GLAS
LETO XXII. ŠT. 23 (1037) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 22. JUNIJA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
foto dd
Slovenska skupnost: “Glasujmo za Collinija”!
V nedeljo dajmo Gorici
priložnost za spremembo
  občini Gorica bo v
nedeljo, 25. junija,
balotaža med dvema
županskima kandidatoma, ki
sta pred tednom dni zasedla
prvo in drugo mesto. Za
župansko mesto se bosta
potegovala kandidat desne
sredine Rodolfo Ziberna in
Roberto Collini, ki ga podpira
levosredinska koalicija, v kateri
nastopa tudi Slovenska
skupnost. Vsem Goričankam in
Goričanom se torej ponuja še
ena priložnost za spremembo
tistega desetletnega trenda, ki je
naše mesto pripeljal na rob
splošne družbene krize. Za ta
trend pa je odgovorna ravno
desna sredina, ki je v vseh teh
letih vodila goriško občino in si
zasluži krepko negativno oceno.
Seveda ni mogoče in tudi ni
prav skrivati precejšnje
prednosti, ki jo ima Ziberna
pred Collinijem po prvem
krogu občinskih volitev. Vendar
pa prav tako ni prav, da zaradi
tega že vržemo puško v korzo in
ne izkoristimo še te zadnje
priložnosti.
/ str. 3
V
www.noviglas.eu
Vesel skok 
v počitnice!
Srednja šola Ivan Trinko v Gorici
  Dr. Marlenka Žerjal
Ali je res potrebno cepiti?
POGOVOR 
  adnje čase je
ogromno polemik,
umestnih in
neumestnih, okrog
cepljenja otrok in
odraslih. Zato smo
zaprosili zdravnico dr.
Marlenko Žerjal,
specialistko iz pediatrije,
naj nam razloži
predvsem osnovne stvari
o cepivih. Prav tako smo jo
zaprosili, naj nam odgovarja tako,
da bomo razumeli, kar je tudi
storila; predvsem pa je v pogovoru
pokazala tisto strpnost, človeško
toplino in seveda znanje, ki
odlikujejo dobre zdravnike.
Zakaj so cepljenja po-
trebna?
Preprosto povedano so
cepljenja, znanstveno
dokazano, najboljši pre-
ventivni posegi v jav-
nem zdravstvu, saj se je
raven nalezljivih bolez-
ni v prejšnjem stoletju
zelo znižala predvsem
zaradi pitne vode in ce-
pljenj. Preprosto povedano: skrb za
čisto, pitno vodo in cepiva so med
tistimi pomembnimi posegi, ki
omogočajo, da smo zdravi, da ne do-
bimo okužb.
/ str. 3
Jurij Paljk
Z
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
vabi na
DEŽELNI SVET SSO
sreda, 28. junija 2017,
ob 17.30 v prvem sklicu in
ob 18. uri v drugem sklicu
Kulturni dom na Colu,
Col 18. Repentabor 
Za morebitne informacije sporočamo
članicam, da so na voljo uradi SSO 
v Trstu (040 3481586),
v Gorici (0481 536455)
in Čedadu (0432 700896).
Svet okrog nas22. junija 20172
Povejmo na glas
Bolje prepoznati spremembe časa
  Tiskovna konferenca o poletnih “Srečanjih pod lipami”
Ponosni smo na svoje delo
KC LOJZE BRATUŽ 
  ulturni center Lojze Bra-
tuž in krožek Anton Gre-
gorčič sta v zadnjih letih
v Gorici že organizirala 100
“Srečanj pod lipami”. Pred nami
so zdaj “poletna Srečanja po li-
pami”: potekala naj bi pod
košatimi “zgodovinskimi” lipa-
mi, ki so jih goriški katoliški Slo-
venci posadili, ko so kupili zem-
ljišče za gradnjo Katoliškega do-
ma na Drevoredu 20. septembra.
Na tiskovni konferenci 17. junija
je predsednica KC Franka Žgavec
povedala, da jih bo med 22. ju-
nijem in 9. avgustom kar osem.
Erika Jazbar je poudarila, da so
prireditelji ponosni na svoje de-
lo. Večeri so “dokaj priljubljeni”,
zbira se “precej razvejena publi-
ka, tudi ker so vsebinsko precej
raznoliki”. Vedno so pozorni na
tri Slovenije: zamejstvo, zdom-
stvo in matična Slovenija.
Srečanja povezujejo čezmejno
občinstvo; ni dosti večerov, kjer
K bi bili dobro zastopani rojaki iznašega zamejstva in matice,sploh pa ne s takimi vsebinami.
Poletna srečanja so običajno do-
bro obiskana “in ne gre za
družabnost”: težišče je na govor-
jeni besedi in razpravi.
Prvo srečanje poletnega niza je
predstavil Julijan Čavdek. V
četrtek, 22. junija, bo ob 20.30
dr. Alenka Di Battista predstavila
svojo diplomsko nalogo, ki
obravnava arhitekturno ustvar-
janje med vojnama na Sloven-
skem. Predavateljica je med dru-
gim lep primer tega, kako se za-
mejski Slovenci lepo uveljavljajo
tudi v matici. V petek, 30. junija,
bodo v Gorico prišli slovenski
maturanti iz Argentine (RAST
XLVI): večer bo povezan s pro-
slavo slovenske samostojnosti,
katere gost bo vojaški kaplan Mi-
lan Pregelj. V četrtek, 6. julija, bo
Igor Omerza predstavil knjigo
Boris Pahor v žrelu Udbe. Dne
13. julija bo večer
v sodelovanju z
NUK-om in Mu-
zejskim društvom
Škofja Loka po-
svečen literarni za-
puščini dr. Tineta
Debeljaka: v Gori-
ci bo prisotna
hčerka Joželjka
Debeljak Žakelj iz
Argentine. V
četrtek, 20. julija,
bo gost srečanja v
sodelovanju s Študijskim cen-
trom za narodno spravo dr. Va-
sko Simoniti, zgodovinar, poli-
tik, nekdanji minister, sin Rada
Simonitija itd. V četrtek, 27. ju-
lija, se bodo Goričani poklonili
prof. Viljemu Černu, “čederma-
cu iz Terskih dolin”, ob pomem-
bnem življenjskem jubileju. V
četrtek, 3. avgusta, bo dr. Miloš
Čotar na večeru v sodelovanju s
Kmečko zvezo govoril o oljkar-
stvu v našem prostoru. V sredo,
9. avgusta, bo na srečanju v so-
delovanju z GMD predstavitev
knjige primorskih spominov ob
življenjskem jubileju dr. Draga
Štoke. Ker se ljudje po debatnih
večerih radi ustavljajo pod lipa-
mi, so pomislili, da bi poletni
niz popestrili z novostjo, je po-
vedala Tamara Kosič: predstavili
se bodo po štirje vinarji z Oslavja
in iz Števerjana. “Radi so sprejeli
in radi se bodo srečali z domačo
publiko”.
  e glede na izid balotaže v Gorici ni mo-
goče mimo ugotovitve, da so se znotraj
slovenske narodne skupnosti zgodile
velike spremembe. So se zgodile, ali vsaj
pričele dogajati. Volilna razpršenost naših kan-
didatov je presegla vse, kar smo poznali doslej
in je dala jasno vedeti, da mnogo stvari ni več
takšnih, kot so bile doslej. Razpršenost je tako
velika, da lahko že govorimo o pojavu, ki ga
ne moremo zožiti zgolj na očitke posamezni-
kom za njihov korak. In o pojavu govorimo te-
daj, kadar so na delu tudi t. i. širše okoliščine,
ki so dodobra, čeprav tiho in skoraj neopazno,
močno spremenile položaj tukajšnjega volil-
nega okrožja. Te spremembe so izjemno vpli-
vale na naš narodnostni prostor, ki se je pričel
obnašati na povsem nov način, s stopnjevano
mimobežnostjo. Več kot na dlani je, da je ko-
ristno in zagotovo nujno širše spremembe po-
drobno in skrbno analizirati ter prepoznati -
kakšne v resnici so in kako lahko delujejo v
prihodnje, ko so že sedaj povzročile takšno pre-
senečenje, osuplost in seveda škodo. Zakaj se
je naša narodna skupnost politično tako raz-
bežala? Kako je to mogoče? Je narodnostni na-
boj popustil, ker ni več potreben? Smo se znašli
v razmerah, ko nismo več ogroženi in s tem
zavezani skupnemu dogovoru? In če je to res,
kaj je res tudi, da potrebujemo sovražnika ozi-
roma ostrega nasprotnika, ki nas prisili v
strnjenost naših vrst? Res torej potrebujemo
sovražnika? Samo v tem primeru povežemo
svoje vrste, sicer naša skupnost kot skupnost
ni nepogrešljiva in nam zadostuje že to, da smo
državljani večinskega naroda? Še in še bi se lah-
ko spraševali, a dejstvo je, da se je naš prostor
spremenil in da velja te spremembe čimprej
prepoznati in jih poimenovati. Spremenil se
je globalno, kar pomeni, da je zavel veter
Evropske unije, se pravi širša dimenzija, v ka-
teri lahko neovirano živimo vsi in prejšnje na-
petosti pričenjajo odpadati. Ostrina med desno
in levo politiko se je zmanjšala, dosti več pro-
stora so dobile tudi narodnostne manjšine in
to predvsem s svojimi dejavnostmi. Dovolj je
pogledati na naša kulturna domova, glasbeno
šolstvo, zborovsko petje, razstave, založništvo,
šport, filmsko središče, časopisa, knjigarno,
knjižnico ter tehtne javne pogovore, pa se za-
vemo, da smo kot skupnost zelo vidljiv in po-
memben del goriškega prostora. Ni več torej
potrebna nekakšna narodnoobrambna drža,
smelo in odločno smemo razvijati svoje dejav-
nosti, se pravi svojo civilno družbo skupaj z
večinskim narodom. In naša politika je lahko
na bogastvo svoje civilne družbe upravičeno
ponosna, se nanjo sklicuje in se z njo ponaša.
Kajti resnični rezultat politike je uspešnost nje-
ne civilne, prvenstveno kulturne dejavnosti,
in na njej velja graditi naše programe. V kolikor
se tega ne zavedamo, se politično osiromašimo
sami, za naše ljudi nismo več politično zani-
mivi, kar je to pot privedlo do razpršenosti, ki
je brez resnega premisleka ne bo mogoče zau-
staviti.
Janez Povše
N
Letošnji Mittelfest bo odprl pogovor
med predsednikom Republike
Slovenije Borutom Pahorjem in
odgovornim urednikom dnevnika La
Stampa Mauriziom Molinarijem, ki
bosta razpravljala o prihodnosti
Evrope. Srečanje bo v cerkvi svetega
Frančiška v Čedadu v soboto, 15.
julija, ob 11.30.
Čedajski festival so predstavili v
Vidmu ob navzočnosti deželnega odbornika za kulturo
Giannija Torrentija. Tema letošnje izvedbe bo “zrak”, kar je
Torrenti povezal z lahkotnostjo, kot si jo je domišljal italijanski
pisatelj Italo Calvino. Festival bo trajal deset dni, med
najuglednejšimi gosti pa so hollywoodski zvezdnik John
Malkovich, pevca Sting in Goran Bregović ter armenski pianist
Tigran Hamasyan. / ARC/PV
Mittelfest bo odprl Borut Pahor
Slovenija še enkrat ne bo prodala NLB 
Fight club
   adi bi, pa ne more-
mo” ali morda še
bolje “Radi bi, a še
pomembneje je, da je naše”.
Nova saga okoli Nove ljubljan-
ske banke, ki se vleče v Sloveniji
v zadnjih tednih, spominja na
že videno. Spominja na že
prežvečeno. Dejstva so prepro-
sta. Po dogovoru, ki ga je vlada
Alenke Bratušek sklenila z
Evropsko komisijo leta 2013, bi
morala Slovenija privatizirati ce-
lo vrsto podjetij in največje ban-
ke. V nekaj primerih se je Lju-
bljana teh dogovorov držala, v
drugih pač ne. In glej čudo...
slovenska država se po štirih le-
tih od prevzema teh obveznosti
dogovora ni držala pri nekaterih
od pomembnejših gosporaskih
realnosti, ki bi morale v zasebne
roke. Približno v tem času leta
2015 je zagovornikom ohran-
janja državne lastnine uspelo
preprečiti prodajo Telekoma,
strateškega in največjega podjet-
ja na področju telekomunikacij.
Prejšnji teden je v vodo padla še
prodaja NLB. In ta primer, sim-
ptomatičen za slovensko politi-
ko in gospodarstvo, bomo vzeli
nekoliko pod drobnogled.
Zamiki pri roku prodaje
“Zakaj je potrebno prodati NLB,
če pa posluje uspešno”?, se
sprašuje dobršen del javnosti v
Sloveniji. Poskušajmo najprej
odgovoriti na to vprašanje, mi-
mo zavez do Evropske unije. To,
da NLB beleži danes dobre po-
slovne rezultate (od leta 2014 za-
pisuje pod črto letne bilance do-
biček), je posledica premis iz ob-
dobja krize. V NLB je država
med letoma 2007 in 2013 na-
metala 2,3 milijarde evrov za
razne dokapitalizacije. Kolikšna
je ta vsota? Približno 13 odstot-
kov slovenskega letnega pro-
računa. Ali – po najdražji cenitvi
– skoraj dva razvpita druga tira
med Koprom in Divačo. Zakaj
vsa ta likvidnost v največjo slo-
venskoo banko? V nasprotnem
primeru bi NLB bankrotirala.
“R Zadnji in največji vnos državnepomoči v banko v višini 1,5 mi-lijarde evrov je država opravila
decembra 2013, potem ko so
mednarodne agencije izračuna-
le, da v slovenskem bančnem si-
stemu zija luknja težka 5 mili-
jard evrov. In to luknjo so
večinoma zakrivili krediti “na
lepe oči”, ki so jih bančniki odo-
brili prijateljskim podjetjem in
političnim sopotnikom. Poleg
izjemne državne pomoči sta s si-
stemom ustanovitve slabe ban-
ke (DUTB) Evropska komisija ter
slovenske pristojne oblasti (vla-
da in Banka Slovenije) poskrbe-
li, da se je NLB razbremenila
(delno) slabih posojil. Je potem
jasno, zakaj danes NLB posluje
dobro?
Da bi preprečili zlorabe, ki so
pripeljale do stanja ob koncu le-
ta 2013, je bilo sklenjeno, da bo
vlada prodala banko. Prva
časovnica je kot zadnji rok pred-
videla konec letošnjega leta za
prodajo celotnega (100 odstot-
nega) deleža banke. Po sprejetju
strategije za upravljanje držav-
nega premoženja, kot jo je
začrtala vlada Mira Cerarja, je
predvideni delež prodaje padel
na 75 odstotkov minus 1 delni-
co. Kaj to pomeni? Da bi vlada
ohranila delež 25 odstotkov
plus eno delnico, ki mu v po-
slovnih krogih pravijo kontrolni
delež, oziroma, če poenostavi-
mo, možnost vplivanja na
ključne odločitve. Ministrica za
finance Mateja Vraničar Erman
je pred kakim mesecem v nadal-
jevanju zgodbe od Evropske ko-
misije izprosiila, da naj bo pro-
daja razdeljena v dve fazi. 50 od-
stotkov banke naj bi tako proda-
li še letos, preostalih 25 odstot-
kov (minus eno delnico) pa v
prihodnjem letu. Zadnje po-
glavje te neverjetne zgodbe
sprenevedanja in zavlačevanja
so slovenski vladni politiki za-
pisali prejšnji teden. Zaradi pre-
nizke ponudbe so povsem odre-
kli prodajo. Najprej je odločitev
razglasil minister Erjavec, takoj
zatem je na seji ministrskega
sveta to potrdila še vlada.
Prenizka cena?
Potencialne kupce je vlada (ozi-
roma SDH kot izvršilno vladno
telo) iskala s pomočjo svetoval-
ca Deutsche Telekom (zanj je
potrosila 7 milijonov evrov dav-
koplačevalskega denarja), ki je
slovenskim naročnikom pripel-
jal interesente. Ti so bili pripra-
vljeni odšteti od 75 do 80 od-
stotkov nominalne vrednosti za
delnico. Skratka, njihova po-
nudba je bila za četrtino manjša
od realne vrednosti banke. In to
je vlada zavrnila, češ da je pre-
malo...
/ str. 3
kil
Igor Gabrovec o zakonu o jusih in srenjah 
Čimprej v obravnavo
Deželnega sveta!
   prašanje revizije
deželnega zakona, ki
ureja področje sren-
jske in jusarske imovine, spada
med obveze, ki jih je na osnovi
moje resolucije sprejela deželna
uprava in v prvi osebi predsednica
Serracchianijeva že ob začetku
mandata poleti 2013”, spominja
deželni svetnik Slovenske skupno-
sti Igor Gabrovec, ki v tem smislu
polno računa na sodelovanje s ko-
legom Stefanom Ukmarjem, saj
kot nekdanji predsednik kontovel-
skega jusa problematiko vsestran-
sko dobro pozna. “Iz vrst deželne
večine se prav tako oblikuje zakon-
ski predlog, ki pa se žal zaenkrat
omejuje na obravnavanje vprašan-
ja ločenega upravljanja (it. usi ci-
vici). Glede skupne lastnine,
kakršno poznamo na tržaškem in
goriškem Krasu ter v Bregu, osta-
jajo še vedno odprta določena
vprašanja, saj so velike razlike med
ureditvijo, pričakovanji in potre-
bami zelo raznolikih stvarnosti od
Tržaške pa vse do goratih območij
Karnije in Kanalske doline”, pou-
darja Gabrovec, ki je v tem smislu
v stalnem stiku z Agrarno skupno-
stjo srenj in jusov. “Že pokojni
Mirko Špacapan je zagovarjal rešit-
ve, ki so odgovarjale pričakovan-
jem naše stvarnosti, in na isti va-
lovni dolžini je tudi moje prizade-
vanje, da se jusom in srenjam pol-
no prizna pravica do nedeljive la-
stnine in upravljanja s skupnim
premoženjem, ki se že stoletja pre-
“V naša iz roda v rod prebivalcevnaših vasi”, potrjuje deželni svet-nik SSk.
Medtem je decembra lani Deželni
svet sprejel tudi novelo k zakonu
o skupni lastnini, ki v pričakovan-
ju na celovito preureditev zadevne
zakonodaje (s tem se bomo ukvar-
jali že takoj po praznikih) spodbu-
ja sklepanje dogovorov med
občinskimi upravami in jusi-sren-
jami ter posledično premoščanje
sporov. Gabrovec je zato že v začet-
ku februarja formalno vložil nov
zakonski osnutek, ki zaobjema
vrsto popravkov k obstoječi zako-
nodaji. “Časa je malo in resno tve-
gamo, da se obljuba iz leta 2013
izjalovi. Zato je moj predlog le
začetni osnutek, neke vrste spod-
buda k razpravi in k posodobitvi
veljavnega zakona tudi ob upošte-
vanju, da se rimski mlini na tem
področju očitno gibljejo hitreje.
Dežela FJk ima v skladu z držav-
nim zakonom 97/1994, ki pre-
pušča posameznim deželam nor-
miranje morebitne skupne lastni-
ne staroselskih družin, svoj zakon
št. 3 iz leta 1994. Deželni zakon v
svojem 2. členu navaja lastnosti,
ki jih morajo imeti srenjske orga-
nizacije za to, da lahko dobijo
pravno priznanje, in sicer primer-
no število članov, vknjiženo lastni-
no in urejen statut. Na tej podlagi
je velik del naših srenjskih skup-
nosti dobil uradno priznanje in
status pravne osebnosti”, spomin-
ja Gabrovec. Zadeve so se spet in
dodatno zapletle, ko je prišlo do
pravdanja med jusi-srenjami in
občinskimi upravami. Te so dolga
desetletja na osnovi državnega za-
kona iz leta 1927 (!) upravljale z
imovinami, ne da bi te bile
vknjižene nanje. Transakcijski do-
govori so se izkazali kot pomem-
ben instrument v reševanju teh za-
pletov, zato je Deželni svet lanske-
ga decembra odobril že omenjeni
popravek k zakonu 3/96. “S svojim
predlogom poskušam evidentirati
dodatne možnosti za rešitev nasta-
lih zapletov, in to z uvajanjem poj-
ma domnevne skupne lastnine
povsod tam, kjer ni z razsodbo,
transakcijskim dogovorom ali
deželnim ukrepom dokazano na-
sprotno”, pojasnjuje Gabrovec. V
nadaljevanju kot dopolnilo k 6.
členu zakona predlaga, da “priz-
nane srenjske skupnosti enačimo
s statusom profesionalnega kme-
tijskega podjetja. Ne gre pozabiti,
da predstavljajo glavni del pre-
moženja skupne lastnine gozdovi
in pašniki. Srenje in jusi imajo v
tem smislu pomembno vlogo
skrbnika zemlje. Pašništvo in upra-
vljanje gozdov sta dejavnosti, ki ju
spodbuja tudi Evropska unija s
svojimi programi za razvoj po-
deželja, vendar so ta vrata za srenje
trenutno zaprta. Omenjeno za-
konsko dopolnilo bi srenjam
končno dovolilo koriščenje sred-
stev na osnovi evropskih progra-
mov za razvoj podeželja, obenem
pa bi jim tudi dalo možnost
prošnje za postavitev zatočišč za
živali na paši, za katere lahko za-
enkrat zaprosijo na podlagi veljav-
nih občinskih regulacijskih
načrtov le kmetovalci”, meni Ga-
brovec, ki se je pri tem zgledoval s
sličnimi rešitvami v nekateri dru-
gih deželah.
Aktualno 22. junija 2017 3
  Dr. Marlenka Žerjal
Ali je res
potrebno cepiti?
S 1. STRANI 
  asnik New York Times
je že leta 1999 zapisal,
da so cepiva največji do-
sežek minulega stoletja, leta
2011 je center za kontrolo in
preventivo v ZDA izpostavil, da
so cepiva med desetimi naj-
boljšimi dosežki, ki jih imamo
v zdravstvu.
Nasprotniki cepljenja očita-
jo, da se stranski učinki pri-
krivajo.
Ne, stranski učinki se ne prikri-
vajo. So seveda prisot-
ni, jih poznamo, vemo,
da bo imela večina
otrok po cepljenju
kakšen lažji stranski
učinek, med temi so
najbolj pogosti:
vročina, nespečnost,
jok, razni lokalni efek-
ti, kot so otekline ali
srbečica, razne aler-
gične reakcije, lahko
tudi vročični krči, v ze-
lo redkih primerih lah-
ko pride tudi do ence-
falitisa. Ni res, da cepi-
va nimajo stranskih
učinkov, tega noben
zdravnik ne prikriva.
Vzemimo na primer
cepljenje proti ošpi-
cam, mumpsu in
rdečkam: če cepimo en
miljon ljudi morda bo
eden zbolel za encefa-
litisom, če pa ne cepi-
mo in pride do epide-
mije, zboli za encefalitisom en
človek na dva tisoč, smrt pa bi
nastopila v razmerju: eden na
tri tisoč. Podatki so dovolj zgo-
vorni. Rdečke so lahko zelo ne-
varne za nosečnice, ker v pri-
meru, da zboli bodoča mami-
ca, lakho pride do hudih posle-
dic pri novorojenčku. Vzemi-
mo še kot primer oslovski
kašelj. Še danes v svetu umre za
oslovskim kašljem približno
350 tisoč ljudi. Naj povem, da
je leta 2010, ko je bila epidemi-
ja te bolezni prisotna v Kalifor-
niji, kjer imajo nizek odstotek
cepljenih proti tej bolezni, zbo-
lelo veliko ljudi, okrog šest ti-
soč, umrlo pa je deset novoro-
jenčkov. Ni res, da omenjene
bolezni ne povzročijo tudi hu-
dih zdravstvenih težav, zato je
to vprašanje družbenega, so-
cialnega zdravja.
Zakaj starši necepljenih
otrok ne razumejo, da
ogrožajo druge, cepljene
otroke, ko jih vodijo v njiho-
vo družbo?
V resnici gre za drugačen pro-
blem. Cepiva namreč delujejo
samo v primeru, če je ceplje-
nost vse populacije zelo visoka.
Cepljenih mora biti več kot 95
odstotkov ljudi, če hočemo
imeti možnost kontrolirati ne-
ko bolezen. Če je majhen od-
stotek ljudi, ki se ne cepi, ne
pride do velikih problemov.
Težava nastane, če so kvote ne-
cepljenih zelo visoke, ko gre-
mo pod določene kvote nece-
pljenih, se lahko pojavijo zopet
te bolezni, ki jih danes sicer ne
poznamo več. To se je pokazalo
predvsem v tistih državah, kjer
ali zaradi vojn ali zaradi nedo-
stopnosti cepiv niso cepili ve-
likega števila ljudi, in so se po-
novno pojavile bolezni, kot je,
recimo, poliomielitis. V Indiji
so imeli poliomielitis še do
pred kratkim, a ko so masovno
cepili ljudi, so imeli zadnji pri-
Č mer leta 2011, od leta 2012 pani bilo več nobenega primera.Pri nas so zaenkrat kvote ce-
pljenih še zelo visoke in se zato
te bolezni ne širijo. Seveda pa
bo nastal velik problem, če bo-
do kvote cepljenih padle na
nizko raven. Res je, da bodo ti-
sti, ki so cepljeni, v takem pri-
meru, bolj zaščiteni, a to ne po-
meni, da so totalno zaščiteni.
Cepivo namreč ni učinkovito v
sto odstotnih primerih. Pove-
dano preprosto: če se cepim in
grem v neki kraj, kjer je epide-
mija kake bolezni, to še ne po-
meni, da sama ne bom zbolela.
Ni rečeno, da cepivo deluje sto
od stotno, lahko zbolim v lažji
obliki, lahko sploh ne zbolim,
lahko pa tudi… Cepivo najbolje
deluje, ko je veliko ljudi ceplje-
nih.
Problem necepljenosti je tudi
v tem, da v danađnji družbi ob-
staja določen odstotek imun-
sko neodpornih otrok, med
njimi so, recimo, taki, ki so
zboleli za rakom ali pa imajo
oslabljen imunski sistem in te
otroke ne moremo vedno cepi-
ti. Za te otroke je torej bolj var-
no živeti v družbi, kjer je velika
večina otrok cepljenih.
Nasprotniki cepljenja ne-
nehno govorijo o tem, da
naj bi se vedno nekaj prikri-
valo, pa tudi hude obtožbe
imajo na račun multinacio-
nalk, farmacevtskih podjetij,
ki proizvajajo cepiva.
O tem je zelo težko govoriti, ze-
lo težko je to razčleniti. Pove-
dala bom zelo jasno, jaz kot
zdravnik, ki se vsak dan ukvar-
ja z otroki in bolniki, nimam o
tem nobenih informacij, seve-
da pa tudi jaz berem časopise,
poslušam radijska in televizij-
ska poročila. Cepiva sama po
sebi so prinesla človeštvu dosti
dobrega, to je pomembno. Ja-
sno je, da farmacevtske družbe,
ki jih proizvajajo, stremijo za
dobičkom. Treba pa je razume-
ti, kaj je dobiček sam po sebi in
kaj so zdravila, cepiva, ki pri-
našajo veliko dobrega. Ob-
toževanje je lahko, a dejstvo je,
da nam podatki kažejo, da je
veliko bolje, če ljudi cepimo,
kot pa da jih ne.
Danes se veliko govori o ce-
pivih in avtizmu.
Res je. Veliko se govori. Še po-
sebno veliko o tem govorijo
ljudje, ki so nasprotniki ce-
pljenja. Poglejmo, na kakšnih
znanstvenih dokazih sloni ta
trditev. Leta 1998 je angleški
zdravnik Andrew Wakefield v
strokovni reviji Lancet objavil
študijo, v kateri je na izjemno
majhnem raziskovalnem vzor-
cu dokazoval povezavo med ce-
pljenjem in avtizmom. Šlo je za
pravo znanstveno prevaro, kaj-
ti zdravnik sam je kasneje priz-
nal, da je rezultate raziskave
ponaredil in bil je tudi izbrisan
iz angleške zdravniške zborni-
ce. Po tej prvi in ponarejeni
študiji je sledilo dosti drugih
študij in metaanaliz, ki so
znanstveno skušale raziskati,
ali je kaka povezava med cepivi
in avtizmom, a tega niso po-
trdile.
Žal pa se še danes vsi tisti, ki so
proti cepljenju in cepivom,
sklicujejo na prav to
ponarejeno študijo o
povezavi med avtiz-
mom in cepljenjem.
Res pa je, da je zadnje
čase avtizem predmet
večje pozornosti,
skušajo se ga diagno-
sticirati čim prej, pred
tretjim letom starosti,
ker se je ugotovilo, da
se avtističnim otro-
kom lahko pomaga s
psihomotoričnimi
sredstvi in pride včasih
do izboljšanj, če je av-
tizem zgodaj odkrit.
