AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JUNE 24, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIU K sporedu Baragovega dne dragov katoliški dan je prireditev Lige slovenskih katoliških '''kancev, ki ima svoj sedež V Jolietu. Zato je sobota 29. juni-T^večena predvsem letni seji Lige. Ob devetih je pri sv. Vidu * maša, ki jo opravi predsednik Lige Rev. Matija Butala, k v Jolietu. Po sv. maši se začne letna seja v šolski dvora-Vida (Glass Ave.) Zborovanje se nadaljuje tudi popoldne, "lorejo zborovalci nadaljevati svoje delo takoj popoldne bo za ki žele, skupno kosilo. K zborovanju so vabljeni vsi, ki se hirajo za razvoj slovenskega katoliškega življena v Ame-Ker se je Liga tako zavzela za begunce, bo seveda ob tej 1 tudi razgovor o sedanjem stanju begunskega vprašanja. rUgi dan se začne slovesna proslava s slovesno sveto mašo H- H, ^vi svetega Vida ob deseti uri dopoldne. Sveto mašo opravi iec'nik Baragove zveze, Rev. Frank Scheringer, župnik iz a, Mich. Cerkveni govor v angleščini bo imel Rt. Rev. Jo-kancler škofije v Marquette, kjer je naš Baraga po-^ Slovensko spregovori župnik Matija Butala iz Jolieta. (''ie ob pol dveh se začnemo zbirati za sprevod na kulturni hiranje na Glass Ave. Odhod ob dveh popoldne. Na kul-^ vrtu začnemo zborovanje ob treh z amerfško himno. Nato' zborovanje predsednik pripravi javnega odbora Anton Gr-pozdravih govori tajnik Baragove zveze dr. Ciril šircelj :tn°nta kot glavni govornik v slovenščini. Za njim spregovo-"gleščini predsednik te zveze župnik Frank Scheringer. Na Popi v imenu Lige glavni tajnik KSKJ g. Jože Zalar. V r slovenskih katoliških žena spregovori gdč. Mary Stanonik |}Caga. Končno'govori znani ljudski govornik John Dechman tsburgh-a. Med govori zapojo pevci '.'Slovenije" pod vod-Ivana Zormana in pevci "Ilirije" pod vodstvom g. Mar-J&karja. f°sebnost sprevoda na kulturni vrt bodo okrašeni vozovi, ki »ožili narodne noše, posebno Baragovo skupino in slovenske ar>te. Ti okrašeni vozovi (floats) bodp umetniško dekori- one, ki reflektirajo na kosilo v soboto opoldne med zbo-|Jem Lige, prosimo, da to sporoče, ali predsedniku pripravka odbora Antonu Grdina, ali pa tajnici gospej Mary Ho- iOBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) V Cleveland« ne bo ta teden nič mesa, računajo mesarji Gospodinje se bodo morale zadovoljiti s perutnino in ribami Ta teden bo Cleveland skoro brez mesa. Tako vsaj zatrjujejo klavnice in mesarji, že v soboto ni bilo dobiti skoro drugega kot perutnino in ribe. Eden glavnih dobavateljev perutnine je rekel v soboto, da bo moral mesnicam dajati na odmerke. Komercijalni ribiči, ki so zadnji teden nalovili rib na kupe, so do sobote že vse razprodali in jih niso imeli dovolj, da bi zadostili naročilom izven mesta. Mnogo mesarjev in restavracij resno misli na to, da bi zaprli, dokler ne dobe več mesa. Ena velika mesnica, Euclid i Main | Market, 15819 Euclid Ave. je že zaprla do 1. julija. Nekateri mesarji so že vpeljali racioniranje na svojo roko, tako, da dobi vsaj vsak odjemalec po nekaj malega mesa. Mesta, ki so v okrožju 80 milj od Cleve-landa poročajo o enakem položaju. Prekupčevalec s perutnino, Henry Schulte, 5221 Lorain Ave. pravi, da dobiva sicer normalno zalogo perutnine, toda zahteva po nji je tolika, da bo moral dajati kvečjem po kak ducat kakoši vsakemu mesarju. V soboto je razprodal 10,000 funtov perutnine v 4 urah. -o- Premogar ji bodo šli na stavko, če ne bodo dobili več živeža Ashland, Ky. — Premogar j i v vzhodnem delu države Kentucky grozijo, da bodo začeli izvajati geslo: "brez živeža ne bo produkcije," ako ne bo vlada takoj poslala v te kraje več živeža. V tem kraju je 37,000 prerrio-garjev in njih družin in skoro noben teh ni imel v nedeljo mesa na mizi. Edino, kar je se ostalo v grocerijah in mesnicah v soboto so bile fižolove konzerve, pork & beans. Primanjkuje mesar, moke, masti, fižola in kruha, kar je potrebno za vsakdanjo hrano premogarju. i Za konferenco mirovno prezgodaj, trdi Molotov NAJNOVEJŠE VESTI! je ustav^a prizadevanje Zed. držav, da bi bila x sklicana mirovna konferenca za 15. julij. Brynes in Molotov pri večerji. SEATTLE — V nedeljo takoj popoldne je močan potres obiskal zapadno ameriško in kanadsko obal, vse od južnega dela države Washington do Vancouverja, Byitska Kolumbija. Mnogo poslopij je potres porušil. Nekega moškega vSeattlu je zadela kap, ko je videl, kako se ji: majalo veliko poslopje v mestu. CLEVELAND — Med Lee Rd. iln Warrensville Center Rd. je skočilo s tira 19 voz tovornega vlaka. Jeklene izdelke in premog je raztreslo vse po progi in okrog nje. Železniški promet med Clevtdan-du in Youngstownom je bil prekinjen za 4 ure. DUNAJ — Dva ameriška vojaška policista sta bila ob-streljena, ko sta skušala u-staviti štiri ruske vojake, ki so se vozili v ukradenem avtu. Med zavezniškimi četami je zadnje mnogo pretepov in streljanja. Na Saksonskem so našli 100,000 tmpel ruskih vojakov London. — Blizu Zeithain na Saksonskem so odkrili več kot 100,000 trupel, večinoma ruskih ujetih vojakov. Kopali so za novo naselniško kolonijo, ko so prišli na množične grobove. Tekom vojne je bilo tukaj veliko nemško ujetniško taborišče. Kot izpovedujejo priče, so ujetnike sistematično stradali do smrti. Tudi razne bolezni so strahovito razsajale med ujetniki radi nezadostnih zdravstvenih potrebščin. Ne odlaiajfe! Nabavite si Besednjak dr. kerna dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. -*- Jugoslavija poroča o zavezniških bojnih ladjah v Trstu Belgrad. — Nek belgrajski časopis je v soboto poročal, da je dospelo v tržaško pristanišče 5 angleških bojnih ladij. Dalje poroča isti časopis, da se zbirajo angleške in ameriške čete na začasni meji Jugoslavije in Italije. Dalje časopis zanikuje vest, da bi Jugoslavija nameravala napasti zaveznike v Trstu, da se je pa zadnje čase opazilo mnogo kolon zavezniških tankov, topov in trukov bližati se Trstu in Gorici. "Med zavezniškimi četami je bilo opaziti mnogo bivših četni-kov in ustašev v ameriških uniformah," .•zatrjuje časopis. — -o- Premog bomo izvažali še najmanj 18 mesecev Washington. — Ameriški premogovniki bodo morali zalagati Evropo še najmanj 18 mesecev s premogom in sicer nekaj malega manj kot 2 milijona ton mesečno. To je značilno, ako se vpošteva, da ni šlo pred vojno skoro nič ameriškega premoga v Evropo. Tudi v Južno Ameriko ga gre zdaj do 100,000 ton na mesec več, ali skupaj do 700,-000 ton na mesec, dočim smo ga poslali pred vojno komaj 100,-000 ton na mesec, ostalega je pa dala Anglija. Anglija, Francija, Belgija in Nemčija ne moreio nakopati do- \ volj premoga zase, ker jim primanjkuje delovnih moči in strojev. Zato bodo odvisne še kakih 18 mesecev na premog V/, Amerike! Vinson je potrjen za sodnika Washington. — Senatni juri-dični odsek je potrdil imenovanje Fred M. Vinsona za predsednika najvišje sodnije Zed. držav. , dal svojega poveljnika. I Z njim sta odšla dva Člana OZNE, preoblečena kot četnika in podali so se v Mihajlovičevo podzemsko skrivališče. Mihajlo-vič je bil ravno pri kosilu s svojimi prijatelji, kakih ducat jih je bilo. Kalabič in njegova "čet-rika" so bili toplo sprejeti in skupno so sedli k mizi. Kmalu zatem je pa začel eden izmed tajnih policistov streljati. Ubil je najprej izdajalca Kalabiča in potem enajst njegovih četnikov, dočim je drugi njegov tovariš premagal in zvezal Mihajloviča. kojnega^ Franka Pikš v spomin prve obletnice njegove smrti. Ob 7 bo pa maša za pokojno Antoinette Bliska roj. Pikš v spomin 12. obletnice smrti. Rojenice v Nemčiji— Vile rojenice so obiskale Mr. in Mrs. Victor Kotnik v Bad Nauheim, Nemčija. Oče služi pri ameriškem signalnem koru kot chief warrant officer. Njegova žena Roberta je rodom Francozinja. Victor je sin poznane Mrs. Josephine Kotnik iz 678 E. 222. St., Euclid, ki je prej živela s svojo družino na 1057 E. 61. St., v Clevelandu. Nov grob— Umrl je Josip Lovrič, stanujoč na 1385 E. 39. St. Doma je bil iz Radgenje vasi, fara Žužemberk. