 27. Iz Gradnje Ptuj, 18. marec 1982: Ludvik Koronja. Ziheriova 13, Emil Korenjak, Mariborska 37/a, Rajko Lesjak. Mali Okič 20, Stan- ko Koletnik, Paradiž 62, Jože Kmetcc. Strmec 59. Franc Karo, Bukovci 100, Martin Šegula, Hla- ponci 45, Stanko Arnuš, Orešje 12, Anica Drobnič, Podlehnik 16, Lovro Vinter, Ciril-Metodov dre- vored 17, Ivanka Toplak, Natz^ina pot l/a. Iz TGA Kidričevo, 19. 3. 1982: Alojz Vtič, Sp. Hajdina 128, Martin Tominc, Apače 105, Borut Srečkovič, Kraigherjeva 40, Alojz Rozman, Kidričevo 9, Franc Kokol, Gomilškova 10, Lovrenc Šeruga, Kidričevo 31, Franjo Pe- tek, Slov. cesta 9, Silvo Kokol, Majšperk 13, Avgust Topolovec, Lovrenc 100, Zinka Cucek, Tmov- ci 20, Franc Klinger, TumLška 25, Adolf Hertiš, Kungota 67, Anton Kokol, Kidričevo 13, Milan Plaj- nšek, Potrčeva 50, Ignac Kidrič, Kupčinji vrh 24, Vinko Vidmajer, Zabovci 76, Franc Tetičkovič. Lovrenc 82, Herman Skrinjar, Potrčeva 44, Franc Visenjak, Prvenci 14, Anton Zofošnik, Apa- če 20. Franc Beranič, Lovrenc, Stanko Soršak, Apače 44, Katica Smolinger, Lovrenc 85, Dragica Pcrkovič-Leskovar, Starošinci 28, Martin Sori, Kicar 86, Ludvik ^kerget, Lovrenc 37, Franc Ivan- čič, Lovrenc 19, Štefan Predikaka, Lovrenc 63, Janko Šmigoc, Potr- čeva 42. Janez Bedenik. Nadole 13. Vinko Krajnc, Bukovci 182, .\nton Petek. Mezgovci 39, Jože Predikaka, A\pače 13, Stanko Kolar, Apače 188, Franc Pukšič. I ormin 59, Slavko Kirbiš, Apače 45, Dušan Kolmanič, Draženska 18, i\an Goznik. Ziheriova 4, .An- ton Celan. Pragcrsko n. h.. Bran- ko Drcvenšek, Brunšvig 79, Kon- rad Rižner, Spuhlja 11 l/a. Franc Cernešek, Ptujska gora 29, Anton Serdinšek. Apače 137, Franc Mla- kar, Lancova \as 2, Vili Šoštar. Kidriče>o 9, Ludvik Spchonja, Kidričevo 6, Vlado PremzI. Kidri- čevi> 8, Jožica Sabath, Kidričevo 76/a, Slavko Zoreč. Kidričevo 10, Branko Skrabl. Apače 171, Veselj- ko Kimele, Kidričevo 58. I/ Juršinc. 25. 3. 1982: Feliks Horvat. Gabernik 54/a, Stanko Horvat. Gabernik 54/a, Milan ^šiarič. Gradišak 8, Alojz Šoopravo in izgradnjo stanovanj. Sedaj so tudi sodelovali na volitvah. Vsi pa plačujejo tudi majhno članarino. Upamo, da bodo dlje in naloge, ki so si jih zadali, tudi izvedli, če jim bomo mladi voljni pomagati. S tem jim bomo dajali spodbude in voljo za nadaljne uveljavljanje v družbenopolitičnem življenju. Jožica Alt, 7/b, OS Vdika Nedelja POPRAVEK Vil. številki ptujskega Tednika, na straru pet je bila v sestavku Novost za kmetijce, objavljena napačna telefonska številka, po kateri lahko pokličete aviomehanika, Franja Skurjcnega. Prava številka je 773 — 806 — to je številka v delavnici. V kolikor pa ga ne bi dobili v delavnici se bo odzval vsakemu klicu za popravilo kmetijske mehaniz.acije tudi doma in sicer na številko 772-486. Danilo Klajnšek NAJCENEJŠA SOLATA Ob poteh, po travnikih in njivah je s pomladjo postalo vse bolj živahno. Zlasti ob lepem in suhem vremenu je vedno več nabiralcev regrata, te najcenejše solate, ki je pa je za potrošnikov žep precej zasoljena, zato z nabira- njem regrata in samorastnega moiovilca marsikatera družina precej prihrani. Besedilo in posnetek: KcMirad Zoreč Rciiral je Ireba I udi spniii očistili. Obiskali smo kurirko Štefko v šoli smo dobili pobudo, da bi obiskali borke iz NOB. Zmenili smo se, da se bomo oglasili pri kurirki Štefki Lačen. V soboto, 6. marca smo se zbraie pri sošolki Stanki in krenile na prijazen hribček h Krambergerje- vi domačiji. Na pragu smo se pozdravili s tov. Lačnovo, ki nas je lepo sprejela in povabila v hišo. Podarile smo ji šopek zvončkov. Bila jih je vesela. Pozdravile smo se tudi z njeno mamo in odšle v sobo. Posedle smo in začel se je zanimiv pogovor. Tovarišica Štefka nam je povedala, da so se po napadu na Jugosla- vijo 1941. leta zbirali pri Krambergerjevih il^alci, ki so imeli tam tudi sestanke. V ilegalo je borec Kramberger vključil tudi svojo hčerko Štefko. Nekega dne je prišd k njim borec iz pohorskega bataljona, da bi prenesel iz njihove hiše orožje na Pohorje. Ker je bil ptujski most zastražen, je bilo za partizana nevarno, če bi ga Nemci dobili z orožjem, zato je orožje čez most prenesla kar sama tov. Štefka. Kakšen pogum, smo pomislile. Ko se je oče boril z hord Lackove čete, so Ncmd mamo in njo areti- rali in odpeljali v taborišče. Mama je ostala tam do konca vojne, mlado kurirko pa so že prej izpustiti. Bila je pri teti, kjer se je še naprej družila z ilegalci. Po zanimivi pripovedi iz težkih dni smo se pogovarjale še o drugih rečeh. Hitro je minil čas in morale smo se posloviti. Tovarišid smo hvaležni, da je prispevala svoj ddež za našo lepšo bodočnost. Tov. Lačnovi želimo tudi mi še mnogo zdravih in srečnih let. Stanka, Mateja in Petra j| 5. r. Osnovne šole Franc Osojnik POMLADNI ŽIVŽAV NA IGRIŠČIH Čeprav letos pomlad nekoliko kasni, je vseeno že bilo nekaj sončnih in toplih dni. Ce se pri tem omejim na življenje v strnjenih naseljih, se pomlad odraža pri skrbnih vničkarjih, ki pripravljajo grede in tudi že sejejo. Poseben živ-žav pa je začel povsod tam, kjer so otroška igrišča in kjer topli sončni žarki že izvabljajo prvo zelenje iz tal. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč .Na igrgcu v Rklričeveni se otroci polno poshižajejo igral za svojo rekre- acijo. TEHNIK - 8. aprii 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 SRL ČLANICE: SAVINJSKA-DRAVA 23-27 15:15) ZMAGA V ŽALCU Žalec, dvorana RSC\ gledalcev 50, sodnika Albrehi in Vogme (Maribor); SAVINJSKA: Ježovnik. Pirtov- gek 3, Blainik 3, Plaskan 6, Suml- jak, Blagolinšek 5, Glušič, Silov- šek, Vasle, Hojan, Kline, Ažnik; DRAVA: Farič, Gomilšek 5, Rimele 2, Kelenc 2, Vičar 4, Galun 5, Zupane, Kmetec 8, Sipek 1, Sitsenfraj; Sedemmetrovke: Savinjska 9, (5), Drava 2 (2) Članice rokometnega kluba Dra- va so v 2alcu v prvem spomla- danskem kolu zanesljivo prema- gale ekipo Savinjska iz Andraža. Dobro so igrale zlasti v prvem delu, v zaključku pa močno popustile, vendar jih domačinke niso več mogle presenetiti. V prvem delu so Ptujčanke po številnih napakah v nasprotnih napadih le uredile svoje vrste in razliko iz minute v minulo pove- čevale. Omenili velja, da sta s(klnika v 10. minuti diskvalificira- la Sipkovo (prekršek v napadu), kar se je precej poznalo pri igri v obrambi. Premoč Ptujčank poirjuje podatek, da so tudi ob dveh izključenih igralkah dosegle zadetke. Do sredine drugega polčasa so igralke Drave kljub slabši igri razliko povečale na 11 zadetkov. Za lem pa so do konca srečanja igrale zelo slabo v obrambi. To so borbene domačinke popolnoma izkoristile in ta del igre prepričljivo odločile v svojo korist. Takšne igre Ptujčanke na prihodnjih srečanjih ne bodo smele ponoviti, saj iih bo- do močnejše ekipe znale bolje kaznovati kot novinke v ligi. Ptujčanke so v prvem kolu svoj cilj dosegle — zmago. Ta jih je približala šestemu mestu, ki je nji- hov cilj v spomladanskem delu prvenstva. V soboto pa jih čaka veliko težji nasprotnik. V goste jim bo prišla ekipa Smartnega, ki je si- cer za Dravo, vendar v spomladanskem delu igra veliko bolje kol pa v jesenskem. Srečanje bo v soboto popoldan na rokomet- nem stadionu v Ptuju. Lestvica po 13. kolu: I. Itas Ko- čevje 21, 2. Burja 20, 3. Šentjernej 19, 4. Branik 18, 5. Duplje 13, 6. Polana 11, 7. Eta II, 8. Drava 10, 9. Fužinar 9, 10. Šmartno 6, II. Olimpija 4 in 12. Savinjska (And- raž) 2 točki. 1. kotar Marija Vičar — tokrat manj zadetkov kot običajno, v ozadju Gomiišek (loto I. kotar) SRL VZHOD ZA MLADINCE Bakovci-Drava 12:15(7:6) Mladi rokometaši RK Drava so v soboto v prvem spomladanskem kolu gostovali v Bakovcih. Domače rokometaše so premagali tudi na njihovem Igrišču, tako kot v prvem ddu v Ptuju. Fantje trenerjev Juriča in Bezjaka so pokazali, da so precej napredovali, čeprav je v prehodnem obdobju nekaj igralcev iz jesenskega dela ekipo zapustilo. Po vodstvu Ptujčanov s 4:1 in 5:2 so domačini rezultat spremenili in prvi del odločili v svojo korist. Igralci Drave pa so jih v drugem polčasu nadigrali in zasluženo zmagali. Vendar pa je potrebno poudariti, da so mladi rokometaši Bakovc med najslabšimi v ligi. Ostale ekipe so veliko močnejše. Tako že v soboto Ptujčani ne morejo pričakovati novih točk. Na domačem igrišču se bodo namreč pomerili z odlično ekipo iz Šoštanja, ki vse nasprotnike v vzhodni ligi premaguje z veliko razliko. DRAVA: Milunič, Pušenjak 5, Vukašinovič 4, Gobec 1, lljavec, Habjanič, Rajšter, Klajderič, Zmavc, Terbuc 5, Žemljic. 1. kotar \ Pušenjak — pet zadetkov v Bakovcih (foto I. kolar) ŠE O PRVENSTVU V BEOGRADU v prejšnji številki smo zabeležili veliki uspeh mladih namiznoteniških igralk iz Ptuja na državnem prvenstvu v Beogradu. Ekipa pionirk NTK Petovia (Marinkovič, Novak) je namreč osvojila tretje mesto. In to v konkurend 150 pionirjev in pionirk iz 50 klubov. Zanimivo je, da je žreb določil, da so se v vseh tekmovanjih že pred zaključnim delom pomerile med seboj tekmovalke iz Slovenije. V četrtfinalu posameznic je bilo od 8 kar 5 tekmovalk iz naše republike, ki pa so se morale pomeriti med seboj in je v finale prišla le nova državna prvakinja Vesna Ojsteršek. Tako je Sonja Marinovič v četrtfinalu izgubila prav z novo prvakinjo ter tako osvojila peto mesto. Kljub takšnemu žrebu pa so igralke iz Slovenije osvojile največ naslovov. V ekipnem tekmovanju je NTK Petovia z visokimi zmagami prišla v polfinale in tu izgubila z novimi državnimi prvakinjami Kemičarjem iz Hrastnika z 1:3. Vendar so Ptujčanke imele veliko mož- nosti, da celo zmagajo, toda priložnost niso izkoristile, tudi ko so v setu vodile s 13:2. Vendar so bile edine, ki s Hrastničankami niso izgubile s 3:0. V boju za tretje mesto pa so kar s 3:0 premagale Jedinstvo Kreka-Tuzla. Z. M. Ptujčanki prejemata priznanji (foto Ž. M.) SODNIKI OŠKODOVALI NOVAKA V prejšnji