Tako danes odkrijejo
veliko primerov avtiz-
ma med letom in dve-
ma letoma in pol sta-
rosti otroka, ta leta pa
so tista, ko se otroki ce-
pijo. Zadeve torej sov-
padajo, to pa še ne po-
meni, da cepiva pov-
zročajo avtizem.
Kako je s tem novim zako-
nom, po katerem naj bi se
morali vsi cepiti?
Kot ponavadi se veliko govori
in piše, do nas zdravnikov pa
ni prišlo še nič uradnega. Me-
dicinska sestra z oddelka za ce-
pljenje mi je še ta teden rekla:
“Mi navodila še vedno čaka-
mo, do danes jih še nismo pre-
jeli! ” Veliko se torej govori, tre-
nutno imamo zakonski dekret,
bomo videli, kdaj bo prišlo do
zakona. Ta dekret uvaja obvez-
no cepljenje za 12 cepiv. Teh 12
cepiv je obveznih za otroke, ro-
jene leta 2017, za otroke, rojene
v prejšnjih letih pa so obvezna
cepiva, ki so bila priporočena
za vsako leto rojstva. Zakon
predvideva, da necepljenih
otrok ne bo mogoče vpisati v
jasli in vrtce, medtem ko so
predvidene globe v primeru
vpisa necepljenih otrok v šolo.
Za prihodnje šolsko leto pa za
vpis zadostuje tudi dogovorjen
zmenek za vsa obvezna ce-
pljenja. Vsekakor bo treba še
malo počakati, da pridejo tudi
tehnična navodila. Ministrstvo
je pa tudi predvidelo telefon-
sko številko (1500), na katero
odgovarjajo na vse dvome in
vprašanja.
Kako vi postopate, ko naleti-
te na starše, ki odklanjajo ce-
pljenje, in kaj jim vi svetuje-
te, tudi vsem nam?
Sama sicer delam v bolnišnici,
a če pride kdo, ga moramo naj-
prej skrbno poslušati in razu-
meti njegove razloge proti ce-
pljenju. Lahko gre za neutem-
ljen strah, ki temelji na pred-
sodkih ali napačnih informa-
cijah. Sama skušam staršem ra-
zložiti, mirno in strokovno,
zakaj je cepljenje dobro. Važno
je, da si zdravniki vzamemo čas
in se potrudimo razložiti
staršem delovanje cepiv, da ra-
zumejo, zakaj je prav, da otroka
cepimo.
Z 2. strani
Fight club
  o ponudbe res tako nizke?
Za razumevanje takega
ocenjevnja je potrebno iz-
postaviti še nekaj dejavnikov.
Prvič: maksimalno ceno bi
država lahko dosegla, če bi pro-
dala celoten delež NLB, torej 100
odstotkov. Če pa vlada prodaja 75
odstotkov, pri čemer si pridržuje
pravico soodločanja v pomem-
bnejših poslovnih potezah nove-
ga lastnika, je cena v trenutku
precej nižja. Drugič: če bi vlada
prodala naenkrat celoten delež
75 odstotkov, bi lahko iztržila
precej višjo ceno, kot bi jo sicer
po načrtovanem modelu prodaje
“50 odstotkov letos in 25 odstot-
kov naslednje leto”. Tretjič: v vla-
di se številni (začenši z Erjavcem
in Židanom) zavzemajo za
razpršeno prodajo. Kaj to pome-
ni? Da bi 75-odstotni delež pro-
dali več kupcem tako, da ne bi
nihče od zasebnih investitorejv
presegel državnega deleža 25 od-
stotkov. V tem primeru bi bila
država torej še vedno največji po-
samični delničar, zasebniki pa bi
imeli manjše deleže. Cena se se-
veda ob vsakem od teh korakov
dodatno spušča. Po tržni logiki je
investitor namreč pripravljen
plačati čedalje več, čim večja je
njegova specifična teža v podjet-
ju, kamor vstopa. Pa ne samo to:
NLB ima še nekaj odprtih
računov na sodiščih. Najpomem-
bnejši in medijsko najbolj odme-
ven je primer hrvaških varčeval-
cev, ki jih stara Ljubljanska banka
ni izplačala, nova NLB pa teh ob-
veznosti nase noče prevzeti.
Oškodovanci so se pritožili,
končna razsodba pa še ni bila
izrečena. No, vlada je odločila, da
potencialnim kupcem ne bo po-
S
nudila garancije za morebitne
stroške ob neugodnem razpletu
tožbe. In to je že spet in dodatno
znižalo ceno NLB.
Ob naštevanju vseh teh deavni-
kov je torej jasno, zakaj je cena,
ki so jo postavljali kupci, vsaj 25
odstotkov nižja od nominalne
vrednosti banke. Kljub tako nizki
ceni in kljub vsem zgoraj našte-
tim dejavnikom, bi vlada od pro-
daje banke (po prodajni ceni del-
nice v višini 75 odstotkov nomi-
nalne vrednosti) zaslužila 560
milijonov za 50 odstotni delež
oziroma 825 milijonov za 75 od-
stotkov. Kar je, če spet pretvori-
mo v stvarne številke, precej več
od polovice drugega tira Koper –
Divača, upoštevajoč najbolj raz-
sipno ceno tega projekta (1,4 mi-
lijarde evrov).
Kdo bo prodal in kdo bo “kasi-
ral”?
Vseeno pa... ne. Ne, ne in še en-
krat ne. Ministrski svet se je
odločil, da “pod ceno” banke že
ne bo prodal. Kljub temu da Slo-
venijo Evropska komisija potiska
v kot (na podlagi zavez, ki jih je
podpisala sama Slovenija). In
kljub temu da je časovna stiska
zdaj že zelo dušeča. Vlada morda
računa na nov dogovor o odlogu
prodaje z Brusljem. A to bi bil iz-
ključno in samo izraz dobrohot-
nosti evropskih funkcionarjev.
No... in kaj se bo zgodilo zaradi
neprodaje NLB? Odločba Evrop-
ske komisije predpisuje dva
možna scenarija. Prvi predvideva
zaseg banke in prodajo. Kupnina
bi sicer šla v slovensko državno
blagajno, spremenilo bi se pa to,
da bi Bruselj povlekel potezo, ki
bi jo morala sicer Ljubljana. Dru-
ga možnost je, da v Bruslju pro-
dajo tuje izpostave NLB in seveda
vso njeno poslovno mrežo zunaj
države. Gre predvsem za poslo-
valnice na Balkanu, ker je NLB
ostale tuje poslovalnice že (bolj
ali manj) zaprla.
In spet: kaj bi pomenila ta pro-
daja? V trenutnem stanju bi to bil
za NLB precejšen udarec. O tem
so pisali slovenski mediji, v prvi
vrsti Finance. Dovolj pa je že vpo-
gled v letno poročilo za lansko le-
to. NLB skupina (matica in tuje
izpostave) je v lanskem letu be-
ležila dobiček v višini 110 milijo-
nov evrov. Od tega je matica pri-
delala 65 milijonov evrov, izpo-
stave na Balkanu (strateški trgi)
pa 57 milijonov evrov. Nestra-
teški trgi so beležili negativni
reultat v višini približno 12 mili-
jonov evrov, tako, da je bilo pod
črto dobička za 110 milijonov. Ko
bi Evropa prodala tuje izpostave
(razume se, da strateške oziroma
tiste, ki poslujejo uspešno), bi
NLB bila po podatkih za leto
2016 ob pol dobička. Posli v tuji-
ni so ob tem donosnejši, ker so
(z izjemo Hrvaške) tuje izpostave
na Balkanu izvzete iz Draghijeve-
ga pravila o ničnih obrestnih me-
rah. Marža je torej pri tej bistveni
postavki večja.
Geslo
NLB je torej še vedno predvsem
pomemben politični plen. Seve-
da, tokrat nismo spregovorili o
aferi z iranskimi posli, ki so sicer
stara zgodba, a so šele danes
prišli na dan po zaslugi preisko-
valne komisije. Morda kdaj dru-
gič. V sklopu prijateljsko podelje-
nih milijonskih kreditoov ter
iranskih in podobnih zgodb je
odločitev vlade o preklicu proda-
je še en dokaz o zamegljevanju in
prikrivanju stanja v največji slo-
venski banki, pa čeprav v škodo
državjanom. Pa saj poznate slav-
no geslo, ki so ga člani združbe
Fight club stalno ponavljali v
istoimenskem filmu: “Prvo pra-
vilo za Fight club: nikoli ne go-
vori o Fight clubu. Drugo pravilo
za Fight club: nikoli ne govori o
Fight clubu”.
  Poziv Slovenske skupnosti: Glasujmo za Roberta Collinija!
V nedeljo dajmo Gorici
priložnost za spremembo
S 1. STRANI 
  ejstvo, da desno-
sredinski kandidat
Rodolfo Ziberna kljub
enotni koaliciji ni dosegel
zmage v prvem krogu, je
pomemben podatek, saj se to
na zadnjih dveh volitvah ni
zgodilo. To pomeni, da v
volilni kampanji ni prepričal
svojih volivcev, ki so mu
odrekli hitro in
prepričljivo zmago, tudi
ker ni pokazal
utemeljenih
programskih
argumentov za oživitev
razvoja Gorice. Njegov
volilni program lahko
brez zadržkov ocenimo
kot kontinuiteto sedanje
občinske uprave, ki jo je
vodil Ettore Romoli.
Skupaj z županskim
kandidatom Robertom
Collinijem, ki je zasedel
drugo mesto, in njegovo
koalicijo, v kateri je SSk
izvolila dva svoja
predstavnika v goriški
občinski svet, imamo tako še
eno možnost za naskok na
župansko mesto Gorice. To
pa pomeni, da lahko damo
Gorici priložnost za
spremembo, prekinemo
slabo upravljanje ter
obrnemo stran in začnemo
znova. Nov začetek pa v
volilnem programu koalicije,
ki podpira Collinija, pomeni
D odprto mesto, ki ceni invrednoti lastne zgodovinske,jezikovne in narodne kulture,
ki ponuja mladim možnost
za delo in izobraževanje, ki se
prepričano zavzema za
vsestransko čezmejno
sodelovanje, ki ne zapostavlja
tistih, ki res potrebujejo
pomoč, ki podpira odlične
proizvode našega ozemlja ter
postavlja mestno središče in
predmestje na isto
dostojanstveno raven glede
javnih del in storitev.
Prvi korak v smer, da lahko
ponudimo Gorici nov
začetek, pa je udeležba na
volitvah za balotažo, ki bodo
prihodnjo nedeljo, 25. junija.
Neudeležba bi pomenila, da
mesto obsodimo na
kontinuiteto. Že prvi krog je
pokazal zaskrbljujoč upad
volivcev, ki niso šli na
volišča. Še večja neudeležba v
drugem krogu pa bi ne
prinesla drugega kot vodo na
mlin desno-sredinskemu
kandidatu Rodolfu Ziberni.
Ne odrekajmo se torej naši
temeljni državljanski pravici
in dajmo Gorici priložnost,
da res obrne stran. SSk,
skupaj z izvoljenima
kandidatoma Marilko Koršič
in Walterjem Bandljem,
apelira na množično
udeležbo: županski kandidat
Roberto Collini naj v nedeljo
prejme našo podporo in naš
glas!
Kristjani in družba22. junija 20174
Deseta številka otroške revije Pastirček  
Končno počitnice!!!
  ivžav v šolskih poslopjih je
utihnil, a razigrano se bo
oglasil, ali se je že, v polet-
nih središčih, ob morskih oba-
lah, v hribih... Težko pričakovane
počitnice so se vendar-
le začele. Teh se v junij-
ski številki veseli tudi
Pastirček, ki je vestno
spremljal male šolarje
na njihovi šolski poti
in jim na svojih stra-
neh razkril veliko lepe-
ga in koristnega. Nje-
gov urednik Marijan
Markežič otrokom želi,
da bi počitniške dni iz-
koristili čim boljše, tu-
di ob odkrivanju zani-
mivosti v naravi, na
izletih, pa ob branju
dobre knjige, ki kljub
vsem sodobnim vrago-
lijam ostaja še vedno
najboljša prijateljica, ki
te popelje v neizmerne
daljave na lahkih kri-
lih domišljije. Mar-
kežič Pastirčkove bral-
ce vabi tudi, naj v teh
brezskrbnih dneh ne
pozabijo na največjega
prijatelja, Jezusa, pa tudi na Pa-
stirčka. Spodbuja jih, naj mu z
barvicami ali s peresom zaupajo,
kar bodo lepega doživeli, pa še
na Pastirčkovo naslovno stran
naj pomislijo. Ta naj bo čim bolj
pisana in izvirna.
Da tudi na poletnem oddihu ne
smemo preveč lenariti, zgovorno
prikazujejo risbice in spodbudne
misli v stripu, ki ga za Pastirčka
ustvarjata Walter Grudina in
Ž Paola Bertolini Grudina. Pacek,čigar “oče” je Walter Grudina, jesrečen, da se je pouk končal,
skrbi ga pa to, da bo med polet-
jem pozabil vse, kar se je naučil.
Čisto po svoje se od šolskih klopi
poslavlja pesmica Dragi učitelji,
ki jo je s hudomušnostjo napisa-
la Barbara Rustja, ilustrirala pa
Svetlana Brecelj. Mamicam oz.
mamicam in očkom sta namen-
jena Počitniško pismo izpod pe-
resa V. T. Arharja, ki igrivo pove,
da v fantičkovi glavici tudi pike
in vejice gredo na počitnice, in
Pismo moji mami in mojemu
očetu, v katerem je marsikatera
resnica o vzgojnih “metodah”, ki
niso vselej zgledne in pri uporabi
katerih večkrat manjka dosled-
nost. Lepo bi bilo, če bi napisano
prebrali tudi starši.
Na morje odhaja pujsek
Bine, ki je najmlajše Pa-
stirčkove bralce nagovar-
jal vse leto in jim bogatil
besedni zaklad. Tudi to-
krat Danila Komjanc z
njim vabi malčke, naj do-
polnijo manjkajoče bese-
de in dokončajo risbico,
povezujoč pičice. Poleti je
več časa za igro in prav ob
njej se bodo otroci razve-
drili, ko bodo dopolnili
prikupni strani, katerih
avtorica je Paola Bertolini
Grudina.
Letos poteka 100 let od
Marijinega prikazovanja v
Fatimi. Prav o tem poje
pesmica Pastirčka, ki jo je
Berta Golob stkala o
Frančišku in Jacinti, ki ju
je papež Frančišek progla-
sil za svetnika 13. maja le-
tos. Bistre oči bodo zlahka
poiskale imena Marijinih
svetišč na istoimenski
črkovni tabli.
Berta Golob in ilustrator Marjan
Manček sta avtorja šegave pesmi-
ce o samoglasnikih, s katerimi se
ukvarjajo prvošolčki v prvih
učnih urah. O sončku, ki je po-
kukal čez hrib in videl meglico,
pojejo verzi naše drage pesnice
Ljubke Šorli. Pesmico Sonček je
uglasbil Patrick Quaggiato, zvesti
Pastirčkov sodelavec-skladatelj,
ki je otrokom podaril s Pastirčko-
vih strani celo mavrico skladbic,
da jih bodo lahko zapeli.
V junijski številki, s katero se Pa-
stirček za letošnje šolsko leto po-
slavlja od svojih bralcev, so tudi
Krokodilja zgodba v verzih, slika
iz mivke - navodila za izdelavo
daje Tatjana Ban -, Matematični
kotiček za najmlajše z vlakcem,
ki pelje naravnost na počitnice,
razvedrilni kotiček, pripoved Ma-
rize Perat Glavna vloga, v kateri
se volk izkaže bolj prebrisan kot
lisica, in to prav zaradi lisičine
želje biti protagonistka v predsta-
vi – tudi v tej pravljici, skoraj že
basni, je vzgojni biserček, na ka-
terega Peratova nikdar ne poza-
bi.
Prej omenjena Walter Grudina
in Paola Bertolini Grudina sta
kot vedno prispevala eno izmed
zgodb iz Svetega pisma. Tokrat
sta osvetlila Juda Savla, ki je pre-
ganjal Jezusa, a potem je kot Pa-
vel postal najbolj vnet oznanje-
valec Jezusovega nauka o ljubez-
ni.
Med bogato Pastirčkovo pošto
najdemo 51 (!) čudovitih risbic
in raznolike zapise, ki so jih po-
slali učenci OŠ F. Erjavec iz Štan-
dreža, A. Gradnik iz Števerjana in
P. Voranc iz Doberdoba. Ti so po-
leg zapisa o obisku Gorice poslali
Pastirčku še veliko skupinsko fo-
tografijo z goriškega Travnika s
Pacassijevim vodnjakom v ozad-
ju.
Da bodo urice brez šolskih skrbi
slajše, je poskrbel Pastirček
slaščičar. Katerina in Graziella
Zavadlav poklanjata otrokom re-
cept za slasten domači sladoled.
Dragi Pastirčkovi prijatelji,
uživajte kar se le da počitnice in
seveda ne pozabite na Pastirčka,
ki se bo svež in poln novih moči
vrnil med vas v septembru.
Na svidenje!
NG
Cerkveni in družbeni antislovar (38a)  
K kot KREACIONIZEM 1
  red časom je na naše
pisanje o evolucionizmu,
darvinizmu,
neodarvinizmu odgovoril
psihiater Aldo Jovan. Tokrat
smo sicer pod črko “K” že pisali,
a bomo še drugič. To ne bo
pravi odgovor g. Jovanu, ki se
mu na tem mestu zahvaljujem
za njegov odziv, ker je to prej
redkost kot pa stalnica, da se
kdo odzove na kak zapis.
Omenjen je bil kreacionizem,
zato se zaustavimo ob njem. Ker
mi nismo najbolj kvalificirani
za te reči, bomo navedli nekaj
znanstvenikov, ki se veliko bolj
ukvarjajo s tem. Mariano
Bizzari, docent raziskovalne
medicine, obravnava najprej t.
i. biblični kreacionizem, ki ga
zagotovo ne moremo pripisati
katoliški veri niti Cerkvi,
temveč je sad protestantskega
sveta. Po svoje je to zanimivo,
saj je eno od glavnih
protestantskih načel svobodna
interpretacija Svetega pisma
vsakega vernika, ko pa se
propagira biblični
kreacionizem, se pa vsiljuje zelo
dobesedna interpretacija tja,
kjer ima Sveto pismo določene
pravljične in mitske elemente,
ki pa so seveda bolj orodje, da
bi podalo globlje resnice in
resničnosti. Podobno se je
potem dogajalo z drugimi, ki so
spet bili dobesedni in so šli “po
črki” v svojih kritikah, saj je
bilo zelo enostavno
argumentirati, kako je pripoved
o stvarjenju nevzdržna z
znanstvenega vidika. V svojem
bistvu je katoliški svet precej tuj
takšnemu načinu gledanja, ki je
veljaven za določene
P protestantske denominacije inskupnosti, saj nas bolj zanimaduhovno sporočilo. Po apostolu
Pavlu vemo, kako “črka ubija,
duh pa oživlja” (2 Kor 3,6),
Dante Alighieri pa tudi pravi,
kako je potrebna določena
interpretacija Svetega pisma, ki
temelji na nekako štirih ravneh
možnih pomenov (Convivio,
Libro II, 1. pogl., 2-15).
Podobno potrjuje tudi papež Pij
XII. v okrožnici “Divino
Afflante Spiritu iz leta 1943.
Sveto pismo torej ni nekakšen
znanstveni traktat, temveč
modrostna literatura, pa jo je
treba kot takšno tudi jemati.
Bizzarri pravi, da je prav zaradi
te zmede med “duhom” in
“črko” prišlo do teh
nerazumevanj, ki nimajo tako
dolge brade. Šele od
razsvetljenstva
naprej so
namreč
določeni
ljudje prav
obsedeni z
iskanjem med
vrsticami
svetih spisov
tistega
korpusa
znanja, za
katerega se je
začel vse bolj
uporabljati
izraz
“znanost”, da bi našel v svetih
spisih neke skupne točke s
tistim, kar se je v znanosti
izkazovalo prek poskusov. Na ta
način se je vse bolj izkazovalo
in dokazovalo prelom med vero
in znanostjo, v končni fazi pa
med vero in razumom. To je še
kako resnično tudi, ko
govorimo o evolucionizmu,
vsaj zelo pogosto je. Ne bomo
se preveč spuščali v tiste
podrobnosti, ki nas tu ne
zanimajo, ker bi se spet vračali
k samemu evolucionizmu,
zanimajo nas tu druge reči, ki
se jim bomo podrobneje
posvetili v naslednji ali
naslednjih nadaljevanjih, da bi
pokazali, za kaj gre pri
kreacionizmu, h kateremu se pa
ne prištevamo, temveč nas tja
uvrščajo drugi.
Andrej Vončina
  lovenska zamejska skavtska
organizacija ob potrebi or-
ganizira posebno taborno
šolo za pripravnike na voditel-
jstvo iz lastnih vrst. Letos
se je tovrstna taborna
šola v organizaciji tropa
za usposabljanje voditel-
jev pri deželnem vod-
stvu SZSO odvijala me-
seca marca v Gabrjah,
udeležilo se je je lepo šte-
vilo prihodnjiih voditel-
jic in voditeljev, ki so v
spodnjem zapisu strnili
svoje občutke.
“Šef nadzoruje svoje lju-
di, voditelj jih spodbuja;
šef pokaže, kdo nima
prav, voditelj pokaže, kaj
ni prav … zato bodi vo-
ditelj, ne šef. Postati vo-
ditelj pa ni lahko, saj to
zahteva sprva osebno odločitev,
nato pa še temeljito pripravo.
Kdor se po odhodu (zaključeni
formaciji) odloči za voditeljstvo,
postane pripravnik. V skupnosti
voditeljev si izbere mentorja in
z njegovo pomočjo napiše svoj
osebni vzgojni načrt, ki ga
spremlja pri njegovem vzgoj-
nem delu. Pripravnik najprej
obišče taborno šolo, posebej na-
menjeno pripravnikom, nato
metodološko šolo, kjer spozna
delo posamezne veje, torej
volčičev in volkuljic, izvidnikov
in vodnic ali roverjev in popot-
nic.
Na koncu vsak pripravnik opravi
še taborno šolo SZSO. Taka ta-
borna šola je potekala med 10.
S in 12. marcem v Gabrjah. Ude-ležilo se je je 7 pripravnikov.Zbrali smo se v petek, 10. marca
na skavtskem sedežu v Gorici, od
koder smo se odpeljali proti Ga-
brjam. Ko je vsak posameznik po
krajšem pohodu dospel do žup-
nišča v Gabrjah, sta mu voditelja
TŠ, Močni bober in Iznajdljivi
gams, izrekla
dobrodošlico
po stari slovan-
ski navadi, in si-
cer s kruhom in
soljo. Vsak je za
večerjo prinesel
tipično jed svo-
jega kraja, jo na kratko predstavil
ter ponudil ostalim. Po obilni
večerji sta sledila še sproščen po-
govor in krajši obred, med kate-
rim je vsak izmed nas oddal svo-
jo ruto in prejel ruto taborne
šole. Poleg tega je v vazo, ki sim-
bolizira skupnost, vsadil seme,
ki ga je prejel na začetku. S sim-
bolično gesto je v vazo vsadil
svoje upe in pričakovanja.
V času taborne šole smo obrav-
navali veliko tematik. Pogovar-
jali smo se o osebnem vzgojnem
načrtu in njegovi pomembnosti,
o vzgojnem načrtu organizacije,
ki je osnova in na katerem te-
melji dejavnost s člani. Spozna-
vali smo tudi specifike organiza-
cije, njeno poslanstvo in struk-
turo, ki jo predvideva statut. Čas
smo namenili tudi trem izbiram
odhoda. Ko član najstarejše veje,
roverjev in popotnic, zaprosi za
odhod, v svojem pismu voditel-
jem obrazloži tri izbire, in sicer
krščansko, družbeno-politično
in skavtsko. Ob tem izjavi, ali bo
še naprej aktivno sodeloval v or-
ganizaciji kot voditelj ali bo pro-
stovoljno deloval izven organi-
zacije. Glavni cilj naše organiza-
cije je privesti vsakega člana do
tega, da postane človek odhoda,
torej zrela oseba, ki je sposobna
prejemati odgovorne in samo-
stojne odločitve. Taborno
šolo je zaokrožilo preda-
vanje Vztrajnega bobra, ki
nam je spregovoril o prav-
ni odgovornosti voditelja.
Taborna šola je v vsakem
pripravniku pustila pose-
ben pečat. Odgovorila je
na nekatera notranja
vprašanja in mogoče
sprožila kakšno novo.
Vsak udeleženec se bo po
najboljših močeh trudil
narediti najboljše, kar lah-
ko. Skavtstvo je svetovno
gibanje, ki se trudi, da bi
se mladi razvili na moral-
ni, psihični, socialni in
duhovni ravni in nadalje-
vali s čim boljšim razvojem bo-
dočih generacij. Upam, da bo-
mo tudi bodoči voditelji uspešni
pri svojem poslanstvu”.
KK
  Taborna šola za pripravnike na voditeljstvo
Kar najbolje vedno
pripravljeni služiti!
SZSO 
Svete Višarje
Zanimiv koncert
  nedeljio, 25. junija, se
v cerkvi na Sv. Višarjah
obeta zanimiv kon-
cert, ki ga prirejajo Vokalni
sestav Gallina in Sks Planika
v sodelovanju z župnijo Žab-
nice in svetiščem na Sv. Višar-
jah.
Koncert se bo odvijal po glav-
ni maši, ki bo so pričela ob
12. uri.
Koncert pevske skupine Gal-
lina spada v cikel sakralnih
koncertov po cerkvah s posli-
kavami Toneta Kralja in se je
že predstavila tako v Sloveniji
V kot v zamejstvu (Avstrija, Ita-lija).Za dogodek se bo na Višarje
odpravila tudi večja skupina
občanov Videm-Dobrepolje,
od koder izhaja Tone Kralj.
Med pevskim nastopom bo
dr. Igor Kranjc predstavil
Kraljeve poslikave na Višar-
jah, kar bo dalo dogodku po-
seben čar.
V Gallini pod umetniškim
vodstvom Ane Erčulj pojejo
Maša Simčič, Urška Banovec,
Ana Plemenitaš in Višnja
Fičor.
Kristjani in družba 22. junija 2017 5
“Otroci nas potrebujejo”, pomoč socialno ogroženim otrokom
Karitas začela akcijo za zbiranje
šolskih potrebščin
  lovenska karitas je 14. juni-
ja 2017 začela dobrodelno
akcijo Otroci nas potrebu-
jejo, ki je namenjena zbiranju
sredstev za pomoč socialno
ogroženim otrokom s šolskimi
potrebščinami. Pomagati želijo
12.000 socialno ogroženim otro-
kom, so sporočili iz Slovenske ka-
ritas.
V Slovenski karitas med poletjem
zbirajo nove velike črtaste zvez-
ke, ki naj jih darovalci prinesejo
na najbližjo Karitas. Prav tako
zbirajo finančna sredstva za po-
moč otrokom na transakcijski
račun Slovenska karitas, Krista-
nova ulica 1, 1000 Ljubljana,
TRR: SI56 0214 0001 5556 761,
sklic: SI 00 362 in namen: Otroci
nas potrebujejo. Evro ali pet
evrov je mogoče darovati še s po-
S slanim SMS sporočilom s ključnobesedo ZVEZEK ali ZVEZEK5 naštevilko 1919. Zgibanke s po-
ložnico bodo od nedelje na voljo
tudi po župnijah.
Karitas bo zbrana sredstva in
zvezke avgusta razdelila socialno
ogroženim družinam s šoloob-
veznimi otroki. Delili bodo pake-
te šolskih potrebščin ali bone oz.
naročilnice za nakup delovnih
zvezkov in šolskih potrebščin.
Osnovne šole in vrtce so že v ma-
ju v akciji Pokloni zvezek pova-
bili k zbiranju zvezkov. Odzvalo
se je 291 osnovnih šol in 94
vrtcev, zavodov ali posameznih
enot. Zbrani zvezki v teh dneh
prihajajo na škofijske karitas, ki
jih bodo poleg druge pomoči
razdelile med poletjem.
Karitas je s šolskimi potrebščina-
mi lani pomagala 12.548 otro-
kom. Dodatno je 1523 otrok pre-
jelo denarno pomoč pri plačilu
prehrane in obšolskih dejavno-
sti. V Botrstva Karitas je bilo
vključenih 146 otrok, v sklopu
dela župnijskih karitas pa je bilo
več kot 20.000 otrok vključenih
v obdarovanja, delavnice,
družabne dogodke, med njimi
590 tudi v centre za mlade in
otroke.