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9 iz Golubovega pogrebnega zavoda na Kalvarijo. Poceni kosilo— V soboto so imeli nekje zelo dobro, pa poceni kosilo. V soboto ponoči so namreč neznanci vlomili v hiše na 16308 Grove-wood Ave. in 1136 E. 168. St. Iz prve so odnesli skledo jagod, iz druge pa kokoš, kur so, imeli ljudje, pripravljeno za nedeljo opoldne Kupite vstopnice za večerjo, ki bo na Baragov dan v prizidku SND i spomnite se slo/enskih Beguncev J KAKIM DAROM I Distilerije kupujejo zdaj krompir San Francisco. — Ameriške distilerije so na trgu za krompir za izdelovanje alkohola. Kupujejo ga zlasti drobnega in i slabših vrst. Oni dan je odpelja-i lo L700 železniških voz krompir : iz okraja Kern v Kaliforniji di-stilerijam na vzhod. Toda pred-no morejo distilerije krompir ku- j piti, mora vlada določiti ,če je užiten za hrano ali ne. Iz 100 funtov krompirja napravi disti-i lerija od 1.8 do 2.3 gal. alkohola, i -:-O- Pred smrtjo skrbela za otroka New York. — Mr. in Mrs. Lester Bedell sta izvršila samomor s tem, da sta odprla plin pri peči v kuhinji. Skrbno sta pa zadelala vrata iz kuhinje v sobo, kjer je spal nun 1 leto star otrok Walter. Policija je našla starša mrtva, otrok se je pa veselo smehljal v svoji postelji. --o- NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE Iz raznih naselbin Broufghton, Pa. — Dne 30. . maja je tukaj naglo umrla Mary Šinkovec, rojena Frelih, stara 61 let, doma iz Leskovice nad i Škof jo Loko, v Ameriki 36 let,1 ves čas v tej naselbini. Zapušča tri hčere in sina — mož Jakob e je umrl 1938. Barberton, O. — Dne 17. maja je bil Joseph Ocepek, sin družine Frank Ocepek, častno odpuščen od mornarice, pri kateri je služil tri leta. Njegova mati se nahaja v bolnišnici v Co-"jlumbusu, O., in bila vsled bole-l"'zni, katero je dobila v kavčukar-^ ski tovarni, že devetkrat operi-. | rana. JI Auburn, 111. — Dne 1. jun. je ' umrl John Domevsek, ki je dalj časa bolehal. Rojen je bil 21. 1 jul. v Franklinu, Kans. Tukaj zapušča mater, dva brata, dve s.i.sestri in več drugih sorodnikov. 1 Komaj teden prej je bil pokopan ri njegov oče Andrej Domevsek. >a Washington, Pa. — Dne 13, °> jun. je po dolgi bolezni umrl )k; Frank Mastnak, star 65 let,' do-5a|ma v Spodnjih Loknjah pri Sv. Juriju, štajersko, v Ameriki od 1910. Tukaj zapušča ženo, tri poročene hčere in sina, v Cleve-'E landu pa hčer Monico, poročeno Troha. Pariz. — Rusija je preprečila že drugi poskus Zed. dr-' žav, da bi bila sklicana mirovna konferenca 21 držav na 15. j julija. Ruski zunanji komisar Molotov trdi, da ne more pri-j stati na to, ker konferenca ministrov še ni prišla dovolj daleč s svojim delom. | i A m e r i iš k i državni tajnik j Byrnes je apeliral na ministre, j naj bi takoj odposlali na 21 držav vabilo na konferenco za dan 15. julija in da naj bi ministri zborovali prav do tistega časa, ako bo to jfotrebno. Na čemer bi se ministri ne mogli sporazumeti, naj bi rešila skupna konferenca 21 držav. Ruski komisar Molotov je bil odločno proti temu, rekoč, da bi bilo prekmalu poslati taka vabila, ker se ministri niso še sporazumeli na nobeni mirovni pogodbi. Angleški zunanji minister Bevin je podprl predlog ameriškega državnega tajnika, ampak da naj se s razpošiljanem vabil na konferenco še počaka do konca drugega tedna, potem naj bi se pa določilo dan, kdaj naj se vrši mirovna konferenca 21 držav. Na to je Molotov pristal in ministri so se zedinili na tem, da se do petka napravi pogodba z Ita-lio in balkanskimi državami. V ta namen naj bi se sestali po dvakrat na dan, namesto po enkrat. Byrnes je rekel, če se ministri ae morejo sporazumeti na mirovnih pogodbah, naj priznajo fi-asko in na prepuste potem delo mirovni konferenci ali pa skupščini združenih narodov. Vprašanje Trsta niso še načeli. Najbrže čakajo na razvoj dogodkov v Washingtonu ih Moskvi. V petek večer sta bila namreč pri večerji Molotov in Byrnes, nakar je Byrnes govoril po telefonu s predsednikom Trumanom, Molotov se je pa menda pQsveto-val z Moskvo. -o- Francija ima zdaj že 3. predsednika , Pariz. — Georges Bidault je bil izvoljen predsednikom Francije. To je že tretji od konca vojne. Prvi je bil gen. de Gaulle, . drugi socialist Gouin in zdaj je i bivši zunanji minister Bidault. i Socialisti so tudi glasovali zanj, . komunisti so se pa vzdržali gla-_ sovania v skupščini. ZDAJ SE ŠELE DOZNAVA, KAKO JE TITOVA OZNA VJELA MIHAJLOVIČA Revija "Newsweek" poroča v, zadnji izdaji doslej nepublicira-l no dejstvo, na kak način je prišel general Draža Mihajlovič v roke Titu. Tito sam je odbral 11 mož ! moč od OZNE (jugoslovanska j tajna policija), ki naj dobijo Mihajloviča v roke, živega ali mr-. tvega. Ti so se odpravili v vas . Raska v Sandžaku, kjer so vje-[ li polkovnika Kalabiča, ki je bil i Mihajlovičev intimni zaupnik. - Odpeljali so ga v Belgrad ter ga > z grožnjami in pretnjami prisilili, dajepristalnat^ bo iz- V Mic/iiganu— Dr. in Mrs. F. J. Kern sta odpotovala na dvotedenske počitnice v Michigan in Minne-soto. Ustavila se bosta v Ca-lumetu, v rojstnem kraju Mrs. Kernove, obiskati nameravata St. Paul, Minn, in Milwaukee. Dr. Kern bo zopet v uradu v soboto 6. julija. Jutri je 25. dan— Jutri bo 25. dan v mesecu, ko društveni tajniki in tajnice pobirajo asesmente. Vsak član naj gleda, da bo imel svoj ases-t ment ob pravem času plačan. Dve obletnici— Jutri ob šestih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za po- I ~ I Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice / Prijazen obisk— V soboto sta nas obiskala Mrs. in Mrs'. Jacob Petrič iz Eveleth, Minn. Mrs. Petrič je šegova iz Žirovnice. Vračali so se z obiska v Johnstown, Pa,, kjer so bili pri sestri Mrs. Mary Mer-kun. V Clevelandu so obiskali nečaka Eddie Petricha na 955 E. 220. St. in Mrs. Debelak na 16011 Saranac Rd., ter sestrično Mrs. Rose Kraje in soproga na 1054 E. 70. St. V soboto so odpotovali v Detroit, kjer se bodo ustavili pri sinovih Antonu in Bartolu, nato bodo obiskali hčer Mary v Jackson. Mich, in se ustavili tudi pri sorodnikih na Willardu. Šesta obletnica— V torek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Margaret Kamber v spomin 6. obletnice njene smrti. Na obisku— Naša naročnica Mrs. Terezija ^uštaršič iz Canon City, Colorado, se nahaja v Clevelandu na obisku pri bratih Frank in Toni Opaškar Želimo ji mnogo zabave v naši metropoli.. Sorodnike išče— Ratko Olip išče sorodnike svojega ranjkega strica Johna Olipa. Kdor ve za njih na-,.*l°vrili o vseh političnih do-^ in o vsem delu, ki ga mo-, podvzeti prati fašizmu. ^ 'Mamo med seboj koristo-| 6 °Vaduhe, ki prisluškujejo besedi. Ko se zbira- r - k. °dhod iz jam, molčimo in v ničesar ne dogovarja- s ..,5aša enotnost zelo trpi. r sikne skozi zobe: L j eti partizanski ovaduhi, 1 so nam vzeli svobodo." 1 ;&ESA. _ Pred nekaj dne- [ s evala v Trstu na obisku ( .Ljubljančanka, uradnica v ' /J1 ljubljanskem zavodu. Na j s jo je do zone B sprem-^ pjena tukajšna prijatelji-; ^bljančanka ni hotela go-' . 