• Goriški lisi« izide vsako sredo in soboto zjutiaj. — Uprava uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47 - Telefon štev. 2*J2	‘	gla»i
se zaračunavajo po ceniku. ■ Račun pri Cessa di Kisuermio Gorica.
Gorica, dne 2. septembra 1944.
Za me«to Gorico in Trst: posamezna številka 0.50 lir, polletna naročnina 26.— lir, celoletna 52.— lir. — Izven mesta Gorica in Trst,: posamezna številka 1.— lira, polletna narečn. 47.— lir, celoletna 90 -
Spoznanje izgubi] enca
Ljubljanski »Slovenski dom« poroča o dnevniku Jožeta U-dovča enega vodilnih ljudi v vodstvu »osvobodilne« fronte. Ti odstavki so zanimivi tudi za Goriške Slovcnce in jih zato ponatiskujemo.
»Kad^ir razmišljujem o odločitvi slovenskega kristjana ,v sedanjem boju, me večkrat vznemiri misel, ali se morda kristjani, ki sodelujemo s komunisti, nismo pregrešili proti Bogu!«
To usodno vprašanje se je porodilo človeku, ki priznava, da je do krščanstva prišel še le tedaj, ko je začel aktivno delati za komunistično stvar, ko je videl učinke in posledice tega dela, se mu je vzbudila vest.
Ali se je ob takem grehu vzbudila vest kateremu izmed ljubljanskih moralistov in »vernih« ljudi, ki so sodelovanje s komunizmom kot kristjani in kot dobri katoličani, celo kot učeniki, od vsega začetka zagovarjali in še danes skušajo opravičevati vse, kar je komunizem Slovencem duhovnega in zunanjega gorja prinesel? Naj bo spoznanje enega izgubljenega opomin vsem tistim, ki še danes mislijo, da so na pravi poti ter dajejo ljudstvu tu in tam, tako ali tako, pohujšanje.
Zelo hudi boji na vzhodu Irt v Franciji
Porazi Titovih čet
Berlin, 30. avgusta V zapa-dni Slavoniji se je posrečilo tolovajem, da so z močnimi silami obkolili neko mesto, ki so ga branili hrvatski gorski lovci. Čeprav so padli poveljnik gorskih lovcev, njegov namestnik in več nadaljnjih častnikov, se tudi močno poškodovano moštvo ni hotelo vdati. Hrvati so tako dolgo odbijali vse komunistične napade, dokler niso prišli na pomoč deli neke kozaške divizije in jih osvobodilič Tolovaji so izgubili v teh bojih nad 350 mrtvih.
Beograd, 30. avg. Posebni poročevalec lista »Novo Vreme« juvlja o težkem porazu litovih tolp, ki so ga jim prizadeli pri Kuršumlji narodni srbski oddelki. Pri tem so po desetdnevnem tolovajskem o-bleganju osvobodili mesto. V tem boju so utrpeli tolovaji največji poraz na srbskem področju. Tudi napad angleških letal na mesto Kuršumlja, ki so ga branile srbske narodne sile, ni zlomil odpornosti branilcev. S pomočjo srbskih o-boroženih oddelkov, ki so prišli oblegancem na pomoč, se je posrečilo prizadeti tolovajem velike krvave izgube in jih pognati v beg.
Iz nekega nadaljnjega poročila v listu »Novo Vreme« je razvidno, da so narodni oddelki očistili komunistov črno Soro od Kolašina do Sandža-ka in do mej Srbije, pri čemer so bile prizadete bežečim tol-nam hude izgube. Med ujetniki je bilo 26 boljševiških poveljnikov.
Vojno jporočiio
Borbe med Selno in Mamo
Iz Fiihrerjevega glavnega stana:
Severno od Pariza smo ustavili sovražnika, ki trdo pritiska na naše premikanje, s katerim skušamo pretrgati stik z njim.
Vršijo se protinapadi na sovražne čete, ki iz odseka pri Beauvaisu prodirajo proti severu.
V odseku Laon-Reims so naše čete zapletene v hude boje s sovražnimi oklepnimi silami, katerim se je posrečilo v smeri proti severovzhodu in severu zopet pridobiti nekaj tal.
V dolini Rodana se je sovražni pritisk povečal zlasti proti Valenci. Vsi sovražni napadi so bili odbiti v teku trdih bojev.
Povračilni ogenj na London se nadaljuje noč in dan.
V	StčaiijS sovražni napad
V Italiji je sovražnik ob jadranski obali prešel na široki fronti zopet v velik napad.
Z uporabo bojnih letal, topništva in oklepnih voz ter s podporo pomorskih enot se je sovražniku posrečilo, da se je pri Urbinu in pri Pesaru vrinil v naše črte.
S protinapadi smo uničili vrinjene sovražne udarne skupine. Jugozahodno od Pesara se v dveh točkah vdora nadaljujejo trdovratni boji s temi vrinjenimi oddelki.
V Romuniji in na vzhodu
V Romuniji se je sovražni pritisk povečal v smeri proti Ploestiju.
Na jugovzhodni meji Sed-mograške smo odbili pnoov-ne silne napade boljševikov.
Na ostali vzhodni fronti so bile včeraj važnejše bojne akcije samo severovzhodno od Varšave, kjer se je poskušeni sovjetski predor proti mestu zopet izjalovil, ko so napadalci izgubili drugih 24 oklepnih voz.
V zraku In na marju
Severnoameriški bombniki so napadli Bremen in Kiel; izkoristili so vreme, ki je bilo za brambo zelo neugodno. Sovražni bombniki so napadli tudi nekatere kraje na Ma-djarskem.
Preteklo noč so posamezna angleška letala vrgla bombe na pokrajino ob Renu in ob Meni.
V Rokavskem prelivu in v Indijskem oceanu so podmornice v hudih bojih potopile šest sovražnih ladij, ki so imele skupno 35.000 ton, en rušilec in eno kontrolno ladjo ter so zbile eno sovražno letalo.
Na južnem odseku vzhodne fronte so se v teku bojev, ki so bili polni žrtev, proti nad-številnim sovražnim silam, junaško borili trideseti armadni zbor pod poveljstvom generalnega poročnika Postela, dalje tristošesta pehotna divizija, petnajsta pehotna divizija in trinajsta oklepniška divizija.
Oddelek težkih protitan-
kovskih lovcev št. 661., pod poveljstvom stotnika Alergena je v teku enega samega dneva razbil 52 oklepnih voz ter je tako odločilno vplivat na obrambni uspeh.
Železna garda proti Mihaelu
Voditelj Železne garde Ho-ria Sima je izdal proglas na romunsko vojsko in romunski narod, v katerem odločno obsoja izdajstvo kralja Mihaela in žigosa to podlost.
V Parizu
Nova vlada v Parizu je sestavljena takole:	predsednik
de Gaule, zunanje zadeve Renat Massigli, ostali ministri so radikali in socialisti, komunist je le Ferdinand Oerguier, komisar za letalstvo.
V	Parizu so zavezniki aretirali pisatelja in igralca Sair Guitrija in znanstvenika A-leksisa Carrela.
Učiteljski tečaj v Gorici
Učiteljski tečaj v Gorici, ki bo uspo-vabil učitelje za pouk na slovenskih šolah, se bo začel te dni. Glej članek na tretji strani.
40>n&c cLo&aJif. ph.em&fyCL 'pDhtu%aIlsld
O&ny(!&slc0’
Portugalska mora pretežni del potrebnega premoga kriti z uvozom. V deželi sami sicer obstojajo večji premogovniki, zlasti rudniki antracita, vendar je bila pred vojno domača proizvodnja vedno precej manjša kakor uvoz. Prej je dobavljala Portugalski premog skoro izključno Anglija, kar je tudi razumljivo, saj je lega južnoangleških premogovnikov za izvoz v Portugalsko zelo ugodna. Pred sedanjo vojno pa je tudi Nemčija izvažala premog v Portugalsko. Takoj po izbruhu vojne so nastale težkoče pri dobavah nemškega kakor tudi angleškega premoga. Anglija je morala leta 1940 razpoložljiv premog izvažati predvsem v Francijo. Po francoski kapitulaciji in po vstopu Italije v vojno je Portugalski uspelo za nekaj časa povečati uvoz premoga iz Anglije. Postrena pomorska vojna pa je kmalu otežkočila nadaljnji dovoz. Že takrat so portugalski uvozniki uvideli, da ne morejo več računati na izključno oskrbo
iz Anglije in so se obrnili na Zedinjene države, odkoder bi lahko dobili dovolj premoga, če bi imeli na razpolago potrebne ladje. Pred vojno je Portugalska uvažala na leto okrog 1 milijon ton premoga na leto. V prvem polletju leta 1942 pa je uvoz dosegel le 200.000 ton (od tega 124.000 ton iz Anglije in 73.000 ton iz Amerike). Angleške dobave pa so se nadalje krčile in letos v maju se je prvikrat dogodilo. da ves mesec ni prispela na Portugalsko nobena ladja z angleškim premogom, čeprav imajo portugalski u-vozniki z angleškimi premogovniki dobavne pogodbe za znatne količine. Da bi zadostili svojim pogodbenim obveznostim so skušali angleški dobavitelji nadomestiti izpadle dobave z dobavami iz Južne Afrike in z Britske Indije, kar pa je le deloma uspelo.
V	teku letošnjega maja je Portgualska uvozila 60 tisoč ton premoga, od tega 22 tisoč ton iz Amerike, po 17.000 ton iz Indije in Južne Afrike in
4000 ton iz Španije. Tudi v zadnjih mesecih so bile dobave angleškega premoga ma< lenkostne.
l/ollitvjz na. Šv&cLsbm.
Stockholm, 30. avg. - V o-kviru propagande za volitve v švedski parlament so govorili ministrski predsednik, ministri za prehrano, obrambo in pravosodje. Ministrski predsednik je omenil v svojem govoru, da so v mnogih drugih vladah komunisti zelo aktivni. Na Švedskem do tega ne more priti. Social-demokrati so soglasno sklenili, da ne bodo imeli ničesar skupnega s komunisti.
Stockholm, 28. avg. - Dnevnik »Dagens Nyheter« objavlja listo kandidatov švedske ljudske stranke za bližnje parlamentarne volitve. Na prvem mestu se nahaja profesor Bertil Olin. Zdi se, da bo novoizvoljeni švedski parlament izrazito protikomunistično u-smerjen.
Pomislimo nekoliko I
Trst, konec avgusta.
Med tem so so se nad Evropo strnili črni oblaki odločitve in vsa ljudstva Evrope z nestrpnostjo čakajo jutrišnjega dne — prvi s trepetom, drugi v nekaki politični ekstazi, prvi brezupno, drugi v sanjah o zemeljskem paradižu, ne bo pač lahko prisiliti razuma množic, da se za trenutek ustavi in poglobi v presojo svetovnega političnega polo-žaja, ki ima danes isto važnost, kakor vsaka druga fronta in bo v morda zelo bližnji bodočnosti prav tako odločilen, kakor izid te vojne. Odločilen za usodo tistih, ki se borijo. In seveda tudi tistih, ki se ne borijo.
Vsi vemo, da vse države črpajo lastno borbeno silo iz delavstva m kmetov, zato je bilo vsem državam potrebno, da ustvarijo neko ideološko podlago tej vojni, ker bi sicer ne našle v razredu delavstva in kmetov potrebnega odziva. Najlažjo igro in najboljšo karte je imela pri tem v ro kah sovjetska zveza, ki je že dolgo pred vojno vihtela nad vsem svetom zastavo zatiranih in užaljenih in igrala vlogo zastopnice in maščevalke delavstva vsega sveta. Delavstvo ni gledalo na roko, ki se mu je nudila v pomoč, ni razločilo krempljev, ni opazilo, da na njej ni bilo žuljev, da je bila gladka in je za njo bit obraz baš tistih, ki so ga držali za grlo. Tudi danes tega ne vidi, ker tako ravnanje ne odgovarja po njegovem mnenju logiki.. Šlo je za zastavo in besedami, kakor ovce za pastirjem in ovčarskim psom, pa naj si jih ta žene na pašo ali pa v klavnico. Ni naš namen tu posegati v politično teorije sovjetske zveze, ne v Marksov, Leninov ali kateri si bodi drugi nauk, ki ga sicer prav dobro poznamo in tudi ne v praktično udejstvovanje tega nauka v sovjetski zvezi, ki ga kolikortoliko tudi že poznamo. Vemo, da bi naše besede bile nekak glas vpijočega v puščavi in zato nočemo mlatiti slame, v kateri ni \ eč. žita. Tudi nas ne mika boj Don Kihota z mlini na veter. Hočemo pa našemu delavstvu in po možnosti delavstvu Ev rope reči nekaj besed in morda postaviti nekaj vprašanj. Malo debate ne bo škodovalo;
v	njej bomo tudi mi našli precej zadoščenja ker vemo, da nam bo vsak zdrav razum moral pritrditi. Umobolnih pa ne moremo ozdraviti, ker nismo v to poklicani. Kakega paranoika morda in to nam bo dovolj ...
Koliko delavcev si je sedaj vtaknilo v levi zgornji žep suknjiča rdeč robec, koliko jih sedaj trobi po zastarelih notah še bolj zastarele propa-gande, koliko jih je kar seglo po puški, ker je sedaj prišel njih trenutek, ker se sedaj gre za zmago zatiranih in raz^ žaljenih, ker se sedaj borba za odrešitev delavstva celega sveta bliža odločilnemu trenutku. Lahko bi oporekali in tudi dokazali, da še nismo tako daleč a to nalogo prepuščamo evropskim četam, ki se
Dejstva in ugotovitve
Želja po uničevanju
Že Lombroso in Nietzsche sta opozorila svetovno javnost na duševno bolezen, na slo in strast, ki marsikakega človeka preveva, namreč na zlo po uničevanju. Prvi jo znanstveno raziskuje, drugi jo filozofsko opeva. Danes je ta bolezen precej raziskana in jo psihijatri — zdravniki du ševnih bolezni — dobro po znajo. Ta bolezen je tem strašnejša, ker postaja od leta do leta hujša, zlasti, ako ima tak bolan človek možnost in priliko uničevanja. Prav taka duševna bolezen, ki meji že na spolne zablode, oziroma prehaja iz ene smeri v drugo, je sadizem, namreč strast po mučenju ljudi ali živali. Sadist dobesedno uživa, ko vidt, da se pod njim zvija v bolečinah žrtev, kakor človek z uničevalno silo uživa, ako more zažgati hišo, postreliti sosedu živino ali celo otroke, ako more streljati s topovi na cerkve, na naselja ali kar tako, za prazen nič. Znani so požigalci — znanost jim pravi pi~omani — ki iz bolestne strasti požigajo in se pri pogledu na požar naslajajo.
Ako te duševne bolezni in zablode poznamo, potem vemo, da je med tolovaji po gozdovih vse polno takih bolest-nežev, ki so že od poprej imeli take strasti ali pa so se jih v gozdovih nalezli — zakaj te duševne bolezni so nalezljive.
Zlasti ženske so jim močno podvržene in od tod taka zverinstva, o katerih vsak dan sli-' šimo.
Usoda našega ljudstva ne sme biti odvisna od teh zločinskih blaznežev in našf> ljudstvo mora skrbeti, da jih čim preje izloči!
Javnih delavcev ni
Dolgih 25 let kulturne suše na slovenskem Primorskem je povzročilo, da v našem jav-
nem življenju, ki se je sedaj pričelo obnavljati, močno primanjkuje javnih delavcev. Res smo dobili nekoliko po-moči iz Ljubljane, toda vse to je mnogo premalo za velike potrebe. V teku te kulturne suše se je preveč slovenske inteligence izselilo drugam, no, zadnje leto pa je del preostale inteligence ušel celo v gore in v gozdove ter tam popolnoma podivjal. Tako se je goriška inteligenca izneverila svojemu narodu in prekinila stike z njim. Narod pa žeijno čaka prosvete in vzgoje, saj ga zlepa menda ni ljudstva, ki bi bilo tako hvaležno za sleherno kulturno drobtino, kakor je slovenski Goričan. Toda, ako bomo dajali narodu samo kulturne drobtine, bo to odločno premalo, dati mu moramo pošten kos duševne-ga kruha, čeprav vemo, da je v tem oziru res sestradan. Manjka nam prosvetarjev, govornikov, vzgojiteljev, manjka nam pevovodij, režiserjev in igralcev, manjka nam knjig, eolskih in poučnih, pa tudi leposlovnih, manjka nam pevskih not. Nujno potrebujemo pomoči, toda ne od v saku strani, temveč prave, pristne, take, ki jo nareku ie '•panični narodni idealizem! V sako sebično pomoč odklanjamo!
Tudi v Srbiji jim bije zadnja ura
Veliko zmešnjavo je po vzročilo v komunističnih vrstah dejstvo, da zapuščajo Srbi v množicah komunistični tabor, ker se nočejo več boriti pod Titovim poveljstvom za iztrebljenje Srbov. Iz različnih krajev poročajo, da Sr-,bi v vedno večji meri zapuščajo Titove tolpe.
Titova propaganda ni uspela zadržati Srbe v komunističnih vrstah. Bolj ko se bliža boliševiška nevarnost z vzhoda. bolj se je srbski narod zaveda in spregleduje.
Lik partizanskega komandanta
Jože-Kamilo Movko
la za resnega zaradi njegovih fantastičnih izbruhov. Ze v
bore za Evropo in v imenu Evrope. Ne Stalinu, ne drugim še ni zadonel klic: »In hoc signo vinces!« na uho in nobenemu se še ni prikazalo na nebu srp in kladivo. Noče-mo pa zanikati, da res tečejo usodne ure, usodne predvsem za evropsko delavstvo. Povedali bomo takoj zakaj.
Sovjetija, rajska dežela svetovnega delavstva hoče do zmage s pomočjo Anglije in Amerike. In Rusija — to je sovjetska unija — ima na svojem praporu s krvavimi črkami napisano geslo: »Dol s kapitalizmom! Smrt plutokraciji!« Ti dve gesli tvorita moč Sovjetov in v teh je upanje vseh zatiranih in razžaljenih, ker razžaljeni in zatirani nima več drugega kot ljubezen ali sovraštvo. In sedaj — evo vam treh bratcev, ki odrešujejo delavce celega sveta ; boljševik, kapitalist in plutokrat. Držijo se tako tovariško pod pazduho.. . To je pač tudi tebi nerazumljivo, evropski proletarec, a v tvoji ponižnosti misliš, da ne smeš sploh misliti in da vse, kar očka Stalin napravi, mora biti prav. Saj je tudi prav, a ne zate, zatirani in razžaljeni, temveč zanje, ki si jim ti ovčica, ah za na pašo ali pa za klavnico, oziroma na vsak način za v klavnico, če ne danes, pa ju tri! Jasno je vendar, da bi plutokrati Londona sedaj morali trepetati, ker se bliža zanje čas obračuna, ako je ko-munizem res komunizem, pre-jasno je, da bi si ameriški kapitalisti že morali poskrbeti z ogromnimi sredstvi, ki so jim na razpolago, letala, ki naj jih spravijo po možnosti vsaj na luno, da bodo varni pred zmagoslavnim, maščevanja željnim delavstvom na zmagoslavnem nohodu! Nič takega se ne godi! Plutokrati še vedno opravljajo v Citv svoje rtosle, v kolikor i>m to dovoljuje »V 1«, in v Wall Streetu
Nove knjige
Založbe slovenskih knjig so nam poslale nekaj novih knjig, ki so vredne, da jih o-menjamo tudi v našem listu, čeprav nam prostor ne dopušča, da bi se spuščali v podrobne ocene.
Založba »Svet«, poljudnoznanstvena knjižnica, ki je last konzorcija »Slovenca« v Ljubljani, je izdala zanimivo knjigo, ki je bo vesela tudi goriška doraščajoča mladina in marsikateri strokovnjak, mislimo namreč »Mehaniko vsakdanjega življenja«, ki jo je spisal un. prof. dr. inž. Anton Kuhelj. Knjigo res vsakomur priporočamo. V srednjih šolah se je sicer marsikdo u-čil fizike in mehanike, toda tako preprosto in obenem strogo znanstveno, hkrati pa vsem razumljivo, brez nepotrebne navlake raznih računov in formul zlepa ne najdete v svetovni literaturi knjige, ki bi tako težko vprašanje, kakor je mehanika, oziroma elementi fizike, tako jasno in vsakomur, ki se količkaj potrudi v tvarino, tako dostpp-no obravnavala. Čestitamo avtorju tudi k lepemu slovenskemu jeziku, ki je najboljši, kar je v tej stroki mogoč.
Založba »Dobra knjiga« (last »Narodne tiskarne« v Ljubljani) nam je poslala v vpogled in v oceno več knjig svojih izdaj. Pretežno so te knjige kvalitetno in leposlov-no visoke vrednosti. Velja to zlasti za knjigo Jensa Petra Jacobsena, nedosežnega danskega pisatelja iz prejšnjega stoletja »Marija Grubbejeva«.
še vedno kupičijo dolarje kapitalisti in pri tem kadijo debele cigare. Vedo, da bo z zmago boljševizma, zmaga tudi njihova. In seveda tudi tvoja, svetovni robot. Zmagal bo torej po tvojem mnenju protikapitalistični režim. Z njim pa tudi kapitalistični in plutokratski! Misliš, da se bosta poslednja dva tebi na ljubo odpovedala v tem slučaju sadovom zmage? Ali pa si se tudi ti dal prepričati, da se bo po eventuelni zmagi sovjetska zveza po porazu Evro-ne vrgla na svoja dva današnja pajdaša? Oprosti mi, če te v tem slučaju smatram za največjega naivneža vseh časov! Ti hočeš prevariti Žida, ki ga doslej še ni prevaril nihče! Ker kdor ti je pred leti s svojimi teorijami ponudil roko, je bil žid, kdor te je danes pahnil v to strašno borbo, je bil žid, kdor te danes sili v bratomorno borbo, je žid —■ večni žid, ki v obliki in obleki boljševika kapitalista ali plutokrata potrebuje tebe, ker ve, da ako tebe dobi v oblast, je svet njegov, in ti mu sam padaš v naročje. Njegova zastava ni rdeča od krvi borcev za svobodo delavstva, rdeča i je od krvi žrtev, večno od njega zatiranih in razžalje- J nih! — iJomisli nekoliko, ka- | kor smo mi pomislih! N era- I zumljivo ti do, toda kmalu jasno, ako imaš še glavo med rameni. Primi za kladivo in udari, toda po železu, primi za srp in mahni, toda po žitu in kdor ti še pride trobit o revolucijah, idejah, razredni svo bodi, —1 ->mi mu v obraz! Zadel boš vedno obraz človeka, ki ni nikdar v svojem življenju delal, ki ne ve, kaj pomeni jesti kruh, pridelan v potu svojega obraza, človeka, ki ži- j
vi	na tvoj račun in mnogo bolje kot ti sam! Tudi če krščen, je ta človek žid, ker je njego va duša, duša Žida. Pomisli in pljuni!
Zanimiva povest o strasteh in
čustvih ženske iz najvišjega danskega plemstva. Koman se dogaja v 17. stoletju in ima zgodovinsko ozadje. Je to odlična mojstrovina, ki jo priporočamo zlasti leposlovno izobraženim. Prevod Bogomirja. Stoparja je zelo dober in je romanu dodan tudi opis življenja in pomena velikega danskega pisatelja.
Zelo zanimiva knjiga, ki je izšla v isti založbi, je Jan Welzl »Na zlatem severu«. Knjigo sta prav zaprav napisala dva češka časnikarja, ki sta na podlagi izpovedovanja Jana Welzle spisala to svojevrstno knjigo. Jan Welzl je namreč živel dolgo vrst let na skrajnem severu, okoli Nove Sibirije, Aljaske, se tam ukvarjal z različnimi posli in nazadnje postal glavar Eskimov, dokler ga ni usoda zanesla v Evropo in potem zopet nazaj na sever. Knjigo je odlično prevedel Božidar Borko. Knjigo‘priporočamo zlasti odraščajoči moški mladini, ker je ta opis znatno boljši, kakor kakšne izmišljene pustolovske knjige in indijana-rice.	C.	K.
Goriška Mohorjeva družba bo izdala za prihodnje leto štiri knjige in sicer običajni koledar, potem tri izvirne knjige domačih, goriških pisateljev in sicer dr. Lovrenčiča »Božje poti«, Grivškega »Vozniki« in Jerebovo »Naše gozdne živali«. Obljubljajo pa se še druge slovenske knjige v Gorici.
Mova madžarska vlada
Dosedanji ministrski predsednik Sztojay, ki je že nekaj tednov bolan, je dal ostavko iz zdravstvenih ozirov.
Regent je poveril generalu Geza Lakatos, da sestavi novo vlado.
Uradni seznam vlade je sledeči:
Ministrski predsednik generalni polkovnik Lakatos ; notranji minister Nikolaus Bonczos; zunanji minister feldmaršal LIennyey; finančni minister Remenyy Schneller; minister poljedelstva in prehrane Bela Jurcszek; pravo-sodni minister Vladar; Bon-vedski minister Ludvig Csa-tay; minister vzgoje Iwan Ra-kovszky; industrijski minister Tihor Gyulay; minister trgovine in prometa Oliver Mar-kos.
V	torek je bila prva seja nove vlade. Ministrski pred-sdenik genralni polkovnik Lakatos je v svojem govoru objavil program, treba je ustvariti najožje sodelovanje med fronto in zaledjem. Nova vlada bo nastopila z vso strogostjo proti vsakomur, kdor bi skušal na kakršen koli način motiti red in disciplino.
Širite »Goriški list"
Gospodarske Ponarejeni banktvci v Rimu
Iz Madrida poročajo, da so se v zadnjem času v Rimu pojavili ponarejeni bankovci, in siccr v prav znatnem številu. Gre za spretno ponarejen denar, kar priča, da so pri ponarejanju sodelovali strokovnjaki. Ker se obtok ponarejenega denarja dnevno dviga, namerava Bonomijeva vlada izdati nove bankovce in stare proglasiti kot neveljavne. Predstavniki angloameriške u-pravne komisije (Angot) pa smatrajo, da je treba denar takoj zamenjati in ne čakati, da bodo izdelani novi bankovci. Zato so stavili vladi predlog, da se dosedanji bankovci takoj zamenjajo za angloameriške okupacijske bankovce in da se šele pozneje spravijo v promet novi italijanski bankovci.
Zavezniška Italija brez surovin
»Deutsche Adria Zeitung.< poroča o pomanjkanju surovin v tako zvani »zavezniški« Italiji. Na zadnji seji Bonomi-jeve vlade so obširno razpravljali o tem vprašanju. Med drugim je bilo navedeno, da je v zasedeni Italiji 25 železniških delavnic, med katerimi je največja ona v Neaplju. Te delavnice pa ne morejo obratovati, ker nimajo premoga.
V	tej zvezi navaja tržaški list, da je prej Nemčija v veliki meri oskrbovala Italijo z raznimi surovinami, joredvsem pa s premogom. Mussolini je lani v juliju navedel nekaj podatkov o nemških dobavah surovin v teku vojne. V letih 1940, 1941 in 1942 ter v prvem polletju 1943 je Nemčija dobavila Italiji 40 milijonov ton premoga, 2 milijona ton kovin, 22.000 ton umetnega gumija, 220.000 ton letalskega bencina, 421.000 ton motornega olja itd. Angleži in Američani pa danes ne morejo dobaviti zasedeni Italiji niti majhen del potrebnih surovin. Bonomijeva vlada iz sedanje situacije ne more najti nobenega izhoda.
Strah in trepet goriške okolice je bil znani partizanski komandant Jože, Ljubljančan, s pravim imenom Kamilo Vovko, ki je imel na vesti večje število žrtev, med njimi tudi nepogrešljivega prof. Šinigoja. Pred nedavnim ga je doletelo zasluženo plačilo. Pokopali so ga menda v Renčah, med jokom svaštva iz partizanske poroke »pod brezo«.
Premnogi zalezovani in 'pre-ganjeni so se oddahnili.
»O mrtvih samo dobro!«, veli pregovor. Toda sedaj, ko ljudstvo tava v temi zmot, se nam zdi, da je bolj prav, da se držimo gesla: »O mrtvih samo resnico!«
Partizanska propaganda je razglasila, da je bil pokojni Jože - Vovko idealist, ki se je med prvimi uvrstil med partizane in šel osvobojat Primorsko. Po poklicu pa da je bil častnik jugoslovenske trgovske mornarice.
To zadnje čisto gotovo ne drži. Vovko za oficirsko kari-jero ni imel niti potrebnih naravnih sposobnosti niti do-\ oljne šolske izobrazbe.
Zrasel je iz ljubljanske meščanske obrtniške družine, ki se ji ni ravno slabo godilo. Užival je lagodno in ne preveč resno vzgojo, tako da že kot deček ni kazal najboljših lastnosti. Kot mladenič se je odtujeval družbi, ki ga ni ime-
dobi, ko bi se moral že umiriti od mladostnega dozorevanja, je kazal enake bolestne lažnjivosti.
/,di se, da je bila ta bolestnost že v družini. Njegova mati je naredila samomor in njegova teta, ko je zvedela za obupno dejanje svoje sestre, je odprla plin in se zastrupila.
Po tem dogodku se je Kamilo še bolj zakrknil in n njem je rasel bolestni in divji gnev proti družini, okolju in proti vsej družbi. Prelomil je z prijatelji in v redkih razgovorih je razodeval svojo histerično duševnost.
V	tem stanju so ga odkrili brezvestni rdeči agitatorji in bolestni mladostnik jim je prišel prav, kot tisoč drugih zavrženih, bolnikov, stremuhov, barab in vlačug. Znali so napeljati njegovo upornost in divji gnev na svoj mlin.
Komunistična revolucija, ta upor proti vsemu je delovala na njegovo duševnost kot blažilni ventil. Zadnje mesece ni kazal več bolestnih znakov. Upornost se mu je sprostila v partizansko delovanje.
Sedaj je padel. Bil je samo eden izmed mnogih, ki v bistvu niso od komunizma prav ničesar razumeli, a so bili strašno orodje v rokah brezvestnih kolovodij. Naj mu bo Bog pravičen sodnik!
I~“~ II 1— • J‘r —r» 'I I
KULTURNI OBZORNIK
N
Zanimivosti o Budanjcih
Na severnem obronku zgornje vipavske doline leži kot Betlehem vas Budanje, ki je bila svoj čas znana nele v naših krajih, temveč daleč na severu. Na budanjske branjevke si naletel v Gradcu, na Dunaju in celo v Pragi. Kupčevali so s sadjem in ga vozili v lesenih škatljah po svetu. »Spomladi, ko so zardele prve črešnje je »mobilizirala« vsa vas. Kar leze in gre, je odšlo od doma. Obiskali so vasi po dolini in preko nje ter kupovali najprej črešnje, nato hruške, slive, ranglo, fige in grozdje ter ga na vozeh, polnih povezanih škatelj, vozili skozi Hrušico v Ljubljano in še dalje. Sadje je bilo izbrano, očiščeno, spretno vloženo v večje in manjše lesene ška-tlje, znotraj obložene s' slamo. Kljub riziku so Budanjci dobro služili ter si pri marsikateri hiši gospodarsko opomogli.
Budanjec je prišel z vozom
v	vas in pripeljal s seboj velike lesene škatlje. Odpregel je konja, razložil, privezal vago na vejo ali trano ter obiskal kmete na vasi. Pri določenem gospodarju se je stalno vsako leto ustavil. Semkaj so vaščani v jerbasih donašali pridelke in jih metali na velike plahte. Budaniec je zbiral, trebil, dajal navodila in pri terr. pridno vlekel iz fajfe. S kredo je pisal na hlevska vrata stehtano količino, odbil taro in računal. Iz mošnje, narejene iz posuženega svinjskega mehurja, prevezane z barvano vrvico s čopom, je previdno štel denar in navrgel še par "kovancev za »božji denar«.
Odbrano sadje je sortiral, na trdo vložil v škatlje, da se ne bi pri vožnji drgnilo, pokril s slamo ali papirjem in nato navskriž tesno povezal pokrov na škatljo. Natovord je voz, ga z vrvjo utesnil, za-pregel konja, spil par kozarcev »domačega« in pognal. »Srečno! Pa še drugič se zglasite, seveda z višjo ceno!« Preslišal je zadnje naročilo počil z bičem in previdno zaviral voz. V Budanjah je po hišah prijetno dišalo sadje, ki se je medilo. Mimo Cola, Logatca in Vrhnike so drdrali vozovi v belo Ljubljano. Stalni počitek v določenih gostilnah je bil za voznike obvezen.
V	pozni jeseni so se možakarji vračali domov s praznim vozom, toda s polno mo-
šnjo. Ženske so pa prodajale še naprej, če jih ni dobrotni patron sv. Miklavž privedel domov.
Po svetovni vojski, ki je nedaleč od Budanj zasekala »konfin«, je trgovanje s sadjem nehalo. Budanjci so iskali dela pri kasarnah, ki se raztezajo ob znožju vasi.
Sedaj so v Budanjah in o-kolici drugi »branjevci«, ki prodajajo in ponujajo vsiljivo strupeno sadje prevratnih idej. Pa so vam Budanjci vajeni kupčije in dodobra poznajo, kaj se skriva v teh rdeče prepleskanih škatljah. Vedo, da je treba konja »oširati« in škatlje povezati, sicer se vsa krama zvrne v jamo. Lepa je »svoboda«, ki jo sanjajo. Rajše bi pa videli, da jim pustijo vsaj tisto malo svobode, ki so jo vajeni. Svoj čas so prosto vozili po potih in klancih, ni se jim bilo treba bati, da bi bila cesta razdrta, mostovi razrušeni in da bi iz grma štrlela puška. Tudi to vedo povedati Budanjci, ki so videli veliko sveta, da je ruska meja silno daleč in da zato ni treba rušiti cest in mostov na Vipavskem. Komu pa s tem prizadenejo škodo? Samo domačinom, ki ne morejo niti v Gorico, da bi tam nakupili živež. In kakšen pomen*naj ima napad na Vipavo? Kaj so res tržani tako nevarni rdeči vojski?
Letos kaže v dolini prav dobra letina. Pa kaj pomaga, ko nisi varen življenja, niti na njivi, niti za planto. Kar bo zrastlo, ne bo pobral tisti, ki je delal, ampak oni, ki se brez potrebe potika po gmajnah. To je pa res svoboda — da si lahko lačen, namreč! Budanjci so toliko kunštni, da na prvi hip spoznajo, da radi teh »junaških« neumnosti ne bo niti za eno uro prej konec vojske, pač pa da bo lahko konec naših ljudi, ki so bili vajeni drugačnega reda in pravice.
Sotrudnica.
Hišni starešina je dol' Žan posredovati med kašnim gospodarjem in »tnikam .
Zaklonišče m«ra biti saažn« in zračao. rebitai mrčas v zaklonišču takoj preženite in
■	■ič)te!
: Imunski ilii|i»lniliii tečaj za učitelju
V	mesecu septembru se bo vršil v Gorici tečaj slovenščine za učitelje, ki so dovršili italijansko učiteljišče. Tečaj bo trajal približno en mesec ter bo obsegel predavanja iz slovenskega jezika, slovstvene zgodovine, slovenske zgodovine in zemljepisa. Na koncu tečaja bodo državnopri-znani izpiti — dopolnilna matura — ki bodo kandidatom dali pravico do poučevanja na slovenskih ljudskih šolah.
Vpisovanje v tečaj bo v ponedeljek in torek 4. in 5. septembra od 9. do 12. ure zjutraj na učiteljišču na Verdije-
vi	cesti v Gorici. Vsak kandidat naj prinese s seboj osebne dokumente in spričevala.
Slo.enski Haji z< ijuisko-šjlsko mladino
ki so se dosedaj vršili v ljudski šoli v ulici Mameli, bodo od ponedeljka naprej na uči-teljiščb na Verdijevi cesti.
Pouk se začne v ponedeljek 4. septembra ob treh popoldne.
ZNAK ZA ALARM Z ZVONOVI
Goriška prefektura sporoča, da se bo v primeru pomanjkanja električnega tola dajal znak za alarm letalskega napada z zvonovi. Znak za začetek alarma se bo dal z udarci s tolkalom po zvonu, ki bodo trajali pet minut. Znak za nehanje nevarnosti pa bo dan z zvonenjem, ki bo trajalo nepretrgano dve minuti.
Zaradi možnosti, da v primeru nevarnosti zmanjka e-lektričnega toka in da bi se okrepili alarmni znaki zvonov, je bila v Gorici uvedena nova sirena na stisnjeni zrak.
NOVA POLICIJSKA URA ZA GORIŠKO POKRAJINO
Goriški prefekt je v sporazumu z nemškim svetovalcem in z vojaškimi oblastmi, v smislu tozadevne uredbe visokega komisarja, odredil novo policijsko uro za goriško pokrajino, ki bo od 20.30 do 5.30. Ta odredba stopi v veljavo s 1. septembrom. Za mesto Gorica seveda ta uredba ne velja ter veljajo zanjo stare odredbe.
V	KINEMATOGRAFIH SE NE KADI!
Kljub temu, da je v kinematografih strogo prepovedano kaditi, so se znašli še vedno
Zringefska gora
Cerkev na Otlici ima za patrona Angela varuha. Iznajdljiva misel! Uborni Gorjani, ki podirajo debla v gozdovih in tešejo kole, čutijo potrebo po posebnem varstvu božjem. Majhna, s kamenjem ograjene njivice, zakajene hiše, oddaljena samotna selišča in strma pot v dolino, jih je utrdila v trpljenju. Saj še ni dolgo, ko so za male krajcarje tovorili težka bremena suhih, v kaminu prekajenih polen in jih spretno povezana nosili po drčeh u dolino, da so kupili zanje soli in turščne moke za polento. Revščina jih je razgnala po svetu. Za Angelsko nedeljo so pa privreli domov na »ša-■gro«, da bi se priporočili Angelu varhu in si privoščili ta dan domačih makovih štrukljev, ki so posebna odlika gorjanskih gospodinj.
Prva nedelja v septembru je bila vsako leto za Gorjane največji praznik. Postavili so mlaje, okrasili hiše z rožen-kravtom in gorskimi nageljni ter veselo pritrkovali na blagoglasne zvonove. Fantje s »pušeljci« za klobukom, dekleta z nageljni v nedrijah, pastirji z živobarvnimi znaki, matere z roženkranci in možakarji s podkovanimi čevlji so napolnili prostor pred planinsko cerkvijo. Seveda ni manjkalo stojnic s sladkarijo, jerbasov z vipavskimi figami in sladkim grozdjem, ki ga Gorjani nimajo. Ko so dali v cerkvi Bogu, kar je božjega, so se uvrstili v procesijo, ki se je vila med zelenim travnikom okrog žegna, kjer rajni čakajo, da jih angeli božji pokličejo k vstajenju. Ta procesija je bila polna poezije, iskrene molitve in priprosto-
sti. Za gorsko »šagro« so prišli na Goro dolinci iz Vipavske, knapi iz Idrije in gozdarji iz Trnovske planote. Na O-tlici sta se srečala dva svetova, svet meščanov in svet gor-janov, oba izpostavljena nevarnostim na zemlji in globoko pod zemljo. Bolj kot planinska idila jih je privabila na romanje zavest, da jim je potrebno v nevarnosti posebno varstvo z nebes. Na Gori, visoko pod nebom so izginile stanovske razlike; žuljave roke delavcev, rudarjev in kaj-žarjev so stiskale roke dolin-cem, ki so se čutili v družbi gorjanov kot ena družina.
Izredna gostoljubnost je velevala Gorjanom, da so povabili znance in znanke na štruklje. Če sta skozi vse leto pela vsakdanjo pesem polenta in močnik, je za Angelsko nedeljo moralo biti kaj boljšega v skledi.
V	svežem zraku, med duh-tečim ožepcem in preprostim ljudstvom je zadonela pesem, včasih uprav »po tirolsko« in
nekateri cestni junaki, ki so mislili, da morejo svoj pogum pokazati s svojo brezobzirnostjo in so v kinematorafskih dvoranah predrzno kadili. Sedem takih junakov je bilo te dni pri svojem tobakarskem junaštvu v kinematografih presenečenih in jih policija predala pristojnim oblastem v nadal jni postopek.
Za gospodinjo Uporaba nezrelega
sadia
Večinoma prinesejo na trg branjevke in tudi kmetice še nezrelo in trdo sadje, ki za presno uživanje ni kaj prijetno. Preden ga damo na mizo svojim domačim in gostom, ga moramo najprej zmedi ti, šele tako je primerno za uživanje. Seveda ima boljši oziroma najboljši okus tisto sadje, ki dozori na drevesu in ne v zaprtih prostorih medeno. Sadje, ki ga namreč medimo v zaprtih postorili, izgubi svoj prijeten duh ali aroma, ki je značilen za zdravo in na zraku dozorelo sadje. Poleg tega tudi nima več pravega okusa in v ustih čutimo okus plehkosti in nesočnosti. Zato je boljše, da sadje, ki ga mislimo servirati presno, pustimo zoreti na drevesu samem, trdo in nezrelo sadje, ki ga je vrgel z drevja vihar ali pa je popadalo z vej zaradi prevelike teže, pa lahko uporabimo za razne kompote, za vkuhavanje, za mošt, strdi, za sušenje in za sokove.
Čeprav sadje še m popolnoma zrelo, ima vendar v sebi že precej sladkorja in zato se s pridom uporabi za mošt. Denemo ga v veliko kad, a ne vsega na enkrat in ga s primernim lesenim batom stolče mo oziroma zdrobimo Stolče no sadie damo nato v si iskal -nico in ga dobro piet.snemo Potem pustimo; da mošt počasi teče iz sri«>kalnKe. Ko preneha teči, »*±mcmo iz kadi tropine, jih še enkrat dobro iztisnemo, to lahko ponovimo in najboljše je, da pustimo tropine ponoči v stiskalnici, da se do čistega odcedijo. Nato moramo dati mošt takoj v sod. kjer začne vreti in po nekoliko dneh dobimo zelo opojno m okusno pijačo. Njen okus znatno izboljša sladkor; na vsak hektoliter dodamo do tri kg sladkorja.
Strd pa dobimo, če kuhamo
sadje in sladkor tako dolgo, da se ohlajeno popolnoma strdi. Najbolj n.isadna iu obenem tudi najboljša sadna strd je pripravljena iz jabolk, ki pa morajo biti sladka. Razrežemo jih na drobne koščke in jih kuhamo s sladkorjem vred v kakšni večji posodi. Med kuhanjem voda izblape-va in da se jabolka ne pripali-jo, jim moralko stalno prilivati vode, a ie toliko, da jih z njo pokrijemo. Treba jih je pogosto tudi premešati. Ko so se razkuhala, jih vlijemo v platneno vrečo in pustimo, da se sok odceja v posodo, ki smo jo postavile pod vrečo. Ko se je odcedil ves sok, jabolka premečkamo z rokami in tako iztisnemo še naslednje sladke kaplje. Goščo pustimo nato nekaj časa v noso-di, da se usede in odlijemo čist sok v posodo, ki mon bi ti znatno večja od količine soka. Vsakemu litru soka doda mo nato do tričetrt kg slad kor ja. To razeopino kuhamo tako dolgo, da se kapljica, ki jo kanemo na krožnik, srrdi, in se lahko potem cela odtrga s krožnika. Med kuhanjem sok večkrat premešamo; pene, ki med kuhanjem nastanejo, pa posnemamo s primerno kuhalnico. Ko je strd dovolj kuhana, jo prelijemo v steklene kozarce, ki jih s pergamentnim papirjem dobro pokrijemo. Pozimi nam služi ta slaščica kot dodatek raznim močnatim, lahko pa jo Uidi namažemo na kruh, kar bo teknilo zlasti našim malim in sladkosnednim. Napravimo pa lahko sadni žele tudi iz hrušk, kutin in grozdnega soka. Ne stane nas veliko, le precei časa in pazljivosti zahteva. A trud ni nikdar za man, saj se
v	dolgih zimskih dneh in večerih sladkamo s sadom svojih rok.
Nezrelo sadje pa lahko tudi sušimo. Narežemo ga na koščke ali rezine, nekateri jih imenujejo krhlje, denemo v pečico ah pa na sonce. V pečici jih ne smemo postaviti kar na dno, ker je prevroče in bi se sadje le prižgalo. Iz železne žice si napravimo primemo mrežo, ki ima lahko dve plasti in na te zložimo krhlje sadja, ki ga hočemo posušiti. Seveda moramo odstraniti vse črvive dele. Po nekaj urah bo sadje suho in prijeten vonj, ki se bo širil po kuhinji, bo izdal okusnost posušenega sadja.
Gospodinja.
odmevala v zvezdnato noč. Ko so dolinci odhajali po drčeh v dolino, se je od vseh strani čulo vriskanje in petje: »Angelček, varuh moj, varuj me nocoj!«
V	stajah pa so enakomerno pozvanjali v slovo zvonci.
Tako je bilo dolgo let. Zadnja leta pa je Gora onemela. Zasedli so io »rdeči romarji«, ki se s puškami plazijo po grmovju in pridigajo o zem-skem raju in bratski enakosti. Gorjane je v začetku ta pridiga prevzela. Kdo ne bi bil navdušen, če mu mesto zakajene bajte ponujaš palačo v Trstu ali na Reki! Kdo ne bi cediT sline po ustih, če mu slikaš vsak dan polno skledo štrukljev! Seveda v besedah, obljubah! V dejanju izgleda pa ta enakost povsem drugače! Kaj naj počne Gorjan s traktorji, ko še z motiko ne more obdelati kamnitih njiv in ko more s srpom žeti pičlo travo iz grmovja. Da bi pustil ta revni kamniti svet in se izselil drugam? Nak, tega pa ne bo no-
ben politkomisar dosegel pri našem Gorjanu. Saj so bili v svetu, toda nikjer niso našli paradiža, povsod je bilo treba delati in se mučiti, pa za tuje ljudi. Doma spiš res na pleonici iz ljubja ali na slami, pa si vsaj na svojem! Če je res drugod paradiž, zakaj so pa ti rdeči preroki prišli na Goro, kjer kradejo ljudem še ta majhen kos polente, ki ga s težavo prislužijo. Mesto da bi kradli in se potikali po meji, naj bi raje prijeli za delo! Pa jim to ne diši! 1, kako pa naj tem razvajenim tovarišem in tovarišicam diši težko delo, ko se pa lahko nažro z ukradenim in naropanim blagom! Presneto čudno izgleda ta njihov paradiž! Tako modrujejo letos naši Gorjani, ki so v par letih dodobra spoznali ta raj, kjer je polno »ta hudih«, malo ali prav nič pa angelov. In v jezi pošiljajo te rdeče romarje k hudiču ter si odkrito želijo, da bi ostali sami v miru na Gori pri svojem Angelu varuhu.
Vesti iz Trsta in okolice
fante, hosso i> poJzmm pod&tju.
Avgust je pri kraju. Poletje gine in kakor sonce žge najbolj takrat, ko se že začenja nagibati k zatonu, tako je tudi poletje šele sedaj udarilo na dan z vso svojo vročino. 1
V zraku so se razgubljali zadnji valovi jutranjega hladu. S Krasa doli je polzela so-parica in vetrc z morja ni mogel med hiše. Po ulici je pri-škripal voz sadja in razširil o-krog sebe vonj, kot se širi po ogradah od Sesljana do Kon-tovela in od sv. Ivana do Doline in Kopra, koder zore fige, temni grozdje in rumene pozne breskve sred bledih oljk.
Zaneslo me je k sv. Antonu Novem in proti Ponte Rosso.
Ponte Rosso — rdeči most, čez kanal sv. Antona! Včasih smo hodili kupovat sadje, zelenjavo, rože, perutnino. Vse na Ponte Rosso! Pod pisanimi in zakrpanimi sončniki je bilo prerivanja, skope tržačanke so se prerekale s slovenskimi kmeticami iz okolice, kupčija je cvetela! In kanal je bil poln bark, morje je bilo vse prekrito z limonami, pomarančami, čebulo, bučami, da se motna
Nova izkaznica za nakup rib
Zveza trgovcev sporoča, da se bo s 1. septembrom vpeljala nova izkaznica za nakup rib na debelo pri Osrednji ribarnici. Trgovci morajo dvig' niti nove izkaznice najpozneje do četrtka 31. avgusta pri Zvezi trgovcev.
ČASTNE NAGRADE ZA
AVSTRIJSKE ODLIKOVANCE
Vrhovni komisar za Jadransko področje je 20. aprila 1944. odločil, da se razširi izplačevanje častne nagrade za lastnike avstrijskih vojnih odlikovanj tudi da ozemlje Jadranskega področja. Te dni se je pričelo izplačevanje teh nagrad tistim upravičencem, ki jim je evidenčni urad na Dunaju priznal upravičenost do njih. Plačila se bodo izvrševala za vsako pokrajino posebej po poštnih nakazilih.
HUD POŽAR
V avtomobilni garaži »A-quila« v ulici Udine je v četrtek popoldne izbruhnil hud požar, najbrž radi Šratkega stika. Ogenj se je hitro razširil na vse poslopje, zlasti ker je v garažah po navadi vse prepojeno z oljem in ma-
J«rzy Zula w s ki:	35
J La
sre6rni o6li
Stotridesetkrat je Sonce obkrožilo ta svat pred našteli očmi in dodobra smo se mu že privadili. Lasje nam sive, a poleg nas raste nov zarod — novo pokolenje ljudi, ki bodo nekoč imeli za mit storijo, da so se bili njihovi pradedje preselili sem z Zemlje, ki jo bodo videli v oblilcikj velike, svetle oble tik nad obzorjem, kadar se bodo podali ma meje ogromne puščave brc« zraka in vode. Njim bo Zemlja zanimiva nebeška luč, nam je Zemlj^ mati, ki smo jo zapustili, ne da bi mogli pretrgati zadnjo, najtrdnejšo vez, ki ias spenja z njo — hrepenenj e,
Sonce bo še nekajkrat objadralo ta novi svet, pa pomrjemo vsi, ki smo bili rojeni na Zemlji,'-in nova pokole-nja bodo imela ta moj dnevnik še dolgo časa za nekakšno sveto pismo-dokler ne vstane kak »kritik« in neovrgljivo dokaže: izročilo, da so prišli ljudje z Zemlje, je bajka iz pradavnih časov'.
Stvar, če jo natanko preudarimo, je več ko naravna. Saj se celo meni do-
voda skoro ni videla. V dalja-
vi	so tulile ladijske sirene.
Nikdar ni prenehalo vrvenje. Še po zimi ne, ko je divjala burja in so se branjevke stiskale v črne plete za kupi pomaranč in suhih fig. Marca si dobil tu že prve vijolice s Proseka in v zgodnjem postu čope vrbovih mačic.
Spomini imajo svoj čar in star Tržačan rad sprosti svoja bridka čustva v romantiko prošlih dni.
Zdaj starega trga na Ponte Rosso več ni. Nove tržnice in razvoj mesta sta ga preglasila. Vojna in njene neizprosne zahteve so mu dale hud udarec. A vendar se še drži.
Podjetni Napolitanci so razgrnili svoje plahte in pod njimi na stojnicah prodajajo samo okrasje, glavnike, kravate, ogledalca. A nekdanje kupčije ni več. Še največ je rož iz okolice: gladiole, vrtnice, astre, marjetice.
Iz kota se sliši vpitje prodajalca, ki ponuja limonado. V barki v kanalu pa sivolas mornar krpa srajco in žvižga ono staro tržaško o tramvaju na Opčine.
zili ter tudi drugih vnetljivih snovi ne manjka. Ogenj je u-ničil veliko prikolico, več mo-tocikljev, neki avtomobil in večino delovnih strojev. Gasilci so hitro pritekli in se več kot tri ure borili z ognjem. Škoda je zelo velika. Pri tej nesreči je bil poškodovan 31-letni Stanko Valenčič iz Podgrada v Istri. Zadobil je opekline po raznih delih života. Prepeljali so ga v bolnico.
PRESELITEV MADJAR-SKEGA KONZULATA
Kakor je uradno poročano, se je kraljevi madjarski konzulat preselil iz Trsta v Cone-
gliano v pokrajini Treviso.	
Izkušnja je ponovno dokazala,	
kako odličen pripomoček za ga°	
šenje zažigalnih bomb je pesek.	
Voda, če jo nimamo na razpo-	
lago v veliki količini bo služila	
le za to, da omejimo požar	
Zažigalna bombe so običajno	
narejene tako, da povzročijo v	
prostoru, kjer so se razpočile.	
mnogo majnih požarov, katere	
se najlaže zaduši s peskom.	
Pesek moremo nametati z lo-	
pato a i kako drugače tudi od	
daleč in izza zaklona na žarišča	
razvijajočih se pažarov.	
zdeva mnogo tega, kar sem doživel, le fantastičen sen, Zlasti bolezen, ki mi je za cel lunski dan vzela zavest, je napravita v mojem življenju čudno vrzel. Se danes mi je težko povezati med sabo tisto, kar se je dogajalo pred njo. s tistim, kar sem doživel ob prebujenju. In to prebujenje je bilo •udovito!
Odprl sem oči, pa nisom mogel od tega, kar me je obdajalo, ničesar razumeti- Ležal sem sredi loke, ki jo je pokrivalo sveže, sočno zelenje. Vse naokoli se je razlivala mehka sve~ tloba, podobna polmraku pred zarjo na Zemlji. Le goli vrhovi gora so žareli krvavordeče — nad njimi je je bilo bledovišnjevo nebo, ki ga je prevlekla . prosojna tenčica megle . • • Gledal sem, gledal in si nisem mo-
■	gel na čisto, kje sem. Takrat sem opazil na trati dva človeka, ki sta stopala zložno proti meni in se pripogibala, kakor da nečesa iščeta- Okoli njiju sta skakljala dva kužka in vese% lo bevskala.
Zazdelo se mi je, da sem na Zemlji v neznanem kraju, ko pa sem se vprašal, kaj me je zaneslo semkaj, sem se mahoma domislil vsega: našega pov leta na Luno in potovanja skozi strahotno puščavo. Razgledoval sem se . okoli, kpllkor mi je dala glava; ki je I nisem mogel dvigniti, saj mi je biia i težka kakor svinec- Kam neki je izgi-' nil naš voz? Kam so zbežale pokraji-
Kmetijstvo
0 praviinua gnojenju
Kadar uporabljamo nezrel hlevski gnoj, pridelkov ne povečavamo, večkrat celo zmanjšujemo. To se je že često pokazalo. Slabo delovanje pa ni posledica neugodnih fizikalnih lastnosti gnoja. Nepreperela slama namreč pospešuje razvoj denitrifika-cijskih bakterij, t. j. razvoj takih drobnoživk v zemlji, ki spreminjajo za rastline sprejemljive dušične spoje v druge, po katerih se dušik izgublja iz zemlje. Denitrifika-cija pomeni izgubljanje naj-dragocenejše rastlinske hrane.
Glejmo, da bomo gnojili z zrelim, preležanim gnojem. Hlevski gnoj, nabran preko zime, ni primeren za gnojenje takoj spomladi, ampak preko leta — recimo za strniščne setve. Gnoj, pridelan v hlevu od spomladi do poletja, naj st porablja za gnojenje šele p vi jesenskem gnojenju, za spomladansko gnojenje pa pride v poštev gnoj od preteklega poletja in jeseni.
V	suhih letih navadno vsa gnojila razočarajo. Slabo deluje gnojenje na vlažnih zemljah, kjer nima zrak dostopa. Včasih je krivo pomanjkanje apna. Apno je namreč poleg tega, da je rastlinska hrana, obenem tudi urejevalec koristnih procesov in iz-prememb v zemlji. Vendar je jasno, da samo apno zemlje ne more za stalno izboljšati.
Tudi za umetna gnojila je važen čas uporabe. Apneni dušik je zelo škodljiv, če ga trosimo istočasno s setvijo, ker uničuje mlade klice. Če kalijevo sol trosimo prekmalu, jo dež preveč izpira. Fosforna kislina v kostni moki se počasi raztaplja in jo je zato treba trositi že jeseni. Isto je s Tomaževo žlindro. Super-fosfat pa deluje hitro in ga lahko uporabljamo istočasno, ko sejemo.
Neuspeh gnojenja je včasih nosledica slabe obdelave zemlje, slabega semena, enostranskega kolobarjenja. Cel kup je torej činilcev, ki jih je tre^ ba upoštevati, če hočemo zagotoviti uspeh.
Koruza za krmo
Veliko maso krme pridelamo, če sejemo koruzo za zeleno krmo. Koruzo lahko seje^ mo ves čas od aprila do konca julija. Komur manjka travnikov, si bo ravno z zeleno koruzo pomagal. Seno in otavo bo hranil za zimo, poleti in jeseni pa bo krmil s pridelkom s polja.
ne, 'ki sem jih videl skoz njegovo okno in so mi še zdaj v tako živem spominu? Hotel sem poklicati onadva človeka, ki sta še vedno stopala po trati, toda glas mi je v grlu zamrl od izmučenosti. Sicer pa sem napravil sklep, da vse mode prigode niso nič drugega kakor sen- Res, menda sem nameraval poleteti na Luno, pa sem zadremal sredi te loke — kdo ve, kako dolgo sem spal? In sanjalo se mi je, da sem res padel na Luno, da sem se boril s strahotnimi težavami, da sem izgubil tovariše in se izostavljal smrti. Le čudno, da mi je ta kraj docela neznan.
Nejasna zavest o težko prestani bolezni se mi je začela buditi v možganih. Da, mrzlico sem moral imeti in v mrzličnih blodnjah sem taval po Luni- Še bog, da so te prikazni izginile. Globoko sem se oddahnil ob misli, da je bilo vse samo sen, da sem še vedno na Zemlji in da mi je ne bo treba nikoli zapustiti. Bilo mj je neznansko lepo, udobno — takrat pa sem začutil, da sc spet pogrezam v sen.
Ko sem se predramil v drugo, sta stali ob mojem ležišču dve postavi, tisti, ki sem ju videl že preje, in se polglasno razgovarjali. Zdelo se mi je, da sem ujel besedico »spi«, nakar je drugi glas odvrnil: Živel bo- Čudil sem se temu, pa se nisem hotel izda-I ti, da bedim; ne da bi ganil, sem leže
Kdor hoče imeti stalno zeleno koruzo za krmo, jo bo sejal v presledkih kakšnih 14 dni od aprila do avgusta. Komur pa spomladi polja , primanjkuje in ga ne more nekaj določiti za pridelovanje živalske krme, bo koruzo sejal v strnišče.
Zeleno koruzo živina rada žre. Je sladka in sočna, toda malo tečna. Dobro ji je pri pokladanju primešati tečnej-šo lucerno ali črno deteljo. Še bolje pa je, da posejemo med koruzo nekaj graha. Pridelek se poveča in izboljša.
Ne sej pregosto! Pregosta rada zbledi in ostane nizka. Veliko prednost ima setev s strojem v vrste, ker koruzo lahko okopljemo z okopalni-kom.
Koruza rabi veliko hlevskega gnoja, bi hitri rasti jo prisilimo z gnojnico, ko je za ped visoka. Posebno velik pridelek daje sorte »konjski zob«.
V višjih legah pridelek ko-ruze ni zanesljiv zaradi mraza. V teh krajih nadomešča koruzo sončnica. Tudi v nižjih legah se sončnica prav dobro obnese. Zelo hitro raste, je odporna proti suši in proti mrazu. Ima pa nekaj manjšo hranilno vrednost, kot koruza in za silažo jo je teže pripraviti.
V zadnjih letih smo pri nas začeli gojiti sončnice za olje. To so drobnozrnate sorte. Za krmo so boljše debelozr-nnte sorte, ki vsebujejo manj olja, rastejo pa hitreje in bolj bujno. Vendar so tudi oljne drobnozrnate sorte za krmo čisto uporabne.
Sejemo in obdelujemo jo podobno kot koruzo. V zmesi s koruzo se setev sončnice ne obnese; sončnica raste hitreje in koruzo zaduši. Sončnica zemljo zelo izčrpava. Da to preprečimo, gnojimo s kalijem in dušikom. Sončnica je enako kot koruza zelo hvaležna za gnojnico. Ne prenaša kisle zemlje. Za silažo jo kosimo, ko začne cveteti. Kasneje hitro oleseni in izgubi mnogo na hranivosti in pre-bavl jivosti.
Za siliranje jo je treba na kratko razrezati, da je mogoče pri stiskanju izgnati zrak.
Glede na prednosti, ki jih ima zelena in silirana pred suho krmo, bi morali bolj sejati ravno koruzo in sončnico ter pripraviti več silaže kot jo pripravljamo pri nas. Sveža zelena krma in silaža vsebuje poleg redilnih snovi tudi potrebno množino vitaminov, t. j. snovi, ki so za zdravje in pravilen razvoj živali nujno potrebne, pa jih v suhi krmi ni dovolj, ker jih s sušenjem velik del uničimo.
pozorno škilil v tista človeka. Čeprav sem, kolikor sem mogel presoditi, spal precej časa, so svetloba medtem ni prav nič spremenila. Zato sem v slabi luči le nejasno razločil obraza, ki sta se sklanjala k meni. Ko so se oči privadile polmraku, sem si dobro ogledal obraza in zdelo sc mi je, da ju poznam, a imen teh dveh ljudi se nikakor nisem mogel domisliti. Potem sem jel ogledovati gore, ki so se svetile na obzorju v luči, ki je prihajala zdaj z druge strani kakor preje.
Takrat pa sem opaizil nekaj, kar je na mah pritegntlo vso mojo pozornost: v sedlu med dvema gorama je slonela sivkastobela obla, ki je glodala do polovice izza obzorja. GIGda) sem to oblo in kakor bi trenil, mi je postalo vse jasno: t o je vendar Zemlja!
Zavest, da sem na Luni, se je povrnila tako bliskovito in s tako jasnostjo, da me je vsega presunila- Zakričal sem in planil z ležišča. Peter in Marta, ki sta se bila medtem spet oddaljila1, sta priskočila vsa iz sebe od radosti, ker sem se prebudil, jaz pa sem čutil v svoji glavi tako brezupno zmedo, da sem znova izgubil zavest-
To je bila zadnja omedlevica v tej dolgotrajni bolezni. Ko sem se spet zavedel, se mi je začelo, zdravje pola-I gorna Vračati. Preden sem mogel i vstati in se sprehoditi, pa je prešlo še
Žitna letina na jugovzhodu
ture o s
Po poročilih iz raznih držav je bila letošnja žitna letina v vsej jugovzhodni Evropi prav dobra. To velja tako za Madžarsko, kakor tudi za Srbijo. Bolgarijo in zlasti Romunijo. Romunija je imela že lani rekordno letino in je lahko izvozila v inozemstvo znatne količine pšenice. Ker je bila tudi letos letina prav dobra, so pred tedni ukinili vse omejitve glede trgovine z žitom. To pa predvsem zaradi tega, ker država nima na razpolago sredstev za odkup letine in bodo tako za odkup pritegnjena sredstva zasebne trgovine. Navzlic temu se je pojavila na trgu velika ponudba žita. Da ne bi cene pričele nazadovati, so romunski denarni zavodi na posredovanje lokalnih oblastev dali na razpolago cenene kredite za nakup žita. Tudi občine so najele kredit za ustvaritev žitnih rezerv.
Sušs v Ai/st« |iij
Iz Ženeve poročajo, da prihajajo iz Malbourneja vesti,, da je vsa avstralska žetev o-grožena zaradi suše. Tudi u-mrljivost živali se je zelo povečala. Angleški gospodarski krogi so zaradi teh vesti vznemirjeni, kajti Avstralija predstavlja enega glavnih preskrbovalnih virov za Anglijo.
Nov križanec
Kakor poročajo iz Haders-lebena, je nek zuhlandski vrtnar uspel po dolgih naporih vzgojiti križan sad med krompirjem in paradižnikom. Rastlina sama je podobna krompirju, le cveti so sličnejši paradižnikovim. Sadovi so izvrstni.
Dve leti sveža jabolka
Kalifornijski sadjarji so iznašli poseben način, kako morejo jabolka ohraniti zdrava celi dve leti. Pri tem jabolka ohranijo svoj naravni okus in tudi videz, kakor bi bila pravkar odtrgana z drevesa. Kako Kalifornijci delajo, nočejo izdati. Samo toliko so povedali, da jabolka ohranijo zdrava najprej s tem, da jih enakomerno namažejo z voskom.
Odgovorni urednik. Or. Milan Komar - Gorica
Ra Mohorjeve knjige v Ljubljani
se je naročilo že precej naročnikov. Naročnina lir 30. Naročite jih pri svojih župnijskih uradih ali v Katoliški knjigarni. Ne bo vam žal.
%  ...........
debelih sto ur. Peter in Marta! sta ml stregla z materinsko ljubeznijo, jaz pa, še preslab, da bi se mogel razgo-varjati in izpraševati, sem premišljeval o tem, kar me je obdajalo. Vedel' sem, da smo med mojo boleznijo dospeli do davno zaželene dežele, kjer ne manjka ne vode, ne zraka, ne rastlin, a še dolgo se nisem mogel sprijazniti z mislijo, da se je bilo vse to zgodilo na povsem naraven način. Z^kalj težko jo bilo verjeti, da sem cel zemeljski mesec ležal brez zavesti in da se je voz medtem prebil do tečaja, ki je bil takrait, ko me je napadla mrzlica, še sto in sto kilometrov daleč-Res, bili smo na samem severnem tečaju Lune. Čudovita dežela! Dežela večne svetlobe in večnega mraka, dežela brez vzhoda in zahoda, brez juga in severa. Lunina os je malone navpična na ravnino ekliptike, zato Sonce no zahaja za obzorje in se ne dviga na nebu, marveč na pogled večno kroži po obzorju- Ce stopi- na kako goro v bližini, vidiš, kako ob obzorju leno leze rdeča, ognjena krogla. Vrhovi večno žare v rožnati zarji, ki jih obseva vedno z druge strar ni; kar svet stoji, na te gore še ni legla noč, zato pa zelene doline ob njihovem vznožju, še-nikoli niso videle soaica. Večno pada nanje senp* gora.	;
(N*4aljovanje sledi.)