Skupna vrednost navedenih pro-
gramov pomoči je lani znašala
692.928 evrov, v programe Kari-
tas pa je bilo skupaj vključenih
28.790 otrok in dijakov. Sredstva
so bila večinoma zbrana v dobro-
delnih akcijah, večji del pa je pri-
spevala Fundacija za financiranje
invalidskih in humanitarnih or-
ganizacij.
Na Sveti Gori / 300-letnica kronanja 
Milostne podobe
Bratje frančiškani vabijo na slovesnost obletnice prikazanja Matere
Božje in kronanja Milostne podobe. V soboto, 24. junija (478 let od
prikazanja Matere Božje Uršuli Ferligoj): od 19. do 20. ure slovesno
pritrkovanje pritrkovalcev iz župnije Tolmin; ob 20. uri slovesna sv.
maša, ki jo bo daroval škof Anton Stres; sodeloval bo župnijski
pevski zbor iz Tolmina; po maši pete litanije in procesja z Milostno
podobo in lučkami po samostanskem vrtu okrog bazilike. Bazilika bo
odprta vso noč, možnost celonočne molitve pred Najsvetejšim. V
nedeljo, 25. junija (300-letnica kronanja podobe, “kronanca”), bo ob
15. uri slovesno pritrkovanje svetogorskih zvonov, molitvena ura. Ob
16. uri bo slovesno sv. mašo ob somaševanju škofov in duhovnikov
daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Juliusz Janusz. S petjem
bosta sodelovala MPZ iz župnije Šturje in MPZ iz župnije Col,
sodeloval bo tudi trobilni kvintet.
Prvi svetovni dan ubogih bo 19. novembra
V Katoliški cerkvi na 33. nedeljo med letom obhajamo Svetovni dan
ubogih. Letos bo to v nedeljo, 19. novembra 2017. Papež Frančišek
je ob sklepu izrednega jubileja usmiljenja z apostolskim pismom
Usmiljenje in usmiljenja potrebna / Misericordia et misera določil, da
se vsako leto na 33. nedeljo med letom obhaja Svetovni dan ubogih.
Sveti oče je utemeljil izbiro z besedami, da “to bo najprimernejša
priprava na slovesni praznik Jezusa Kristusa Kralja vesoljstva, ki se
je poistovetil z malimi in ubogimi in ki nas bo sodil po delih
usmiljenja (prim. Mt 25,31-46). To bo dan, ki bo pomagal
skupnostim in vsakemu krščenemu, da premislijo o tem, kako je
uboštvo v samem srcu
evangelija, in o
dejstvu, da ne bo
moglo biti ne
pravičnosti ne
socialnega miru,
dokler bo Lazar ležal
pred vrati naše hiše
(prim. Lk 16,19-21). Ta
dan bo tudi pristna
oblika nove
evangelizacije (prim.
Mt 11,5), s katero
lahko prenovimo
obličje Cerkve v
njenem nenehnem
pastoralnem
spreobračanju, da bo priča usmiljenja” (Usmiljenje in usmiljenja
potrebna / Misericordia et misera, št. 21).
Papež Frančišek že vse od začetka svojega pontifikata posebno
pozornost namenja ubogim in obrobnim vseh vrst. Pa ne le z
izkazovanjem miloščine, ampak jim vrača njihovo dostojanstvo, ki je
z leti morda zbledelo ali pa ga ljudje ne vidimo več.
Kratke
Na praznik Svete Trojice, v nedeljo, 11. junija 2017,
je upokojeni tržaški škof msgr. Evgen Ravignani v
Škednju pri Trstu podelil trinajstim birmancem
zakrament potrditve v veri v okviru Slovenskega
pastoralnega središča Trst. Pet birmancev iz Svete-
ga Ivana se je na ta korak pripravljalo pod vod-
stvom s. Gabrijele in g. Milana Nemaca, trije bir-
manci iz Barkovelj so to storili s katehistinjo gospo
Vero Poljšak, štirje birmanci iz Škednja pa pod vod-
stvom g. Klemena Zalarja, rektorja SPS Trst; ena
birmanka je bila iz Proseka.
V petek pred birmo je bilo posebno srečanje v ške-
denjski cerkvi za birmance, njihove starše in botre.
Niso se seznanili samo s potekom obreda, temveč
so tudi duhovno pripravili svoja srca za nove Bin-
košti, ki so jih bili deležni na dan svete birme. Ime-
li so tudi priložnost, da pristopijo k zakramentu
sprave, če tega niso opravili že prej v svoji župniji.
Slovesno sv. mašo je s svojim petjem obogatila in
poživila pevska skupina Vesela pomlad z Opčin.
Mladostni sveži glasovi so spodbudili vernike, da
radostno odprejo svoja srca Bogu, Svetemu Duhu.
Vsi prisotni so s hvaležno pozornostjo poslušali
škofov nagovor in nasvete, saj je spregovoril v
našem materinem jeziku. Msgr. Evgen je med dru-
gim opogumil mlade, naj ne opustijo svoje vere,
če bo le-ta na preizkušnji, ampak naj zvesto sledijo
in zaupajo Jezusu ter z njegovo pomočjo odkrivajo
svojo poklicanost. Dejavno naj živijo vero in po-
slanstvo darov Svetega Duha v vsakdanjem življen-
ju. Predvsem pa naj se spomnijo, da njihovo
življenje ni zaman, temveč ima vsakdo nalogo, da
izpolnjuje tisto poslanstvo, ki mu ga je dal Bog ob
rojstvu. Naj bodo zgledni kristjani! Botrom je škof
priporočil, naj spremljajo svoje varovance in naj
bodo v pomoč staršem pri krščanski vzgoji otrok.
Naloga ostalih pa je, da jim stojijo ob strani z mo-
litvijo in nasveti.
Ko je škof z razprostrtimi rokami klical Svetega
Duha, je vse verne prevzel notranji sveti mir, saj
so vsi bili deležni moči Svetega Duha. Poseben
obred svete birme nad vsakim birmancem z ma-
ziljenjem svete krizme so spoštljivo spremljali vsi
navzoči. Veselo objemanje ob koncu maše je bilo
izraz tiste duhovne sreče, ki je dar Svetega Duha,
Duha ljubezni.
Sv. maša je minila v lepem družinskem vzdušju z
mislijo, da se končuje eno obdobje, a začenja no-
vo, bolj zrelo in odgovorno, ki bo kdaj morda pri-
neslo tudi težke trenutke, ki pa ne smejo preseči
lepih. In za ohranitev teh je odvisno od birmancev
in njihove vere, ki naj jih vodi v življenju.  
  Consortium musicum in NOVA filharmonija
Koncert ob 300-letnici kronanja
podobe Svetogorske Kraljice
SVETA GORA 
  mblem bazilike Kraljice
Svetogorske na Sveti Gori
pri Novi Gorici je pre-
poznavna Milostna podoba
Svetogorska Kraljica. Slika, ki
je delo beneškega slikarja Jako-
ba Palme Starejšega, je bila cer-
kvi podarjena leta 1544. Pred
300 leti, leta 1717, jo je vati-
kanski kapitelj odlikoval z zla-
to krono in s tem priznal po-
seben pomen in čudodelni
sloves, ki ga je kot Marijina
božjepotna podoba imela za
vernike. Za baziliko pomem-
ben dogodek bodo bratje
frančiškani obeležili z mnogi-
mi slavnostnimi dogodki.
Eden od začetnih je bil 17. ju-
nija koncert vokalne in simfo-
nične glasbe, ki je nastal pod
E umetniškim vodstvom diri-genta NOVA filharmonije, Si-mona Perčiča.
Izhodišče sta predstavljali or-
kestrski deli, ki ju je povezova-
la dramatična zvočnost: Festi-
valni preludij, op. 61, Richarda
Straussa za orgle in orkester, in
Slovesna maša Giacoma Pucci-
nija za zbor, orkester in solo-
pevce. Čeprav sta bila sklada-
telja rojena v istem času, pa sta
si deli kontrastni. Nemec Ri-
chard Strauss je izhajal iz čiste
simfonične glasbe, medtem ko
je Puccinijev svet svet italijan-
ske lirike in zato veliko bolj sli-
kovit kot filozofsko razpoložen
Richard Strauss. Za impresivno
zvočno efektivnost je pomem-
bno vlogo odigrala tudi pro-
strana akustičnost cerkve in ne
nazadnje njen sakralni pomen.
Orkester NOVA filharmonija je
z dirigentom Simonom
Perčičem zgradil prepoznaven
izrazni slog, ki ga oblikujejo ta-
ko mladi iz Primorske kot tudi
številni gostje, profesionalni
ali študentje, iz drugih sloven-
skih in italijanskih orkestrov.
Pri Festivalnem preludiju Ri-
charda Straussa je glavnina
pompoznosti v partu orgel, ki
jo je Gregor Klančič podal izra-
zito, brez zadržkov, s poustvar-
jalno močjo in spretnostjo, da
je zazvenela veličastno. Solist
in orkester sta se interpretativ-
no nadgrajevala in dopolnje-
vala. Pri obeh je bilo občutiti
spoštovanje umetniške svobo-
de drugega. Izvirala pa je v želji
po stvaritvi izvajalskega pre-
sežka, kar jima je tudi uspelo.
Osrednji del večera je predsta-
vljala Slovesna maša ali Maša
za štiri glasove. Mladostniško
delo je 22-letni Giacomo Puc-
cini napisal za diplomo in
vključuje pet stavkov mašnega
ordinarija. Zborovski part je bil
v odgovornosti Consortium
musicum, ki ga vodi Gregor
Klančič, in Župnijskega pev-
skega zbora Trnovo v Ljubljani
z zborovodjo Mojco Tratar. V
vlogah solistov sta zapela teno-
rist Luka Juteršek in baritonist
Jaka Mihelač. Delo, ki sijajno
odstira poduhovljeno spo-
ročilo krščanskega bogoslužja,
so zbor, orkester in solisti izve-
dli poglobljeno in čustveno,
kar je pri vsebinsko zahtevnih
delih, kot je Slavnostna maša,
osnova. Na tem so gradili dra-
maturški utrip, ki so ga vsesko-
zi ohranjali. Izpostaviti je treba
NOVA filharmonijo, ki je bila
dober glasbeni sogovornik in
opora, saj je vokalnim linijam
nudila temelje, na katerih so
lahko pevci nemoteno gradili
bleščečo in slikovito zvočno
zgodbo.
Slavja, posvečena 300-letnici
kronanja milostne podobe, se
bodo nadaljevala s slovesnimi
mašami, ki jih bosta darovala
škof dr. Anton Stres in apostol-
ski nuncij Juliusz Janusz, ter
imenitnimi koncerti tudi v pri-
hodnje.
MS
Sv. birma v Škednju
foto Jakob Gustinčič
Goriška22. junija 20176
Kresovanje društva Vrh Sv. Mihaela
Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela vabi
v torek, 27. junija, ob 20. uri v klet
Kmetije Grad Rubije na Vrhu Sv.
Mihaela, kjer se bo začela zaključna
prireditev z naslovom “Razpalite kres,
divje skačejo živi akordi”. Na sporedu
bo igrica OPZ Vrh Sv. Mihaela “Kdor
najde prijatelja, najde zaklad”;
besedilo Nika Cotič, režija Karen Ulian.
Kot je za to prireditev, ki poteka v okviru
junijskih večerov občine Sovodnje ob
Soči, že navada, bo sledil prižig
svetoivanskega kresa, in sicer ob
21.30 na Largi.
Nagrada “Mirko Špacapan” 2017
Kulturni center Lojze Bratuž in Associazione ONLUS cure palliative “Mirko
Špacapan” Amore per sempre, razpisujeta glasbeno nagrado “Mirko Špacapan”.
Nagrado, finansira osebno gospa Manuela Quaranta Špacapan, predsednica
Ustanove Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per
Sempre. Nagrada je dodeljena posameznikom, ustanovam in organizacijam iz
goriškega prostora za umetniške dosežke na glasbenem področju. Nagrajence
lahko predlagajo ustanove, organizacije ali posamezniki. Predlog in utemeljitev
morata biti zaprta v kuverti, označeni z napisom “NE-ODPIRAJ – Predlog za
Nagrado Mirko Špacapan”. Predlog mora biti oddan lastnoročno ali poslan po
pošti na sedež Kulturnega centra Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85,
34170 GORICA, do 30. septembra 2017. Kuverte bodo na sestanku odprli člani
komisije. Komisijo za priznanje sestavljajo trije (3) člani, ki jih predlagajo Kulturni
center Lojze Bratuž, Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore
Per Sempre ter stranka Slovenske skupnosti. Nagrado podeli predsednica
društva Associazione Cure Palliative »Mirko Špacapan« Amore Per Sempre na
zborovski reviji Cecilijanka.
Priznanje “Bogomir Špacapan” 2017-2018
Kulturni center Lojze Bratuž, Associazione ONLUS cure palliative “Mirko
Špacapan” Amore per sempre in Združenje cerkvenih pevskih zborov razpisujejo
priznanje za oblikovanje koncerta nabožne glasbe “Bogomir Špacapan”.
Priznanje finansira osebno gospa Manuela Quaranta Špacapan, predsednica
Ustanove Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per
Sempre. Priznanje je dodeljeno slovenskim društvom, ustanovam ali
organizacijam iz goriškega prostora. Na priznanje se lahko prijavijo zbori, društva,
ustanove ali organizacije z glasbenim sporedom za mašni obred in koncert, ki
bo potekal vsako leto v cerkvi sv. Justa v Podgori. Spominski večer bo v četrtek,
5. aprila 2018. Celotni spored mora biti podrobno pripravljen z vrstnim redom
izvajanja skladb, z navedbo vseh izvajalcev tudi ev. instrumentalistov in lahko
traja največ 60 min. Predlog mora biti zaprt v kuverti označeni z napisom “NE-
ODPIRAJ – Predlog za Priznanje Bogomir Špacapan”. Predlog mora biti oddan
lastnoročno ali poslan po pošti na sedež Kulturnega centra Lojze Bratuž,
Drevored 20. septembra 85, 34170 GORICA, do 30. septembra 2017. Kuverte
bodo na sestanku odprli člani komisije. Komisijo za priznanje sestavljajo trije
(3) člani, ki jih predlagajo Kulturni center Lojze Bratuž, Associazione Onlus Cure
Palliative “Mirko Špacapan”Amore Per Sempre ter Združenja cerkvenih pevskih
zborov- Gorica. Priznanje podeli na koncertu predsednica društva Associazione
Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre. Odločitev komisije
je dokončna.
Kratke
  osebno bogata med zaključnimi
prireditvami naših šol je 13. ju-
nija v Kulturnem domu v Gorici
bila prireditev srednje šole Ivan Trin-
ko. Učenci so jo uvedli s pesmijo Pra-
vijo, da je ljubezen;
poudarili so, da raz-
mišljajo pozitivno in
vedo, da se iz njiho-
vih želja tako ali dru-
gače vedno rodi lju-
bezen. To so pokazali
tudi navzočim v dvo-
rani, ki je bila za to
priložnost odločno
pretesna.
“To šolsko leto je bilo
pravi užitek, veliko
smo se tudi naučili”,
so povedali dijaki
prvega razreda. Spoz-
nali so nove sošolce in profesorje, so-
delovali pri številnih dejavnostih,
med drugim pri šolskem časopisu
Sračje gnezdo; ugotovili so, da “sploh
ni tako slaba zamisel”. Vsem so ra-
doživo zaželeli “vesel skok v nore
počitnice”! Različni razredi so prika-
zali nekaj utrinkov iz šolskega življen-
ja: učno uro v naravoslovni učilnici,
uprizoritev Stritarjeve pesmi V šoli,
prizorček o tem, kaj se dogaja v krvnih
žilah. Posebno duhovit je bil kratek
video v angleščini o znanem mladem
čarovniku, ki so ga sami zasnovali,
zrežirali in posneli. Marsikaj so tudi
povedali o tem, kako doživljajo šolo,
in zatrdili, da bodo ostali “prijatelji za
vedno”. Na zabaven način so sprego-
vorili o svojih mnogih in raznolikih
talentih. Posebno številne so bile pev-
ske točke, saj je šolski zbor pod vod-
stvom prof. Nede Sancin letos krepko
zaživel in ob koncu aprila preživel ne-
kaj nepozabnih dni na pomladnem
festivalu v Montecatiniju. Številne so
bile tudi plesne točke, v katerih so se
mladi na odru razživeli in presenetili
s svojo “nalezljivo” prekipevajočo
energijo; za to pa ima največ zaslug
prof. Franci Vaupotič. Glasba in ples
imata posebno moč, mlade povezuje-
ta in sta lahko odlični vzgojni sred-
stvi, ki v njih vzbujata talente in
močne želje. Res lepo je videti, da
so na šoli tudi profesorji, ki s stro-
kovnostjo, veseljem do dela in strastjo
vodijo mlade na poti znanja, hkrati pa
se jim znajo - v trenutku, ko se soočajo
“z grenko-sladkim koncem skupnega
časa” - tudi zahvaliti in jim preprosto
povedati, da jih imajo radi.
Na akademiji sta na oder stopila ter
“trinkovce” s spodbudnimi mislimi
nagovorila tudi predsednik Društva
slovenskih upokojencev za Goriško
prof. Emil Devetak in podpredsednik
arh. Jože Cej; predstavila sta knjigo
Skok v preteklost, izraz ustvarjalnosti
in sad projekta, ki so ga izvajali učenci
lanskoletnih prvih razredov. Zadovol-
jstvo s sodelovanjem z društvom upo-
kojencev je izrazila tudi ravnateljica
Elisabetta Kovic, ki se je nato učencem
in profesorjem iskreno zahvalila za
“izreden večer”. Na “svoje” učence je
zelo ponosna. Kot je že navada, je raz-
glasila ime prejemnika letošnje denar-
ne študijske nagrade, ki jo po-
deljuje Slovenski šolski sindi-
kat v spomin na prof. Ivana
Sirka: “za ljubezen do jezika,
lepo in tekoče izražanje” jo je
prejela tretješolka Rada Vižin-
tin. Ob koncu šolskega leta je
ravnateljica zaželela vsem učencem,
ki zapuščajo šolo, “da bi v življenju
pustili za sabo močno in vidno sled”,
profesorjem, da bi še naprej tako
skrbeli za šolo, staršem, da bi še naprej
zaupali v delo, ki ga opravljajo na šoli.
Prof. Neda Sancin se je zahvalila učen-
cem, ki so trdno delali, in lepi skupini
profesorjev, ki so pomagali postaviti
na noge tako prireditev. Dijaki so se
zahvalili ravnateljici, ki vedno lepo
skrbi za šolo, profesorjem, ki so z nji-
mi delili znanje in jih pripravili za na-
stop, pa še neučnemu osebju, ki je
vedno na razpolago, ter staršem za
podporo in pomoč. Prof. Vaupotič je
v imenu učiteljskega zbora zaželel
mladim lepe počitnice, da bi se
spočili, se polni energije vrnili in na-
brali še več znanja. Pred sklepnim ple-
som na odru je videoposnetek, ki ga
je pripravil prof. Kodrič, lepo ponazo-
ril razvejene dejavnosti na šoli, pester
splet delavnic, tečajev in medosebnih
odnosov, dragocen humus za rast v
zrele in samostojne osebnosti. Tudi to,
pravijo, da je ljubezen...
P
  adnji dan šolskega leta se je za
učence osnovne šole Fran Erjavec
iz Štandreža začel s sveto mašo, ki
jo je v domači cerkvi daroval župnik Ka-
rel Bolčina. Zaključil pa se je z množično
in razigrano prireditvijo na šolskem
igrišču, ki je bilo za to priložnost barvito
okrašeno z velikimi rumenimi sonci in
rdečimi balončki. Sodelovalo je vseh sto
otrok, ki so bili razdeljeni po razredih;
vsaka skupina se je predstavila s svojim
programom, ki je bil smiselno povezan
v prisrčno in razgibano celoto. Na prizo-
rišču, ki so ga obkrožili številni starši,
drugi sorodniki in prijatelji nastopa-
jočih, se je prireditev začela z nav-
dušenim razglasom, da je šole konec
in se začenjajo počitnice. Učenci so se
uvodoma zahvalili učiteljem in učitel-
jicam za pridobljeno znanje in za nji-
hovo potrpežljivost. Sledile so plesne
in ritmične točke, petje in glasbena po-
dlaga. Vezna nit prireditve so bila
čustvena razpoloženja veselja, sreče,
ljubezni in tudi jeze. Četrti razred je
prevzel nalogo, da je povezoval igriv in
sproščen program. Najmanjši so spre-
govorili in zapeli o veselju, ki naj bi ga
mladi izkazovali ob različnih priložno-
stih in bi bogatilo njihovo življenje. Pri-
zori so bili tudi koreografsko dodelani.
Skupini, ki je v ospredju pred mikrofo-
ni govorila, je v ozadju druga skupina
z mimičnimi gibi in s plesi prikazovala
vsebino besedila. Drugi razred se je pred-
stavil s plesno točko Urca tika taka, učen-
ci tretjega razreda pa so se pogovarjali o
sreči in so se izpovedali, kaj jih najbolj
osreči. Slišali
smo lepe,
plemenite in
globoke mi-
sli o prijatel-
jstvu in o so-
lidarnosti do
vseh, predv-
sem do tistih otrok, ki trpijo in umirajo
v pomanjkanju in boleznih. Zaupali so
nam, da so včasih tudi jezni, ker jim ne
gre vse, kot si želijo. V takem primeru je
najbolje za vse, da štejemo do deset in je-
za bo kmalu minila. Škoda je čas zapra-
vljati z jezo, treba ga je dobro izkoristiti
in ga na najboljši način živeti. Učenci pe-
tega razreda so uprizorili Prešernovega
Povodnega moža v sodobnejši obliki na
podlagi priredbe Andreja Rozmana Rose.
Da se bo nadaljevalo uspešno delovanje
štandreške šole, so učenci petega razreda,
ki šolo zapuščajo, predali šolski ključ
učencem četrtega razreda. Vodja šole
Martin Srebrnič, ki je vodil tudi petje ob
spremljavi učiteljice Martine Hlede na
harmonij, se je zahvalil staršem, ki so jim
zaupali svoje otroke, kolegicam in kole-
gom, ki so zgledno sodelovali pri raznih
pobudah, neučnemu osebju in zunan-
jim sodelavcem, ki so pripomogli, da je
zaključna prireditev tako lepo uspela v
splošno zadovoljstvo in navdušenje. To
je bila lepa popotnica za nadaljnje delo
šole, ki se je vedno izkazala pri sodelo-
vanju ob pobudah štandreške skupnosti.
Šolski zbor je namreč pel na Prazniku mi-
ru in prijateljstva v domači cerkvi, na od-
kritju spominskega obeležja evropskim
zaščitnikom svetima bratoma Cirilu in
Metodu ter sv. Benediktu na bivšem mej-
nem prehodu Štandrež - Vrtojba. S svo-
jim lepim petjem so učenci obogatili tudi
letošnji Praznik špargljev.
Skupno so lepo zaključili doživet in
prisrčen dogodek s pesmijo Dan ljubez-
ni. Predstavniki staršev so učiteljskemu
zboru in neučnemu osebju ter zunanjim
sodelavcem poklonili v zahvalo šopek
cvetja. Erika Brajnik pa je pripravila
svežilni zeliščni napitek za vse sodelu-
joče.
DP
Z  81. letu nas je za vedno zapustilDanilo Paulin iz Štandreža. Na
zadnjo pot smo ga pospremili 17.
junija, tja, kjer bo počival v domači zem-
lji, na katero je bil zelo navezan. S sestro
Emo sta nadaljevala družinsko tradicijo
kmetovanja in se ukvarjala predvsem s
pridelavo zelenjave, ki jo je Danilo vsako
jutro vozil na goriško tržnico. Aktiven je
bil tudi pri domačem kmečkem društvu.
Leta 1975 je bil na občnem zboru izvoljen
za predsednika tega
društva. To so bila leta,
ko je bil Štandrež pod
hudim pritiskom razla-
stitvenih posegov na-
jrodovitnejših obsežnih
zemljiških površin za
razne infrastrukture. Te
razlastitve so dale hud
udarec štandreškim
kmetovalcem, predv-
sem mlajšim, ki so bili
prisiljeni si poiskati
drugih zaposlitev.
Kmečko društvo in vsa druga štandreška
društva in organizacije so se na vse
možne načine upirali tem krivičnim in
raznarodovalnim posegom. Prevladala je
kratkovidna logika močnejšega.
Poleg kmetovanja je bilo Danilu v veliko
veselje in zadoščenje pritrkovanje. Bil je
zvest pritrkovalec na domačem visokem
zvoniku s težkimi zvonovi, ki oddajajo
svoje glasove daleč naokrog. Sodeloval je
s pritrkovalci iz Furlanije in iz Slovenije.
Da bi vzbudil pri mladih zanimanje za to
umetnost, je bil pobudnik, v ok-
viru Praznika špargljev, za tek-
movanje v pritrkovanju. Več let
se je na nedeljo popoldne povz-
pelo na štandreški zvonik več kot
deset skupin pritrkovalcev iz raznih kra-
jev, ki jih je povabil Danilo Paulin. Ko pa
zaradi poškodbe na nogah ni mogel več
na zvonik, si je prizadeval, da bi se do-
mača mladina navdušila za to umetnost.
Ko je lani na zahvalno nedeljo zašlišal le-
po pritrkovanje skupine štandreških mla-
dincev, se je tega silno razveselil.
Mladi pritrkovalci so se mu zahvalili na
najlepši način. Pogrebno slovesnost so
obogatili z uglašenim pritrkovanjem, kar
se običajno ne dogaja pri pogreb-
nih obredih. Danilo Paulin je več
let zahajal na cerkveni kor, kjer
je pel Bogu v čast. Pel je tudi pri
goriškem zboru, ki ga je vodil
prof. Mirko Filej.
Pri sveti maši se je župnik Karel
Bolčina zahvalil pokojniku za
njegovo ljubezen in vztrajnost, ki
ju je gojil do domače zemlje, pet-
ja in melodij zvonov. Pritrkovan-
je je glasba, ki ne potrebuje
zvočnikov, sega pa globoko do
človeškega utripa. Primerjal ga je
sejavcu iz Svetega pisma, ki je vrgel seme
deloma na rodovitna tla in deloma med
robido. Sadove so obrodila samo semena,
ki so padla na rodovitno zemljo. Danilo
je vedno zaupal semena rodovitni zemlji,
ki jo je skrbno obdeloval. Od Danila so
se poslovili tudi cerkveni pevci pod vod-
stvom Tiziane Zavadlav. Dragi Danilo, naj
ti bo lahka blagoslovljena domača zem-
lja, ki si jo tako cenil in spoštoval. Svoj-
cem izrekamo globoko sožalje.
DP
V
Foto DP
  Zaključna prireditev
Vesel skok v počitnice!
SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO 
Vezna nit prireditve so bila čustvena razpoloženja
Zaključna prireditev
štandreške šoleIn memoriamDanilo Paulin
Ravnateljica E. Kovic in R. Vižintin
Goriška 22. junija 2017 7
Društvo goriških upokojencev
Križarjenje po
Kvarnerskem zalivu
  udi letos so se člani
Društva slovenskih
upokojencev za Go-
riško radi udeležili enodnev-
nega pomladanskega izleta.
Tretjega junija se je lepo šte-
vilo sonca in morja željnih
udeležencev odpeljalo z dve-
ma avtobusoma proti meji s
Hrvaško, da bi si ogledali le-
pote Kvarnerskega zaliva. Po-
tovanje je potekalo po načrto-
vanem programu, celo brez
čakanja na mejnem prehodu.
Dospeli so do Krka, kjer so se
vkrcali na udobno ladjo. Sle-
dila je plovba ob obali Krka,
mimo Stare Baške, Senjskih
vrat in otoka Prvić. Nadalje-
vali so vožnjo proti otoku Ra-
bu, ki leži med otokoma
Krkom in Pagom. Rab štejejo
za najbolj sončen in pri-
vlačen otok Jadrana. V istoi-
menskem mestu jih je
pričakal krajevni vodič. To
mesto ima pomembno zgo-
dovinsko vrednost. Ponaša se
z renesančnimi in gotskimi
palačami starih plemiških
družin. Izletniki so se spreho-
dilili po kamnitih uličicah in
si ogledali zanimivosti, med
katerimi izstopajo znameniti
štirje zvoniki. Na otoku je bi-
lo italijansko fašistično kon-
centracijsko taborišče, kjer je
med vojno umrlo od lakote in
bolezni nekaj tisoč ljudi, tudi
veliko Slovencev. Po ogledu
T Raba so upokojenci odpluliproti otoku Pagu, ki leži podVelebitom. Večji del otoka je
kamnit in gol in le ponekod
obrasel s sredozemskim
grmovjem in borovimi goz-
dički. V dolinah so polja in vi-
nogradi, vmes pa pašniki. Pri-
stali so na skrajnem severoza-
hodnem delu otoka v ma-
jhnem kraju Lun, ki ima bla-
go mediteransko podnebje.