0 razmerah v Ljubljani. .j'Jti iz Milj proti Kopru sta ,,, ^ttogo propagandnih na-^ed drugimi tudi: "Hoče-m ^J (Federativno ljudsko | :()Jugoslavijo) in "Ho-j L^ita." Tedaj se Ljubljan- 1 ,0 mogla več zatajevati1 I^DUšTVO. — Kmet iz Goč i ,'Pavskem pripoveduje: 1 * doba, ki nam jo je je pri- 1 I^F pomeni za nas gospo-1 Polom. Vinogradniki ni-^ lastniki svojega pridel- | ^delati ga moramo, kamor .Uročijo. Grozlju in vinu ' ^mo sami določati cen. V ] l^rstvu gremo nevzdržno Najbolj težavno pa po-*ivljenje zaradi ovaduštva, , uvedli komunistični vo- , ' Komur so dali kakršno-(Ht*iestitev ali službo, je ali Jhu ali pa iz koristolovstva \ j °Vaduh. Tako ne moreš ." nikomur, tudi svojemu 6lju ne." Vse je partizan-"emoraliziralo. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 24, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland S. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays___ NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, čstrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. D. S. $4.00 for 0 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. (J. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 8 months, (2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. ■ Ob slirideseflelnici masnislva Ivan Zorman Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.___________ No. 123 Mon., June 24, 1946 83 Eno suhačem za klobuk Ako bi imeli takozvani suhači pogum, to se pravi, če bi imeli za svoje argumente dokaze, bi jih predložili odprto na mizo. Z drugo besedo: če bi imeli suhači na rokah neizpodbitna fakta. bi prišli v hišo pri sprednjih vratih. Tako se pa skušajo zriniti pri zadnjih vratih, neopaženo in v času, ko hišni prebivalci počivajo. Tako se je zgodilo ob času zadnje prohibicije, ki smo jo dobili z izgovorom, da je to "vojna potreba" in tako jo skušajo vpeljati tudi zdaj in sicer z izgovorom, da se s tem hrani na živilih. Suhači imajo zelo močno fronto in marsikateri kongresnik kloni pred njimi. Znajo najti pota, da dosežejo najvišje vlSdne urade. So ne-utrudljivi, predrzni in se v dosego svojih namenov ne ustrašijo ničesar. Torej njih najnovejše orožje je propaganda, da izdelovanje pijače, piva in žganja, porabi preveč živil, zato je treba. tako izdelovanje omejiti. Vidimo, da so s to propagando uspeli, ker danes nam primanjkuje žgane pijače in ječme-novca. Toda če bi imeli pri vladi ljudi, ki bi imeli nekaj poguma in hrbtenice in ki bi se ne ustrašili vsake suhe sapice, bi zataknili suhačem za klobuk naslednji šopek, v katerega bi povili jasne dokaze, da je suhaška trditev, da bomo pri1 hranili nekaj na živilih, ako napravimo manj ječmcnovca in manj žganja, bosa in popoloma prazen bav bav. Poglejmo nekoliko, kako prazna je trditev suhačev, da bi s orohibicijo hranili na živilih. Leta 1940, iz katerega imamo te številke na razpolago* so porabile ameriške distilerije 23,300,000 bušljev koruze, 6,200,000 bušljev ječmena, 6,700,000 bušljev rži in 42,000 bušljev pšenice'. Pivovarne so pa v tistem letu porabile 7.700,000 bušljev koruze, 52,300,000 bušljev ječmena. V tistem letu je pa znašala letina dežele: 3,000,000,000 bušfjev koruze, 264.000,000 bušljev jfečmena, 26,000,000 bušljev rži, 1,500,000,000 bušljev ovsa in 1.120,000,000 bušljev pšenice. Torej vidimo, da so distilerije in pivovarne porabile le trohico naših pridelkov. Na podlagi tega računano, bi distilerije in pivovarne porabile od letošnje letine za normalno obratovanje komaj \"( koruze, 22% ječmena, 26% rži in manj kot V7, pšenice. Pri tem je pa treba pomniti še to, da se rži le malo'pri-dela in se jo večinoma porabi za krmo. Ječmen je dvoje vrste, ena je za varjenje piva, druga za živalsko krmo. Našim pivovarnam je po novih vladnih odredbah prepovedano porabiti ves hmelj za pivo. Zato ga izvažamo v Mehiko, kjer ga brez zadržka lahko porabijo za varjenje piva in potem pa mi dovažamo pivo iz Mehike. O, srečna dežela, ki ima tako modro vlado! Pomniti je tudi treba, da distilerije ne izrabijo vsega žita, iz katerega kuhajo alkohol. Iz žita vzamejo potom procesa samo škrob, ostalo se pa lahko porabi za živalsko krmo. Zato se lahko reče, da krme primanjkuje ravno vsled ' tega, ker distilerije ne dobe dovolj žita. In če farmarji ne dobe od distilerij tistega žita za krmo, bodo rabili dobro žito, vsled česa ga bo manj za človeško uporabo. Živino je treba krmiti, pa naj se s tako ali tako krmo. Iz tega sledi, da če se distilerijam in pivovarnam odtrga žito, ka ni skoro nič več za relif ali za našo lastno uporabo. K temu se še 1'ahko doda tole, da tisti, ki morajo biti brez piva, bodo morda našli tolažbo v mehki pijači ali sladoledu. Za te je pa potreba sladkorja in tega tudi primanjkuje. Na živilih se torej ne bo s tem nič prihranilo. Vpliv suhačev je morda odgovoren, da je toliko negotovosti pri vladi. Najprej je poljedelski urad izjavil, da bodo ostale te restrikcije za distilerije in pivovarne do konca tega leta, čeprav se je od druge strani zagotavljalo, da bo konec pomanjkanja živil pred koncem poletja. Pivovarji so se pritožili in poljedelski urad jim je rekel, da bo vzel zadevo v pretres po 1. septembru, ko se bo videlo letino. Toda zdaj se pa poroča, da bodo ostale restrikcije vse do julija IS47. Tu se jasno vidi roka suhačev pri naši vladi. Pa ne samo, da vlada s tem jemlje ljudem zaželjeno pijačo, da bi jo kupovali po postavnih cenah, ampak je tudi sama na izgubi pri davkih. Vi'ada ve, da so ji distilerije plačale prošlo leto v davkih, reci in beri: $3,000,000,000. Tri bilijone dolarjev! To niso nobene pleve tudi za našo vlado, ki se ne igra z niklji in dajmi. Žito, ki ga rabijo distilerije, ima mnogo več davčne veljave, kot je pa žito vredno. Tako prinese vladi en bušelj koruze, ki je vreden $1.45, v davkih nič manj kot $42.75, kadar je distilirana. Iz vsega tega je razvidno, da nimajo restrikcije, ki jih je vhida vpeljala za distilerije in pivovarne, nobene hasni za prihranke na živilih. Indirektno so celo breme. In če k temu prištejemo še izgubo na davkih, so take restrikcije slaba postrežba, ki jo daje vlada narodu in če hoče zmanjšati dolg, ki znaša skoro 300 bilijonov dolarjev. Morda imajo suhači kak drugačen argument za/svojo propagando. To, da se s tem hrani na živilih, niso dokazi sa odrasle ljudi. Kvečjem za otroke, ki verjamejo v bajke, ali pa za vladne uradnike, ki se ustrašijo vsake sence, če čutijo v tisti senci kaj glasov za voiitve. Če imajo suhači argumente proti opojni pijači, naj pridejo ž njimi pri belem dnevu in pri sprednjih vratih, ne pa plaziti se okrog hiše kot tat in skušati izsiliti vhod pri zadnjih vratih, če jih .dobe slučajno nezaklenjene in ko ni nikogar doma. Danes je minulo 40 let, odkar je g. monsignor B. J. Ponikvar, župnik pri sv. Vidu v Clevelan-du, pel svojo novo mašo. Od tedaj je poteklo že mnogo vode pod mostovi in je v tem razdobju g. monsignor marsikaj doživel, marsikaj preizkusil. Novo mašo je pel pri sv. Lovrencu v Clevelandu na praznik Rojstva sv. Janeza Krstnika, 24. junija, 1906. Pjsec teh vrstic je bil navzoč ob tej slavnostni priliki kot organist in pevovodja. Tedanji župnik pri sv. Lovrencu, Rev. Francis Kerže, je vodil vse priprave in skrbel, da se je slavnost v vseh ozirih lepo za-vršila. Menda je že od nekdaj tako, da je vsaka nova maša izredna slovesnost, zlasti še med nami Slovenci. že naslednje leto (1907) je mladi g. Ponikvar prišel k sv. Vidu kot župnik. V tistem času so bile med elevelandskimi Slovenci kaj žalostne razmere: prepir, razdvojenost in razdor med katoliškimi brati. Ne moremo si misliti težjega polažaja za mladega župnika. A g. Ponikvar je s svojim mirnim nastopom in s svojo brezprimerno potrpežljivostjo, kmalu pomiril