številki smo pisali, da sta oba ptujska boksarja na držav- nem prvenstvu v Borovu izpadla že v prvem kolu. Vendar smo sedaj prejeli bolj podrobne vesti s tega prvenstva. Medtem ko je Mere zasluženo izgubil s Stankovičem, pa so sodniki Toneta Novaka močno oškodovali in mu pristran- sko odvzeli možnost za borbo za medalje. V časopisih je pisalo, da je Novak po odločitvi sodnfkov s 4:1 .izgubil z Radonjičem iz Tito- grada. Tako so na veliko začu- denje prisotnih strokovnjakov odločili sodniki dvoboja, saj si je zmago zaslužil Novak. To je potr- dilo tudi ponovno glasovanje na zahtevo kontrolorja, tokrat je bila odločitev 3:2 v korist Novaka. Vendar prve odločitve sodnikov niso spremeiiili, saj bi jih v tem primeru morali diskvalificirati, drugih sodnikov pa ni bilo. Tako je Novak postal samo moralni zmagovalec. Ostal je brez medalje, vendar je opozoril nase številne strokovnjake iz naših najboljših klubov. Tako je sedaj z banjaluško Slavijo na turneji po Švedski, v svoje vrste pa ga vabita tudi Pula in Rijeka. 1. kotar SNL: MARIBOR-PTUJ 5:1 Brez uspeha v Mariboru Maribor, stadion Ljudski vrt, gledalcev 2500, sod- nik Martun (Laško); MARIBOR: I rgolič, Gagič, Pisnik (Jarc Vajzovič, Vuksanovič, Klakočer, Ljubic (Pigner; Zurman, Krempl, Faiur (Spehonja), VrabI; PTUJ: Vesdič, Kozoderc, Cuš, Drevenšet (Malek), Radolič. Vogrinec (Kodrič), Stajner (Ceh), Žitnik, Emeršič, Korošec, Kranjc. Strela: 1:0 (25) Zurman, Z:0 (48 — 11 m) Vuksi' novic, 3:0(60)Famr, 4:0(62 —11 m) Irgolič. 5:0 (63 Krempl. 5:1 (75) Ceh. Nogometaši Ptuja, ki v prvih treh spomladanskih kolih niso izgubili točke, so v četrtem kolu v Maribc.-ii doživeli pričakovan poraz, čeprav so nekateri menili, da imajo Ptujčani proti vijoličastim precej možnosti. Mariborčani so igrab' na vso moč. saj so morali popraviti spodrsljaj iz srečanja s Stolot'^. Ptujčani so se v prvem ddu držali zelo dobro. IV- odstvu domačinov bt lahko izid izenačili, vendar Vogn:'~ z bele točke ni zadel. V drueem delu so PtujConi razloga, da bi ta poraz slabo vplivat na igraice in ptujske ljubitelje nogometa. Možnosti za točke bodo Ptujčani iskali v prihodnjih srečanjih. Tako bodo že to nedeljo na svojem stadionu poskusili presenetiti drugouvrščeno moštvo republiške lige — Šmartno. Lestvica po 17. kolu: 1. Maribor 17 13 2 2 40: 9 28 2. Šmartno 17 10 4 3 45:18 24 3. Mura 17 7 8 2 34:19 22 4. Izola P 8 6 3 23:1" 22 5. Slovan 17 6 7 4 20:14 19 6. Zdezničar * 17 6 6 5 25:24 18 7. Nafta 17 4 7 6 24.25 15 8. Rudar 17 4 6 7 20:25 14 9. Primorje 17 4 6 7 28:38 14 10. Triglav . T 4 6 7 25:36 14 11. Ptuj 17 6 2 9 25.41 M 12. Sto! 17 4 5 8 20:38 Ij 13. Koper 17 19 7 12:21 li \-\ Ilirija r 2 6 9 14:30 Id I. kotar KOŠARKA Ptuj-Mengeš 59:73 (24:42) Po izenačeni igri v prvih minutah so gostje pričele s hitrimi protina- padi polniti koš domačink. Zlasti sta bih nezadržni Grintalova in Drolče- va in v 6 minuti je že bilo 8:16. Ptujčanke so bile nesigurne pri metih na koš, pod svojim Košem pa so dokaj slabo pokrivale. Gostje, ki so igrale hitro in enostavno so si zagotovile zmago v prvem delu, kajti v nadalje- vanju se je slika močno spremenila. Domačinke so prevzele iniciativo ter do 12 minute naigrale gostje in znižale vodstvo na 52:57. Zal je morala nekaj pred tem igro zapustiti Jelka Sirec radi 5 osebnih in trener je poslal v boj Jančevo, ki žal še ni dorasla ekipi predvsem na račun nesigurnosti in neborbenosti. Tako so domačinke izgubile ritem, kar so gostje izkoristile ter si ponovno priborile večjo razliko in zmagale. Se bi lahko iskali vzroke domače ekipe za neuspehe, predvsem so igralke zdesetkane, v ekipi ni 10—12 enakovrednih igralk, premalo so psihofizično pripravljene, vse preveč dovoljujejo nasprotnicam prostora pod lastnim košem, v napadu pa si ne znajo ponovno pridobiti odbitih žog (Sirec, Kbrnik), žal ni vidnega napredka in tako ženska košarka siagnira, čeprav bi morala kot prioritetna panoga v piramidi svoje dejavnosti napredovati, zlasti z mladimi perspektivnimi igralkami. Pred 100 gledalci sta tekmo vodila Galun — Slov. Bistrica in Petraček Lz Slov. Konjic dobro. — Uspešne so bile za Ptuj M. Sirec 17, Kornik 15, Horvat 11, Kukovec 10, J. Sirec 4, Krničar 2; za Mengeš Grin- tal 20, Muc 14, Drolc 12, Simunič 10, Ogrin 5 ter Avbelj, Grom in Pirnat po 4. anc Drava-Pomurje 71:58 (39:33) v prvem delu smo gledali hitro in dinamično igro dveh enakovrednih nasprotnikov. Povedli so domačini, ki so z dobro usmerjenimi meti v 3 minuti vodil s 8:2. V nadaljevanju pa so Dravaši prednost povečevali. Po odmoru je bila iniciativa ponovno v rokah domačih,.gostom se je poz- nalo, da so prišli le z 5 igralci in tempo je popustil kar so domači izkoristili ter prepričljivo zmagali. Tekmo sta vodila Galun — Slov. Bistrica in Potočnik — Slov. Konjice pred 50 gledala — za Dravo so bili uspešni Beranič 22, Dobrijevič 16, Musič 10, Cobelj 9, Seruga 