Ob spremstvu vodiča je sledil
sprehod po kraju z ogledom
nasada stoletnih oljk. V preo-
stanku dneva so nadaljevali s
plovbo mimo otočka Galun,
ki mu pravijo tudi Otok gale-
bov, do vrnitve na Krk. Po iz-
krcanju v istoimenskem me-
stu so se še sprehodili po la-
birintu mestnih ulic, kjer sta
jim prijazni vodički še pose-
bej obrazložili tamkajšnje za-
nimivosti. Vračanje proti do-
mu je sledilo v poznih popol-
danskih urah. / (IN)
Števerjan / Gledališče na ocvrtem
Razigran ples številk
  soparnem junijskem
večeru, v petek, 16. junija
2017, se je v smotrno preno-
vljenem župnijskem domu F. B. Se-
dej v Števerjanu - za obnovo ima ve-
like zasluge domači župnik Marijan
Markežič – začelo Gledališče na oc-
vrtem, letošnji niz abonmajskih
predstav ljubiteljskih gledaliških
skupin, ki so se s svojimi odličnimi
predstavami okitile z raznimi nagra-
dami in priznanji. Začetne akorde te
poletne gledališke zamisli, ki jo dru-
go leto zapored uresničuje Dramska
družina SKPD F. B. Sedej Števerjan
pod pokroviteljstvom Zveze sloven-
ske katoliške prosvete Gorica - pa še
Javnega sklada za kulturne dejavno-
sti Republike Slovenije in Sveta slo-
venskih organizacij -, je - kot lani Pa-
trizia Jurinčič Finžgar - odigral mla-
di, 25-letni poklicni igralec in režiser
Nik Škrlec. Pred kar lepim številom
gledalcev – resnici na ljubo bi si
predstava zaslužila popolnoma za-
sedeno dvorano! – je uprizoril svojo
magistrsko avtorsko predstavo, v ka-
teri je sam protagonist, Naj gre vse v
Ļ ali kako sem si zapomnil 3.141 de-
cimalk, ki na oder postavlja dejansko
tehniko “palače spomina” in vse do-
mišljijske podobe, ki v njej nastopa-
jo. Zanjo je prejel študentsko Prešer-
novo nagrado. Že njegov šegavi pri-
hod na oder izza majhnega “upo-
gljivega” scenskega zaslona, ki ga
zna imenitno uporabljati v raznih
funkcijah skozi vso uro trajajočo
uprizoritev, je spravil v dobro voljo
publiko. Gledalcem je bilo nadvse
prijetno v družbi tega prikupnega
igralca, od l. 2015 državnega prvaka
v pomnjenju števila Ļ in vseh njego-
vih 3.141 decimalk. Poleg tega, da je
zaposlen v ljubljanski Drami in igra
v različnih slovenskih gledališčih, je
od svojega predhodnika, igralca Pa-
vleta Ravnohriba, prevzel vodenje
televizijske oddaje Male sive celice.
Ker sam pravi, da večkrat kaj poza-
blja, vadi spomin z uporabo grške
mnemotehnike palača spomina in
seveda z veliko vaje. V to skrivnostno
V “palačo spomina” je povabil gledal-ce, da bi se še sami radoživo zavrtelina tem norem vrtiljaku množice šte-
vilk, ki jih zna na odru tako duhovi-
to in privlačno oživiti. Svoj mono-
log, ki se po njegovi spretnosti im-
provizacije večkrat spremeni v ne-
posreden dialog z občinstvom – po-
samezni gledalci so na njegovo po-
vabilo povedali število, on pa ga je
takoj asociral s kakšno bizarno figu-
ro -, zna tako spretno in živahno raz-
pletati, da čas v njegovi
družbi kar beži. Nore in ab-
surdne like v prav tako ab-
surdnih in neverjetnih si-
tuacijah in lokacijah pri-
kliče gledalcu pred oči s ta-
ko posrečenimi opisi in gib-
ko mimiko ter kretnjami, da
se zdi, da so vsi tam na odru
z njim. Vsa predstava je
prežeta s svežino in izredno
dinamiko ter žarom, ki ga
tako spretno zna prenašati
igralec z odrske fikcije na
publiko v dvorani.
Skratka, njegova magistrska
predstava Naj gre vse v Ļ, pri
kateri sta dramaturško delo
opravili Nika Švab in Katja
Černe, je res vredna ogleda
že zaradi same zamisli in domisel-
nosti prenesti na oder take vsebine
in jih tako izvirno, simpatično in
prikupno približati publiki.
Gledalci, ki so bili navzoči na prvi
predstavi letošnjega niza Gledališče
na ocvrtem, so igralcu Niku Škrlecu
s prisrčnim ploskanjem izkazali svo-
je zadovoljstvo s predstavo, pri kateri
mu je bil tehnična opora oblikova-
lec luči Borut Bučinel. O sami upri-
zoritvi in možnostih, ki jih imamo
za urjenje spomina, pa so se prisotni
na razgledni točki, ki razpira pogled
na Gorico in okolico, lahko
sproščeno pogovarjali ob ocvrtih
dobrotah iz kuhinje društva F. B. Se-
dej in ob čaši rujne domače kapljice,
ki jo tudi letos ponujajo vinograd-
niki, združeni v Vinoteki Števerjan-
ski griči.
Večer je izžareval mladostno svežino
še pred nastopom Nika Škrleca, saj
je občinstvo v imenu števerjanske
Dramske družine nagovorila prav ta-
ko mlada Ilaria Bergnach, organiza-
cijski vodja skupine, ki je tudi sama
temperamentna igralka.
Naslednja predstava Gledališča na
ocvrtem bo v petek, 21. julija 2017,
ob 20.00, ko bo Društvo Mali Petelin
ponudilo v pogled predstavo Ikarus
Roka Sande, v njegovi režiji. Naj
spomnimo, da je predstava na 55.
Linhartovem srečanju prejela ma-
tička za najboljšo predstavo v celoti,
pa še posebno priznanje za dramsko
besedilo.
Ne zamudite priložnosti za njen
ogled!
NG
Obvestila
V petek, 23. junija, bo ob 18. uri v
galeriji Mario Di Iorio Državne
knjižnice v ulici Mameli v Gorici
odprtje razstave likovnih del Andreja
Kosiča: Nedorečeno in Trpeča
metamorfoza. Predstavila jo bosta
Saša Quinzi in Marco Menato.
SKULTURA 2001 prireja v petek,
23. junija 2017, ob 21.30 na bregu
Soče, kresovanje sv. Ivana.
Občina Števerjan obvešča, da bo v
soboto, 24. junija 2017, od 9. do
11. ure na sedežu občine, v
sodelovanju z društvom “Cuore
Amico - onlus” iz Gorice, potekal
“DAN SPLOŠNE PREVENTIVE”, s
pregledom kolesterola, krvnega
tlaka in glukoze (na tešče).
Deželni svet Sveta slovenskih
organizacij je sklican za sredo, 28.
junija 2017, ob 17.30 v prvem sklicu
in ob 18. uri v drugem sklicu v
Kulturnem domu na Colu, Col 18,
Repentabor. Za morebitne
informacije sporočamo članicam,
da so na voljo uradi SSO v Trstu
(040-3481586), Gorici (0481-
536455) in Čedadu (0432-
700896).
V Mladinskem domu poteka vpis
k pošolskemu pouku 2017/18.
Informacije na tel. 0481-280857 ali
366-6861441 oz. 331-6936603; e-
pošta mladinskidom@libero. it,
www. mladinskidom. it
Mladinski dom Gorica vabi otroke
od 6. do 14. leta na “Poletnosti
2017” z igrami, izleti,
videodelavnico, kopanjem,
adrenalinskimi pustolovščinami:
Šala po šoli - dnevno središče (15.6.
- 7.7. / 6-13 let); Zelenizziv -
pustolovsko letovanje v koči (25. -
30.6. / 11-14 let); Šola za šalo -
igriva priprava na začetek pouka
(28.8. – 8.9. / 6-13 let); 1, 2, 3:
Srednja! - uvod v srednjo šolo (4. –
8. 9. / 11-12 let). Informacije na tel.
0481-280857 ali 366-6861441 oz.
331-6936603; e-pošta
mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča članom in
prijateljem, da bo v petek, 30. junija,
ob 17. uri v Tumovi dvorani na korzu
Verdi 51 v Gorici predavanje o
povezavi med telesom in umom za
zdravo in srečno življenje. Predavali
bosta psihologinja Ester Ferletič in
športna pedagoginja in
psihomotricistka Loredana Kralj.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško vabi članice in
prijateljice, da se pridružijo kot
pevke društvenemu Ženskemu
pevskemu zboru. Prijavijo naj se po
tel.: 0481 531093 (Majda M.) ali
0481 532092 (Emil D.). Prav tako
so članice in prijateljice vabljene, da
se vključijo v ekipo balinark in se
prijavijo na tel. št.: 0481 882213
(Ana T.).
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško obvešča člane in
prijatelje, da bo po sklepu občnega
zbora od meseca junija 2017 dalje
društveni sedež odprt od 10. do 11.
ure samo prvo sredo v mesecu; v
primeru praznika bo odprt
naslednjo sredo. Za morebitne
informacije kličite na tel. št.: 0481
532092 (Emil D.), 0481 531383
(Ingrid N.), 0481 884156 (Andrej F.),
0481 20801 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.). 0481 78138
(Sonja Š.).
V ulici San Giovanni 9 v drugem
nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana,
dajemo v najem trisobno
stanovanje. Za informacije tel. 0039
347 6921591.
Zgodovinska stavba na Placuti (št.
18) je že štirinajst let prazna in
zapuščena. Razpada in ustvarja
samo stroške za najnujnejša dela
za vzdrževanje in bremeni lastnika
z raznimi davki in zavarovanjem. Ker
do danes nobena slovenska
organizacija ali posamezniki niso
pokazali zanimanja za uporabo, je
odbor Katoliškega tiskovnega
društva sklenil, da objavi poziv za
nakup morebitnim interesentom,
tako ustanovam kot
posameznikom. Za pojasnila: tel.
0039 0481 531445 ali e-mail
societatipografica@legalmail. it.
Kulturni center Lojze Bratuž v
okviru Festivala Kogojevi dnevi in v
sodelovanju z Galerijo Rika
Debenjaka iz Kanala ob Soči
pripravlja za jesen 2017 spominsko
razstavo o slikarju Albertu Sirku ob
njegovi 130-letnici rojstva in 70-
letnici smrti. Zato se obrača na
zasebnike, ki imajo v lasti dela
Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih dali
na razpolago za obdobje razstave.
Informacije na tel.  (+39) 0481
531445, pon. - pet. od 8.30 do
12.30 ali po e-pošti
info@centerbratuz. org.
Čestitke
Marilki Koršič, ki je te dni dospela
do pomembnega mejnika na
življenjski poti, iskreno voščimo vsi,
ki jo imamo radi, in ji želimo še
mnogo zdravih in zadovoljnih dni,
prežarjenih tudi od osebnih
zadoščenj. Tomaž krepko objema
svojo drago nonico, Tadej pa ji
namenja svoj ljubki nasmeh in
zvedavi pogled z iskrivimi modrimi
očki.
Darovi
Skupinica goriških vsakoletnih
junijskih gostij v koči sv. Jožefa v
Žabnicah je temu prijaznemu
“zavetišču” v Kanalski dolini
namenila 565 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 23. 6. 2017 do 29. 6. 2017)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za
spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 23. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Nedelja, 25. junija, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 26. junija (v studiu Sanja
Vogrič): Večer s knjigo.
Torek, 27. junija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 28. junija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Velika
cesarica Marija Terezija 1. del - Izbor
melodij.
Četrtek, 29. junija (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
SKRD JADRO in SKRŠD TRŽIČ
vabita na 
družabni 
SVETOIVANSKI večer
v petek, 23. junija, ob 20.45
za župnjiščem sv. Lovrenca in barom ACLI
Na praznovanju poletnega enakonočja bo tudi nagrajevanje
najlepših svetoivanskih venčkov.
PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ 
prireja glasbeni večer in kresovanje
“Z bregov Vipave zvoki harmonike”
v petek, 23. junija 2017, ob 20.30
v Rupi, pri protipoplavnem nasipu
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
DRAGA MAMA in
DRAGI TATA
Iskreno Vama čestitava
ob 45. obletnici poroke
CHIARA in CATERINA
AMBROSI
Podgora, 22. junija 2017
Nik Škrlec
Kultura22. junija 20178
Philippe Frey, popotnik, pustolovec, etnolog in pisatelj
Žeja po puščavi
  hilippe Frey je rojen v
Strassburgu leta 1958. Je
svetovno znan strokovnjak
za puščave. O njih je napisal dvaj-
set knjig, od katerih še nobena ni
prevedena v slovenščino. V
puščave se je zaljubil že pri
šestnajstih letih. Sam, peš, na
konju ali na kamelah, je v štiri-
desetih letih prehodil skoraj vse
največje puščave na svetu. Skupaj
več kot 40 tisoč kilometrov. Na
svojih poteh je spoznaval ra-
zlična ljudstva, o katerih govori
z ljubeznijo in simpatijo, ki se do-
takneta srca. Med nomadi se je
naučil skrivnosti, kako preživeti
v tako ekstremnih in negostol-
jubnih okoljih, kot so puščave.
Trpel je lakoto in žejo, utruje-
nost, bolečine in samoto, večkrat
je bil tudi v smrtni nevarnosti.
Vendar je to način življenja, ki ga
strastno ljubi. Srečen je, da se lah-
ko ukvarja s stvarmi, ki ga zani-
majo, in ve, da je na svetu še ve-
liko skritih kotičkov, ki bi jih rad
raziskal in spoznal. Je etnolog, ki
se zna približati ljudem, in ostaja
skromen, prijazen, preprost in
umirjen človek, ki se rad nasme-
je. Obenem pa se pogumno in
drzno loteva novih raziskovalnih
potovanj ter obenem preizkuša
skrajne meje, ki jih še zmore pre-
nesti človeško telo.
Philippe, nam lahko poveste naj-
prej nekaj o tem, od kod prihaja-
te? 
Rekel bi, da sem rojen v »kla-
sični« družini. Torej ne bogati.
Niti revni. Oče je bil inženir živil-
ske tehnologije, mama gospodin-
ja. Pravzaprav bi moj oče rad
počel to, kar počnem jaz. Toda
ustvaril si je družino. Sam ni-
mam družine. Vedno sem hotel
potovati. To mi je v veliko veselje.
Najbrž edino, zaradi katerega se
mi zdi vredno živeti. Torej živim,
da potujem in da odkrivam.
Prvo pustolovščino ste dožive-
li pri šestnajstih, ko ste se od-
pravili na potovanje v Turčijo.
Domačim ste pisali: Vrnem se
čez tri mesece… Zakaj poto-
vanja?
Resnično je to neustavljiva želja.
Ne moreš se ravno boriti proti
njej. A vedeti je treba, da to pri-
naša posledice. Imeli vas bodo za
čudnega, asocialnega, nedoum-
ljivega. Sčasoma je to še huje, saj
trmasto vztrajate v edini stvari, ki
jo obvladate, to je – potovati. Na
ljudi okrog sebe gledate kot na
zombije, ki nimajo želja niti kul-
ture.
Opravljali ste mnogo različnih
del. V Afriki ste bili prodajalec
avtomobilov…
Vse sem že delal. Kot bolničar.
Dostavljalec rož. Natakar. Pogreb-
nik. Voznik rešilnega avtomobi-
la. Skladiščnik. Delal sem na av-
tocestah v Nemčiji, na minus 20
stopinjah Celzija. Vse je prišlo
prav, da sem lahko zaslužil nekaj
denarja in odpotoval. Vzporedno
pa sem nadaljeval s študijem.
Sem doktor etnologije in imam
tri magisterije, ki mi v ničemer
ne služijo. Če pogledam nazaj, je
bil to celo zapravljen čas.
Zakaj ste izbrali študij etnolo-
gije? Saj bi lahko vseeno bili
popotnik, pustolovec, pisatelj,
fotograf…
Naivno sem verjel, da je potreb-
no nekako strukturirati znanje in
postati nekaj drugega kot le pre-
prost pustolovec. Nisem vedel, da
je univerza le greznica, kjer se
ljudje dolgočasijo, si grejo na živ-
ce in se prepirajo med seboj, ko
poskušajo verjeti, da so pomem-
bni. Univerza je samo sredstvo,
da se počutijo pomembne, dru-
P gače pa so lenuhi, saj napenjajole možgane, da bi se počutili večod drugih. Še slabše je, ko gre za
analiziranje drugih ljudstev.
“Bolj sem inteligenten kot div-
jak, ki ga preučujem, saj se on
sam ni sposoben razumeti. Toda
jaz ga”. To je rasizem. Zato sem
odpovedal službo in ne
poučujem več.
Študij etnologije vam je goto-
vo dal veliko znanja, seznanili
ste se z razvojem etnološke ve-
de, različnimi teorijami, kul-
turami, ljudstvi. To pa gotovo
ni dovolj, ko se morate znajti
v puščavi…
V puščavi ta uni-
verzitetna prtljaga
ne služi ničemur.
Vse, kar šteje, je to,
kar so vas o svojem
okolju želeli
naučiti domačini.
Drugače rečeno, to
je odvisno od vaše
sposobnosti živeti z
njimi. Ne pa jih
preučevati. To je di-
menzija, ki manjka
etnologiji. Malo
človečnosti in
“živeti z”. V osta-
lem pa je potrebno
opazovati, raz-
mišljati in skušati
razumeti puščavo.
V omenjeni
knjigi ste opisali
vaše tedanje
oklevanje. Bili
ste v Goi, stari 34 let, lahko bi
kot Robinson živeli v koči,
skupaj z lepo ženo čokoladne
barve, lovili ribe in uživali mir.
Toda mikale so vas puščave…
Imam ženo čokoladne barve. In
ravno sem se vrnil z Madagaskar-
ja, kjer sem lovil ribe in živel v
kočah na obalah Indijskega ocea-
na. Toda to ni moj cilj. Sicer bi
postal bedast tropski bledokožec.
Kljub tisočem prehojenih kilo-
metrov je še veliko stvari, ki jih
ne poznam in ki me privlačijo. V
tem trenutku je to puščava Gobi
na Kitajskem.
Včasih ste imeli opozorilne
sanje, nočne more, videnja in
slutnje nevarnih in slabih
stvari, a ste se vseeno spustili
v pustolovščino…
Ko se je treba spustiti, se je treba
spustiti. Ko delaš, se naučiš stvari.
Težava je v tem, ker je v puščavi
lahko usodna že najmanjša na-
paka. Posebno, če si sam. Mnogi
ne naredijo ničesar. Kar je v re-
snici najboljši način, da ne tvegaš
ničesar. Toda tudi ničesar ne od-
kriješ.
Nikoli ne izgubite glave, niti
poguma, niti upanja?
Če kdaj izgubim upanje, je to ta-
krat, ko sem v Franciji več kot te-
den ali dva. Tam se zavem, da se
ne da ničesar spremeniti, preo-
blikovati. Ljudje so ravnodušni,
medli, pomehkuženi. To je groz-
no. Torej je bolje spet odpotovati.
A potrebno je razumeti, da se lah-
ko tudi izčrpamo. Do zdaj sem
hitro odreagiral in se izvlekel iz
težkih situacij. A vsakokrat je
zgodba drugačna.
Zdite se prijazni, vseeno pa
lahko s pestjo udarite so-
vražnika ali kamelo, ki vas
spravi v težave.
Nisem posebno prijazen. Sem
kot tradicionalna ljudstva. Če pri-
stopite z očarljivim nasmehom,
so ljudje večinoma simpatični.
Isti ljudje pa lahko postanejo
agresivni, če jih izzivate. To je
obrambni refleks in je normalen.
Seveda pa lahko naletite na re-
snične bedake, s katerimi nimate
kaj početi, razen da nadaljujete
svojo pot.
Kakšen je pri puščavskih ljud-
stvih odnos med moškimi in
ženskami, katera so tradicio-
nalno moška in katera ženska
opravila? Kako poskrbijo za
stare ljudi?
V vseh puščavah, kjer sem bil, je
ženska enakovredna moškemu.
Oba naredita vse, kar je potreb-
no, da v puščavi lahko živijo. Po-
gosto je ženska tista, ki vzgaja
otroke in ohranja kulturno de-
diščino. Moški poskrbi za prak-
tično in fizično plat. Tako je pri
Tuaregih, a tudi pri drugih
puščavskih ljudstvih. V vseh
družbah, ki živijo v neprijaznih
okoljih, si ljudje medsebojno po-
magajo. Za stare poskrbi skup-
nost. Otroke vzgajajo skupaj, po-
gosto jih vzgaja stric in ne oče.
Nikdar ne bodo nikogar zavrgli.
Toda vse to naredijo brez tarnan-
ja. To je naravno.
Zaradi onesnaženja in nukle-
arnih odpadkov, ki jih razvite
države puščajo v Sahari, lahko
pri otrocih ali živalskih mla-
dičkih pride do telesnih defor-
macij…
To je bolj posledica jedrskih po-
skusov, ki so jih Francozi med
1955 in 1962 izvajali v Sahari. To
je res pustilo posledice pri neka-
terih plemenih na območjih In
Ecker, In Salah… pa čeprav Fran-
cozi to zanikajo. Tudi Alžirci niso
naredili ničesar, da bi omejili
škodo. Tu so še rudniki urana v
Arlitu v Nigru. Niso škodljivi sa-
mo ljudem, ki tam delajo, pač pa
tudi vsem, ki živijo v bližini. Prah
z ogromnih kupov jalovine raz-
naša veter harmatan.
So lahko puščave tudi ozdra-
vljajoče?
Seveda. Puščava je čista. Jemo
pravilno, zdravo, ne preveč. Zno-
jimo se. Premikamo se. Aktivni
smo. Nekateri Tuaregi živijo več
kot sto let. Poznal sem enega, ki
je imel 112 let.
Življenje v puščavi se zdi mir-
no, a hitro se lahko znajdeš v
težavah. Kakšna je življenjska
modrost puščavskih ljudstev?
Življenje v puščavi je mirno. Do-
kler ne gre vse narobe. Podobno
je na morju. Morje je mirno, do-
kler ne podivja. Težava je v tem,
da nikoli ne veš točno, kdaj se bo
to zgodilo. Vse lahko izgubiš v
enem samem trenutku. Tudi
življenje. Nomadi to zelo dobro
vedo. In naučili so se živeti tako,
da izkoristijo vsak trenutek. Saj
vedo, da to ne more trajati.
Potovanja so tudi umetnost
prilagajanja naravi. Toda mo-
ramo jo poznati, če hočemo
živeti v soglasju z njo.
Nekdo, ki zanika naravo, je ne bo
nikoli razumel. In ne bo mogel
živeti z njo. Sploh ne gre za mi-
sticizem, ampak za preprosto lo-
giko. Živimo pod zvezdami.
Naučimo se poznati jih. One nas
lahko vodijo v temni noči.
Zanimata vas tudi mitologija
in ustno izročilo. Ob branju
opisov puščave Sbare-I-Lout se
spomnim zapuščenih mest iz
Tisoč in ene noči. Lout pome-
ni mrtvo ozemlje.
Puščave se lahko resnično premi-
kajo. Lahko so izvir življenja.
Lahko umrejo. Ali vsaj zaspijo, za
stoletja ali tisočletja. Lout v Iranu
je razvil civilizacije, ki pomenijo
začetek naših: prvo poljedelstvo,
prva medicina, prva astronomi-
ja… so se rodili v Loutu in v oko-
lici. Toda danes je to ena izmed
najbolj suhih puščav
na zemlji.
Puščava je tudi
dežela prerokov.
Biblija in Koran
sta nastala sredi
puščave.
Tudi prva religija je
nastala tu. Mazdei-
zem se je rodil v
puščavah Irana in
Iraka. Še vedno naj-
demo sredi puščave stolpe, ki so
jih postavili pripadniki zoroa-
strizma, najbolj znan je Babilon-
ski stolp. Mazdeizem je prenovil
Zoroaster, ki je varoval kamele v
iranski puščavi. Iz mazdeizma
izhajajo judovstvo, krščanstvo in
islam. Tudi Mohamed je čuval
koze v arabski puščavi.
V zahodnem svetu je vera »iz-
gubila krila«, skoraj ne pozna-
mo več pomena in vrednosti
posta, meditacije, religioznih
pesmi, tišine in samote.
Kakšno je religiozno čutenje
puščavskih ljudstev?
Puščavska ljudstva ne poznajo ra-
zlike med svojim okoljem in svo-
jo vero. Oni so tam. In zanje to
ni slučaj, torej verujejo. Njihova
vera se vpisuje v puščavo. Le da
so religije lahko zelo različne: bu-
dizem v Gobiju, šamanizem
ameriških domorodcev in tako
dalje. Kar je včasih presenetljivo,
je, da lahko najdemo več religij v
eni puščavi. Kot hinduizem in
islam v puščavi Thar. Nomadi s
tem nimajo težav. Vlade so tiste,
ki se igrajo z različnostmi, da bi
začrtale svoje meje.
Poznate zgodbe o tem, kako je
Bog ustvaril puščave?
Tuaregi so bili na primer animi-
sti, preden so postali muslimani.
Po njihovi razlagi so svet ustvari-
le živali, obdarjene z razumom.
Kot na primer puščavski kuščar,
ki ostaja tabu. Podobno ljudstva
ameriških puščav obožujejo ko-
librija. In tako naprej. Redko se
zgodi, da presežejo to logiko,
kljub monoteizmu.
To, kar se lahko naučimo od
domorodnih ljudstev, predv-
sem puščavskih, je gotovo
hvaležnost, skromnost, po-
nižnost, poznavanje narave,
tišina… Kdor si preveč prizade-
va za materialne dobrine, za-
nemarja življenje svoje duše.
Pišete knjige in snemate filme,
da bi to razumeli tudi zahod-
njaki?
Da. Zahodnjaki so ponoreli. Kar
naprej tekajo za stvarmi, ki jim
jih nekdo želi prodati za vsako
ceno. Pa če bi bili zato vsaj srečni.
Ampak ne, vedno hočejo nekaj
drugega. Tudi ljudje puščav ima-
jo želje. A dokler živijo v okolju,
ki ga poznajo, so srečni.
Napisali ste tudi nekaj roma-
nov. Pišete lepo, razumljivo,
opisi so čudoviti, osebnosti
dobro predstavljene. Survivre
a Kalahari, Preživeti v Kalaha-
riju, je roman o dveh
prijateljih, “divjaku” in
“civilizirancu”. Ste ide-
jo dobili pri Robinso-
nu Crusoeju?
Ne. Preprosto, to iz-
kušnjo sem doživel s
Simonom, ki je bil
Grmičar, lovec iz ple-
mena N! kang v Bot-
svani. Skupaj sva pre-
hodila Kalahari, kljub
najini različnosti. Ne-
kaj let kasneje se je
obesil na drevo. Tudi
njegova žena. Ni se
mogel prilagoditi sve-
tu, ki ga je obdajal.
Katero knjigo bi si iz-
posodili, če bi srečali
knjižnico na kamelah?
Osebno več pričaku-
jem od dobrega zemljevida kot
od dobre knjige. Zemljevid vas
lahko nauči tisoč stvari o okolju,
ki vas obdaja. V knjigah pa so
tuhtanja nekega avtorja, ki se
tičejo samo njega. In končno,
simboli na zemljevidu spominja-
jo na prve simbole neandertal-
cev, s katerimi so označevali svo-
je ozemlje ali se orientirali v na-
ravi.
Kako različna ljudstva, ki ste
jih obiskali, poimenujejo nas,
belce?
Veliko je besed, s katerimi oz-
načijo tujce. Tuaregi in Arabci
jim pravijo nasrani, kar pomeni
neverniki. Res je, da zahodnjaki
ne verjamejo v nič, da o religiji
niti ne govorimo. Skratka, glede
na ljudstva so poimenovanja ra-
zlična, a vedno v pomenu “su-
rov”, “nekultiviran”.
Kako bi se nomad, Grmičar,
Namibijec… znašel v moder-
nem mestu?
To je sicer protislovje, a nomadi
se v mestu prav dobro znajdejo.
So zelo bistroumni, hitro razu-
mejo. Tudi zemljevid s postajami
metroja. Ampak, ko so razumeli,
se hitro naveličajo, postanejo ne-
prilagojeni in se vrtijo v krogu.
Saj se, konec koncev, ne dogaja
veliko.
Kaj, po vašem mnenju, išče za-
hodnjak, ko nemirno potuje
po svetu?
Zahodnjak, ki potuje, je nekdo,
ki predvsem ne želi spremeniti
svojega sistema vrednot. Poveda-
no drugače, živeti hoče v hotelu,
jesti hrano, ki je je navajen, imeti
svoje običajno udobje… vse sku-
paj rahlo začinjeno z eksotiko.