razburjene duhove in dosegel mir in spravo med farani sv. Vida pa tčdi med drugimi elevelandskimi rojaki. Sadovi njegovega vztrajnega in umnega pastirovanja so mogočna nova cerkev sv. Vida, lepa nova šola in župnišče ter druge naprave, predvsem pa živahno versko in narodno življenje faranov. Monsignor Ponikvar je v svojem značaju ohranil do današnjega dne pristno slovensko domačnost, ki se kaže posebno v dobrodušni šaljivosti in v ljubezni do petja. Zato je bil že od nekdaj prijeten družabnik, ne samo med svojimi duhovnimi sobrati, marveč tudi med lajiki — rojaki. Če bi človek vprašal g. mon-signorja, kaj je njegovo življenjsko vodilo kot duhovnik in Slovenec, bi najbrže povedal nekako takole: "Res, življenje je boj, a ne poostrimo si tega boja po nepotrebnem z nestrpnostjo, ne-zaupnostjo in medsebojnim nerazumevanjem." Mislim, da bi temu geslu vsakdo rad pritrdil. Saj nas še Prešeren opominja: "Odločeni so roži kratki dnevi. . ." Zato pa, po zgledu našega g. slavljenca: čim lepše in čim bolj širokopo-tezno bomo završili svoje versko in narodno poslanstvo v tej naši novi domovini, tem lepši in čast-nejši bo spomin za nami. Gospod monsignor Ponikvar, še na mnoga zdrava, vesela in uspešna leta! No, zdaj se vrnimo nazaj k tistemu, kar je rekel Churchill pred petimi leti: Jugoslavija je našla svojo dušo . . . Takrat sem mu seveda prav dal, zdaj pa čakam, kdaj bo rekel—pa morda je že, samo z malo drugačnimi besedami — Jugoslavija je svojo dušo spet — izgubila . . . Pa ni radi tega, da mi Chur-chillove besede prihajajo na misel. Nekaj čisto drugega je — morda boste rekli, da med enim in drugim ni prave zveze. Ampak logika ima včasih tudi svoja pota. Veste, ko zasledujem, kako se vrše priprave za BARAGOV KATOLIŠKI DAN v Clevelandu — vrši se, kakor že vsi veste, 30. junija mi kar nekaj odleže pri srcu in si mislim: A M E R I g KA' KATOLIŠKA SLOVENIJA JE NAŠLA SVOJO DUŠO!!! * * * Odpri srce, odpri roke... Čudno je, kolikokrat mi te Odkrito povem, da bi tudi jaz dni prihajajo na misel znane j mislil, da JE to pretiravanje ChurchillOve besede iz leta 19-1 —ako bi ne bil malo prej zve-41: Jugoslavija je našla sfoyo j del par reči, ki so vredne, da dušo . . Kar same se mi vsi- jih zapišem, ljujejo te besede, prav za prav izraz, da je kdo našel dušo, to je tisto, kar mi sili na misel in me priganja tudi k besedi. Zato bom o t^m pisal v tejle koloni — ampak zdaj me je spet nekaj drugega zmotilo. Torej malo počakajte! Ameriški Domovini z dne 10. junija berem na tretji strani v dopisu iz Trsta tele besede: "V Sloveniji duhovnik ne sme zbirati otrok, da bi jih, poučeval v krščanskih resnicah. To je huda trditev! Ali je res tako? Stavim, da je marsikdo obstal pri teh besedah in se vprašal: Ali je res tako? Ta ali oni je morda vzkliknil, češ, ali je treba takole pretiravati? Tako nekako, kakor je vzkliknil moj sosed tisti dan, ko je bral v nekaterih slovenskih časopisih, da so Lahi v, Zadnji vojni pobili pol milijona Slovencev. Je vzkliknil moj sosed, ko je tisto bral: "Za božjo voljo,.Lahi pol milijona, Nemci pol, partizani še tistih stotisoč, ki jih Nemci in Lahi niso'— kje so pa stisti, ki so jih domobranci pobili, in oni, ki so od starosti umrli! Le kje se jemljejo danes oni stotistoči, ki se zbirajo na 'mitihgah partizanov!" Kdaj je pa slovenski narod tako narasel, da lahko žrtvuje svoje ljudi kar po milijonih, pa ga je še vedno kot listja in trave! Potem je resno dostavil in "Ko bi vemfar že prenehali s takimi pretiravanji! Saj je dovolj hudo, če se to pove, kar je res .. . ." * * • Torej — ali ni pretiravanje tudi to, če kdo zapiše, da slovenski duhovnik ne sme zbirati mladine okoli sebe za krščanski nauk . .? Saj slišimo, da se krščanski nauk Uči po cerkvah, tu pa tam baje celo še v šolah kakor nekdaj, čitamo, da se deli nekaterih farah sveta birma in podobno. Ali je ali ne pretiravanje, kar je bilo zapisano v dopisu iz Trsta? PRVO.— Nedavno sem poslušal hrvatskega duhovnika, ki je pred dobrim mesecem prišel v Ameriko, in mu je ime Rev. Vendelin Vasilj. Povedal mi je, da je bil dva meseca in pol pr,d Titcm za dušnega pas-tija pri Sv. Petru niže Maribora. Veliko zanimivega je povedal iz tistih časov Toda sem 'spada tole: v Vprašal sem ga, kako je bilo s šolo, kako zlasti s poukom krščanskega nauka? Odgovor: Šola se je pričela kmalu po prevzemu oblasti po partizanih, učiteljstvo je pa bila kar z žeblja sneto. Na kvalifikacijo se ni gledalo, vsak pravoveren partizan je lahko postal učitelj, vsaka pravoverna partizanka učiteljica. Kaj so se učili, ne vem kaj prida povedati, ker duhovnik ni smel v šolo, razen morda v krajih, kjer do mojega odhoda iz Slovenije še niso mogli partizani dodobra prevzeti vse krajevne uprave. Duhovniki so se počasi vračali iz pregnanstva in so skušali otroke zbirati po šoli, pa kolikor sem videl, se ni obneslo. Razni partizanski prigan-jači so bili takoj med otroki in jih zbirali okoli sebe za kaj drugega, da duhovnik ni mogel do nobenega pravega pouka. To se je stopnjevalo pozneje toliko bolj, kolikor se je partizanska oblast po raznih krajih utrjevala, seveda s silo in terorjem. f ' * # * DRUGO.— Bral sem pismo čudno dobre slovenske duše iz neke obsavske župnije, ki popisuje svoje delovanje med nemško okupacijo in pravi med drugim, da je pod Nemci na ! skrivnem zbirala otroke za po-1 uk krščanskega nauka in jih; navajala k molitvi. Dalje pri-j poveduje, da duhovnika sicer imajo in je cerkev ob nedeljah mnogo premajhna, vendar sej vsak dan bolj šopiri po kraju1 komunizem, ker ga sedanja oblast ljudem vsiljuje. Nazadnje pove, da se mladina še tu- di sedaj na skrivnem zbira pri njej in se uči katekizma . . Ko je duhovnik tam, zakaj se mora mladina zbirati pri laični osebi za pouk krščanskega nauka? Odgovor je pred nosom— bo pač držalo, kar je povedal dopis iz Trsta . . Gotovo je še marsikje tako in mnogo današnjih birmacev na Slovenskem ne hodi k pouku krščanskega nauka k duhovniku, ampak si mora ukrasti čas od raznih partizanskih "dejavnosti" in se hodi učit k dobrim in požrtvovalnim svetnim osebam. Tem duhovnik zaupa in pripusti otroke iz njihove privatne šole k birmi. Slovenija danes živi svoje krščansko življenje v marsikaterem pogledu na podoben način kot mnoge poganske dežele — katehisti opravijo mnogo dela, ki ga duhovniki ali ne morejo ali ne smejo! * » » Pa če' se vrše birme in procesije in službe po cerkvah — ali ni to dokaz za svobodo vere v Sloveniji?! Angleški vice-konzul, ki je bil skoraj leto dni v Ljubljani v službi pod Kidričevo vlado, pa je pred nekaj meseci resig-niral in se vrnil v London, je povedal: "Vera je v Sloveniji toliko svobodna, da se sme vršiti.golo bogočastje (freedom of worship). Da bi pa imela Cerkev kak vpliv na javno življenje, sedanja vlada nikakor ne trpi." Seveda tisti Anglež ni katoličan. To pa le ve, da Kristus ni ustanovil svoje vere in Cerkve le zato, da bi kristjan včasih šel Boga čatit v cerkev, zunaj cerkve pa živel in se obnašal, kakor da Boga ni. To pa zahteva od današnjega slovenskega kristjana njegova komunistična vlada, ki si je ni sam postavil. * * * dve leti nazaj v preteklost! Ali se spominjate, kako je bilo med nami tiste čase, ki še niso tako daleč za nami? Ameriška katoliška Slovenija je bila, kokar da nima duše! V resnici jo je' seveda imela, ampak v splošni zmedi pojmov in ravnanja je pustila, da so se z njeno dušo igrali razni paglavci, kakor da bi bila duša navadna žoga, ki se lahko vsak ž njo poigra po mili volji. Pride do nje en paglavec, pa jo brcne. Pride do nje drug paglavec, pa