6, Kotnik 4, Erbus in Bedrač po 2, za Pomurje pa Juteršnik 24, Stihec A. 21, Sedonja 3. Fišer 8. J. Stihec 2. anc Osvojili tri točke Mladinska selekdja Aluminija je prejšnjo nedeljo odigrala prvo prvenstveno srečanje z ekipo Mure iz Murske Sobote. Srečanje se je končalo z neodločenim izidom 2:2. Z nekoliko sreče pa bi lahko domačini osvojili še drugo točko. V sredo so se v pokalni tekmi pomerili ekipi Aluminija in ptujske Drave. Zmagali so gostje z 2:1 in se uvrstili v nadaljnje kolo pokala. Zadetka za Dravo sta dosegla Jupič in Potočnik, za Aluminij pa Vaupo- tič. To nedeljo pa so mladinci Aluminija premagali ekipo Radgone s 5:2. Zadetke so dosegli Suen, Zupanič 2 in Koren 2. Danilo Klajnšek TRETJI SELEKCIJSKI TURNIR v soboto je bil v Novi Gorici tretji selekcijski turnir najboljših slovenskih mladink v namiznem tenisu. V prvi skupini je Sonja Marinkovič osvojila deveto, v drugi skupini Tamara Kampuš četrto in v tretji skupini Valerija Novak drugo mesto s samo enim porazom. Z. M. PTUJ IN GOR ŠNICA V FINALU v prejšnjem tednu sta bili na sporedu poltinalni srečanji za jugoslovanski nogometni pokal na območju občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, torej na območju Medobčinske nogomane zveze Ptuj. V Središču ob Dravi je selekcija Ptuja z 2:1 premagala domače moštvo, člana A medobčinske lige, na Pragerskem paje Gorišnica z istim izidom presenetljivo izločila domačega območnega ligaša. V finalu, ki bo v Ptuju, se bosta torej pomerila Ptuj in Gorišnica. 1. k. DRUGO IN SEDMO MESTO NA BLEDU Na Bledu je bilo 25. republiško prvenstvo za Titov pokal v šahu. Moška ekipa SD MIP iz Ptuja je med 20 ekipami osvojila sedmo mesto. Bolje je šlo ekipi članic, ki je med 12 ekipami osvojila drugo mesto, takoj za favorizirano vrsto Maribora. Ptujska ekipa je zaostala le za pol točke. I. k. LESKOVEC-KICAR 3:1 Pred okoli 50 gledalci, v hladnem vremenu in na slabem igrišču, sta oba tekmeca prikazala zelo borbeno in fer igro. Kicar je bil boljša ekipa, v 17 min. so zastreljali enajstmetrovko, 25 min. po lepem prodoru Zajca je Kicar povedel. V zadnji minuti so domači izenačili. V drugem polča.su so le gostje opustili, kar so domači izkoristili in dosegli dva zadetka Srečanje jc z manjšimi napakami, ki pa nuso vplivale na igro vodil Ludvik Ivanuša. TI ZAKLJUČEK LIGA TEKMOVANJ Z ZRAČNO PUŠKO \. petek in v soboto. 26. m 27. marca je bil v Ormožu zaključni del liga tekmovanja Občinske strelske zveze Ormož. Tekmo\anja seje udeležilo 71 Nirclce\ iz osmih ekip. Nista sodelovali Ic Nirelska družina Ivanjkovci in strelska družina Rl /I I lAII I K, \ IFKNUn \\J 1 kolo > kiajnar' .>I96 2. SI) Središče 3216 ' Miklavž 2844 > I o\ .irn:' nI '. Ormož ^Z'^- .\ SI) \ etika Nedch 6. SI) fvanjko\či 7. sn p.kiiioiv s. SI) ..(kTrai)' ()rmi>ž ') SI) K..l' , nI) lomaž . — i tekmovanja so bila na urejenem avtomat i strelišču \ !)omii daišic\ \ OrnK>žu. Strelstv '-hčini Ormož p(>ni,i' . m n c^mjj^ špggn^ Kog. V zadnjem kolu jc zmagala strelska družin Središče, kljub temu pa jc \ skupni ikcni iz peti k(>I os\o|ila I. mesto sirclsk?^ družina KOVI- NAR« Ormo/. SKUPAJ Ik ,v k 4 k 3. k KROGOV .^24^ 3233 3319 3245 16241 3224 32^9 32(15 3297 16221 :4(-> 2^^6 2'^»X.i 3216 i4S(n .■"■>.• 2.S' ■ 30.^' *i'4| 143; 2490 276 i 2'?3.'^ 2705 n^2^ 269S 2K-!s — 10794 !5^r ^" ' ■ '2 1230 io3: 121 i ;^o: ss^ 52S 163S 1689 - 18^ - • 2139 id-a !ckm(nan|ih j ■ so iolovalo oko!' I ).irkt> Vern,- 14 - ZA RAZVEDRILO 8. april 1982 - TEPMIK TEDNIK - ^P"' ^^^2 OBLASI IN OBJAVE - 15 TV spored TV LJUBLJANA PETEK, 9. APRILA: 8.50 TV v Soli: TV koledar, Francoščina, Hrvaški potopisci M. Mažuranič: Pogled v Bosno; 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli; 17.25 Poročila; 17.30 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija; 18.00 Slovenski pihalni orkestri; 18.30 Obzornik; 18.45 Kidričevi nagraje- nci; 19.15 Risanka; 19.24 TV in ra- dio nocoj; 18.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 W. Atteway: Skag, ameriška nadaljevanka; 20.55 Ne prezrite; 21.10 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1957 — 1. del, dokumen- tarna serija; 22.05 Spremljajmo-so- delujmo! športna oddaja; 22.15 Nočni kino: Dedinji, madžarski film; 23.55 Poročila; SOBOTA, 10. APRILA: 8.00 Poročila; 8.05 Ciciban, do- ber dan: Čebelica leti z neba; 8.15 Mi smo mali muzikantje, češka glasbena serija; 8.45 ZBIS. V. T. Arhar: Zanke-uganke; 9.00 Kaj je novega na podstrešju, otroška seri- ja; 9.30 Pisani svet; 10.00 Mesta: London, angleško-kanadska serija; 10.45 Po sledeh naoredka; 11.15 Naša krajfevna skupnost: Varnost pa taka; 12.10 Poročila; 14.55 No- gomet Željezničar:Vardar, prenos; 16.55 Poročila; 17.00 PJ v košarki; 18.30 Naš kraj: 18.45 Muppet show: Lynda Carter; 19.10 Zlata ptica: Martin Krpan; 19.15 Ri- sanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 TV križanka; 21.45 Zrcalo tedna; 