Edina domačina, ki ju bo videl,
bosta snažilka ali lokalni vodič,
in to mu zadostuje. In potem bo
rekel, da je videl to deželo. To je
zelo deprimirajoče.
Veliko potujete. Gibljete se
med vzhodom in zahodom,
med velikimi mesti, nedotak-
njeno naravo in plemeni, ki
jih še nihče ni srečal.
Da. Vse to imam rad. Tudi velika
mesta, kot sta Manila ali Cape
Town. Ker lahko tam veliko od-
krijem. Pa čeprav sem seveda naj-
več v puščavah. Ali v afriški na-
ravi, z živalmi. Veliko je še stvari,
ki jih ne poznam. Čeprav se tru-
dim, da bi spoznal kar največ.
Kakšen turizem se vam zdi
idealen?
Ko potujemo, se moramo predv-
sem odreči svoji zahodnjaški kul-
turi. Sicer to ne služi ničemur. To
pomeni skoraj potovati gol. Brez
ničesar. Brez predpostavk. Brez
gotovosti. Če je mogoče, sam. In
vedno v iskanju srečanja z dru-
gim.
Veliko ste trpeli, lakoto, žejo,
bolečine, izčrpanost, nekaj
dni ste bili popolnoma slepi.
Veliko težav ste premagali na
potovanjih.
To se plača. Ne smemo misliti, da
ni nič nenevarno. Še vedno no-
sim posledice svojih potovanj. A
to ni nič takega. Stokrat sem bil
poplačan za te male nevšečnosti.
To je, kot bi pobalin padel s kole-
sa. Sede nazaj na kolo in se od-
pelje.
Tudi zaprli so vas, ker ste skri-
vaj prečkali puščave. A zdi se,
kot da ne gojite nobene zame-
re. Čeprav prezirate birokrate,
ki v pisarnah prelagajo gore
papirjev. Je res, da ste v zaporu
v Indiji “poscali” dosjeje za-
pornikov?
Glej, glej, ja, res je. Pozabil sem.
Naredil sem kup stvari, ki sem jih
pozabil. In še vedno včasih
počnem »kar nekaj«. To je zabav-
no in rad se tudi zabavam.
Antropolog Diamond pravi,
da so raznovrstna ljudstva in
kulture primer, kako lahko so-
cialno življenje organiziramo
na različne načine in se prila-
godimo okolju. Nemški goz-
dar Wohlleben piše, da se tudi
živali in drevesa organizirajo
na način, ki jim omogoči, da
preživijo kot vrsta. Življenje
dreves, ki rastejo kot osamelci,
je svobodno, a težko, pravi.
Menite, da ste samotar?
Seveda. Samotar sem. In res je
težko biti samotar. Pa naj gre za
drevo ali za človeka. Samotarji
morajo biti močni. In morda jih
ravno zato drugi pustijo pri mi-
ru. Ni hujšega, kot če so ljudje na-
gneteni skupaj. Ali pa drevesa v
pregosti makiji.
Čeprav vam je všeč samota
puščav, imate radi prijatelje in
družino in zagotovo ne trpite
zaradi osamljenosti.
Seveda. Treba je nekaj razumeti:
ko si sam, si sam. Ko si z ljudmi,
si z ljudmi. Počni to dobro in
ničesar ne boš obžaloval. Ne kot
ljudje, ki potujejo, pa pogrešajo
dom. In ko so doma, hočejo po-
tovati. Vsak trenutek izkoristim
v polnosti. Verjemite mi.
V mladosti ste imeli radi mor-
je in jadranje. Rek mornarjev
“The sea is my land” bi lahko
v vašem primeru spremenili v
“The desert is my sea”. Hvala,
Philippe, da ste tako prijazno
odgovorili na toliko vprašanj.
V knjigi Le Scorpion d'Orient
ste napisali: sem sanjač, odra-
sel človek s srcem otroka, osta-
jam odprt… Želim vam, da
ostanete taki.
Brez skrbi. In lep dan vam želim.
Intervju je pripravila
in prevedla Špela Pahor
(Daljša verzija intervjuja bo
objavljena na naši spletni strani)
Kultura 22. junija 2017 9
JEZIKOVNICAVladka Tucovič
Jih je zob časa res povozil?
V prejšnji Jezikovnici smo se lotili nekaterih stalnih besed-
nih zvez, s katerimi imamo težave, kadar ne poznamo nji-
hovega pomena. Tako smo izvedeli, da medvedja usluga
sploh ni usluga, priti z dežja pod kap pa pomeni priti s sla-
bega na še slabše, ne pa na boljše, saj kap (še) ni streha, pač
pa zgolj rob strehe, s katerega curkoma teče voda, kadar
dežuje.
Včasih pa se nam zgodi, da pomen frazemov poznamo, ven-
dar jih preoblikujemo s sestavinami drugega frazema, rezul-
tat takega početja pa je ponavadi napaka. Tako sem zadnjič
na radiu slišala voditeljico reči, da je stacionarne telefone
povozil zob časa. Pustimo ob strani vprašanje, ali je to res,
vprašajmo se, ali je mogoče, da jih je povozil zob časa. Lah-
ko nekaj zob časa povozi? Ali nekaj zob časa načne? Povozi
pa nekaj preprosto zgolj – čas (ne pa zob časa)? Seveda, vo-
diteljica je namreč združila besede dveh frazemov, ki imata
podoben pomen, namreč, da nekaj povozi čas ali nekaj zob
časa načne. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika pri iz-
točnici povoziti piše v pomenski razlagi, če je koga povozil
čas, da se ni znašel v danih razmerah, okoliščinah, stvarno-
sti, predvidevamo torej, da je ostal staromoden, nemode-
ren, zaostal, da torej na neki način ni bil doma v sodobno-
sti, ker ga je prehitel tehnološki razvoj. V Slovarju sloven-
skih frazemov pa je pomenska razlaga iztočnice zob časa: v
teku časa nastala obraba, uničenje, v zgledih pa vidimo, da
zob časa lahko kaj načne ali kaj na čem zariše, predmetom
ali bitjem pa se lahko pozna ali vidi zob časa, npr.: Dotraja-
nemu mostu se je poznal zob časa, ki ga je že močno načel.
V čem je torej napaka pri kombiniranju frazemov čas povo-
zi in zob časa načne? V nesmislu, ki ga izjavimo, ko
rečemo, da je zob časa kaj povozil, saj zobje grizejo in
načenjajo, povozi pa čas (povozi nas lahko tudi življenje, če
nam ne prizanaša; povoženi smo, če smo zelo utrujeni;
športna ekipa lahko povozi nasprotnika, če ga premaga).
Tudi drugi zgled je iz medijev. V pogovorni oddaji se je gle-
dalec po telefonu želel prikupiti voditeljici in jo je pohvalil
z besedami, da je ženska na licu mesta. V čem se je zmotil?
Frazemu biti na mestu, kar pomeni: biti sposoben, odgovo-
ren, zaupanja vreden ipd., je dodal nepotrebno besedo lice,
ki ga je pobral iz stalne zveze na licu mesta v pomenu tam,
kjer se kaj zgodi oz. točno tam, tudi na kraju samem. Ne-
smiselno je torej nekomu, ki ga vidimo prek televizijskega
ekrana in ki je v trenutku našega pogovora v televizijskem
studiu, reči, da je oseba na licu mesta, da je torej točno tam,
če pa želimo povedati nekaj drugega: da je njegovo delo
odlično in nas razveseljuje. Mogoče je tudi zato nasmeh na
voditeljičinem obrazu ostal bolj kisel, da se ji torej obraz ni
razlezel v nasmeh (kisel nasmeh in da se obraz ali lica razle-
zejo v nasmeh, tudi to sta stalni besedni zvezi).
Naj se vam lica čimvečkrat razlezejo v nasmeh, vam želim
in vas do prihodnjič lepo pozdravljam!
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakulte-
te za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper)
izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o
katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-na-
slov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega
glasu.
15
V Mestni knjižnici Izola 
Anja Mugerli na
zelenem fotelju
  evetega junija smo v Me-
stni knjižnici Izola gostili
mlado pisateljico Anjo
Mugerli. V pogovoru, ki ga je z
občutljivostjo poznavalke vodila
Diana Pungeršič, nam je avtorica
predstavila svoj knjižni prvenec
Zeleni fotelj, ki je izšel leta 2015 v
zbirki Piramida pri založbi Litera.
Leta 2015 je bila nominirana za
Nagrado za najboljši literarni
prvenec (podeljujeta ZKZK in
DSP) .
Anja Mugerli, ki smo jo ta večer
res posadili v zeleni fotelj, se je ro-
dila leta 1984 v Šempetru pri Go-
rici. Zaključila je študij slovenistike
in podiplomski študij kreativnega
pisanja. Je lektorica, moderatorka,
voditeljica, rada bere, predvsem
D pa rada piše. Nekaj njenih zgodbje prevedenih v srbščino in make-donščino. Za svoji dramski bese-
dili je pred leti prejela drugo na-
grado na mednarodnem natečaju
Castello di Duino.
Anja Mugerli je sprva želela študi-
rati psihologijo. Občutek za ljudi
in njihove usode je pokazala v
zbirki kratkih zgodb Zeleni fotelj.
V njih z empatijo in globokim uvi-
dom rahločutno, izvirno in spret-
no spregovori o različnih notran-
jih stiskah in bolečih izkušnjah, ki
usodno zaznamujejo življenjske
zgodbe vsakdanjih ljudi. Njeni
protagonisti se soočajo z različni-
mi izgubami, boleznijo, neplod-
nostjo, napadi tesnobe, depresijo,
zapletenimi družinskimi odnosi,
izključenostjo, razpadom družine,
naveličanostjo, odtujenostjo,
plehkostjo, brezbrižnostjo, banal-
nostjo; na te situacije odgovorijo
različno, ustvarjalno ali pa s pasiv-
nostjo in sprijaznjenjem. Vendar
pisateljica nikogar ne obsodi, saj
ve, da življenje lahko nekaterim
prizanese, drugim pa ne. Knjiga je
zanimivo branje tudi zaradi
prvoosebnega pripovedovanja,
odprtih koncev, simbolizma in
elementov fantastike, ki jih vnaša
v zgodbe.
Literarni večer se je odvijal v ok-
viru Bralnega kluba KIRA KNJI-
GA oziroma KIRA KNJIGA V
ŽIVO, ki je nastal na pobudo Kse-
nije Orel, knjižničarke in profe-
sorice italijanskega jezika, vodi
pa ga literarna kritičarka in pre-
vajalka Diana Pungeršič. Člani
kluba se v želji po izmenjavi
mnenj o prebranih knjigah
srečujejo že dve leti. Pozimi v pra-
vljični sobi knjižnice, v poletnih
mesecih v Arheološkem parku Si-
monov zaliv. Tu v senci starih
oljk odkrivajo svet antične
književnosti. Namen druženja v
bralnem klubu je sicer spoznavan-
je slovenskih avtorjev leposlovja,
pogovor o tem, kako doživljamo
knjige, soočanje različnih mnenj
in ne nazadnje tudi širjenje kroga
aktivnih bralcev. O knjigi Zeleni
fotelj so se v bralnem klubu pogo-
varjali februarja, tokrat pa so av-
torico Anjo Mugerli spoznali v
živo.
ŠP
  b zaključku šolskega leta
so učenci iz podružnice
Plešivo Slovenskega cen-
tra za glasbeno vzgojo Emil Komel
priredili v dvorani občinske stavbe
v Krminu prav poseben glasbeno-
gledališki dogodek. SCGV Emil Ko-
mel je s podporo Dežele Furlanije
Julijske krajine izdal glasbeno pra-
vljico Mišji koncert, delo mlade so-
delavke Lucrezie Bogaro, v kateri se
prepletajo gledališko igranje, petje
v zboru in izvajanje inštrumentov.
Obogatena je z izvirnimi pesmimi
na besedila Lucrezie Bogaro, ki so
jih uglasbili profesorji SCGV Emil
Komel: Damijana Čevdek Jug, Mir-
ko Ferlan, Marja Feinig, Martina
Gereon in Alessandra Schettino.
Glasbeno pravljico je za gledališko
uprizoritev priredila Ana Facchini,
ki je prvo izvedbo Mišjega koncerta
v Krminu tudi režirala.
Pravljica, ki je namenjena osnov-
nošolskim otrokom, je zasnovana
kot didaktičen pripomoček, s kate-
rim učitelji otroke na zanimiv
način motivirajo k umetniškemu
izražanju pri javnem nastopanju.
Besedilo je zabavno in polno hu-
morja, ki nasmeje tako mlade izva-
jalce kot tudi poslušalstvo. Glasba
je prijetna in lahkotna. Otroci se z
užitkom spoprijemajo s knjižno
slovenščino in pravilno izgovarja-
vo, bogatijo znanje slovenskega je-
zika, poleg tega pa so v ustvarjalni
proces vključeni celostno, z gibom
in izkušnjo obvladanja odra.
Glasbena pravljica prinaša zgodbo
o miškah in mačkah. Miške pripra-
vljajo slavnostni koncert in se na
organizacijskem sestanku dogovar-
jajo, kako ga bodo programsko za-
snovali in izpeljali. Mačke se doma
dolgočasijo, želijo se jim pridružiti
pri tem kratkočasnem dogajanju.
Kljub strahu, miške mačke sprej-
O mejo med svoje goste in skupaj pri-sostvujejo koncertu, na kateremnastopi cela vrsta nadarjenih
mišjih glasbenih talentov, od pevke
Malamiške, do violinistk Miškoline
in Mišje županje ter trobentačice
Trobimiške. V Krminu so v teh vlo-
gah nastopili instrumentalisti,
učenci podružnične šole Plešivo,
kitarist Danjel Braini, klarinetist Ka-
rol Vitale, pianista Marta Gavagna
in Ruben Picech, trobentača Tobia
Vitale in Edith Vitale, violinistka
Athena Picech ter violončelist Sa-
muel Vitale. Na koncertu je zaigrala
tudi posebna gostja iz sosednje
mišje luknje, v tej vlogi je bila flav-
tistka Stella Crasnich, učenka z Gla-
sbene šole San Lorenzo Isontino.
Zborovske pesmice, ki so vsebinsko
dopolnjevale zgodbo glasbene pra-
vljice, sta zapela Otroški pevski
zbor Plešivo, ki ga je vodila Alessan-
dra Schettino, in Otroški pevski
zbor Emil Komel z zborovodkinjo
Damijano Čevdek Jug. Zborčka in
nekatere glasbene soliste je s klavir-
jem spremljala Elisabetta Cavaleri.
Za brezhibno tehnično izvedbo
Mišjega koncerta so poskrbeli Blaž
Kerševan, Matevž Čotar in David
Vizintin. Izvedba pa je potekala v
sodelovanju z Občino Krmin. Pro-
jekt in koordinacija pa sta nastala
po zamisli ravnateljice SCGV Emil
Komel, Alessandre Schettino.
Otroci so pod režijo Ane Facchini
starše in poslušalce, ki so do zad-
njega kotička napolnili dvorano v
Krminu, na svoj otroško prikupen
način popeljali v čudoviti domišljij-
ski svet. Vsi, tako otroci na odru kot
poslušalci, smo za trenutek poza-
bili na vsakodnevno rutino in se
prepustili veselju nasmejanih obra-
zov malih ustvarjalcev na velikem
slavnostnem Mišjem koncertu.
MS
V Gorici “na kavi s knjigo” / Ace Mermolja, Čivk duše
“V poeziji nočem biti
politično korekten”
  očna, pristna in
prečiščena je poezija
Aceta Mermolje v pe-
sniški zbirki Čivk duše. Gre
za prvo knjigo, ki je izšla pri
novi mali slovenski založbi
Sfera. V Katoliški knjigarni v
Gorici so jo predstavili 15.
junija zjutraj “na kavi s knji-
go”, na srečanju ob kavi Pri-
moAroma v organizaciji
knjigarne in Goriške Mo-
horjeve družbe. Med žal ma-
loštevilnimi navzočimi je
bila prisotna tudi Martina
Kafol, urednica založbe, z
avtorjem pa se je pogovarjal
- tudi sam pesnik - Jurij
Paljk.
To je ena najboljših pesniških
zbirk, kar jih je prebral v zad-
njih časih, je dejal naš urednik.
Gre za “dobro zaokroženo ce-
loto”, “čudovito osebno pripo-
ved”, “sodobno in prečiščeno
poezijo z lepim notranjim rit-
mom in izbrušenim jezikom”:
v njej bodo bralci našli Aceta.
Pesnik ne išče “pridevnikov z
S
efektom”, v dolgih prostih ver-
zih govori o sebi, o svetu okrog
sebe in svetu znotraj sebe, o
svojem rodu in Gorici, o naši
preteklosti, Bazovski gmajni,
fašizmu in poitalijančevanju,
pa tudi o prišlekih; “večkrat za-
piše, da smo vsi migranti”. V
zbirki naletimo tudi na “pošte-
no bogoiskateljstvo”, pa
čeprav pesnik prizna, da ne ve-
ruje v Boga; naletimo na iskre-
nost “ob pogledu na domovi-
no, ki ni več to”. Dotika se tudi
najbolj intimnih vprašanj.
Med drugim se sprašuje, ali je
pesnjenje po Auschwitzu še
možno. Zbirko začenja s spor-
nim pesnikom Ezro Poundom
ter z etičnim vprašanjem o pe-
sniku in umetnosti.
Mermolja, ki je svojo prvo
zbirko izdal leta 1972, je pove-
dal, da je v teh 45 letih prišlo
do ogromnih sprememb. Čivk
duše ni nastal kot izbor pesmi,
ki so bile napisane v nekaj le-
tih, ampak kot celota, ki jo je
pisal poldrugo leto in nato
prečiščeval. “Za pokušino” je
prebral nekaj odlomkov oz.
pesmi. Sam je želel poudari-
ti, da “mi smo migranti od
nekdaj”. Današnji prišleki
žal “nastopajo kot medijski
klišeji in ne kot ljudje”. Kdor
ima medijski aparat v rokah,
t. j. kapital oz. politika, tako
pogojuje svet.
Kot znano, je bil Mermolja
dolga leta novinar, sedaj je
upokojen. V poeziji pa ne
pozna avtocenzure, noče bi-
ti politično korekten. “Sem
odkrit, v poeziji si lahko do-
volim povedati in napisati
stvari, kot jih čutim”, kot
sam misli in mnogi mislijo.
Njegove zgodbe se dogajajo
v periferijah, na obrobjih
človekovega bivanja, v dogod-
kih današnjih dni, ki burijo
duhove. Pesmi se rojevajo iz
njegovega jaza, korenine pa
imajo v realnosti.
To je čivk duše, ki v neke vrste
pripovedni poeziji z izjemno
izpovedno močjo razkriva
kompleksno in široko paleto
doživljanja današnjega člove-
ka.
David Bandelj, zborovodja
Matjaž Zobec, klavir 
Gorica, velika dvorana 
Kulturnega centra Lojze Bratuž
Petek, 23. junija 2017, ob 20.30
v sodelovanju s:        s prispevkom:
MePZ LOJZE BRATUŽ
MeMl EMIL KOMEL
foto dd
SCGV Emil Komel / Koncert v Krminu
Miške in mačke
Tržaška22. junija 201710
Društvo slovenskih izobražencev
Začetki krščanstva na Slovenskem
na podlagi arheoloških odkritij
  ačetki krščanstva na
Slovenskem so oviti v
meglice, saj so se razvili
v velikih mestih kot Poetovio,
Celeia in Emona oz. Ptuj, Cel-
je in Ljubljana, a je veliko
ostalin šlo v nič, ker so bila
mesta kasneje poseljena.
Ostali so samo drobci. Rim-
sko cesarstvo je segalo od Me-
zopotamije do Hispanije, se-
verna meja je potekala po Do-
navi in Renu, bilo je razdelje-
no na rimske province.
V Društvu slovenskih izo-
bražencev je na rednem po-
nedeljkovem srečanju sprego-
voril arheolog dr. Janez Dular
o tem, kaj nam lahko pove ar-
heologija o začetkih krščan-
stva na Slovenskem. Dvajset
let je vodil Inštitut za arheo-
logijo ZRC SAZU, raziskoval je
prazgodovino Slovenije, še
posebej bronasto in železno
dobo.
Z V prvih stoletjih se je krščan-stvo razvilo predvsem v veli-kih mestih zaradi trgovskih
stikov. Rimljani so Oglej sno-
vali leta 181 pred Kristusom,
da so ustvarjali trgovske stike
z zaledjem. Rimski pisni viri
kažejo, da je v drugem in tret-
jem stoletju zagotovo živela
krščanska skupnost. Ptuj je bi-
lo pomembno rimsko mesto
z vojaškimi postojankami, ki
se je širilo ob Dravi. Tu je v
drugi polovici prvega stoletja
živel sv. Viktorin Ptujski, škof
in prvi razbiralec Svetega pi-
sma ter velik borec proti he-
retikom. Umrl je mučeniške
smrti v času Dioklecijana, ki
je znan po silnem preganjan-
ju kristjanov.
Ob koncu tretjega in v začet-
ku četrtega stoletja pride do
pomembnih sprememb za
razvoj krščanstva, ki se po za-
slugi cesarja Konstantina Ve-
likega razširi po celem impe-
riju. Ta je leta 313 izdal milan-
ski edikt, s katerim je krščan-
stvo postalo polnopravno
drugim veram. Trije pomem-
bni dogodki v četrtem stolet-
ju so veliko Dioklecijanovo
preganjanje okrog leta 300,
milanski edikt leta 313 in pro-
glasitev krščanske vere kot
državne vere s cesarjem Teo-
dozijem. Ko je krščanstvo po-
stalo uradna vera, se je na Slo-
venskem zgodila bitka pri
Mrzli Reki v Vipavi. V noči iz
5. na 6. september 394 se je
pri Vrhpolju vnela bitka med
Teodozijem in Evgenijem, ki
jo je tudi Valvasor uprizoril v
Repentabor / OŠ Alojza Gradnika
Gradnikov Narobe svet
v novi preobleki
  snovna šola Alojza Grad-
nika z Repentabra
skrbno ohranja spomin
na pesnika Goriških Brd, po kate-
rem nosi ime. Med drugim v šol-
ski knjižnici hranijo njegovo edi-
no pesniško zbirko za otroke Na-
robe svet, ki jo je leta 1953 izdala
Mladinska knjiga. In prav ta knji-
ga je v ponedeljek, 5. junija, za-
gledala luč sveta v popolnoma
novi preobleki.
Originalne pesmi Alojza Gradni-
ka so učenci v šolskem letu
O 2015/16 in 2016/17 na novo ilu-strirali pod mentorstvom učitelji-ce Barbare Boneta, z upodabljan-
jem pesniških likov pa so sami
postali del istih. Tako se muha v
vijolični obleki suka, krtek iz krti-
ne svoj rožnati smrček rine, vsak
s svojega griča gledata se pastir in
pastirica, naj živi še Mojškra Mara,
lepa je in nasmejana, z rumenim
soncem obsijana. Knjigi je doda-
na še pesem Sveta Neža trosi bise-
re (ilustrirala Barbara Boneta), ki
jo je pesnik iz Medane v tridesetih
letih prejšnjega stoletja posvetil si-
nu Sergeju Gradniku. Namenjena
je mladim bralcem, radovednim
otrokom in igrivim odraslim. S
sprehodom po Gradnikovih
verzih bralec spozna način
življenja naših pranon in pra-
nonotov, preizkusi bistrost svo-
jega uma z reševanjem ugank
in začuti, da se v narobe svetu
skriva zaklad domišljije.
Knjigo krasi platnica, ki jo je
ustvarila Ivana Soban, za obli-
kovanje je poskrbel Peter Ferlu-
ga, izdalo pa jo je Založništvo
tržaškega tiska. Predstavitev
knjige, ki je bila v ponedeljek,
5. junija, ob 18. uri v Prosvet-
nem domu na Opčinah, je po-
pestril bogat spremljevalni pro-
gram, ki so ga pripravili učenci
OŠ Alojza Gradnika, v sodelo-
vanju s Slovenskim filatelističnim
klubom Lovrenc Košir pa so pred-
stavili tudi priložnostno znamko
in poštni žig.
Na binkoštno nedeljo je v 92. letu starosti odšla v večnost
naša draga
PAVLA TUL vd. STURMAN
Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Metodu Lampetu za mašno
daritev in pogrebni obred ter vsem, ki ste zanjo molili, jo pospremili
na zadnji poti in s sočutno bližino počastili njen spomin.
OTROCI KLARA, ROBI IN FABIO Z ŽENO MAJDO,
VNUKI  PRIMOŽ, MARTIN, ALJA IN ROBERT,
SESTRE IN OSTALO SORODSTVO
Trst, 22. junija 2017
Slavi vojvodine
Kranjske.
Kristjani so se prej
morali skrivati,
zdaj pa so lahko
gradili cerkve. S
pomočjo rekon-
strukcije so v Emo-
ni pri Cankarje-
vem domu odkrili
krstilnico, bogato
okrašeno z mozai-
ki. V Celeji je me-
sto pod mestom
oz. ostanki sta-
rokrščanskih ob-
jektov – krstilnica
z donatorskimi
napisi. V Poetoviu
je skromen osta-
nek starokrščan-
ske cerkve in mozaikov. Iz te-
ga časa je veliko drobnih
predmetov.
Peto stoletje je bilo zelo ne-
mirno zaradi preseljevanja
barbarskih ljudstev, ki so po-
drla staro strukturo mest. To
so bili Huni, Vzhodni in Za-
hodni Goti ter Vandali. Pu-
stošili so lepa, velika mesta in
ubijali.
V drugem delu predavanja je
dr. Dular s fotografijami po-
kazal glavne starokrščanske
objekte, ki niso bili le središča
verske skupnosti, temveč tudi
kulturna in politična sre-
dišča. To so kraji Trnovo pri
Krškem, Tonocov grad pri Ko-
baridu, Ajdovski gradec nad
Vranjem in Ajda nad Žirovni-
co. Središča so delovala do
šestega stoletja, prvega zatona
krščanstva, ko pride novi na-
val poselitev in so objekti
opuščeni.
Metka Šinigoj
Foto damj@n
  nedeljo, 18. junija, so v Devinu organizirali res posrečeno
prireditev. Člani Devinskega mladinskega krožka in
Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade so priredili do-
brodelni koncert, namenjen zbiranju sredstev za popravila sedeža
v centru Devina, kjer domujejo razna društva in je srce sloven-
skega delovanja v vasi. V nekdanjem rastlinjaku Devinskega gra-
du, ki so ga v 80. letih prejšnjega stoletja s prostovoljnim delom
in veliko dobre volje preuredili v lepo dvorano, kjer redno vadijo
Moški zbor Fantje izpod Grmade, Otroški zbor Ladjica, Devinski
lutkarji in Lutkovno gledališče Pristanišče, oddelek glasbene šole
Emil Komel, Devinski Mladinski krožek in skupine skavtov SZSO
(Slovenske zamejske skavtske organizacije), je nastala neodložljiva
potreba po nekaterih obnovitvenih delih. Tako so pomislili, da
bi zaključni koncert sezone, ki ga Fantje izpod Grmade vsako
leto pripravijo pred počitniškim časom, letos nekoliko spremenili
in istočasno zbrali nekaj prispevkov za popravila društvenega se-
deža.
V lepem nedeljskem popoldnevu je bilo občinstvo priča prav pri-
jetni prireditvi, ki je bila mladostniško sveža in se je popolnoma
ujemala z naslovom:  (Ne) tradicionalni koncert. Zbrani na vrtu
Bridarjeve hiše v Devinu so lahko prisluhnili lepim zborovskim
nastopom in hudomušnim domislicam, ki so nastope povezo-
vale. Najprej je po otvoritvenih pozdravih predsednik Slovenske
prosvete iz Trsta Marij Maver podelil Gallusova priznanja vsem
pevcem, ki v zboru pojejo več let (priznanja podeljuje Javni Sklad
Republike Slovenije za kulturne
dejavnosti). Nato je moški zbor
Fantje izpod Grmade pod vod-
stvom Hermana Antoniča zapel
nekaj pesmi; za njimi so nastopili
mladi moški glasovi Fantovske
pevske skupine Devin-Nabrežina
(vodi jih Mirko Ferlan), ki so se
tudi želeli izkazati. Iz publike se
je oglasil nezadovoljen gledalec
(Boštjan Petaros), ki je malo nergal, da je prišel poslušat NETRA-
DICIONALEN koncert, kot je bilo najavljeno, a da mladi in stari
pojejo čisto podobno… Dekleta iz publike so se z opazko strinjala
in so hitro prihitela na oder ter lepo zapela eno pesem. Fantom
ni bilo po godu, da se dekleta tako vmešavajo, zato je spet nastopil
nezadovoljni gledalec, jih miril in predlagal, da bi lahko izvedli
zborovski dvoboj med fanti in dekleti, pesmi pa bi izbirala kar
publika, ki bi bila tudi končni sodnik tekmovanja. Tako so izme-
nično prepevala dekleta Devinskega mladinskega krožka in fantje
Fantovske skupine, za vsebino pesmi pa so poslušali predloge
publike. Ob koncu, ko je postalo jasno, da ne bo pravega zmago-
valca pevskega dvoboja, saj so res vsi prepevali zelo lepo in pre-
pričano, so se vsi trije zbori zbrali na odru in skupaj odpeli še
skupno pesem (Lipa zelenela je). Naj dodamo, da je Fante izpod
Grmade na harmoniko spremljal Tomaž Grassi, pevski dvoboj
pa sta na klavir spremljala Peter Soban, s kitaro
pa Stefano Bearzi. Dekleta Devinskega mla-
dinskega krožka pojejo skupaj v taki zasedbi
le občasno in projektno, koordinirala pa jih
je Nada Tavčar. Fantovska pevska skupina pa
je nastala letos pozimi in jo vodi Mirko Ferlan,
moški zbor Fantje izpod Grmade pa verjetno
ne potrebuje predstavitve, saj že nastopa
ogromno let.  (Ne) tradicionalni koncert se je
končal na dvorišču sedeža zbora, ki je v po-
pravilu, kjer so skrbni domačini pripravili bo-
gato zakusko, tako da so se vsi udeleženci
izredno uspelega večera lahko družili še do
poznih večernih ur.