jo poboža. Pride do nje tretji paglavec, pa jo dvigne in jo vrže četrtemu, kateri jo ali vjame ali pa pusti, da smukne mimo njega in pade, kamor ravno more in hoče. Tako so.se igrali razni paglavci tiste čase z DUŠO KA TOLIŠKE SLOVENIJE v Ame riki. Tudi danes si še domiš ljajo nekateri, da se ta igri (Dalje na 3 strani) fN«daiipvanJe s 1 strani) UMRL JE dr. Aleksander Fa-tur, upokojeni ravnatelj železnic v Ljubljani. Bil je'mnogo let v službi pri nekdanji Južni železnici, kasneje pa direktor železniške direkcije v Ljubljani. Družina Fatur izhaja iz Zagorja na Notranjskem. MOST ČEZ MURO/PRI PE-TANJCIH je v glavnem popravljen. Ta most veže Štajersko in prekmurje in je bil leta 1941 pri umiku jugoslovanske vojske pred Nemci porušen. Dodelan je bil le par let poprej po inženirjih' ljubljanske dravske banovine. RUDNIK ZABUKOVJE PRI CELJU OBNOVLJEN. — Rudnik je bil med vojno zelo poškodovan in zalit z vodo. Delo so v glavnem izvršili rudarji iz Li-boj. "LJUDSKI PRAVNIK." — Dolgo vrsto let je izhajal v Ljub-lani list "Slovenski pravnik," ki je tolmačil razne zakone in vpeljeval slovenske pravnike v globlje pojmovanje pravne vede. Ser daj se je v novi republiki spremenil v "Ljudski pravnik." Tako je tudi to znanstveno glasilo slovenskih juristov prišlo pod komunistično kontrolo. Tako že v prvi številki razlaga minister dr. Jože Pokora "Staro in novo pravo." Drugi pišejo o razlastitvi zasebnega premoženja, o državnih matičnih knjigah, o novi j zakonitosti itd. Vse v duhu in' pod komando novih gospodarjev. "AGITVOZ." — Ne ustrašite se te nove besede. Z "novim" redom prihaja trdi nov besednjak. V "novem" redu sloni vse na agitaciji. In agitator se mora voziti. Torej agitvoz. Ta agitvož je tovorni avtomobil, ki je tako i predelan, da more prevažati 4,- j 000 knjg in mnogo komunisti- j čnega propagandnega materiala.! Na tej potujoči knjižni razstavi tolmačijo predavatelji svoje ide-j je in priporočajo knjige, ki so sposobne dvigniti "novega" duha. To naj bi bila nekaka potu- joča knjižnica za vzor drugim knjižnicam. PONATISI. — Komunisti hite ponatiskovati svoje knige, da jih razširijo med mase. Tako so ponatisnili "Slovenski zbornik" iz leta 1942. Pripravljajo tudi ponatis celega prvega letnika glavnih dveh komunističnih glasil v Ljubljani "Ljudske pravice" in Slovenskega poročevalca." Vidi se, da za propagando ne manjka denarja, pa če so tudi pri tem ljudje lačni. ENOTNO TURISTIČNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO. — Ker mora iti v komunistični državi vst po enem kopitu, so ustanovili sedaj tudi enotno turistično društvo Slovenije. Slovenija razpolaga z vsemi predpogoji, da postane vzorna turistična dežela. Ima planine, jezera, morje in številne zdravilne vrelce. Pravilno izkoriščanje teh naravnih zakladov more prinašati velike koristi. Pred vojno je turizem prinašal letno preko 100 milijonov dinarjev dohodkov. V bivšem "Gostilničarskem domu" so tudi obnovili šolo za turizem, gostinstvo in gospodinjstvo. Tako mislijo obnoviti turizem in privabiti v deželo tujce in njih denar. Vse izgleda, da ko- i j munistična Slovenija še vedno računa na denar zapadnih kapitalistov. V ljubljanskih listih beremo tudi,, da je državno gostinsko podjetje za Slovenijo s 1. majem odprlo 5 modernih državnih gostinskih obratov, in sicer na Bledu, pri sv. Križu nad Jesenicami, v Rogaški Slatini, v Radencih ter v Dobrni. Državno gostinsko podjetje je po poročilih te obrate slovesno izročilo "ljudstvu" v uporabo. Vsi ti kraji so bili v nemški okupacjski čOni, kjer partizani niso mogli tako uničevati javnih naprav, kot so to delali v italijanski okupacijski coni. Tako so ta zdravilišča ostala nepoškodovana, vsaj v kolikor to zadeva poslopja. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) Ji i veiii*" ,tfj»i» . ......AMutflalcN1 Vidite, kadar hodijo kan datu za na pare take st*^ po glavi, kakor sem jih naf j zadnjič, potem ni čudno^ce^ pomisleke, predno izroči glajštano telo v roke drug ljudem, da na njem 18 .,j špano. m§. Janezu Strletu bi omen:u, v je planilo v misli, naj b' ^ lekel svoj zbor iz Loške ^ ne tisti večer, ko bom tak0 ^ ko čakal na obsodbo, ki J° ^ izrekel izvedenec o m°J' ^ tranjih zadevah. Jej, ka mi odleglo, če bi takole f enajstih ponoči zadone* dolgih in ugaslih boln # hodnikih tista naša himna'lju bi jaz vedela, kje je e I bi . . Pa če bi ŽnidarS* France dobro pritisnil j daj s svojo kontirapez", poskakovale žličke po o"1*. s in bi zaplesale postelje.^^^. vse na koželičkih. PrlS jaj bi precartane bolničarke. ti še naša slovenska ete^ j jih je vedno po nekaj ki bi se začele začudeno sp^ vati: pa kaj so to za enl n je; oh, kaj so to za eW je, ki tak lepo pojejo • • Pa bi jim naš France, J' zvest družabnik tega zb° priznan baritonist, odg°v to smo fantje,# k' smo vS datje . . vi pt In tedaj bi se najbr^. . merilo, vsaj spodobil0 ( bi rekel, da bi se P0^1 ge kakem mostovžu čestita : i • hi Z" tra predstojnica, ki u',pV]( lela v milem tonu: ne ali boste že dale gmah a ^ Prepevačem bi odjenja1 ^ { in Žnidaršičev France ^ vsej priliki intonira': . ^ | tje, le proč odtod, P1'1 ( nas ne marajo. Pojd1^1^ ši k nam, bomo vsak stisnili" ^ Po vsestranskem ■ in tor 1 j item preudarku senlj.ret' sprejel sam svoj kol!;nlt: predlog, da'mi Ložka. 0]je»e 9 bo žingala na tem kraju. Pa raje eno a'1^ ^n ' kadar se nam posreči, ušli iz naše metropole * zaleteli, na verando P1"1^ t» ' čevih na farmah, ali Pa , 3pi . okrog, ki nas bodo povs0 " » jeli z odprtimi rokami, * pr ft praznimi, bi rekel. gg bf vi, če se bodo in kadar tof do moje notranje ^j, ko izboljšale, da ga k0"'^ si. v božjem strahu in P° ^ venski navadi dihal, 8 1 . ji '' bi rekla'Šepicova U^,. < nacejali se boste, saj 11 Pa naj bo to, kakoj^ J in če bo, zaenkrat bo j . na oglede in kar sam če se ne bo v teh P01" s. kdo zbosil in mi delal ni j o. Dva bi ložje Pre" : | tudi cenejše je, pravi]0, ^ ^ Naprosili so me, r,a-1 n,j p hi s o 11 na nabor v petek, pa ' j ti zabili povedati ob ka ^ ( Petek je navadno PreC^ p< ( dan, če se ga računak0 bi ' 'e noči do polnoči. La" , inl1' ^ že koj zjutraj, pa b1 o 0 taka primerila, kot s ^jr^ dan nekomu iz našega gg Ze precej proti it,tJ^ l.j namreč priplazil dom0^ ■ ba ženska je sladko >;;iho| mislil se je prav ' je,''< zmuzniti v posteljo. se j. roda, butil ob stol, je o } "ona" zbudila. Širok°a6ude; pri a oči in ga vsa Z o1' vprašala: "I, kam s« Ijaš na vse zgodaj? .gjjl8,1 pa mudi?" Revca Je "^n^ je možiček vso noč P doma. P "Eh, spati se mi lie ge) tO1 pa sem se oblekel, b°ml£lflo lo na zrak," ji je on ^ č« gcvoril in si na vs° \ ^K" tital, da se more k;U primeriti na tem svetu> 2_ XXESlSEA DOStOVINA, JUNE 24, 1946 barska polena SPISAL NARTE VELIKONJA ravek!" Franca je dvignila pozorno glavo. "Ali bo mogel Matij ec sam branati?" "Mu bo že kdo vodil konje!" Mohor je sovražno sivo pogledal izpod vek Franco, da jo je zazeblo, in nato odšantal pred čebelnjak. Čebelnjak si je bil izgovoril.' Ko sta bila sama, je Tine stopil k Franci: "Nikar se ne drži; še danes grem zapisati oklice!" Franca se je stresla po vsem telesu. Mrzel pot jo je obšel in spet ji je zdelo, da pada v prepad. "Drčim, in zdaj bo šlo čez zadnji prag!" jo je zazeblo v dušo. "Zdaj bo samo globel pod menoj!" In opotekla se je, in bi padla po kuhinji, da je ni Tine ujel. "Kaj ti je?" "Nič, saj nič!" si je obrisala čelo ter segla po korcu vode. "Je že bolje! Prevzelo me je! Le pojdi, le pojdi. Da bo prej v redu!" Tine se je preoblekel, in ko se je vrnil iz čumnate, jo je na-šel slonečo ob ognjišču vso v solzah. "Le