22.00 Klute, ameriški film; 23.50 NEDELJA, 11. APRILA: 9.10 Poročila; 9.15 Ziv žav otro- ška matineja; 10.10 S. Pavič: Vroči veter, humoristična serija; 11.10 TV kažipot; 11.30 Narodna glasba; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila; 15.05 Pesem Evrovizije 82-1. del; 15.40 Poročila; 15.45 Ki- no roman, francoski film; 17.25 625; 17.55 Športna poročila; 18.10 J. Beran—A. Sidran: Veselin Masleša, drama; 19.10 Risanka; 19.22 TV in radio nocoj; 19.24 Zr- no do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 M. Sečero- vič—P. Pavličič—Z. Dirnbach: Ne- pokorjeno mesto, nanizanka TV Zagreb: 21.30 Športni pregled; 22.00 Poročila: PONEDELJEK, 12. APRILA: 8.45 TV v Soli: TV koledar. Ustvarjalne igre, 1. B. Mažuranič: ,,Suma Striborova", Makedonšči- na; 10,00 Poročila; 10.05 TV v Soli: Makedonščina, Iz Kockice, Risan- ka, Homolje-d:)lina Mlave, Naredi sam: drobnarije. Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute; 17.10 Poročila; 17.15 Mesta: Dublin, angleško-kanadska serija; 18.05 SLO in družbena samozaščita: Lavinski psi; 18.30 Obzornik; 18.45 Zdravo, mladi; 19.15 Risan- ka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 P. Voranc—L. Troha: Borba na tujih tleh, drama; 21.00 Kuhurne diagonale; 21.45 V znamenju; TOREK, 13. APRILA: 9.00 TV v šoli: TV koledar. Po vej mi, povej. Kmetijstvo v niži- nah, Dnevnik 10; 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli: Rastlinski labora- torij. Predeli in ljudje, Risanka, Velikani svetovne književnosti. Govori Bosa Kičeva Risanka, Tečaj kitare. Zadnje minute; 15.20 Šol- ska TV: Geološka preteklost, Košarka in nogomet. Porečje Amazonke; 16.50 Poročila; 16.55 Slovenske ljudske pravljice: Pastir in hudič; 17.10 J. Strauss: Rožnati princ, baletna oddaja; 18.00 Pusto- lovščina, otroška serija TV Beo- grad; 18.30 Obzornik; 18.45 Mos- tovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost; 19.00 Knjiga; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Skupno, oddaja TV Zagreb in drugih jugoslov. studiev; 20.50. P. Turrini—W. Pevny: Alpska Sa- ga, 1. del avstrijske nadaljevanke; 22.20 V znamenju; SREDA, 14. APRILA: 9.00 TV v šoli: TV koledar, So- cialistična revolucija v Jugoslaviji, Od Lovčena do Durmitorja, Zanimivo potovanje; 10.00 Poro- čila; 10.05 TV v šoli: Močvirje, Predeli in ljudje, Risanka, Kocka, kockica. Poklici: veterinarski teh- nik, Risanka, Telesna vzgoja. Zad- nje minute; 17.25 Poročila; 17.30 Ciciban, dober dan: Železniška postaja; 17.45 Družina Smola, madžarska risana serija; 18.15 Pozdravljena, Makedonija; 18.30 Obzornik; 18.45 MPF Celje — Ob- vezne pesmi; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vre- me; 20.00 Film tedna: Kdo tam poje, jugoslovanski film; 21.25 Miniature; Tapiserije na Sloven- skem; 21.45 V znamenju; ČETRTEK, 15. APRILA: 9.55 IX. kongres ZK Slovenije, prenos; 15.40 Šolska TV: Geološka preteklost, Košarka in nogomet, Porečje Amazonke; 17.10 Poroči- la; 17.15 Pedenjžep: Pomladna suita; 17.35 Mi smo mali muzikan- ti: Koncert, češka glasbena serija; 18.00 Mozaik kratkega filma; 18.30 Obzornik; 18.45 Na sedmi stezi; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Mednarodna obzorja; 21.25 Poročilo z IX. kongresa ZK Slove- nije; 21.55 V znamenju; mali oglasi PRODAM obračalnik za kosil- nico. Naslov v upravi. UPOKOJENEC z ženo išče stanovanje ali vzame v najem kmetijo, pomaga tudi pri delu. Iv- an Polesnik, Poštno ležeče. Hoče. PODPISANA Terezija GOLOB iz Bukove 125, Markovci, opozarjam vsakogar pred nakupom kakršnih koli premičnin od Janeza Goloba iz Bukove 125, Markovci, ker sem solastnica in bom sodno postopa- la. CELOTNO ali polovico s poseb- nim vhodom starejšo hišo v centru Ptuja prodam po ugodni ceni. Spodnji prostori primerni za obrt. Zaradi vrnitve v tujino informacije po 11. 4. 1982, Horvat, Cesta Olge Meglic 19, Vičava — Ptuj. PRODAM puhalnik za seno. Vin- diš, Spolenjakova 15, Ptuj — Breg. UGODNO prodam rotacijsko kosilnico „FANR" KM 125, škropilnico 390 1, štiriredno sejal- nico za koruzo. Milan MEZNA- RlC, Stojnci 66, Markovci. POCENI prodam dobro ohranje- no kuhinjsko pohištvo (gredenca, omara za posodo, miza m 5 sto- lov), Albert Sirec, Rogoznica, Pre- čna pot 4, Ptuj. PRODAM AUSTIN 1300, za rezervne dele. Naslov v upravi. PRODAM kravo dobro mlekarico. Mirko IVANCiC, Lovrenc na Dravskem polju 14. PRODAM sadike lešnikov, malin in črni ribez. Nova vas pri Ptuju 26. ODDAM enosobno stanovanje. Naslov v upravi. PRODAM TOMOS 14 TLS (primeren za slabe ceste) ter otro- ški igrači avtocesto in železnico, tel. 772-577. V CENTRU Ptuja prodam konfortno dvo in pol sobno stanovanje 100 kv. m. Tel. 063 25- 172 popoldne. ODDAM sobo s posebnim vho- dom v najem. Brstje, Belšakova ulica pri Feguševih. ISCEM inštruktorja za matema- tiko in fiziko za drugi razred sred- nje strojne šole tel. 70-027, med 7. in 8. uro zjutraj. PRODAM barvni