V nedeljo je torej izzvenela res sijajna priredi-
tev, pravi Netradicionalni koncert, na katerem
so prepevali pevci dveh generacij, izbor pesmi
pa je segal od slovenskih ljudskih in umetnih
do modernejših popevk. Res so se s pripravo in izvedbo domi-
selnega večera vsi izredno izkazali. Občinstvo je zapuščalo prire-
ditveni prostor vidno zadovoljno in upamo, da je dobro uspela
tudi nabiralna akcija za sredstva za popravilo sedeža. Kdor bi se
dobrodelni pobudi želel še pridružiti, pa ima seveda še vedno
priložnost, da prispeva za obnovitev slovenskega društvenega se-
deža v samem centru Devina, kjer imajo očitno še ogromno mla-
dostniške energije in volje do druženja in kulturnega ustvarjan-
ja…
MAP
V
  d časa do časa se zgodi, da si
kak vrhunski zbor iz Sloveni-
je zaželi primorske topline.
Tako je bilo tudi prejšnji četrtek, 15.
junija, ko se je Komorni ženski zbor
ČarniCe iz Ljubljane odločil za posta-
nek v Štivanu.
Ženski komorni zbor ČarniCe, ki ga
od leta 2014 vodi nadebudna dirigen-
tka Monika Fele, je eden vidnejših
zborovskih sestavov v Sloveniji. Leta
2016 je zbor na državnem maribor-
skem tekmovanju Naša pesem prejel
prvo nagrado v svoji katergoriji, iste-
ga leta pa je na Mednarodnem tek-
movanju Polifonico d'Arezzo osvojil
prvo mesto v svoji kategoriji ter se
uvrstil v Grand prix tekmovanja, kjer
je dosegel drugo mesto. ČarniCe pa
so se izkazale tudi na letošnjem Med-
narodnem tekmovanju v Mariboru,
ko so se spet uvrstile v Grand prix in
osvojile končno četrto mesto.
Štivanski koncert v cerkvi sv. Janeza
Krstnika sta uvedla Simonitijev
Čriček na vrtu in Lebičeva Vožnja na
besedilo Srečka Kosovela, iz katere so
ČarniCe tudi črpale navdih za naslov
koncerta “Skozi noč”. ČarniCe so na-
to predstavile svoj tekmovalni pro-
gram: Čopijevi Deček in deklica in
Ave Maria, Pärtovo Peace upon you,
Jerusalem, Regerjevo romantično Er
ist's, Lebičevo Fčeilica zleteila ter rit-
mičen Orbanov Lauda Sion. Svoj pro-
stor na sporedu
so našle tudi
priredbe slo-
venskih ljud-
skih: Ada-
mičeva Če ti ne boš moj, Gobčeva Ne
ouri, ne sejaj in Krekova Prekmurska,
posebej pa lahko omenimo dela mla-
dih skladateljev: avtorsko Pred nevih-
to in priredbo Pa kako bom ljubila Ti-
neta Beca (1993) ter Sisterix Hinalis
Mateja Kastelica (1994). Kot so pevke
same zapisale v koncertni list, je bil
to “program, ki klasično zborovsko
glasbo približuje novi”, v katerem bo
vsak “poslušalec našel kaj zase”. V
svojem konceptu programa pa pose-
bej poudarjajo pomen besedil skladb:
poudarek leži na “besednih igrah in
zgodbah, ki zborovski glasbi dajejo
dodaten smisel”.
Na večeru, ki ga je priredil Devinski
mladinski krožek ob pomoči župnika
Giorgia Gianninija, so ČarniCe po-
trdile sloves, ki spremlja njihovo ime.
Zbor je prepoznaven zaradi svojega
svetlega, a prezentnega zvoka, kjer v
ospredje prihajajo tako sopranski kot
altovski glasovi. Disonančni akordi
so zaskeleli v svoji bistrini, nav-
dušena publika pa je lahko uživala ob
napetih piano delih. Večkrat nagra-
jena petidvajsetletna dirigentka Mo-
nika Fele je prav vsaki skladbi name-
nila muzikalno in izpovedno inter-
pretacijo. Za vse prisotne je bil to nav-
dihujoč večer, harmonije pa so vsa-
kogar nedvomno pospremile “skozi
noč”.
Lucija Tavčar
O
Devin
(Ne) tradicionalni koncert
v dobrodelne namene
Koncert v Štivanu
Skozi noč s ČarniCami
Foto Man. Maver
Tržaška 22. junija 2017 11
Obvestila:
Društvo slovenskih izobražencev
vabi v ponedeljek, 26. junija, v
Peterlinovo dvorano na debatni
večer z Jožetom Horvatom na
temo “Jugonostalgija”. Sklepni
večer DSI se bo zaključil z nizom
Mendelssohnovih samospevov v
izvedbi sopranistke Tamare
Stanese, altistke Mare Žerjal in
pianista Tomaža Simčiča. Začetek
ob 20.30.
Darovi:
Za svetoivanski cerkveni pevski
zbor: v spomin na dragega Borisa
Čoka daruje druž. Rudež 50 evrov.
V spomin na sošolko in
prijateljico Nado Martelanc
namesto cvetja na grob daruje
Marinka Inzko iz Sveč na
Koroškem 100 evrov za
Slovensko Vincencijevo
konferenco v Trstu.
V spomin na Lijo Bak darujeta
Boži in Gabrijela 20 evrov za
Slovensko Vincencijevo
konferenco pri Sv. Ivanu.
V spomin na Nado Martelanc
daruje centralni odbor
Vincencijeve konference 90 evrov
za Slovensko Vincencijevo
konferenco.
V spomin na Riketo Hlača daruje
sestrična Grazia Saražin Gerdol
50 evrov za Slovensko dobrodelno
društvo Trst.
Nabrežina / Amatersko športno društvo Sokol 
Igrišče so poimenovali po
Savu Ušaju
  matersko športno
društvo Sokol je z
nedeljsko slovesnostjo
poimenovalo zunanje
košarkarsko igrišče na športni
lokaciji sredi Nabrežine po
dolgoletnem
predsedniku Savu
Ušaju. To je bil
hkrati simbolni
višek dvodnevnega
dogajanja, ki je na
športnem prizorišču
beležil turnir v
košarki in odbojki.
Sokolovci so ga na
priljubljenem
društvenem
prizorišču piredili
prav zato, da bi
počastili spomin na
nedavno
preminulega
predsednika.
V dvodnevnem
turnirju so namreč
domači košarkarji
kategorije under 18
soočili s soletniki iz
Opatije, Sežane in Červinjana.
Sokolovke under 16 so pod
odbojkarsko mrežo merile
moči s Slogašicami.
Nabrežinsko športno društvo
je nastalo leta 1966 in celih 40
let delovalo v sklopu
A domačega Kulturnega društvaIgo Gruden. Levjo vlogo je odnekdaj imela odbojka, sočasno
tudi sekcija za namizni tenis,
ki je nato prepustila mesto
košarkarskemu gibanju.
Kot je v svojem uvodnem
posegu v nedeljo izpostavil
sedanji predsednik
Amaterskega društva Sokol
Paolo Vidoni, je bil Savo Ušaj
človek, ki je zagovarjal
združevanje in lojalno
sodelovanje, a je bil hkrati
tudi prepričan, da ne smemo
izgubiti svoje narodne
identitete. Poudaril je, da je
Ušaj lep del svojega življenja
posvetil vsestranskemu
razvoju domačega
športnega gibanja.
Sadovi njegovega
društvenega delovanja
so se obrestovali prav v
tej sezoni, saj so
košarkarji Sokola
doživeli zgodovinsko
napredovanje v C-ligo
Silver. Nastop v višji
ligi je sicer še pod
vprašajem, saj tovrstna
preizkušnja predstavlja
veliko finančno
breme, poleg tega tudi
domača telovadnica ne
odgovarja predpisom
za nastop v tej
kategoriji. Sokolovci
bodo morali to
kočljivo vprašanje
razrešiti najkasneje do
7. julija.
Z odkritjem kamnite plošče v
spomin na dolgoletnega
trenerja odbojkarskih ekip,
odbornika društva in njenega
predsednika so se Sokolovci
oddolžili osebi, ki nosi zaslugo
za ureditev športnega objekta
na odprtem, bil je obenem
tudi pobudnik obnove
tlakovanja košarkarskega
igrišča in namestitve dveh
odbojkarskih igrišč na mivki, s
katerimi je prizorišče v zadnjih
letih postalo stična točka
vaškega amaterskega in
rekreativnega dogajanja.
Slovesnosti so se udeležili
svojci pokojnega, člani
sokolovskih ekip, društveno
vodstvo, številni domačini.
Svoj pozdrav so prinesli tudi
predsednik Zadružne kraške
banke Adriano Kovačič, ki je
spomnil Ušajeve poslovne
vloge v krajevnem bančnem
sektorju, in novoizvoljena
županja Daniela Pallotta, ki je
poudarila, da je Sokol eden
izmed najpomembnejših
športnih dejavnikov prostora,
je del zgodovine občine in
njene kulture. "Veliko je za to
pripomogel Savo Ušaj, ki je
bila oseba velikega srca, zaradi
česar ga lahko imamo za
zgled", je dejala. Predsednik
združenja slovenskih športnih
društev v Italiji Ivan Peterlin
pa je spregovoril o napotilu, ki
ga je Ušaj zapustil mlajšim
generacijam, zlasti
slovenskim: Ušajevo vodilo je
namreč slonelo na trdnih
narodnozavednih temeljih.
Nabrežinski vikend je bil tako
športno in praznično obarvan,
bil je tak, kot bi si ga želel Savo
Ušaj, neutrudni sokol, bi bo
vekomaj bdel nad
nabrežinskim športom.
Prejšnji teden v Finžgarjevem domu
Kvaliteten koncert
Weillovih songov
  retekli teden se je v
Finžgarjevem domu na
Opčinah odvijal zelo
zanimiv in kvaliteten koncert z
naslovom “Kurt Weill-
nepozabni songi”. Ko slišimo
besedo “song”, si običajno
takoj predstavljamo lahkotno,
nezahtevno glasbo, tako, ob
kateri se samo sprostimo in ki
ne zahteva kakšne posebne
pozornosti. Za glasbo Kurta
Weilla to ne velja. Skladatelja
poznajo ljubitelji gledališča
predvsem kot sodelavca
Bertolda Brechta, v navezi s
katerim sta nastali dve izmed
njegovih nabolj znanih del,
namreč Vzpon in propad mesta
Mahagonny in Opera za tri
P groše (iz te opere je najboljznana sugestivna Mack TheKnife). Velja za enega glavnih
prenoviteljev scenske glasbe,
vendar je enako genialen tudi v
drugih zvrsteh glasbe, saj je
skladal tudi simfonije, operno
glasbo, skladbe za zbor in
orkester, radiofonsko, filmsko
in baletno glasbo. Številni
poslušalci, ki so prejšnji teden
napolnili Finžgarjev dom, so si
želeli priklicati v spomin
kakšno znano, a morda že
pozabljeno melodijo, malokdo
pa je bil gotov, katere naj
pripiše Weillu, saj se o njem ne
govori prav pogosto. Vsekakor
so zaupali izbiri obeh
izvajalcev, pianistu »maestru«
Aleksandru Vodopivcu in
sopranistki Nadiji Fabris. Iz
izbora, ki sta ga glasbenika
predstavila, je bilo kmalu moč
spoznati, da je Weillova glasba,
pa čeprav napisana za oder ali
musical, zahtevna in raznolika
(v njej najdemo razne oblike
songa od klasičnega tanga ali
valčka do boogie-woogija ali
jazza – vsebine pa gredo od
družbeno kritičnih do
ljubezenskih ali ironično
izzivalnih). Od izvajalcev
zahteva zelo dobro pripravo,
smisel za ritem in
interpretacijo, od poslušalcev
pa pozornost in koncentracijo.
Melodije ne gredo hitro v uho,
poleg tega so manj znane od
pričakovanega, malokateri
poslušalec je poznal več kot dve
ali tri pesmi. Nadia Fabris pa je
skladatelja približala, tako da je
predstavila njegovo življenjsko
in umetniško pot (bil je Nemec
judovskega rodu, zato je leta ‘33
zapustil domovino in se izselil
najprej v Pariz, pozneje v
Združene države Amerike, tam
pa se je uveljavil predvsem z
muzikali) in ga uokvirila v
glasbeno obdobje njegovega
časa. Poleg tega je postregla s
prevodom besedila vseh pesmi,
ki jih je potem odpela v
angleškem izvirniku. S tem je
poslušalce uvedla v pravilno
razumevanje vsake pesmi
posebej. Tako so lahko cenili
njeno občuteno interpretacijo
in klavirsko spremljavo, ki
pravzaprav ni bila le
spremljava, pač pa dodatno
poustvarjanje in podčrtovanje
atmosfere, ki jo je vsaka pesem
zahtevala. Koncert je torej nudil
prav lep glasbeni in kulturni
užitek.
LP
  opoldanska vročina 13. ju-
nija na praznik sv. Antona
Padovanskega je prav vabi-
la v hlad, ki ga je s svojim mo-
gočnim zidovjem nudila cerkev
pri Novem sv. Antonu v Trstu. Tu
so se zbrali verniki in drugi častil-
ci sv. Antona skupaj s pevci
združenega zbora ZCPZ, da bi
slovesno počastili zavetnika cer-
kve Terezijanske četrti, ki je bila
zgrajena v prvi po-
lovici devetnajste-
ga stoletja.
Klemen Zalar, ki
skrbi za vernike v
mestnem središču
in obenem za Slo-
vensko pastoralno
središče, je na sa-
mem začetku spre-
govoril o pomenu
tega praznovanja
za slovensko skup-
P nost v tej osrednji mestni cerkvi.In že se je oglasila uvodna pesemiz grl pevcev združenega zbora
Pred Bogom-Andreja Vavkna,
pod vodstvom zborovodje Edija
Raceta, na orgle je spremljal To-
maž Simčič. Sledila je Tret-
ja maša Ubalda Vrabca, ki
so jo dopolnile pesmi: Poj-
te zvonovi F. Händla, Na ol-
tarju tu prebivaš Hugolina
Goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria
Redaelli je v nedeljo, 21. maja 2017, podelil
zakrament sv. birme: Matiji, Anji, Eriku, Ga-
ji, Josetti, Eriku, Nayi in Adamu iz šempolaj-
ske župnije, Katerini in Sofiji iz nabrežinske
in iz zgoniške župnije Niku, Kasiji in Ivani.
Sattnerja, Z odrešilnim
kelihom Jožeta Trošta
in Dnevno zvonjenje
Jožeta Zafošnika. Berilo
je prebral Matej Kos. V
nagovoru je Zalar izpo-
stavil lik sv. Antona Pa-
dovanskega, rojenega v
Lizboni, ki mu je pri petnajstih
letih umrla mati in kmalu za tem
je odšel v samostan k Avguštin-
cem. Od tu je bil poslan v Coim-
bro, kjer je prešel v Frančiškanski
red Manjših bratov. Želel je v mi-
sijone v Afriko,
na ladji je zbolel
in pristal na Sici-
liji. Prepotoval je
nato Italijo in
končal zemeljsko
pot v kraju Arcelli
pri Padovi.
Mašna daritev se
je sklenila s pesmijo Zdra-
va Marija-Franca Kimov-
ca. Na kraju bogoslužja je
zborovodja Edi Race pova-
bil pevce združenega zbo-
ra na osvežilno pijačo, ki
se je prav prilegla v tem
vročem popoldnevu.
P. V.
Plinski terminal: Dežela FJK proti soglasju
okoljskega ministrstva
Dežela Furlanija Julijska krajina se bo pritožila zoper soglasje, ki ga je
za gradnjo plinovoda Trst-Gradež-Vileš dalo italijansko okoljsko
ministrstvo. Kako namerava postopati deželna vlada, je povedala
deželna predsednica Debora Serracchiani, ki je vnovič poudarila, da
nasprotuje gradnji plinskega terminala pri Žavljah. Nespremenjeno
stališče Furlanije Julijske krajine temelji na tehničnih in okoljevarstvenih
pomislekih, še zlasti pa na prepričanju, da bi tak objekt oviral razvoj
tržaškega pristanišča. Deželna vlada se prav tako zaveda, da
plinskemu terminalu pri Žavljah nasprotujeta Slovenija in Hrvaška, v
severnem Jadranu pa že itak postavljajo uplinjevalnik na Krku, je
spomnila Serracchianijeva. / ARC/PV
Slovenščina z empatijo posvečena Alojzu
Rebuli
Dejstvo, da sta se italijanski pisatelj Pino Roveredo in novinarka
tržaškega dnevnika Il Piccolo Giulia Basso z navdušenjem odzvala
vabilu Elene Cerkvenič in se, v sklopu projekta Slovenščina z empatijo,
približala poznavanju našega avtorja Alojza Rebule in branju njegovih
literarnih del, dokazuje, da je zanimanje za naše avtorje, pisatelje,
pesnike, v našem mestu vedno večje. Udeleženke in udeleženci
naslednjega srečanja Slovenščina z empatijo, ki bo posvečeno Alojzu
Rebuli in njegovemu literarnemu ustvarjanju, bodo imeli možnost so
ogledati v dvorani Ščeka misli, ki sta jih pisno izrazila Roveredo in
Bassova, ob približanju književnosti Alojza Rebule. Bralke in bralci
Novega glasa so vabljeni na dvojezično srečanje, na katerem bodo
imeli priložnost izmenjave vtisov, mnenj, doživetij, idej, misli, ki so
povezan s poznavanjem ali branjem književnosti Alojza Rebule. Vsi so
vabljeni k sodelovanju in aktivni udeležbi. Srečanje bo v petek, 23.
junija, ob 18. uri v dvorani Krožka za družbena vprašanja Virgila Ščeka,
v Gallinovi ulici štev. 5, III. nadstropje. Srečanje prireja Elena Cerkvenič
v sodelovanju s Krožkom Virgila Ščeka.
Kratke
Klemen Zalar je izpostavil lik sv. Antona Padovanskega
Praznovanje zavetnika pri
Novem sv. Antonu
Sv. birma v Šempolaju
Videmska / Aktualno22. junija 201712
  retjak, Petak, Šestak, Sedmak, Osmak, De-
vetak. Sliši se kot izštevanka. Ali kot
otroško igranje z besedami. V resnici pa gre
za slovenske priimke, ki so vsi nastali na enak
način.
Priimek Sedmak ima preprost izvor. Prvi Sedmak
je bil sedmorojeni sin in tako so poimenovali tu-
di njegove potomce. Seveda je možno, da v re-
snici ni bil sedmorojeni, ampak sedmi živorojeni
sin. Ali pa, kar je malo manj verjetno, sedmi
otrok. Vsekakor pa je njegova mama pred njim
rodila najmanj šest otrok.
Sedmak je pravi primorski priimek, saj najdemo
njegova gnezda tako ob morju kot v notranjosti
pokrajine. Je pa tudi možno, da
vsi Sedmaki izvirajo iz enega.
Izvor priimka lahko velikorkat
pojasnimo že s preprostim po-
gledom na zemljevid. Ko je do-
ločen priimek zelo pogost v eni
župniji, se skorajda praviloma
zgodi, da so vsi s tem priimkom
v okoliških krajih potomci
prišlekov iz prvega gnezda. Sed-
maki iz Križa nad Trstom in s
Planine nad Ajdovščino so zato
skorajda gotovo povezani,
čeprav zato nimamo še konkre-
tenega dokaza. Hipotezo bo se-
veda treba potrditi z rodoslovno
raziskavo, a verjetnost je zelo vi-
soka. Tretje gnezdo priimka,
Narin pri Pivki, pa je mogoče
tudi povezano s planinskimi
Sedmaki, saj tam najdemo so-
rodstvene povezave med dvema zelo razširjenima
priimkoma v obeh krajih: Penko in Sedmak. V
preteklih stoletjih namreč ženitve med tako od-
daljenimi župnijami niso bile tako redke, kot bi
si mislili. Povrh tega vidimo prav pri porokah,
kje so nekoč potekale poti, ki jih danes več ni.
Danes, denimo, je Planina najbolj vezana na Aj-
dovščino, saj je z njo povezana s cesto. Do Vrhpol-
ja se s Planine zdi neznansko daleč. A pred stolet-
jem ni bilo tako. Veliko več porok je bilo med
Planinci in Vrhpoljci kot pa med Planinci in Aj-
dovci. Če pogledamo na zemljevid, nam hitro po-
stane jasno, da danes merimo razdalje med kraji
glede na avtomobilske poti, ki so včasih speljane
povsem drugače kot nekdanji kolovozi. Planinci
so tako nekoč pogosteje zahajali v Vrhpolje kot v
Ajdovščino, saj so šli naravnost čez polje.
Akademik Pavle Merku je našel najstarejšega Sed-
maka v Rubiji daljnega leta 1494. Gre za za-
puščeno vas na Krasu v župniji Sv. Križ. V isti vasi
najdemo ta priimek tudi leta 1507, omenja pro-
fesor Marko Oblak, odlični poznavalec rodoslov-
ja na Tržaškem in Primorskem. Prav Oblak je
našel tudi zapis priimka, ki smo ga v prejšnjem
članku te rubrike o priimku Pahor spregledali.
Oblak je v Križu našel priimek Bachar že leta
1445.
Najstarejšega Sedmaka na tako imenovanem Ze-
lenem Krasu pa najdemo okoli leta 1600. Takrat
je v Narinu v župniji Košana živel Primož Sed-
mak. Rodbino naj-
demo tudi v drugi
vasi iste župnije,
Nadanjem selu.
Verjetno pa so se
tjakaj priselili iz
Narina. Tamkajšnji
rodbini dokumentirano sledimo vse do sredine
18. stoletja, ko je bil tam rojen Mihael Sedmak
(1745-1828). Danes njih potomce najdemo vse-
povsod, tudi v ameriškem Clevelandu.
Na Planini pri Ajdovščini pa je v začetku 19. sto-
letja živela zanimiva družina Sedmak. Valentin
Sedmak se je poročil z Marijo Kodre. Dobila sta
sina Valentina Sedmaka, ki je nasledil domačo
kmetijo v Gornji vasi 76. Valentin Sedmak se je
poročil z – Marijo Kodre. V po-
ročni knjigi ne piše, da bi si bila
Valentin mlajši in Marija mlajša
kaj v sorodu, kar pomeni, da sta
bili Mariji Kodre kvečjemu v dal-
jnem sorodstvu. Moramo sicer
vedeti, da je bilo ime Marija naj-
pogostejše žensko ime na Sloven-
skem... Glede na to, da v katastru
leta 1822 na Planini ne najdemo
nobenega Sedmaka in ker v krstni
knjigi Valentina Sedmaka ni, lah-
ko trdimo, da gre za prišleka. Od-
kod, pa bo odkrila šele na-
tančnejša raziskava.
Med znanimi Sedmaki najdemo
v Primorskem biografskem leksi-
konu in spletnem leksikonu Pri-
morci. si samo tri. Šolnik in psiho-
log Danilo Sedmak (1937) je doma
v Sv. Križu, kar pomeni, da ga lahko
povezujemo s Sedmaki v Rubiji izpred pol ti-
sočletja. Novogoriški zumitelj in elektroinženir
Filip Sedmak (1929) pa ima planinske korenine.
Tretji znani Sedmak, Pavle, pa je avtor iz-
jemnega romana Kaplan Martin Čeder-
mac. Seveda ob tem vsak Primorec zastriže
z ušesi, saj je avtor slovitega Čedermaca,
po katerem je nastala beseda »čedermac,
pisatelj France Bevk. Res je. Bevk je namreč
zaradi pritiskov fašistov kot avtorja v Lju-
bljani natisnjenega romana (1938) nave-
del Pavleta Sedmaka.
V slovenski Wikipediji pa najdemo še ne-
kaj Sedmakov: slikar in grafik Aleš Sedmak
(1952), biolog Bojan Sedmak (1952), pe-
vec Goga Sedmak, časnikar Marjan Sed-
mak (1938), sociologinja Mateja Sedmak (1971),
častnik Stojan Sedmak (1958).
Na svetu živi 1900 Sedmakov. V Sloveniji jih je
326, kakih 100 manj kot pred desetletjem. Na ita-
lijanski strani meje pa so leta 2014 našteli 90 Sed-
makov. Na Primorskem potemtakem na obeh
straneh meje živi okoli 300 Sedmakov.
Na Hrvaškem, kjer imajo svoje, avtohtone Sed-
make, jih živi več kot 400. Večina živi v okolici
Zagreba in v Slavoniji. Katica Sedmak iz Vinkov-
cev je bila poslanka v parlamentu. V Evropi naj-
demo 250 Sedmakov tudi na Slovaškem. V pre-
komorskih državah je Sedmakov precej: 370 v
ZDA, 60 v Kanadi in 40 v Avstraliji. Koliko med
njimi je slovenskih, koliko pa hrvaških in slo-
vaških, ni še nihče preštel.
T
PRIMORSKI PRIIMKI (44)
SEDMAK
Razširjenost priimka Sedmak po svetu. Slovanski priimek je nastal na različnih krajih, ima pa enak izvor, gre za
sedmega sina.
Poročna knjiga iz Košane (1650), v
kateri najdemo precej Sedmakov,
je prava kaligrafska umetnina.
Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper.
V družinski knjigi iz leta 1813 v Narinu najdemo družino Sedmak.
Posebnost te knjige je, da je prizadevni župnik pri vsakem članu družine, ki
je umrl, to napisal z drugimi besedami. Knjiga je zato prava zbirka
latinskih fraz za osmrtnice. Knjiga je danes v koprskem Škofijskem arhivu.
Tino
 M
a
m
ić
Minule in sedanje razmere v svetu kličejo k vaji na meddržavni ravni  
Vaja “Potres Posočje 2017”
potrdila dobro pripravljenost
  a podlagi
sklepa vlade
Republike
Slovenije so v Bovcu
pripravili redno vajo
“Potres Posočje
2017”. Z njo so
preverili vodenje ter
operativno delovanje
štabov Civilne zaščite
(CZ) in njihovih
poveljnikov. Vaja je
potekala brez
zapletov, kar kaže na
to, da je Občinski
štab CZ Občine
Bovec, v sodelovanju
z gasilci, policijo,
GRS in radioamaterji,
uspešno izvedel vse
načrtovane
aktivnosti.
Pod pokroviteljstvom URSZR
Izpostava Nova Gorica, v
sodelovanju s poveljniki in
štabi CZ za Severno
Primorsko, je vaja potekala v
Bovcu 19. maja, po
predpostavki, da je v zgodnjih
jutranjih urah v
severozahodni Sloveniji prišlo
do močnega potresa z lokalno
magnitudo 6,2 z žariščem v
bližnjem hribovju, 9
kilometrov pod površjem, s
trajanjem 10 sekund. Potres
naj bi občutili v celotni
Sloveniji. Vse je potekalo na
način, da je Občinski štab
sproti dobival napotke o
dogodkih ob potresu, na kar
se je moral pravilno odzvati.
Glavni cilj vaje je bil preveriti,
kako deluje organizacija
zaščite in reševanja,
zamišljena po regijskem in
občinskih načrtih v primeru
ponovnega potresa. Predvsem
jih je zanimala
usposobljenost odgovornih
sedanjih organizatorjev v
okviru štabov CZ oz. njihovih
poveljnikov. Obenem gre v
takih primerih še za prenos
izkušenj na mlajšo generacijo:
“urjenje poveljnikov,
namestnikov poveljnikov in
članov štabov CZ na različnih
nivojih s službami za
podporo na področju vodenja
N
evidenc o poškodovanih
objektih in osebah,
udeleženih v nesreči,
vzpostavitvi pregleda nad
stanjem oziroma posledicami
nesreč, s prošnjo za pomoč
regijskemu štabu CZ, ki nato
zagotavlja pomoč iz drugih
občin in iz tujine”.