pomiri se!" je dej.al in jo hdtel objeti okoli pasu. Zazeblo jo je, kakor da je kača legla okoli nje. Rahlo mu je odvila roko in dahnila: "Pusti me! Do poroke, Tine! Napravi enkrat za trikrat!" In je odšel. Franca pa je, kakor da je šla smrt skozi hi,šo, obstrmela na ognjišču: "Za pokoro, ti Pravični! Zdaj gre čez zadnji prag, še ta zadnji prag in potem bo globel, črna globel pod menoj!" XXI Blaž si je bi) od zadnje poti opomogel. Prvi večer sta govorila z župnikom, ki mu je potem napisal pismo. V soboto zvečer je prišel mežnar po cesti, kjer je Blaž tolkel kamenje. "Gospod so rekli, da pridi k njim!" "Da so rekli?" In je pustil kladivo sredi ceste ter planil pokonci.. Župnik je pravkar stopil iz svojega vrta. "Paglavci! Krasti je greh! Krasti je greh! In še cerkveno blago! Čakaj, mi boš že prišel v pest! V šoli! Uči se iz katekizma sedmo božjo zapoved!" "Saj ne hodim več v. šolo!" se je režal fant izza plota. "In kradel nisem! Res nisem, gospod župnik," se je zresnil fant. "Po tole poleno sem šel, ki mi je odletelo na vrt, ko imamo tako ozko dvorišče. Saj mi nismo krivi, če imamo tako ozko dvorišče! Kradel pa nisem! In v šolo tudi ne hodim več!" "Da ne hodiš več v šolo? O, ti moj Bog, saj res ne hodiš več v šolo, v šolo pa hodi tvoj brat, bom pa brata vprašal, sedmo božjo zapoved! Nekradi! Pa praviš, da nisi? Ce res nisi! Povej, niti hotel nisi?" "Nisem! Res nisem. Samo poleno sem pobral!" "Saj res, radi ozkega dvorišča! Naj oče še poprosi, da mu prodamo ta kos. O, saj res, ti nisi kradel, niti hotel nisi in v šolo hodiš, pa imate tako ozko dvorišče. Naj prosi oče, zdaj bom podpiral. Presvetlemu bom povedal, da imate ozko dvorišče in zato ker sem ti storil krivico. Tvoj brat pa le naj pogleda sedmo božjo zapoved! Pa osmo, o, tudi osmo!" se je udaril s tremi prsti rahlo po prsih. "Tudi osmo! ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . (Nadaljevanje z 2 strani) lahko kar mirno nadaljuje. Že lansko leto, ko se je v Jolietu ustanovila LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV, je pomenilo toliko kot bi KATOLIŠKA SLOVENIJA v Ameriki dejala: Zapik, paglavci, če ste le božji! do sem in nič dalje! Jaz hočem svojo dušo sama zase, zato jo grem iskat. In je šla in po kratki dobi enega leta sta bili zopet skupaj. Na letošnji BARAGOV KATOLIŠKI DAN bo pa vsak med nami lahko dvignil glas kot ga je dvignil Churchill leta 1941 in bo vzkliknil v svet: KATOLIŠKA AMERIŠKA SLO VENIJA JE dokončno spet — NAŠLA SVOJO DUŠO! * * * \ Ti, ki to čitaš — povabljen si, povabljena si! Na BARAGOV KATOLIŠKI DAN! Pridi gotovo! Poraduj se z vsemi katoliškimi Slovenci v Ameriki nad veselim dejstvom, da se je zopet našla DUŠA KATOLIŠKE SLOVENIJE v Ameriki, ki ni več in bo več — žoga v rokah neodgovornih paglavcev ! Seveda pa VSI ne boste mogli priti. Takim pa tale kolo-nar polaga na srce ENO IMENITNO IDEJO. Taka je: UDELEŽITI SE MORATE Baragovega Katoliškega Dneva — če ne na en način, pa na drugi. In če drugače ne morete, pa pošljite blagajniku Lige, Mr. Josephu Zalarju v Jo-liet NEKAJ TOLARJEV za njegovo blagajno!!! Pa za-gvišno to napravite, to ni zapisano za kak špas, ampak zelo zelo ZARES ! — Zaplot. Grozovita dejanja partizanov v Begunjah in po okoliških vaseh (Poroča očividec J Tudi v Begujah pri Cerknici in njih okolici ni bilo priznane-šeno partizansko gorje in uničevanje. Prej mirno življenje ljudi, se je naenkrat premeni-lo v nežfnosno življenje. Prišla je vojna, nato kapitulacija in bili smo okupirani od Italijanov. Par mesecev po okupaciji nam je življenje še mirno potekalo. Delali smo mirno, edino, kar nas je motilo, je bilo to, da hodi po naši zemlji okupator, katerega je ljudstvo iz dna srca sovražilo. Iz Gorenjske so prihajale vesti, kako tam Nemci preganjajo duhovnike in zapirajo ljudi katoliškega prepričanja. S strahom smo pričakovali, kdaj bo tudi nas doletela podobna usoda, kakor one pod Nemci. Toda Italijani so se hlinili, kakor se le oni znajo in nas sicer pustili na miru. Vsepovsod se je med ljudmi šušljalo, da se v gozdu zbirajo plavi, to so četniki, pristaši kralja, kateri hočejo osvoboditi našo zemljo sovražnika. Nadeli so si ime Osvobodilna fronta. Bili smo vsi navdušeni za borbo proti okupatorju. Osvobodilna fronta si je nadela v si*oj program, da nastopa v imenu vsega ljudstva, to je, da so vabljene in že zatopane vse politične stranke, da bo v njej odločalo ljudstvo, da je njen vrhovni poveljnik kralj Peter, da se ustanavlja na pobudo ljudstva z vednostjo naše vlade v Londonu. HOUSECLEANING ASSISTANT Everyone gets into the act in the McArdle household! Robin, 2, help« his Mother with spring housecleaning, while Jay McArdle, creator ol I "Dr. Bobbs" comic strip, sketches his son in action. Soap for housed cleaning is made possible by consistent, all-out fat salvage.' One pound cf uccd cooking fat makes about 6 bars of laundry soap./'" Razumljivo, da je ljudstvo, posebej pa mladina bila vsa navdušena za tako borbo. Začelo se je zbiranje pomoči v denarju, hrani, obleki in orožju za partizane. Čudno pa se je ljudem zdelo, čim so videli, da so odšli prvi v gozd delo-mrzneži, znani mali nezadovoljni ljudje, ki so znali vedno samo zabavljati čez vsako še tako pošteno delo, taki, ki so posedali po »gostilnah in bili vsak čas pripravljeni delati prepire, organizatorji pa so bili kot prvi stari komunisti. Nekaj poštenih dobrih fantov in mož pa je odšlo k četnikom oziroma plavi gardi, nekaj pa tudi k partizanom, odkoder pa so se kmalu vrnili, neka.j pa so jih partizani_ kar enostavno pobili. Tudi drugi pošteni ljudje so kmalu prišli do spoznanja, da je Osvobodilna fronta samo lažna krinka komunizma, ki ima za cilj polastiti se oblasti tedaj, ko bo minila vojna. Vsakega posameznika, ki se z njihovim programom ni strinjal, so na brezobziren in naj-brutalnejši način odstranili. Borbo proti okupatorju pa so sporazumno z okupatorjem vzprizarjali po svoje, ljudem pa so jo prikazovali kot veliko junaštvo in vedno na novo lagali, kakor se jim je zdelo najbolj prav. Vsak spopad, ki so ga partizani izvedeli proti okupatorju, je dovedel to tega, da so Italijani izjavali pri ljudeh strašne represalije ali maščevanje. Najbolj zgovorno pričajo dejanja, ki so se dogajala v občini Begunje in njeni okolici. Par takih slučajev kar navajamo. Italijani so oktobra 1941 v bližini Bezuljaka raztreljevali jugoslovanske utrdbe. To delo so vršili starejši italijanski vojaki. V gasilskem domu v Be-zuljaku so imeli skranjeno raz-treljivo. To shrambo so stra-žili vojaki. Partizani so v noči od 15. na 16. oktobra 1941 napadli, ubili 5 starejših vojakov družinskih očetov in skladišče zažgali. Po storjenem delu so se partizani umaknili v gozd, nezaščitene vaščane pa pustili same. Drugi dan so seveda Italijani izvajali hude reprisalije. V Be-zuljaku so pobrali vse moške od 18 do 60 leta, ne da bi koga vprašali, če je kriv ali ne. Zaprti so bili v Ljubljani 6 tednov. Iz zaporov so bili izpuščeni po posredovanju župnika Turka in takratnega župana Kranjca. Nevarnost je bila, da jih bodo več postrelili, druge pa odpeljali v internacijo. Vas Bezuljak bi bili v celoti požgali, da ni to s prošnjami in dokazovanjem, da tega niso napravili vaščani, preprečil župan in župnik. Tako dokazovanje ni bilo lahko saj sta bila tudi župan in župnik sama v nevarnosti pred oblastjo. Od tega dogodka dalje ljudje niso bili več varni pred okupatorjem, pa tudi partizani so jim stalno grozili, ker so vedeli, da dejanje,\ ki je bilo napravljeno, ljudje ne odobravajo. Ce:z en dober mesec po tem dogodku, so