televizor PEK- TOR. Ogled vsak dan od 12. do 14. ure. Senčar, Ob Grajeni 7. PRODAM novo nedograjeno hišo z nekaj zemlje v Markovcih. Na- slov v upravi. VINOGRAD s kletjo (100 kv. m stavbene parcele) in dobro kmečko leseno stiskalnico prodam v Rot- manu (Vinšaku). Naslov v upravi. PRODAM motorno kolo na 5 predstav, letnik 1981, prevoženih 980 km. Plačilo možno na ček. Ogled možen vsak dan od 15—16 ure ali po telefonu 771-195 od 6. do 13. ure. Peter Kolarič. Graiena 21a. PRODAM belo poročno obleko z rumenim vezom 5t. 38, tel. 771-195 od 6. do 13. ure. Nada Sirovnik, Volkmerjeva 5, Ptuj. PRODAM globok otroški voziček, Ivanuša, Panonska 5, Ptuj. V KIDRIČEVEM prodam hišo z delavnico in 15 arov zemljišča (ze- lenjavni in sadni vrt ter brajde) Informacije možne po telefonu 062 796-156. PRODAM pet sobno stanovanje — 125 kv. m. Alič, Srbski trg 3, Ptui. PRODAM avto ZASTAVO 101, letnik 1976, Ida Tacinger, tel. 794- 475 popoldan. PRODAM večjo količino repe, Slavica ZUPANIL, Markovci 28 a. tel. 791-923. PRODAM traktor URSUS 355 ali menjam za lažji traktor. Hvauc, Rače, Mariborska 75. PRODAM 45 arov zemlje v Mest- nem vrhu pri Ptuju. Prostor je pri- meren za gradnjo vikenda in obde- lavo zemlje ali vinograda. Možen odkup tudi za devize. Naslov v upravi 1 ali tel. 772-307: PRODAM kravo, 8 mesecev brejo , — drug,eea teleta. Franc Meglic, Prvenci 6, Markovci. PROD.\M bočno ko.so za traktor Ferguson. Jože Kosi, Veličane 69, Ivainkovci. PRODAM motor MZ TS 150, Maks Hojnik, Cirkovce 61 d. PRODAM novi vikend z žičnim nasadom. Naslov v upravi. UGODNO prodam mešalec za be- ton, stroj za brušenje parketa in električni kuhalnik z dvema plošča- ma. Alojz Repič, Ormoška 1, Ptuj. HISO z gospodarskim poslopjem in nekai zemlie prodam. Stanko VESENJAK, Zamušani 44, p. Gorišnica. PRODAM šotor za štiri osebe. Na- slov v upravi. PRODAM telico — simentalko, 6 mesecev brejo. Kuhar. Borovci 57. MENJAM dvosobno stanovanje v centru Ptuja z.a dvosobno ali eno- sobno v bolku s centralno. Naslov v upravi. NSU—1200 ugodno prodam. Leš- nik, Krčevina pri Ptuju 49, službeni tel. 77! 391. PRODAM štedilnik (4 plin — dva elektrika), kauč in mizo. Naslov v ufiravi^...... . PRODAM starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, primer- no za vsako dejavnost ob glavni ce- sti Ptuj—Maribor, Sp. Hajdina 22. PRODAM kravo 4 leta staro in v 9 mesecu brejo. Jože MEDVED, Podlože 13, Ptuiska gora. PREKLICUJEM hranilno knjižico št. 1007 Kmetijske zadruge Ptuj— poslovna enota Hajdina, na ime Jože Slamberger, Zg. Hajdina 106. PRODAM traktor ZETOR 5711 C, Slavko Črnko, Krčevina pri Vurbergu 26, Ptuj. PRODAM Škodo lOO L, letnik 1976, prevoženih 72.000 km, pločevina obnovljena, motor brezhiben, tel. 773 404. PRODAM brejo telico. Marija Riž- nar, Tibolci 8, Moškanjci. PRODAM dva psa — BERNARDINCA. Franc Galun, Lovrenc na Dravskem polju 8 b. Dežurstvo prehrambe- nih trgovin SOBOTA, 10. aprila 1982 prodajalni NA-MA in PANORAMA SOBOTA, 17. aprila 1982 prodajalni HRANA in KONZUM 35 LET AVTOMOTO DRUŠTVA PTUJ Povečati število članov v petek, 2. april-', so se v dvo- rani Narodnega doma v Ptuju na 26. občnem zboru zbrali člani AMD Pttij. Seveda ne vsi, saj ni pričakovati, da bi na občni zbor prišlo blizu 2(XX) članov ptujskega društva. Zbora, ki so ga izvedli v 35. letu delovanja, so se udeležili tudi predstavn'ki AMZS, sosednjih društev, JI.A, postaje milice in skupščine občine. Po pozdravu pionirk 0§ Tone Znidarič, ki sta jim v imenu pionirjev ptujske občine izrekli priznanje za uspešno delo z mla- dimi na področju varnosti v cest- nem prometu, je delo in rezultate v minulih treh letih predstavil dose- danji predsednik upravnega odbo- ra društva Oton Polič. Najprej je predstavil področje, na katerem jih čakajo tudi prihodnje naloge. Gre za število članov društva. Lani iih je bilo 1836, kar je veliko in malo hkrati. Skupaj s člani AMD Kidri- čevo je v AMZS vključenih 24 "Vo vseh lastnikov vozil v ptujski obči- ni. Zato bo v prihodnje potrebno več napora vložiti v pridobivanje novih članov. Želijo, da bi v svoje vrste pritegnili četrtino lastnikov vozil. V nadaljevanju je Oton Polič izpostavil uspešno delo krožka v Markovcih, strukturo članarine in ugodnosti, dejavnost šolske komi- sije, ki je lani izvedla 13 tečajev in jih približala krajanom, saj ne potekajo le v Ptuju. Zanimivo ie, da se število kandidatov za voznike zmanjšuje, miličniki pa ugotavlja- jo vedno več voženj brez vozniške- ga dovoljenja. Društvo je v minulem obdobju sodelovalo tudi z ZMDA Slovenske Gorice, z osnovnimi šolami, ustreznimi komisijami v okviru občine, preventivnih preglednih ter oprav- ljalo storitve svojim članom v lasmi delavnici. Na tekmovalnem področju v minulih treh letih niso bili tako uspešni kot prej. Nameč, prodor v juijoslovanski vrh, y katerem so pred leti bili, zahteva veliko dela in sredstev. To bodo v okviru materialnih