Da bi naredili pomemben
korak naprej pri lajšanju
tovrstnega čezmejnega
sodelovanja, so na Univerzi v
Ljubljani, Fakulteti za
družbene vede, leta 2009,
pripravili osnutek
Sodelovanja Slovenije in
Italije na področju civilne
zaščite. Izhajali so iz nuje, da
je Slovenija, kot številne
druge države, vse pogosteje
izpostavljena različnim virom
ogrožanja varnosti, med
katere zavzemajo vse bolj
pogostejšo vlogo naravne in
antropogene nesreče. V
sodobnem globaliziranem
svetu zato postaja sodelovanje
med državami vse bolj
pomembno, na dvostranski
kot mednarodni ravni.
Sodobne krize postajajo bolj
kompleksne in
nepredvidljive. Poleg tega pa
pogosteje presegajo državne
meje ravno v primeru potresa
ali pa migrantsko / begunskih
problemov, ki ji prav tako, za
zdaj, ni videti konca.
Nevarnosti in nesreče,
politični zapleti so videti
neizogibni in jih je treba
jemati kot del našega
vsakdana. Naravnih nesreč ne
moremo odstraniti,
organizirane politične ali pa
globalno/ kriminalne pa se
pojavljajo vedno znova, kot
epidemije bolezni. Zato je
nujno ustvariti pogoje
sprotnega reševanja s
sklepanjem mednarodnih
pogodb, sporazumov,
protokolov s sosednjimi ter
ostalimi državami. S temi si
zagotovimo vzajemno pomoč
v primeru nastanka nesreč in
drugih primerov ogrožanja
človeških življenj, imetja in
suverenosti držav.
Po vstopu Slovenije v
Evropsko zvezo so
vzpostavljeni boljši pogoji za
medsebojno zaupanje in bolj
intenzivno sodelovanje na
številnih projektih in
dogodkih, zlasti s področja
zaščite in reševanja. Državna
meja ni več ovira za
prehajanje reševalnih ekip čez
mejo po cestah in zraku.
Tovrstno ledeno zaveso so v
čezmejno sodelovanje na
Bovškem prvi odmrznili
gorski reševalci in gasilci, kar
je lahko dober znak tudi
drugim v regiji.
Miran Mihelič
Potres v Posočju - ruševine
Skupina goriških “telovadk”
Prijeten oddih v
žabniški koči sv. Jožefa
  eprav je v letošnji sezoni
telovadni tečaj v Domu
Franca Močnika v Gorici,
ki ga je kar nekaj let strokovno
vodila prof. Maja Leban,
odpadel zaradi premajhnega
števila vpisanih, so se nekatere
izmed zvestih “telovadk”, kot že
nekaj let zapored, odpravile na
krajši oddih v kočo sv. Jožefa v
Žabnicah. V tej prijazni
počitniški hišici, ki jo je ob robu
gozda, segajočega daleč na
avstrijsko stran, v daljnih 50.
letih prejšnjega stoletja dal
zgraditi msgr. Franc Močnik, so
se spet prav “luštno” imele. Brez
vsakodnevnih skrbi, ki nas
tlačijo, so uživale gorski zrak in
spokojno tišino, ki kraljuje med
gorami. Kramljanje in igra s
kartami sta jim bila najljubše
početje. Za kosilo in večerjo so
za mizo sedale zmeraj z
užitkom, saj so med njimi
izredne kuharice. Privoščile so si
tudi izlet v Kranjsko Goro in na
Trbiž. Letos jim žal ni uspelo se
povzpeti na Sv. Višarje. Misel na
Božjo Mater Marijo pa je večkrat
splavala tja gor.
NG
Č
V Devinskem urbarju najdemo leta 1586 v Rubiji in Križu
samo enega Sedmaka, Nikolaja. Priimek so zapisali kot
Sadmack. Urbar hrani tržaški državni arhiv.
Slovenija 22. junija 2017 13
V NLB so s pranjem denarja domnevno financirali tudi terorizem
Goreči škof - dokumentarni
film o nadškofu Vovku
  Sloveniji je odkritje, da
so v Novi ljubljanski
banki, največji državni
banki, oprali kar milijardo ame-
riških dolarjev sumljivega izvo-
ra, zasenčilo druge dogodke.
Podrobnosti omenjene afere
oziroma škandala postopno od-
krivajo in razgaljajo, pri čemer
se politika različno odziva, t. i.
običajna javnost pa je osupla in
razočarana v svoji veri in zau-
panju v pravno državo. Pona-
vljam, kar je bilo delno
že obrazloženo v prejšnji
številki našega časnika.
Parlamentarna bančna
komisija pod vodstvom
poslanca iz SDS dr.
Anžeta Logarja, je pri
svojem delu ugotovila,
da so v Novi ljubljanski
banki, med decembrom
2009 in decembrom
2010, oprali kar milijar-
do ameriških dolarjev
prikritega in sumljivega
izvora. V opozicijskih
strankah so prepričani,
“da omenjena afera raz-
kriva mafijsko poslovan-
je struktur, ki so Sloven-
cem ugrabile državo”.
Navajajo, “da podobne-
ga primera s tako veliko
vsoto ni bilo odkritega
nikjer na svetu”. Šlo je za
poslovanje z Iranom, o
čemer so se ukvarjale tudi ob-
veščevalne in varnostne službe
vseh evropskih držav, in Slove-
nijo o tem opozarjale. Pri nas
pa so o primeru vsi pristojni,
med njimi tudi predsednik
države Borut Pahor in aktualni
premier Miro Cerar, molčali.
Veljala je nekakšna zarota mol-
V ka in prikrivanja, čeprav je iran-ska državna banka, vpletena vpranje denarja v Sloveniji, z
njim financirala nabavo suro-
vin za izdelavo iranske jedrske
bombe, industrijsko vohun-
stvo, in kar je nemara najhuje,
z obravnavanim spornim in
sumljivim denarjem, plačevala
tudi teroristično omrežje, ki na-
pada cilje povsod po svetu, naj-
bolj v Evropi. Mogoče je, da se
bo ugotovilo tudi, da je marsi-
katera bomba, ki je eksplodirala
v Evropi v zadnjih letih, bila
plačana z denarjem največje
slovenske državne banke.
V Sloveniji zdaj vsi vodilni fun-
kcionarji, ki so v obdobju pran-
ja denarja upravljali Novo lju-
bljansko banko, zatrjujejo, da o
zadevi nič ne vedo in se torej
ne čutijo odgovorne za nič, kar
se je dogajalo v banki. Nihče
med njimi tudi ni bil zaslišan
ali vprašan o škandalu, ki je po
mnenju mnogih največji v
vsem obdobju po osamosvojit-
vi Slovenije. Politika se bo o
svojih opredelitvah najbrž zga-
nila šele v predvolilnem ob-
dobju.
Predvolilni čas se je sicer že
pričel. Nekdanja poslanka SDS
Alenka Jeraj ga je takole oceni-
la: “Človek bi v tej naši lepi
Sloveniji kar obupal. Toliko
vsega se je nabralo, da sploh
ne veš več, kje bi se zadeve
lotili, in kako bi lahko stvari
postavili na pravo mesto.
Vsak dan se trudimo, dela-
mo, zadeve pa vodijo tisti, ki
jim ni mar za državo, ki jim
je vseeno za nas in naše po-
tomce, vseeno za ugled Slo-
venije, vseeno za poštenje,
pravico in demokracijo. Za-
nima jih samo njihova de-
narnica”. Ta mnenja dopol-
njuje Vane Gošnik, nekdanji
poslanec Stranke zelenih, ki
pravi, “da je sedanje doga-
janje v Sloveniji dokaz raz-
krajanja države. Kot slišim,
med zaposlenimi vlada veli-
ka apatija, brezvoljnost in
nemotiviranost. O vsem
menda že nekaj ve tisti, ki je
izjavil, da Slovenija nima
mafije, zato, ker ima mafija Slo-
venijo”.
V polemiki v predvolilnem
času se soočata tudi premier
Miro Cerar in Janez Janša, pred-
sednik SDS, največje opozicij-
ske stranke. Predsednik vlade
poudarja, “da je SMC stranka
novih obrazov, nove energije.
Smo stranka za prihodnost Slo-
venije. Ne podpiramo podpiho-
vanja, golega populizma ter so-
vražnega govora. Vodimo od-
govorno in vključujočo politi-
ko. Stranka modernega centra
je dokazala, da zna in zmore.
Če SMC ne bo vodilna stranka,
tudi slovenska družba ne bo
uspešna”. Janez Janša pa je na
spletnem portalu Žurnal24. si,
zapisal: “Naslednje volitve ne
bodo spopad med strankami le-
vice in desnice, naslednje volit-
ve bodo globalni politični spo-
pad v Sloveniji. Med tistimi, ki
imamo Slovenijo v srcu, med ti-
stimi, ki si želimo, da bi bila
Slovenija takšna, za kakršno
smo glasovali na plebiscitu leta
1990, in mafijsko državo. Na-
slednje volitve bodo neki pose-
ben čas, ki bo v svoji usodnosti
spominjal na čase osamosva-
janja Slovenije”.
Na razmere in odnose v Slove-
niji, kot se kažejo ob 25. juniju,
prazniku Dneva državnosti, se
je odzvala tudi Cerkev. Pripra-
vila je 24-urno molitveno veri-
go z naslovom 24 ur molitve in
posta za domovino, ki je pote-
kala 22. in 23. junija. Snovalci
in organizatorji so vernikom
sporočili naslednje: “Čim več
nas bo, ki bomo z molitvijo in
postom prosili za blagoslov
naše domovine in našega naro-
da, tem več bremen iz naše pre-
teklosti in sedanjosti bomo pre-
pustili našemu Odrešeniku,
tem več prekletstev se bo slej
kot prej umaknilo blagoslovu”.
Kot pomembno novico v tem
pregledu in poizkusu analize
dogajanja v Sloveniji, navajam,
da se je začelo premierno pri-
kazovanje novega dokumentar-
nega filma o ljubljanskem
nadškofu dr. Antonu Vovku, z
naslovom Goreči škof. Dve leti
sta ga ustvarjala scenarist Rok
Andres in režiser David Sipoš.
Film prikazuje portret nadško-
fa, se pravi njegovo osebnost,
delovanje, mnenja ljudi o
njem, pa seveda predvsem nje-
Komentar
Nov resen argument neprimernosti in zastarelosti
vladne trase drugega tira Koper-Divača
  rasa drugega tira Ko-
per-Divača, ki jo vsilju-
je vlada, gre v dolini
Rižane v predor (pod hrib
Kaštelir), malo nižje pod va-
sjo Dekani, in ni nobenega
razloga, da ne bi šla
skozi predore in via-
dukte v ravni črti prek
Krasa do Divače. Ven-
dar, kot se vidi iz zem-
ljevida 1), naredi v
Osapski dolini on-
stran Kaštelirja velik
lok v levo in se pri-
bliža italijanski meji,
kar progo podaljšuje
za več kilometrov, in
se da to enostavno
izračunati. Ta nepo-
trebni zavoj pa je bil
izsiljen s strani Italije
in Trsta s silovitimi in
tudi umazanimi priti-
ski, kar je dokumenti-
rano prikazano v knji-
gi avtorja tega sestav-
ka “Koper-Trst, večna
tekmeca, ali veliki boj
za luške tranzitne to-
vore in transportne
poti” (Mladika, Trst,
2007) na straneh 149-155.
Trst je namreč imel nepre-
mostljive ovire (okoljevar-
stvene in druge) pri posodo-
bitvi svojega odseka 5. kori-
T dorja Trst-Divača in se je zatonameraval priključiti na no-vo progo Koper-Divača. Zara-
di navedenih okoliščin je
Trst kasneje zamrznil vse ak-
tivnosti na svojem odseku 5.
koridorja do Divače in priti-
skal na Slovenijo, da bi njen
odsek 5. koridorja Koper-Di-
vača čim bolj približala
Trstu, kar smo mu z navede-
nim velikim nepotrebnim
zavojem tudi ustregli.
Vendar je Trst kasneje opu-
stil namen, da bi ser pri-
ključil na novo progo Koper-
Divača, velik odvečen zavoj
pa je ostal. Sklepam namreč,
da mu slovenska smer s svo-
jim zastarelim in počasnim
železniškim omrežjem za
prodor v Srednjo Evropo ni
bila več privlačna, saj vozijo
tovorni vlaki po njej komaj
kakih 50 km/h, zato je usme-
ril vse svoje energije in resur-
se v posodobitev svojega pri-
ključka prek Tržiča na že so-
dobno in hitro (150
km/h) pontabeljsko
progo, računajoč pri
tem tudi na skorajšnjo
dograditev nove hitre
proge Celovec-Gradec.
Kar bi Trst približalo
srednjeevropskemu
blagovnemu bazenu, iz
katerega se napaja s to-
vori Luka Koper. To so
velika industrijska sre-
dišča kot Gradec, Du-
naj, Budimpešta, Brati-
slava, Brno, Praga idr.
Še več, pri 50 km/h pre-
ko slovenske smeri bo-
do npr. tovori s 570 km
oddaljenega Dunaja
potovali v Koper kakih
12 ur, v Trst pa po po-
sodobljeni, tudi če ma-
lo daljši pontabeljski
progi, že pri 100 km/h
komaj kakih 5 ur.
Tudi zaradi tega je vsil-
jevana vladna trasa nepri-
merna in zastarela in bomo
morebitne njene napake
plačevali stoletja.
Milan Gregorič
govo vlogo v cerkvenem
življenju in utripu na Sloven-
skem. V filmu znova ugotavlja-
jo napeto zgodbo človeka, ki se
je skozi vsa leta delovanja mo-
ral boriti, da je ostal pokončen
steber slovenskega naroda in
Cerkve. Nadškof dr. Anton
Vovk je bil skratka izjemna
osebnost, zavedal se je svojega
poslanstva v težkih in prelom-
nih časih, in ga opravljal z veli-
ko vero in predanostjo, kar ga
uvršča med osrednje slovenske
osebnosti v drugi polovici 20.
stoletja.
Nadškofa dr. Antona Vovka je
20. januarja leta 1952 v Novem
mestu nahujskana skupina lju-
di hotela živega zažgati v vago-
nu vlaka, s katerim je z verskimi
nameni prispel iz Ljubljane.
Rešil se je zgolj zaradi svoje pri-
sebnosti in ravnanja, toda zara-
di posledic zažiga na vratu, je
posledice napada čutil do kon-
ca življenja. Napadalci in njiho-
vi naročniki niso bili kaznova-
ni, čeprav jih v Novem mestu
domnevno poznajo, toda jih še
vedno prikrivajo.
Omenjeni dokumentarni film
o ljubljanskem nadškofu dr.
Antonu Vovku, z naslovom Go-
reči škof, so bodisi že ali pa ga
bodo v naslednjih dneh pred-
vajali, v Breznici, Metliki, lju-
bljanski stolnici, v dvorani nad
zakristijo v Brezjah, v kran-
jskem župnišču in v Baragovem
zavodu v Novem mestu.
Marijan Drobež
Zaradi vbodnih ran je umrl Gašper Tič 
Kruta smrt
priljubljenega igralca
  ot so v
nedeljo, 18.
junija 2017,
zvečer, poročali
slovenski časniki, je
istega dne dopoldne
prišlo do umora v
stanovanju na zelo
obiskovani
Trubarjevi ulici v
Ljubljani. 20-letnik
je v prepiru z ostrim
predmetom umoril
44-letnega moška.
Izkazalo se je, da je
umorjeni popularni
igralec Gašper Tič,
ki je bil od l. 1997
član Mestnega
gledališča
ljubljanskega. Vest o
njegovi smrti je potrdila
direktorica MGL Simona
Belle.
Gašper Tič, ki je bil tudi
predsednik Združenja
dramskih umetnikov
Slovenije, se je rodil 7. maja
1973 v Kopru. Na AGRFT v
Ljubljani je študiral dramsko
igro in umetniško besedo
pri profesorjih Dušanu
Mlakarju in Kristijanu
Mucku. Že v času študija je
veliko igral. Bil je npr. Aljoša
v Bratih Karamazovih
Dostojevskega (režiser
Sebastijan Horvat,
Akademijski studio-SNG
Mala Drama Ljubljana,
1994), Orest v Ajshilovi
Daritvi na grobu (r.
Sebastijan Horvat, del
Oresteje v koprodukciji
slovenske, makedonske in
bolgarske akademije, Ohrid,
1995). Melchior Gabor v
Pomladnem prebujenju
Franka Wedekinda (r.
Sebastijan Horvat, 1994),
Larry v Zažgi! Lanforda
Wilsona (r. Zijah Sokolović),
Tom v Jaz sem maestro
Hrafnhildur Hagalin
Guđmundsdóttir (r. Halmar
Sigurđsson) in Igralec v
Singerjevih Norcih iz Helma
(r. Zijah Sokolović).
Študij je končal z vlogama
Puntile v uprizoritvi Gospod
Puntila in njegov hlapec
Matti Bertolta Brechta (r.
Jernej Lorenci) in Peter
Pajot v Ljudožercih Gregorja
Strniše (r. Aleš Novak) ter
zanju leta 1996 prejel
univerzitetno Prešernovo
nagrado.
Veliko je nastopal tudi v
drugih gledališčih: v SNG
Drama Ljubljana,
Koreodrami Ljubljana,
Gledališču Koper in SSG
K
Trst, pa tudi izven institucij.
Za izvedbo in priredbo
monokomedije Joooj, tako
sem prišel na svet!?  (Hišno
gledališče in KUD France
Prešeren, 1998) je leta 1999
prejel nagrado zlata paličica.
Poleg tega je tudi pisal, se
ukvarjal z gledališko režijo
in pedagogiko. V
Šentjakobskem gledališču je
npr. režiral igri Bog
Woodyja Allena (2008) in
komedijo po motivih del
različnih avtorjev Tičja
kletka (2009).
Nastopil je tudi v dveh
celovečernih filmih: kot
Prešeren v Odi Prešernu (r.
Martin Srebotnjak, 2001) ter
kot Petelin v Kruha in iger
(r. Klemen Dvornik, 2012).
Posnel je veliko kratkih
filmov in radijskih iger, in z
uspehom nastopal na
televiziji. Za stvaritev lika
Ana Liza v oddaji Spet doma
na RTV Slovenija je leta
2006 prejel viktorja za
posebne dosežke (v tej vlogi
je blestela v vsej duhoviti
komičnosti takrat njegova
žena, igralka Nataša Raljan.
Vodil je kar nekaj
silvestrskih oddaj, pa tudi
oddajo za otroke Iz popotne
torbe in Firbcologi. Te je
oddajal tudi slovenski
program naše deželne
oddaje Rai. V nekaterih
vlogah so ga na goriškem
odru lahko videli tudi naši
gledalci.
Krvavi dogodek v Ljubljani
je pretresel stanovalce in
obiskovalce živahne
ljubljanske ulice ter prizadel
vse tiste, ki tudi pri nas
spremljajo ustvarjalnost
slovenskih gledaliških in
filmskih igralcev.
NG
Aktualno22. junija 201714
NATUROPATSKI NASVETI (158)Erika Brajnik
Otekanje nog in naturopatija (3)
Osebi, ki trpi za otekanjem nog, svetujem,
da dnevno popije liter in pol čaja iz njivske
preslice in koprive, vse naj bo sveže nabra-
no, saj ima samo živo zelišče največ vitalne
energije. Zelišče naberemo okrog 12h, ko je
sonce na najvišji energetski ravni, ga dodo-
bra sesekljamo in ga pustimo v kropu 2 mi-
nuti, nič več. Za liter in pol vode bomo upo-
rabili pest sveže njivske preslice in pest
sveže koprive.
Ena pest je vaša
merilna enota,
saj je grajena po
meri vašega tele-
sa.
Za pospeševanje
cirkulacije limfe
je ključen tudi
ananas ali bolje
učinkovina ana-
nasa, bromelin
oziroma encim,
ki deluje blago-
dejno na limfo
in ožilje, saj dela
žile bolj elastične in prožne ter jih tudi ra-
hlo prečisti.
Dopoldan lahko torej pijemo svež ananasov
sok ali si pripravimo smuti iz ananasa, rdeče
pese, korenčka in jabolka.
Bromelin najdemo tudi v kapsulah, na-
jučinkovitejši odmerek za pomoč oteklim
nogam in žilam, ki pečejo in bolijo, je 500
mg bromelina na dan. Pozor – posvetujte
se z zdravnikom vsi, ki jemljete kakršno koli
zdravilo proti strjevanju krvi, za redčenje
krvi, srce, ali vsi tisti, ki uživate močne far-
makološke kure. Ni za nosečnice.
Hrana naj postane naše zdravilo, biološka,
domača hrana, čez poletje skoraj brez žit,
da bodo naše noge in ožilje veseli. Samo ta-
ko bomo lahko na polno uživali življenje
in postali aktivni akterji in junaki našega
vsakdana, samo tako bomo lahko spisali
zgodbo našega uspeha!
V naravno pomoč pri preprečevanju zate-
kanja nog so tudi oblivi nog po Kneippu.
/ dalje
www. saeka. si
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (62) Mariza Perat
V prvi polovici 17. stol. so Milostno kapelo
prenovili.
Kapela je razdeljena na dva dela. Je bogato
okrašena in stoji sredi glavnega trga. V ka-
peli so v dragocenih sre-
brnih skrinjah shranjena
srca bavarskih kraljev.
Mnogi zaobljubljeni pred-
meti, ki jih najdemo v Altöt-
tingu, pričajo o milostih, ki
jih je Marija na tem kraju
naklonila svojim otrokom.
Tu hranijo tudi poseben
predmet, dar španskega
kralja Alfonza XIII. V pri-
loženem besedilu beremo:
“Nebeški Kraljici, ljubi Ma-
teri Božji v Alt-Öttingu iz
hvaležnosti Alfonz XIII.,
kralj španski in kraljica Vik-
torija, 31.5.1906”.
Dne 31. maja 1906 sta se
namreč kralj Alfonz in kral-
jica Viktorija kot novoporočenca vračala od
poroke. Takrat pa je neki anarhist na njuno
kočijo vrgel bombo. Ta je vse naokrog raz-
bila in razdejala, kralj in kraljica pa sta ostala
nepoškodovana. Kar ob tem dogodku naj-
bolj prizadene, pa je to, da se je prav v tistem
času v Altöttingu brala sveta maša za blagor
obeh novoporočencev. Ob tej čudežni rešit-
vi je kralj Alfonz Božji Materi v Altöttingu
poslal omenjeni dar.
Kot omenjeno, je tu v začetku 16. stol. bila
dograjena župna cerkev, ki hrani precej za-
nimivosti, med temi
krstni kamen iz 12.
stol.. Nad glavnim
vhodom je “Ura s
smrtjo”, ki spominja
na kugo iz leta 1634.
V cerkvi je grobnica
bavarskega vojskovod-
je, grofa Tillyja, zma-
govalca v številnih
bitkah, znanega po
svoji vestnosti, pošte-
nosti in pobožnosti. V
bližini cerkve je spo-
menik domačinom,
ki so jih 28. aprila
1945 pobili nacisti.
Ob cerkvi je zakladni-
ca, v kateri so shranje-
ne razne dragoceno-
sti, ki so jih hvaležni romarji poklonili Božji
Materi.
Na trgu stoji vodnjak z Marijinim kipom.
Spominja na čase, ko je Božja Mati iz Altöt-
tinga morala bežati pred vojnami in požigi.
V bližnji cerkvi sv. Konrada romarji radi
obiščejo tudi tega svetnika, čigar truplo
počiva v stekleni krsti pod oltarjem.
Sv Konrad Birndorfer
(1818-1894) iz Parzha-
ma, kraja v južni Bavar-
ski, je 41 let bi vratar v
samostanu sv. Ane v Al-
töttingu.
Rojen v zelo premožni
kmečni družini, je bil
njen deseti otrok in je
pri krstu dobil ime Ja-
nez. Družina je bila glo-
boko verna. V njej sta
vladali delavnost in
medsebojna pomoč, ki
sta zaobjemali ne samo
starše in otroke, ampak
tudi posle, ki so pri njih
delali.
Dečka Janeza je že od
otroških let odlikovala globoka pobožnost.
Njegova največja želja je bila, da bi postal
duhovnik ali redovnik. Pozneje je vstopil h
kapucinom, kjer mu je čez nekaj let bila zau-
pana zahtevna in odgovorna služba vratarja
v samostanu sv. Ane v Altöttingu. Kot vratar
je prišel v stik s trumami oseb vseh stanov
in poklicev, ki so dan na dan prihajale pred
vrata samostana. “Sveti vra-
tar”, kot so ga imenovali, je
vsem velikodušno pomagal,
dajal jim je hrano, jim sveto-
val v težavah življenja ter jim
nudil vsakršno pomoč. Zara-
di njegove velike dobrote so
ga kmalu začeli imenovati
“oče revežev”.
Sv. Konrada so ves čas njego-
vega redovnega življenja
odlikovale izredna po-
nižnost, požrtvovalnost in
njegovo, naravnost junaško
prenašanje vsakovrstnega
trpljenja.
Papež Pij XI. je brata Konrada
leta 1930 prištel k blaženim,
leta 1934 pa ga je proglasil za
svetnika.
Altötting okrog leta 1660  iz knjige : Karl Pichlmaier - Altötting, 1890 
Ura s smrtjo Vodnjak z Marijinim kipom
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 20. junija, ob 14. uri
Sv. Konrad iz Parzhama
  Pod cerkvenim obokom v Doberdobu 
Spoštljiv poklon goriškemu
skladatelju Stanku Jericiju
SCGV EMIL KOMEL, SNOVANJA 
  eveti koncert 12. cikla
Snovanja Slovenskega
centra za glasbeno vzgojo
Emil Komel je v cerkvi svetega
Martina v Doberdobu 16. junija
združil glasbenike in pevce iz Do-
berdoba, ki so se poklonili spomi-
nu na Stanka Jericija. Letos mine-
va 10 let od njegove smrti. Nasto-
pili so tako učenci in profesorji
SCGV Emil Komel kot tudi Gla-
sbene matice, ki so zaigrali v ko-
mornih skupinah in orkestru ali
zapeli v zborih. Koncert Pod cer-
kvenim obokom so lani prvič iz-
vedli v Doberdobu in ponovitev
je vnovič naletela na pozitiven od-
ziv.
Program je uokvirjala zborovska
glasba, ki predstavlja največji de-
lež obširnega opusa, nad 700 del,
Stanka Jericija (v njem so še sim-
fonične, komorne, solistične in
vokalno-instrumentalne skladbe).
Uvodoma je Otroški pevski zbor
Veseljaki pod vodstvom Lucije La-
vrenčič Terpin zapel tri pesmi,
med katerimi je bila prva Jericije-
va Deklica moli na besedilo
Srečka Kosovela. Zbor je spremlja-
la mlada flavtistka Janina Ma-
rušič. Sledili so nastopi komornih
skupin učencev z obeh glasbeno-
pedagoških ustanov. Tako kot gla-
D sba utripa v vedno drugačnih bar-vah, tako se je prostor obarval vrazlične odtenke. Začenši s subtil-
no zvočnostjo nežnega violinske-
ga dua Blaža Terpina in Athene Pi-
cech. Čistost prosojnih in svetlih
renesančnih melodičnih linij je
odzvanjala v plesih kvarteta flav-
tistk, Janine Marušič, Jasne Bre-
celj, Andreje Bensa in Jane La-
vrenčič. Žametno mehka razpo-
loženja so nastopila z glasbo ba-
roka in renesanse pri nastopu
kvarteta violončelov Jurija La-
vrenčiča, Marianne Meroni, Ilarie
Sorazio in Tine Jarc. Kontrastna
ekspresivnost se je nadgrajevala
vse do žlahtnega godalnega kvar-
teta, v katerem so violinist Aleš La-
vrenčič in Joahim Nanut, violist
Simon Cotič in violončelist Jurij
Lavrenčič z izvedbo stavka Andan-
te cantabile iz Godalnega kvarteta
romantičnega skladatelja Petra Il-
jiča Čajkovskega, komorni del
koncerta privedli na vrhunec.
Za konec je Mešani pevski zbor
Hrast pod dirigentskim vodstvom
Hilarija Lavrenčiča zaokrožil misel
na Stanka Jericija. Poleg njegove
Tebi, Gospod je zapel še skladbe
Heinricha Schütza in Josefa
Rheinbergerja. Zbor Hrast v svoji
umetniški izraznosti ohranja stan-
dard in izraz na visokem nivoju.
Občutena interpretacija se lahko
pohvali z uravnoteženimi glasovi,
homogenim zvokom in jasnim
fraziranjem. Zbor je skupaj z Or-
kestrom SCGV Emil Komel in al-
tistko Tatjano Devetak izvedel
zvočno efektivno in veličastno
Glorio v D vedno aktualnega An-
tonia Vivaldija.
Dobro pripravljeni učenci obeh
šol, ki so pohvalno izvedli svoje
skladbe, kakovostni pevski nastop
najmlajšega zbora Veseljaki in pre-
mišljen izbor skladb, ki se je v
estetski premisi spajal v koheren-
tno glasbeno pripoved, je izzvenel
kot spoštljiv poklon goriškemu
skladatelju Stanku Jericiju. Iris Ri-
segari, ki je glasbeni dogodek po-
vezovala, je o njem dejala: “V svoj
opus je vidno vtisnil pečat duhov-
niškega dela, ki pa pomensko ni
bil zgolj vezan na poklic, ampak
je bil v pristnem pomenu besede
duhoven. Bil je skladatelj, ki je ne-
goval duha. V njegovo dušo je ka-
nila glasbena kaplja širokih raz-
sežnosti; glasba, ki ga je spremljala
celo življenje in ki je sočasno
spremljala tiste, ki so njegovo gla-
sbo ljubili in ki jo cenijo še da-
nes”.
MS
foto dd
Aktualno 22. junija 2017 15
Nadiške doline
Zaprta okna 
sredi robide (3)
  možem greva počasi čez
vas, čez Čarni Varh, da pri-
deva do glavnega trga, ki
je na tesno pozidan z nizkimi,
skromnimi kamnitimi hišami.
Široki, sedaj asfaltirani prostor
sredi vasi prvotno ni bil mišljen
kot trg, ampak kot kraj, kjer so
zbirali in zadrževali živino, strigli
ovce in podobno. Tesno strnjene
hiše in hlevi, ki so delovali kot
ograja, so služili predvsem temu,
da živali niso uhajale. Podobno
začetno gradbeno strukturo naj-
demo še drugje, denimo, v Bre-
ginju ter v drugih manjših hri-
bovskih vaseh, kjer je bila v pre-
teklosti živinoreja glavni vir
preživetja. Pravijo pa, da je prvot-
ni zametek vasi nastal okoli 300
metrov višje, v kraju Za Hlieu (za
hlevom). Najverjetneje so se ne-
katere družine zatekle sem, v ob-
jem gora, ravno zato, da bi se
pred nečim ali nekom skrile. Za-
radi hudih zim in močnega ve-
tra, predvsem pa zaradi poman-
jkanja prostora, naj bi se nekaj
let pozneje začelo graditi nižje, v
kraju Dolina. Naselje, ki se je
ohranilo vse do danes, se nahaja
na višini 725 metrov nad mor-
jem. Hiše so bile, kot še danda-
nes pričajo stari zidovi, ki jih si-
cer zakriva omet in ki so bili ti-
sočkrat predelani, iz kamna in
lesa. Zaradi pomanjkanja vode
so domačini gradili vodnjake.
Pravijo, da so vsekakor hodili v
dolino po vse. Tudi po vodo v
Nedižo, ko je bila velika suša.
Če prideš v Čarni Varh peš iz Go-
renje vasi, se pot od najnižje
točke ob potoku Budrin vije nav-
kreber. Travniki, ki čakajo na
košnjo, koprive, robida in osam-
Z ljeni vrtovi. Majhni vrtovi, pačeprav so imeli nekdaj tu odličenkrompir in fižol. Preden stopiš v
vas kot tako, greš mimo cerkve.
Pokončen, visok, ometan zvonik
in bela, imponentna cerkev.
Oboje kar veliko, če upošteva-
mo, da je Čarni Varh samotna
hribovska vas, ki je bila do srede
prejšnjega stoletja z dolino in
svetom povezana samo prek oz-
ke steze.
Pravzaprav ravno ta lepo pobel-
jena in vzdrževana cerkev priča
o trmi in trdoživosti teh pono-
snih, neuklonljivih prebivalcev
najbolj odročnih beneških hri-
bov. Čarni Varh je od nekdaj spa-
dal pod arbeško faro. In prebival-
ci so morali pešačiti pol ure v do-
lino, da so lahko šli k maši, na
blagoslov, k verouku ali pa tudi
da so krstili novoroječka ali po-
kopali sorodnika. Najtežje je bilo
seveda pozimi, ko je bilo snega
do kolen in čez, v grdem vreme-
nu, pa tudi v poletni vorčini. Do-
gajalo se je, da so se morali
predvsem starejši odrekati ver-
skim obredom, arbeški kaplan
pa ni hotel slišati, da bi ločil obe
fari in bi Čarnemu Varhu omo-
gočil lastno bogoslužje. Celo iz
Vidma je prišla prepoved vsaki
delitvi župnije. Prebivalci Čarne-
ga Varha pa so bili od nekdaj
trmasti in odločni: v začetku leta
1900 so začeli z gradnjo lastne
cerkve, zametka te, ki jo vidimo
danes. Ivan Trinko je napisal, da
je leta 1912 že redno delovala
mala cerkvica z lastnim pokopa-
liščem, ki je bila sicer dokončana
že nekaj let prej. Zvonik so kra-
jani dokončali leta 1926, 1935 pa
so razširjeno cerkev posvetili De-
vici Mariji.
V tistih letih so tudi oblasti razu-
mele, da je treba vas povezati z
dolino in da ljudje ne morejo več
živeti v samoti, popolnoma od-
trgani od sveta. Občina Podbo-
nesec pa je od fašističnih oblasti
dobila denar za izgradnjo prvega
mostu, ki naj bi prek Nediže po-
vezoval Čarni Varh s Štupico.
Pravijo pa, da se domačini niso
udeležili otvoritvene slovesnosti,
da bi ne nazdravljali s tistimi vel-
jaki, ki jim niso bili prav nič
po godu.
O posvetitvi cerkve leta 1931
piše tudi Don Cuffolo v svo-
jem dnevniku, kjer pravi, da
je bila pridobitev lastne cerkve
za prebivalce teh odročnih
pozabljenih hribov velik do-
godek. Tak praznik je bil, da je
k posvetitveni maši prišla vsa
dolina, za goste so pripravili
petdeset gubanc in najboljši
kuharji so se morali peš poda-
ti do Čarnega Varha, da so po-
gostili udeležence.
Z možem greva naprej skozi
vas, sonce pripeka, nekje v do-
lini je komaj odzvonilo pol-
dne. Zaželiva si nekaj pijače in
kavo ali kak prigirzek, zato hi-
tiva mimo zaprtih hiš do stav-
be, o kateri veva, da je bil tam
nekdaj agriturizem. No, prav-
zaprav sta do pred kratkim v vasi
delovali dve turistični kmetiji,
ponujali sta predvsem mlečne iz-
delke iz vaške mlekarne, sir in
domači narezek. O eni zagotovo
veva, da so jo pred kratkim za-
prli. Pravzaprav se nama ob pri-
hodu zdi, da je vas popolnoma
prazna. Povsod tišina, le veter, ki
maje razpadajoča lesena polkna.
Nekatere hiše so delno obnovlje-
ne, te imajo žaluzije. Stare so,
prašne in skoraj vse so spuščene.
Nikogar ni nikjer. Kot bi atomska
bomba izbrisala vsako sled po
življenju. Kot bi ljudje odšli, da
bi se rešili samote. Tesno mi je,
ne maram praznih hiš, ne ma-
ram razpadanja, ne maram za-
prtih oken, zapuščenih b`rjačev
in orodja, ki rjavi pod podrtimi
lopami. Pretiho je, kljub vetru.
kljub visokim, nepokošenim tra-
vam in murnom. Presamotno je,
kljub soncu. Tu kraljuje samo na-
rava. Samo veter. Samo ujede in
divjad. Upava, da naju bo kdo
nagovoril, da bova vendarle iz-
menjala par besed. A sledita na-
ma samo dva potepuška psa brez
ovratnice. Sprva se ju bojim. Pa
sta čisto prijazna, čeprav nezau-
pljiva. Nista vajena ljudi....
Ko prideva do agriturizma, ki naj
bi še obratoval, naletiva na
prašno mizo in zaprta vrata. Ker
sva utrujena, predlagam, da
vseeno sedeva in pojeva tiste ma-
lenkosti, ki sva jih prinesla s se-
boj. Ali se bodo jezili, da si lastiva
prostor, me obotavljajoče vpraša
mož. Kdo pa, tiho razmišljam.
Odgovarjata mi samota in ropot
razbitih polken v vetru.
Razgledujem se po vasi, okoli hiš
je razmetana vsakovrstna šara,
omet odpada, tiste stavbe, ki so
bile prenovljene, so izgubile
kamnito dušo. Krpanje za silo.
Seveda, ker ni denarja. V Italiji za
hribovske vasi nikoli ni denarja.
Niti življenja ni več. Povsod je ta-
ko. Vasi izumirajo, cest nihče več
ne popravlja. Luknje požirajo
asfalt in ni denarja za obnovo.
Pravzaprav niti za najosnovnejše
vsakodnevne potrebe.
Spomnim se na priletnega po-
končnega možakarja, ki sem ga
pred tednom dni srečala nekje
na planinah nad Ukvami. Čez
osemdeset jih je imel, a je vsee-
no lazil v hrib. Zaradi živine. Pa
sem ga vprašala, kako jim gre.
Pokazal je nekam proti jugu.
Tam, je rekel, bi morala biti meja
med Avstrijo in Italijo, ne tam
gor pri Kokovem. Ko bi bila tam,
bi živeli. Ljudje, gore, vasi, bi
živele. Država bi nam pomagala.
Tako pa umiramo. Brez cest, brez
vsake podpore. Brez struktur. Ita-
liji ni mar za ljudi, ki živijo v hri-
bih. Nekaj govorijo o turizmu, a
za turizem so potrebni ljudje. Po-
trebna je dobra ponudba in do-
bra infrastrukura. Potrebno je
življenje. Brez življenja ni turiz-
ma. Ja, slabo je. In bo vedno
slabše, ker so mladi že odšli. Po-
tem je umolknil. Lepo, da govo-
rita slovensko, je še dodal ob slo-
vesu.
In res. Italijanska država je gor-
skim predelom mačeha. Karnija
umira, Benečija umira. Ko gle-
dam na Čarni Varh, se
sprašujem, kje so tisti trdoživi,
ponosni domačini, ki so se dolga
stoletja borili za svoj obstoj. Ki so
bili odlični gozdarji in so drva
ročno sekali in nosili v dolino.
Ko je bilo tu nad Nedižo že vse
golo, pa so odhajali še drugam,
v Karnijo, v Cadore in še dlje. V
vasi, ki je v preteklosti štela de-
setkrat toliko prebivalcev kot da-
nes, si lahko našel vse. Krojača,
zidarja, mesarja, mlekarno, mi-
zarja in peka. Ženske so
poznale zdravilna zelišča,
nekdo je znal celo, kako
odstraniti piškav zob in
kako odpraviti zobobol.
Živeli so tako, da so bili
popolnoma neodvisni in
samostojni. Ker je v doli-
no dolga stoletja vodila
samo steza. Konec dvajse-
tih let prejšnjega stoletja,
so prvič poskusili graditi
cesto. A ni šlo. Prvi maka-
dam so do vasi speljali
šele tistega leta, ko sem se
jaz rodila, leta 1959. In še
ta neasfaltirana cesta je
bila slaba in nevarna, ta-
ko da veliko ljudi ni hote-
lo tvegati avtomobila in
se je raje odreklo vožnji
po njej. Pa so se je izsel-
jenci vseeno razveselili. S
težkimi kovčki, polnimi hrepe-
nenja, so se zdaj lažje vračali do-
mov.
Z možem sediva in razmišljava,
kako je pravzaprav, če živiš tu.
Gozdovi brez konca, planinske
poti, mir. In samota. Samota, da
bi jo rezal z nožem. Čeprav nama
je lepo, si želiva nazaj v dolino.
Tokrat ne greva do muzeja, da bi
spoznala zgodovino vasi in blu-
marjev. Slutiva namreč, da je
zaprt. Kot so zaprte hiše in go-
stilna. Kot je zaprta cerkev. Pa so
vseeno lepi, ti pozabljeni kraji.
Ta pokrajina bogu za hrbtom. Še
bova prišla. Upajmo, da bo tedaj
agriturizem odprt in bo na cesti
nekaj ljudi za klepet.
Suzi Pertot
Špeter - Benečija
Šolsko športno
tekmovanje
  sredo se je na nogo-
metnem igrišču ASD
Valnatisone v Špetru v
Benečiji, v organizaciji
ZSŠDI, odvijalo zaključno
šolsko športno tekmovanje za
osnovnošolce dvojezične šole
Pavel Petričič.
Na prireditvi je sodelovalo
približno 130 osnovnošolcev,
od prvega do petega razreda.
K uspehu prireditve sta pripo-
mogla tudi domača profesor-
ja Mattia Cendou in Vesna Ja-
godic. Učenci bienija so se
preizkusili v poligonu in v te-
ku na razdalji 150m; trienij
pa je tekmoval v poligonu,
metu vortexa in skoku v dal-
jino z mesta. Ob tekmoval-
V nih preizkušnjah so učencilahko igrali nogomet, črnegamoža, igro med dvema ognje-
ma, metali na koš in se preiz-
kusili v netekmovalnem po-
ligonu. Po zelo razgibanem
in živahnem jutru je sledilo
nagrajevanje, na katerem so
vsi udeleženci prejeli spo-
minsko priznanje za ude-
ležbo, najboljši pa posebno
priznanje za uvrstitve do tret-
jega mesta. Učenci tretjega ra-
zreda so med nagrajevanjem
prikazali krajši plesni nastop.
Ob koncu nagrajevanja so
udeleženci lahko prisluhnili
še himni slovenskega športa
v Italiji, Skupaj zmoremo.
Igor T.
  o klikneš Leocom shots
from the Edge, se ti pri-
kažejo po koščkih dnev-
nik, potopis, krasne črno-bele
in barvne prikazni iz sveta
višav. Iz raznih facebookskih
vesti in vložkov izveš, da so 9.
junija odprli v miljskem muze-
ju Ugo Cara' razstavo z gornjim
naslovom, kar bi lahko preve-
dli: Leocomovi posnetki od ro-
ba... Gre za izbor fotografij in
spisov iz zapuščine 27-letnega
alpinista, turnega smučarja,
gorskega fotografa Leonarda
Comellija, ki se je istega dne le-
to prej smrtno ponesrečil v Pa-
kistanskem Karakorumu. Raz-
stava, ki jo prirejajo Miljska
občina in krajevna podsekcija
društva Societa' Alpina delle
Giulie, tržaške sekcije CAI -
Club Alpino Italiano, je odprta
do nedelje: četrtek, petek in so-
boto od 17. do 19. ure, soboto
in nedeljo tudi od 10. do 12.
K ure.Kdor ljubi gorein pozna to-
vrstno literaturo
ve, da je težko pi-
sati o hribih; ob
vsem svojskem
izrazju, ki so ga
polni strokovni
vodniki in opisi
hribovskih pod-
vigov, ti dejan-
sko zmanjka be-
sed, ko moraš
izraziti tisto ne-
popisno, kar
doživljaš v svetu
nadmorske višine. To pa ne vel-
ja za fotografijo. Že uvodni pla-
kat razstave te prevzame s svojo
povednostjo: srebrno svetla za-
reza, v kateri visi alpinist pripet
na vrv, z vrhunsko opremo v
živih barvah in s smučkami na
nahrbtniku, zre navzdol v nav-
pične, temno prežeče plasti
skalovja in zledenelega snega.
Leonardo Comelli je bil vešč
različnih raznih gorskih tehnik
in prijemov, zato se razstava de-
li na pet sklopov, ki kažejo nje-
gove talente. Prvi izbor kaže na
sposobnost odslikave prostra-
nih visokogorskih prizorišč, z
izrazno močjo klasične črno-
bele fotografije (npr. naš
Čop), kjer so v orjaških
kompozicijah skalnatih in
snežnih mas, meglic in
oblakov zaznavne male
človeške bilke, ki gazijo
počasno navzgor ali se lah-
kotno spuščajo v prahu
snežink. Ostale barvne har-
monije so posvečene lepoti
in zahtevnosti plezanja od
klasičnega v steni do balvan-
skega, od vzponov po zlede-
nelih slapovskih vertikalah
do posnetkov turnega
smučanja (krasen je tisti sko-
zi okno). V tej tehniki je bil
Comelli mojster in ostal je za
vedno v svetu višav, prav ko
je s trojico enako zanesenih
prijateljev - Padovanca Carla
Cosija, Trbižana Zena Ceco-
na in Goričana Enrica Mo-
settija - skušal osvojiti vrh Laila
Peak (6.096 m) nad ledenikom
Gondogoro Glacier in se prvič
spustiti s smučmi iz nadvse
zahtevne "piramide", ki jo je
prvič osvojil 1987 Britanec Si-
mon Yates s tremi soplezalci in
po njih le še pet alpinistov.
Zadnji del razstave je posvečen
Pakistanu, pokrajini
in prebivalcem doli-
ne Hushay, zadnje-
mu obljudenemu
kraju v smeri proti
Laila Peaku. Leonar-
dova družina in pri-
jatelji so hoteli neka-
ko potešiti izgubo s
solidarnostno nabir-
ko za potrebe omen-
jenih ljudi in kraja.
/ str. 16
Davorin Devetak
Fotorazstava alpinista Leonarda "Rombossa" Comellija v Miljah
Leocom Shots From The Edge
Aktualno22. junija 201716
Novi glas vam v sodelovanju s SNG Nova Gorica podarja abonma MALI ODER, s katerim si boste
lahko v gledališki sezoni 2017/2018 ogledali 6 predstav. Odgovorite na nagradno vprašanje in
se potegujte za BREZPLAČNI abonma MALI ODER. Med pravilnimi prejetimi odgovori bomo izžrebali
srečnega nagrajenca, ki si bo od oktobra 2017 do maja 2018 ogledal naslednje gledališke
predstave: Don Juan, Zborovanje ptic, Judovski pes, Ljudski demokratični cirkus Sakešvili,
Ekshibicionist in izbirno predstavo.
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kateri abonma v SNG Nova Gorica zajema drugačne in drzne predstave ter je zelo ugoden za
dijake in študente?
a) Abonma Nedelja popoldan
b) Abonma Sreda
c) Abonma Mali oder
Odgovore pošljite na naše uredništvo po e-pošti www.noviglas.eu do 10. oktobra 2017.
PODARJAMO ABONMA ZA OGLED PREDSTAV
V SNG NOVA GORICA
  eprav se lanska sezona
Slovenskega narodnega
gledališča Nova Gorica,
katere uspešnost so podkrepili
razne nagrade in priznanja ter jo
zaznamovala pomembna gosto-
vanja v tujini, ni še popolnoma
izpela, je vodstvo gledališča v
četrtek, 15. junija 2017, že pred-
stavilo nov abonmajski program
za naslednjo sezono 2017-2018,
ki jo SNG poklanja Novi Gorici
ob 70-letnici ustanovitve mesta.
Temu so posvečene fotografije v
programski knjižici, med drugi-
mi je na njih stavba, v kateri je v
Solkanu dolgo let domovalo gle-
dališče.
Kot je povedal nov umetniški
vodja Marko Bratuš, bosta v
prihajajoči sezoni kar dve no-
vosti. Poleg že ustaljenih
abonmajev razpisujejo še lut-
kovni abonma – Abonma lut-
kovni polžek, ki bo obogatil
ponudbo Goriškega vrtiljaka
s štirimi predstavami; teh se
bodo razveselili najmlajši obi-
skovalci gledališča. Druga no-
vost je plesni abonma s štirimi
predstavami sodobne plesne
produkcije za vse ljubitelje
univerzalne govorice plesa.
Med temi bo tudi predstava
ON/A, v koprodukciji SNG
Nova Gorica in Zavoda MN
produkcija. O njej sta na ti-
skovni konferenci spregovori-
la avtorja, koreografa Michal
Rynia in Nastja Bremec, ki ju gle-
dalci že dobro poznajo, saj sta v
SNG Nova Gorica ustvarila že
nekaj plesnih biserov. Tudi to-
krat bo v ospredju odnos med
moškim in žensko z vprašanjem,
zakaj v njem monogamska zveza
ni več glavna vrlina.
Po uvodnih mislih direktorice
Maje Jerman Bratec, ki je pouda-
rila uspešnost lanskih produkcij
in razveseljivo povečanje števila
abonentov, je o sezoni, ki pri-
naša osem predstav – štiri na ve-
likem in štiri na malem odru -,
spregovoril umetniški vodja Bra-
tuš, rekoč, da je tokratna sezona
nekako “hibridna”, saj je del
predstav načrtovalo že prejšnje
vodstvo, sam je izbral tiste tri, ki
bodo na sporedu spomladi. Zato
je težko potegniti skoznjo neko
rdečo nit, sam pa je v program-
sko knjižico zapisal, “naj bo ta
sezona nežen opomnik, da smo
vsi krvavi pod kožo, da imamo
vsi svoje sanje in pričakovanja
ter predvsem, da je človek zmo-
tljiv. Dovolimo si biti ljudje”.
Bratuš želi, da bi gledališče spet
bilo tesno povezano z gledalci,
kar je prednost gledališča pred
drugimi mediji.
Sezona se bo začela v septembru
Č s komedijo Barufe. Znano Gol-donijevo delo je v Istro prestavilPredrag Lucić. Odigrana bo v
“babilonski jezikovni pestrosti”
in bo tako “metafora današnjega
multietičnega in multikulturne-
ga sveta”. Predstava je koproduk-
cija štirih gledališč (“to je prvi
primer sodelovanja štirih pri-
morskih gledališč iz treh držav”,
je naglasila direktorica Maja Jer-
man Bratec): Gledališča Koper,
Slovenskega stalnega gledališča
Trst, Mestnega gledališča Pula
(Istarsko narodno kazalište –
Gradsko kazalište Pula) in SNG
Nova Gorica. V režiji Vita Taufer-
ja je prvo ambientalno premiero
doživela v Kopru 21. junija, 23.
junija jo bo v Pulju, v nedeljo,
25. junija, ob 21. uri pa bo na
ogled v amfiteatru v Kromberku.
V septembru bodo na svoj račun
prišli tudi mladi obiskovalci gle-
dališča. Zanje z igralci pripravlja
mladi režiser Juš Zidar predstavo
Ronja, razbojniška hči, ki jo je po
povesti Astrid Lindgren drama-
tizirala Annina Enckell, prevedel
pa Andrej Jaklič. To bo glasbena
uprizoritev, pri kateri je songe
napisal Milan Jesih. Uporniško
hčer, ki se ob prijateljstvu s si-
nom nasprotne tolpe razbojni-
kov mora spopasti s sovraštvom,
ki ga gojita družini, kateri pripa-
data, bo odigrala mlada igralka
Urška Taufer. Tauferjeva je svoje
sposobnosti vživeti se v naj-
stniško dušo že zelo prepričljivo
pokazala v lanski predstavi Pod-
svet.
Mladi režiser Daniel Day Škufca,
ki je bil prisoten na tiskovni kon-
ferenci, se že “spopada” z zna-
menitim Molierovim Don Jua-
nom, v prevodu Primoža Viteza.
Povedal je, da bo v njem osvetlil
iskanje svobode v današnji
družbi. Ni pa hotel izdati, kdo bo
nositelj glavne vloge. Italijanski
režiser Paolo Magelli, ki večkrat
podpisuje režije v slovenskih in
hrvaških gledališčih, bo režiral
“komedijo drame” Galeb - bolj
znano pod naslovom Utva - A. P.
Čehova. Režiserka Tijana Zinajić
bo krstno zrežirala svojo “skeč
komedijo” o “norih ljudeh v še
bolj norem času”, Nadrealisti.
Proti koncu sezone bodo zažive-
le Trojanke, tragedija velikega
grškega dramatika Evripida v
prevodu Jere Ivanc in režiji Jaše
Koceli. To bo prva slovenska
uprizoritev te tragedije o žen-
skah, ki obžalujejo tragično uso-
do svojega mesta in svojo, ker
morajo v sužnost. Ob koncu se-
zone, maja, bo na sporedu še Ek-
shibicionist Dušana Jovanovića
v režiji Marka Bulca. Za to delo
je ta plodoviti slovenski drama-
tik in gledališki režiser l. 2002
prejel nagrado Slavka Gruma za
najboljše dramsko besedilo.
Poleg navedenega bodo v pri-
hodnji sezoni ponovitve pred-
stav iz prejšnjih let, vrsta gosto-
vanj slovenskih gledaliških hiš z
zanimivimi predstavami, pa še
ustaljena srečanja z ljubiteljskim
gledališčem in seveda kopica
predstav Goriškega vrtiljaka. Pod
okriljem gledališča se bodo mla-
di še naprej navduševali za gle-
dališko umetnost v Amaterskem
mladinskem odru.
Spomladanski vpis abonmajev
poteka od 12. junija do 7. julija,
jesenski pa od 28. avgusta do 15.
septembra. Dijaki in študenti za
abonma mali oder imajo rok
vpisa od 1. septembra do 20. ok-
tobra. V času vpisa abonmajev je
blagajna SNG Nova Gorica, Trg
Kardelja 5, odprta vsak delovnik
od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do
18.00, ob sobotah od 10.00 do
13.00. Tel (003865) 05 3352247
in E blagajna@sng-ng. si.
NG
SNG Nova Gorica / Abonmajska sezona 2017-2018  
Pahljača raznovrstnih
predstav in dve novosti
S 15. strani
Leocom Shots
From ...
  a sugestijo gorskega
vodnika Micheleja
Cucchija, ki je nekaj
mesecev po nesreči odkril in
prenesel umrlega alpinista v kraj
Saicho, so akcijo vključili v
mednarodni projekt EvK2CNR
Pakistan “Water, Hygiene and
Education for Hushey valley”, se
pravi za ureditev higiensko-
vodnih razmer za tamkajšnje
visokogorsko
prebivalstvo in šolo.
Zbrali so že 7.000 evrov
in kdor želi, lahko odda
prispevek na razstavi ali
miljskem sedežu CAI -
Societa' Alpina delle
Giulie, ul. Reti 2/a, v
ponedeljek in četrtek, od
18.30 do 20. ure ali z
nakazilom “in ricordo di
Leonardo Comelli” na
bančni račun CRFVG
IT98Q0634 0022201 000
000 03880.
Začel sem z ugotovitvijo, da je
težko pisati o gorskih lepotah,
Leonardo Comelli pa je tudi v
tem uspel z živahnostjo,
iskrenostjo in globino, kot pričajo
dnevniški odlomki na razstavi, ki
so jih izbrali oče ter bratranca
Giuliano in Davide Comelli, ki
sta pomagala pri izbiri posnetkov
N in postavitvi razstave. Leonardovvzdevek je bil “Romboss”, ŠefRomov, živel je “cigansko”
življenje med delom v podjetju za
višinska dela in vedno novimi
vzponi po Alpah, v Bosni,
Sloveniji (aprila 2016 je prvi
splezal 300 metrski podzemski
ledeni slap v Breznu pod Velbom
na Kaninu). Njegova prirojena
prešernost in neurejena
ustvarjalnost prideta ven tudi iz
izbora videov iz gorskih tur
Gheyteam Parade, ki jih je posnel
s skupino soplezalcev, ki so jih
prikazali 16. junija in so vidni
tudi na youtubu in spletu
gheyteam. blogspot.
Očeta Luciana Comellija sem
spoznal kot načelnika miljskih
planincev CAI pred dobrim
letom, ko smo sodelovali pri
skupnem projektu za tisk
zemljevida peš in s kolesom po
miljskem polotoku, ki prvič
obravnava ta prostor ne glede na
mejo in jezikovno-kulturne
delitve, in sem videl, kako lepo
sodeluje s kolegi planinci s
Koprskega, s šolo in drugimi pri
ovrednotenju bližnje narave.
Njegov sin Leonardo in hči Ilaria
sta obiskovala slovenski vrtec in
osnovno šolo v Miljah in sam
Leonardo je rad sodeloval s
slovenskimi kolegi, zato bi bilo
lepo, ko bi njegove foto, video in
misli prikazali tudi v naših
planinskih krogih in v Sloveniji.
“Vedno se je treba spomniti, da ni
poglaviten vrh, konec, cilj, ampak
PREHOJENA
POT..., in ne
dopustiti, da
stvari, ki se
dogodijo, gredo
mimo tebe in
izginejo brez
sledu; premisli
trenutek, tudi za
male stvari in
napolni svoje srce
s čustvom in svojo
pamet s pojmom”.
Se glasi v prevodu
eden od njegovih
utrinkov, ki me spominja na
Nejca Zaplotnika. Leocom Shots
From The Edge je naslov bloga, ki
ga je Leonardo Comelli stalno
bogatil s svojimi fotografijami,
zadnji vložek, čudovita turna
smuka v Skupini Monte Bianca,
nosi datum 21. maj 2016, štiri dni
pred odpotovanjem v Pakistan.