imeli partizani sestanek pri'Popku v Bezuljaku (pri Šuštarjevih). Prišla je ob tej priliki italijanska karabi-njerska patrulja in zalotila v hiši 6 partizanov ter jim napovedala aretacijo. Ker se niso hoteli predati, je eden partizanov s pištolo ustrelil brigadirja patrulje, drugi karabinjer-ji pa so ušli iz hiše in nato streljali v hišo. Italijani so bili! po tem dogodku še bolj divji.j Ob tej priliki je bil ubit tudi! en partizan. Drugi dan so Italijani prišli i v Bezuljak in zažgali Popkovo; in Mežnar j evo hišo. S seboj so odpeljali Popka kot gospodarja hiše in njegovo tričlansko družino. Te ljudi bi bili Italijani gotovo ustrelili, da ni zopet prosil in prosil župan , in župnik. Ljudje so stalno prosili partizane, naj ne delajo takih reči, saj nato plača račun samo pošteno in mirno ljudstvo, toda vedno so našli izgovor, da žrtve morajo biti, pa da bodo v 14 dneh ali enem mesecu Italijane pognali, odkoder so prišli. To je bilo še jeseni 1941! (Dalje sledi) DELO DOBIJO ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNA2ENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) Za prekladanje tovora Nickel1 Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93 %c na uro Čas in pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (123) Za delo na farmi Iščem priletnega moža za delo na farmi. Kdor želi iti naj pokliče : IVanhoe 4511 (X) MALI OGLASI Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th cJotfM 4. kopališče. v^-r--. Obrežna stražnika: Andrew A. AzzareUo, levi, iz New Orleans in Robert G. Campbell iz Harrisburga, Pa. si ogledujeta spomenik, ki je postavljen na otoku le Shima v spomin pokojnemu slavnemu časnikarskemu poročevalcu Ernie Pyle, ki je padel na tem bojišču 18. aprila 1945. SEDAJ V ZALOGI za takojšnjo inštalacijo ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO POPOLNA ZALOGA /Ž2) (§ VELIKOSTI I W ^ ZA VSAKO GRELNO C" ZAHTEVO. J spremenja \ ffi/jf^k furneze za premog 1 H(dj±yLv/g in boiler je y v avtomatično gretje ^ Kompletno z vsemi IjEiH Minneapolis-Honeywell Kontrolami ^^^^^^^^^^ POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČUN ŠTEFAN M. BOBASH. ZASTOPNIK Poslednji dnevi Pompejev ROMAN « Prisrčno se želimo zahvaliti Rev. Charles A. Patricku za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih, ravno tako tudi iskrena hvala, vsem, ki so jp prišli pokropit, vsem ki so čuli in molili ob ,krsti ter se udeležili svete maše in zadnjega sprevoda na pokopališče. Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so v blag spomin pokojni korasili krsto s krasnimi venci cvetja in seer: Mr. Ben Neima-nis, Mr. in Mrs. John Hontz, Mr. in Mrs. Alois Sustar Sr. in družina, Mr. in Mrs. Loy Sustar Jr. in družina, Mr. in Mrs. Gus Sustar in družina, Mr. in Mrs. John Plavcan in družina, Mr. in Mrs. Steve Babic in družina, Mr. in Mrs. Joseph Lozar, Alex in Ann Ferdinand, Sylvia Papuga, Mrs. Mary Strauss in družina E. 169 St., Mr. in Mrs. August Wolk in hči, B. Drosu-tis, Mr. Tomazin in družina, Martin Pokelsek, Bill Shilling, Fellow Employees of Atlas Foundry, Westing-house Research Maintenance Pittsburgh, Pa., Wetnsgihouse Research Club, Mr. in Mrs. Vincent Trente!, Mr. in Mrs. John Stanley, Mr. in Mrs. Arthur Miller, A1 in Nick Rakas, Quad Hall, B. R. Pearse, Mr. in Mrs. K. Niemanis, Mr. in Mrs A. Morris, Mrs. Gidiminiskas, Mrs. Daiminaitis, Mrs. Rauckaitis, Mrs. Macionis, Mrs. Ka-patan, Mrs. Palton, Mrs Tomosonis, Mrs. Panser Mrs. Venslos Mrs. Simon, Mrs. Kruger, Mrs. Thomas, Mrs. Gendrich, Mrs. Roger, Mrs. Bicka Mrs. Kellat, Mr. in Mrs. John Kellat Jr. in družina, Mr. in Mrs. Peter Bicka in družina, Amerikos Lietuviu Mo-teriu Kliubo. Ravno tako naj sprejmejo našo iskreno zahvalo sosedje za krasen skupni venec, kakor tudi nabi-ralke Mrs. Frances Urbiha in Mrs. Mary Znidaršič za njih požrtvovalno delo. Našo iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše namreč: Mr. in Mrs. John Alich, Mr. in Mrs. Fred Ambacher, Mr. in Mrs. Joe Ave- ni, Mrs. Andrew Babic, Mr. in L. Brezar, Frances Cizcl, Mr. in Dolence, Mr. in Mrs. A1 Drear, Frai^ Drear, Miss Frances Grum, Mr. Mrs. Louis Jerse, Mr. in Mrs. Kodrich, Mrs. M. Langenfus, MrS" Johanna Lozar,- Mr. in Mrs. Ste^e Markolia, Mr. in Mrs. M. Marolt, M'* ' Frank Masowich, Mr. in Mrs. Josep Miklavcic, Mr. in Mrs. Frank pik* sin, Mr. BlaZ Pirnat in družina, Zelnik družina, Uijban Praznik, in Mrs. Matt Podnar, Mr. in Mrs. Puchmeyer, Miss Bernie Sajovec, 1 in Mrs. Lawrence Seme, Mrs. ette Sercely, Frances Simon, Mr. Mrs. Frank Simon, Mr. Frank Sim011' . Mr* cic, Mr. in Mrs. John Simoncic, in Mrs. Joe Siska, Stachurski družina, Mr. in Mrs. Louis Strauss, Mr. ^ Mrs. Sterbentz, Mrs. Ter ček in hce Josephine, Mr. Joseph Tomazin, Mary Trentel Govekar, Mr. in Vincent Trentel, Mr. in Mrs. Fra" Urbiha, Mrs. Molly Vidmar in hc® Dianne, Sylvester in Mary Vokac, & ' in Mrs. K. Wallace, Mrs. Mary Zeria . Mr. in Mrs. John Simoncic. Nadalje naj velja naša iskren® zahvala vsem ki so dali svoje avtom ^ bile na razpolago pri pogrebu in s\ce [ Joe Lozar, Mr. Bennett, Mr. Neima' nis, August Sustar, Alex Ferdinan ' Mike Dro?utis, Louis Strauss, K- 1 imanis, Frances Turosky, Jeane " Sercely, Mike Sekora, S. Neimanis, Trentel. . Naša prisrčna zahvala naj bo lZg rečena tudi nosilcem krste, ki s0 spremljevali do prezgodnjega 21"0.. in jo položili v naročje matere . k večnem počitku in sicer: August star, Steven Babic, John Plavcan, L0> Sustar, Jos. Lozar in John Orehe ; Iskrena zahvala tudi vsem ki so izraz sočutje s poslanimi sožalnimi karta in pismi. • iT Nadalje tudi izrekamo naso kreno zahvalo pogrebnemu zavodu J seph Zele in Sinovi za vso postreŽlJ1 naklonjenost in lepo urejen po£re ' Ce smo pa slučajno pomotoma k^® ime izpustili prosimo ,da nam °Pr0*w te, ker naša želja je izreči vsem nana j toplejšo prisrčno zahvalo. Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati, žalostna so naša si ' ker Tebe ni več med nami. Tako zelo Te pogrešamo, ker v najlepši dobi življenj si se morala že ločiti od svojih dragih in ostali so nam samo Tvoji dragi spom1 ni. Počivaj sedaj mirno v prezgodnjem grobu in v veselju večnem se raduj- Žalujoči ostali: FRANK SUSTAR, soprog; JEROME FRANCIS, sin; in STARŠI. Cleveland, O. 24. junija 1946. - J v bu^^Sn ČETRTE OBLETNICE ODKAR JE ZA VEDNO ZASPAL NAŠ PRELJUBLJENT IN NIKDAR POZABLJENI SOPROG IN OČE JOHN HLAD ki je izdihnil svojo blago dušo in se za vedno lofll od nas dne 24. junija 1942. Bog odvzel nam soproga ln očeta, štiri leta poteklo je od tedaj, pa ml Te nismo poaabill, v srcih živi blag spomin. Toda v sredini našega srca Tvoj spomin živi ljubeč počivaj v mini, blaga duša ln večna luč TI sveti naj. Žalujoči ostali: JOHANA HLAD, soproga; HČERE in SINOVI. Cleveland, O., 24. junija 1946. ________> reševati nadzemljske uganke. Arbac je bil v očeh mladega svečenika nad smrtnostjo vzvišeno bitje. Ono. globoko hrepenenje po vednostih, ki niso last tega sveta, je oslepilo Apecida; kajti izza svoje rosne mladosti je koprnel po njih z vso dušo, in zato ni mogel več zdravo presojati vsega, kar je videl in slišal. Vdajal se je popolnma slepim težnjam, ki so uporabljala obenem naj silne j še človeške strasti, pohotnemu uživanju in težnjam po viških vrednostih. Niti misliti si ni mogel, da bi se tako moder človek, kakor Arbac, lahko motil, da bi mogel varati tako ponosen mož. Obmrežen v metafi-jziško razmišljevanje je končno sprejemal sklepe, po katerih je Egipčan skušal spreminjati pregrehe v čednosti. Njegovi nečimernosti se je laskalo, da ga je smatral Arbac vrednim, pritegnil ga k sebi, odvezati ga zakonov, ki naj bi nosti, je križ. Poglej tu tudi 1 mistiško zgodbo Iziridovo, ka- i j ko je bil umorjen, in kako je 1 izpolnjevaje svečano obljubo, : zopet vstal od mrtvih! S tako prispodobo nameravamo mi le neksko alegorijo z ozirom fta I večno oživljanje narave in na (premikanje zvezd. Nepoznanje bolj se je oddaljevala oi ^ jega prastarega izvora, zavzela v tej novi veri W ■> n zemljsko obliko, in tako ] Galilejca nevede častU starih egiptskih alegofu- ; Tak način dokazovanja •-.i svecei1" popolnoma prepričal sv (Dalje prihodnji^ brzdali množice v določenih mejah s smotrenimi slepili, in ga poučevati v svojih mistiških j znanostih. Stroga in čista' nravstvenost one vere, za katero ga je hotel pridobiti Olint, Se je morala umakniti iz njegovega duha mogočnim stras-J tem. Egipčanu niso bili nežna-1 ni nauki one vere, in ko je spo-, znal, kakšen vtis so že bili napravili na njegova varovanca, je skušal uničiti njih učinek na j kaj spreten način, deloma s pripomnjami. "Ta vera," je dejal, "ni nič1 drugega, nego daljši razvoj ene izmed mnogih alegorij, ki so. jih iznašli naši stari svečeniki. Poglej," je dodal in pokazal na zvitek, popisan s hijeroglifi, | — "poglej v teh starodavnih podobah izvor nauka o krščanski sveti Trojici. Tudi tu so trije bogovi, oče, sin in sveti^ duh. Vidiš, da je tudi tu sin | imenovan za "odrešenika", — , in znamenje, po katerem se' kažejo njegove človeške last- ve stihe. Ali Jone ni spala in sladki glasovi njegove pesmi so prihajali na njeno uho; prodirali so v njeno spalnico in skoro zmagali njeno srce. Ko je poslušala, je pozabljala vse, kar je naklepal obrekovalec proti njemu; toda ta čar je izginil iakoj, ko je spet odšel, a njena j razburjena duša je videla v onem nežnem poklonstvu skoro le novo razžaljenje. Dejal sem, da je ni bilo za nikogar doma, — izvzemši za enega samega, Arbaca, ki si je prisvajal nad vsemi njenimi dejanji nekako očetovsko varstvo. Prihajal je v njeno stanovanje tako brezskrbno, kakor bi to bila njegova pravica. Posrečilo se mu je kljub vsej samostojnosti Joninega značaja, pridobiti si neki tajnosten in mogočen vpliv na njeno voljo. In ona se temu ni mogla upirati; včasih je poskušala, pa vselej zaman. Moč njegovega zvitega kačjega pogleda jo je oklepala kakor zli čar. Gospodoval je nad njo vsled premoči svojega moškega duha, ki je bil že od nekdaj navajen, da se mu je uklonila vsaka šibkejša nrav. Ker ni še spoznala njegovega pravega nagiba in njegove ljubezni do nje, ki jo je znal dotlej spretno prikrivati, je čutila do njega ono spoštovanje, ki ga mora čutiti nadarjena duša pred modrim in učenim možem. Videla je v njem nekakega modrijana starih' časov, ki je premagal vse človeške slabosti m postal dele-j žen skrivnosti globokih ved. Ni j ga smatrala zemljsko bitje,; kokaršno je ona, marveč .za ne-j kak temen in svet orakelj sta-rodavnosti. Ljubila ga ni, pač pa se ga je bala. Njegova nav-| ročnost jo je pretresala z ne-| kako grozo; njena duša je pos-j tala v njegovi bližini mračna! in tesnobna. V vsej vzvišenosti svojega značaja se ji je zdel kakor visoka gora, ki dela za seboj velikansko senco. Toda nikdar ji ni prišlo na um, da bi se odtegnila njegovim pose-tom. Potrpežljivo se je uda-,iala vtisom, ki jih v njeni du-j ši sicer ni vzbujal strah pred i nečem groznim, pač pa nekaj v njegovi tajinstveni zagonet-nosti. Arbac sam je zdaj sklenil porabiti vse svoje tajne umetnosti, da se polasti zaklada, po katerem je toliko hrepenel. Čutil se je blaženega in vzvišenega vsled vpliva, s katerim je zopet omrežil njenega brata. Izza onega trenutka, ko je Apecid podlegel pohotni razkoš-nosti one veselice, ja čutil zopet bolj nega kedaj zagotovljeno oblast nad mladim svečenikom. Vedel je, da so vezi pohotnih čutov močnejše ko prvič objele mladega, vročega moža. — Ko se je Apecid zbudil drugo jutro po oni razkošni noči, se je čutil vsekakor osramočenega in ponižanega. Spomnil se je svojih strogih zaobljub vzdržljivosti, svojega hrepenenja po čednostnem življenju, in kako je vse to utonilo v tako pregrešnemu blatu. Toda Arbac je prav dobro poznal sredstva, ki so mu ohranjevala njegov vpliv. Od bohotnega uživanja je vodil mladega svečenika takoj v skrivnosti svoje učenosti. Pred njegovimi str-mečimi očmi je ,razkrival tajnosti mračne egiptske filozofije,—posvetil mu je v zvezdo-slovna tolmačenja in v ono čudno kemijo, ki je v onih časih, ko je nad pametjo samo gospodovala še domišljija, hotela raz- ' Mogoče je bilo posledica takega občutja, da je duh mla-j dega moža v Jonini navzočnosti zažarel jasneje in da je bila njegova duša bolj žarka in bolj vidna. Kakor njegova, tako je: morala tudi njena ljubezen biti zavisna in potrebna v njuni j. vzajemni naravi. On se je prikazal njej mlad, lep, zgovoren,]■ vrhu tega Atenec, Via, najkras-nejši cvet poezije iz dežele njunih očetov. Odkar sta se poznala si nista bila več bitji na zemlji skrbi in težav; življenje jima je bilo odslej le še svet 1 praznik. Zdelo se jima je, kakor da sta se odtegnila vsakdanjemu odurnemu življenju; ; sanje o saturniški dobi so se jima vresničile in v njuni srci so padali zadnji žarkiwz Delaj in iz Grške. I Čim bolj pa si je Jone ohranjevala neodvisnost v izbiri! načina svojega življenja, to-1 liko občutljivejša je postala v zavesti svoje lyeposti. Zato pa je doseglo obrekovanje Egipčana toliko bolje svoj namen; in domnevana surovnost in brezobzirnost Glavkova jo je globoko užalila. V njegovih izjavah je bila graja o njenem značaju in njenem Življenju, da celo njeno ljubezen je zavračal in zasmehoval. Zdaj šele je spoznala, kako hitro jo je iznenadila ta ljubezen; kar zardela je nad slabostjo, ki se je je šele zdaj popolnoma zavedla; domišljevala si je, da je ta njena slabost sama vzbudila Glavkovo zaničevanje; in občutila je, da je najhujše prok-letstvo plemenitih narav — po-nižnanje! — Toda kakor je bil razburjen njen ponos, tako tudi njena ljubezen. Dasi je prvi hip njeno ogorčeno samo-ljube obsipalo Giavka z najrazličnejšimi očitanji, da se mu je docela odrekla in ga pričela skoro sovražiti, jo je vendar kmalu zopet ukrotila nepremagljiva strast, v toliko večji meri; in polile so jo solze, srce je zahtevalo svoja prava in napol v obupu je vila roke in si šepetala: "On me sovraži — in me ne ljubi!" Ko je odšel Egipčan od nje, se je skrila v svojo najsamot-nejšo soba — odposlala je svoje služkinje in naročila, da je ni doma za nobenega svojih mnogoštevilnih čestilcev. Tudi'Giavka je doletela ista usoda; to ga je osupnilo, toda . ni si mogel raztolmačiti vzroka takega ravnanja. Ni si mogel misliti, da je njegova Jone, njegova kraljica, njegova boginja vdana tisti ženski hudomušnosti, o kateri so že tako trpko tožili zaljubljeni pesniki Italije. Menil je, da je vzvišena nad vsemi onimi umetnostmi, ki na natezalnici mučijo ubogo srce ljubimca. Čutil se je vznemirjenega, toda hladila ga je zavest, da ljubi in je ljubljen; kaj več je še mogel želeti proti bojazni? Pozno po noči, ko so bile ulice že puste in prazne in jih je kvečjemu mesec razsvetljeval, je taval proti njeni hiši — k onemu svetišču svojega srca; Častil jo je po lepi šegi svoje domovine. Na hišna vrata je obešal najlepše vence, v katerih je govorila vsaka cvetlica sladke reke ljubezni, in v cele poletne noči je prepeval ob spremljevanju liciške lire pesmice, ki mu jih je narekovala duša isti hip. Toda ni se odprlo nobeno okno, ni ga nagradil nikak prijazen pozdrav. — Vse je ostalo tiho in samotno, tako da ni niti vedel, ali je slišala ona njego-