možnosti poskušali v prihodnjih letih znova doseči. Temeljne prihodnje naloge, ki jih preveva želja za večjim šte- vilom članov, so v tesnejšem sodelovanju s krajevnimi skup- nostmi in organizacijami združe- nega dela, dvigu prometne kulture in etike ter doseči večjo varnost v cestnem prometu (lu smo na repu v naši republiki), izboljšati uspehe pri šolanju novih voznikov, sodelovali s šolami in sosednjimi društvi ter izboljšali družabno življenje. V razpravi je Jože Čeh predstavil delo na športnem področju, pomočnik komandirja PM Ptuj Aleksander Majdic pa je opozoril na slabo stanje na področju varnosti v cestnem prometu ter nujno potrebo, da s skupnimi močmi varnost izboljšamo. §e /las'i je opozoril na varnost najmlajših, slabo poznavanje cesinopromcinih predpisov, slab odziv na brezplačne preventivne !ehnične preglede. Poudaril je, da ni I i za svojo varnost ne skrbimo dovoli, kaj šele za varnost drugih. Predstavnik AMZS " Cvetan je članom česiiial /a 35-letno uspešno del(\ saj si je društvo v tem času z dobrim delom utrdilo ugled ne samo v Sloveniji temveč tudi v ■Uigoslaviji in izven. l'o razrešnici dosedanjemu vod- s'vu člani sprejeli dopolnitve pravil o delovanju, saj želijo spre- meniti organiziranost ter jo posta- vili na delegatski osnovi. To nalo- go bodo izvedli do konca leia. Po izvolitvi članov novega upravnga odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča so podelili 29 društvenih priznanj za 35-leino de- lo in sodelovanje, 16 častnih znakov AMZS, 5 pismenih pri- znanj AMZS, eno bronasto tri srebrne in en(i zlalo plaketo AMZS. Za lem so Viktorju Kranj- cu poslali pozdravno pismo z željo po uspešnem okrevanju, predstav- nik ZSAM Ptuj jc društvu podelil posebno priznanje ob 30-letnici združenja, predstavnik krožka v Markovcih pa je po pozdravu člane povabil na praznovanje 25- leMvce del(.lnic le''V Po uradnem delu so se člani zčidržah v prijaieljskem pogovoru, za prijetno vzdušje pa je skrbel trio Uri»/cl i/ Korenjaka pri Zavrču. 1. kotar S petkovega občnega zbora Lanuerhole) SKUPŠČINA 00 RK PTUJ Uspešno delo na vseh področjih v soboto, 3, aprila je bil ptujski gasilski dom vsakoletno prizorišče skupščine občinske organizacije Rdečega križa na kateri so delegate in aktiviste osnovnih organizacij RK pozdravili mladi iz osnovne šole Tone Znidarič, ki so za to priložnost pripravili prisrčen kulturni program. Po uvodni besedi in izvolitvi verifikacijske komisije je zbranim spregovoril Stanko Lepej, sekretar OK ZKS Ptuj, ki je nakazal nekatere aktualne mednarodne razmere in položaj Jugoslavije v svetu. Ko so govorili o delu OO RK v preteklem letu so ugolovih, da je bilo uspešno na vseh področjih, tako pri sami organizacijski dejavnosti kot pri usposabljanju občanov za nudenje prve pomoči in varstvo ob elemen- tarnih nesrečah. Prav tako beležijo v lanskem letu dobre rezultate pri zdravstveno vzgojni in socialni dejavnosti, pri prostovoljnem kr- vodajalstvu, delu z mladimi člani RK in z mladinsko delovno brigado ter pri varstvu okolja in pri sami propagandni dejavnosti. Tudi v letu 1982 se bodo organizacije RK vključevale v akcijo NNNP, ki ima tokrat predvsem politično mobilizacijski značaj, da poleg m.nožičnega pripravljanja in usposabljanja občanov in delovnih ljudi prispeva tudi k nadaljnjemu poglabljanju zasnove splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, podružbljanja in krepitvi moralnopolitičnih vrednot in zavesti ljudi. Letos je dan v akciji NNNP poseben poudarek še preprečevanju nesreč v prometu in drugih nezgod, ki ogrožajo človeško zdravje in življenje. Na sobotni skupščini OO RK v Ptuju so podelili tudi ■ iznanja mentorjem mladih članov RKS. mš Z/atipar Martin in Terezija Kramberger Pred matičarjem in pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj sta na ptujskem magistratu v soboto, 3. aprila svečano potrdila 50-letnico skupnega življenja v trdni zakonski zvezi Martin in Terezija Kramberger iz Brstja 18, KS Budina-Brstje. Martin je bil rojen, 31. oktobra 1903 in je bil po poklicu čevljar, danes uživa zaslužen pokoj, Terezija, roj. Ramšek, 5. oktobra 1910 pa je gospodinjila in vzgajala otroke. Tri otroke sta imela, danes imata 4 vnuke in že tudi 1 nravnuka. Prav ob spominu na otroke so zlati nevesti, kljub slovesnemu trenutku ob razglasitvi za zlatoporočenca, zaigrale v očeh solze bolečega spomina . . . Pred nekako šestimi leti so v razmeroma kratkem časovnem obdobju drug za drugim umrli sin in njegova žena (snaha) in hčerka ter njen mož (zet). ,,Vsi so bili na zdravljenju v bolnišnici, vse so nam mrtve pripeljali domov . . ." je v bridkorsti povedala. V tistih težkih dneh sta od pokojnega sina in snahe prevzela v varstvo in vzgojo dva mala otroka- vnuka, ki danes že obiskujeta osnovno šolo. Ne le babica in dedek, tudi skrbna mamica in očka jima morata biti. ,,Želim si, da bi bila pri močeh vsaj še toliko let, ko bosta ta dva vnuka prišla do svojega poklica" je bila glavna želja zlate neveste. Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke in dobre želje. FFi Martin in Terezija Kramberger v poročni dvorani matičnega urada v P^uiu. foto: Langerholc 12 USMERJENO IZOBRAŽEVANJE mm Se nekaj prostih mest Vpisna komisija v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj je zbrala podatke o vpisu novincev v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja. V posamezne vzgojnoizobraževalne programe se je vpisalo manj učencev kot je bilo razpisanih mest, tako da v srednješolskem centru še sprejemajo prijave. V kmetijski usmeritvi je vpisanih v vzgojnoizobraževalni program kmetovalec-kmetovalka gospodinja 21 učencev, razpisanih mest pa je 30, v program za izobraževanje kmetijcev, ki je srednji program, je vpisanih 82 učencev, tako da je 8 mest še na razpolago. V metalurški usmeritvi je še največ prostih vpisnih mest. V VIP pridobivalcev in predelovalcev kovin je vpisanih 8 učencev, razpisanih mest pa je* 30, medtem ko je za izobraževanje metalurgov prijavljenih 16 učenaev, razpisanih mest pa je 60 v tem srednjem programu. V kovinsko predelovalni usmeritvi se je za VIP obdelovalec kovin in upravljalec strojev prijavilo 39 učencev na 60 razpisanih mest, za VIP kovinar strojnik pa se je vpisalo 205 učencev, razpisanih je bilo 210 mest. V družboslovni usmeritvi je za VIP družboslovno jezikovna smer na 90 razpisanih mest dalo prijave 70 učencev, za VIP administrativna dejavnost pa na 60 mest 55 učencev. V VIP poslovno finančna dejavnost .se je na 90 mest prijavilo 88 učencev, v VIP trgovinska dejavnost pa na 90 mest 83 učencev. Torej je še vedno možnost vpisa v nekatere usmeritve, seveda pa ie treba z vpisnimi prijavami pohiteti. N. Dobljekar SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL PTUJ Včeraj popoldne, 7. aprila se je na redni seji sestalo predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj. Obravnavali in potrdili so sklep o ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL za podravsko območje ter raz- pravljali o predlogu za izvolitev novega predsednika in podpredsednika tega medobčinskega sveta SZDL. Nedalje so obravnavali poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja Ptuj. Sklepali so o informaciji o delu žirije za podeljevanje priznanj OF in se seznanili s pripravami na pohod ,,Po poteh revolucije". O vsebini razprave in o sklepih bomo poročali prihodnjič. p Krajevna skupnost Kidričevo pred praznikom Celotno območje krajevne skupnosti Kidričevo je sredi priprav na glavno proslavo ob prazniku krajevne skupnosti, ki je poimenovana po revolucionarju, narodnemu heroju in junaku socialističnega dela — Borisu Kidriču. Po vsej krajevni skupnosti so v teku razna športna tekmovanja, delovne akcije za čisto okolje in podobno. Glavna proslava bo v soboto, 10. aprila, ko bo svečani zbor kraievne skupnosti, polaganja vencev k spomeniku Borisa Kidriča in odprtje nove zgradbe pošte v Kidričevem. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Skupna akcija mladih in članov ZZB NOV KS Kidričevo pri urejanju in čiščenju okolja pred novo zgradbo pošte. osebna kronika Rodile so: Sonja Berger, Re.ševa 3 — Tamaro; Marija Toš, Podvinici 58 — dve deklici; Angela Vindiš, Moškanjci 31 — dečka; Dragica Trafela, Ljubstava 27 — deklico; Vlasta Plajnšek, Arničeva 2 — deklico; Vera Dedaj, Ciril-Meto- dov dr. 11 — Pavla; Zofija Hebar, Mestni vrh 78/a — deklico; Vale- rija Vilfan, Bjedničeva 12, Ljub- ljana — Vanjo; Irena Murko, Ziherlov? pl. 9 — Nino; Ana Kren, Gruškovje 6 — dečka: Zdenka Lovrenčič, Budina 52 — dečka; Zinka Veršič, Bukovci 85 — deklico; Marija Zunkovič, Kr- čevina 74 — Petra; Marija Kolarič, Godeninci 38 — Jureta; Milena Ceh, Rucmanci 7 — Marjetko; Milena ?>nec, Vintarovci 53 -- deklico; Vida Grdiša, Meglova pot 4 — Meto; Milena Filipič, Cez^njevci 63, Ljutomer — Brigi- to; Marija Marinič, Krempljeva 1 — deklico;. Poroke: Friderik Modic, Videm pri Ptuju 26 in Ana Hojnik, Videm pri Ptu- ju 26; Bogdan Vinkler, Slape 9 in Vikica Klajnšek, Ptujska gora 101; Ljubo Vaupotič, Formin 39/c in Verica Dajčar, Formin 39/c; Jožef Krajnčič, Cehova 3 in Dragica Zu- ran, Cehova 3. Umrli so: Justina Babosek, Mestni vrh 5, roj. 1923, um.rla 26. marca 1982; Mihael Hliš, Dolena 69, roj. 1902, umrl 27. marca 1982; Maksimiljan Cebek, Kraigherjeva 16, roj. 1909, umrl 27. marca 1982; Frančiška Pucko, Hvaletinci 15, roj. 1912, umrla 26. marca 1982; Rozalija Burjan, Maribor, Neratova 11, roj. 1893, umrla 30. marca 1982; Martin Greif, Dragonja vas 3, roj. 1908, umrl 1. aprila 1982; Stani- slav Zelenjak, Tomaž pri Ormožu 31, roj. 1931, umrl 1. aprila 1982; Marija Gorše, Kajuhova 12, roj. 1906, umrla 1. aprila 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062 ) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov .