Insorati so sprejemajo iu volja tristopna vrsta:
8 kr., So se tiska Ikrat, 12 „ „ „ >• 2 „ ,, ,, „ 8 „ Pri večkratnem tiskanji 'jena primerno zmanjša.
R o k o p I a I
so ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opruvnistvo !administracija) iu ekspodicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-sovi hiši, 11. nadstropji.
Po poŠti prejeman velja:
Za colo loto . . 10 gl. — kr. Za pollota . . 5 „ — ,.
Za četrt leta
50
Politim list za slimrtl nni
V administraciji velja: ..jut^
Za oelo loto . . 8 gl. 40!*l$f; Za pol leta . 4 „ 20';',>! '' Za četrt leta . . 2 ,, 10>. ,>' V Ljubljani na dom poši}j%WSv velja IJO kr. več jia leto.	>
Vredništvo na Dunajski cest!' štev. 15 v Modijatovl hiši.
Izhaja po trikrat na todon in sieor v torek, čotrtok in soboto.
Kaj bode?
Kakor strela z jasnega je pretresla svet ža'oatua novica, da sta bila dvu v.ša uradnika, državna tajnika pri deželni vladi na Irskem, 6 t. m. v saboto ob 8. uri zvečer na javnem kraji umorjena. Umor je bil političen, ker umorjenima ni bilo vzetega ničesa. Kolikor gorkejše sočutje ima človek do ubozega zati ranega ljudstva na Irskem, kolikor bolj obču duje njega stanovitnost, v trpljenji za vero svojih pradedov, toliko hujo ga pretrese tako ža lostua vest. Gotovo je le to, da se ljudstvo v obče ne more obsojevati, aii zu sokrivcga imeti; Parnell, Dillon in Davitt, vodje temu ljudstvu, so povodom tega umora izduli razglas do ljudstva, v katerem upajo in pričakujejo da bode Irsko obsodilo to zločinstvo, ime irsko se omadežuje s tacimi dejanji; izrazujejo pa gorko sočutje tem, ki so pristopili v poslednjem času k pomirljivi polit ki. Ali vsekako to zločiustvo pretresa slehernega, kdor se zanimiva za blagor ljudstva, kdor želi mir in blagor vsem narodom. Toliko nas uči zgodovina, da žal.bog na svetu mnlo-kedaj zmrnost, pravičnost in previdnost zmaguje, tisti, ki imajo oblast, nerndi .o da;o iz rok, stiBkajo, zatirajo ljudi sebi podložne to-toliko in toliko časa, da sila rodi silo, in ta se zopet, ako je le mogoče, so silo potlači, dokler da postane mir, kakoršen je na pokopališči. To se ponavljujo vsa stoletja, za-t rani Bi hočejo pomagati in poslednjič pride stvar tako daleč, da tiste, ki se hočejo jarma znebiti ali otresti ga, imnjo za rovarje, ustaj-rnke in zločince. Kaj čudu, ako Bi potem ubogo, zatirano ljudstvo samo išče prav ce in pre-
Občni pregled notranjega stanja moskovske države od 15. veka do Petra Velikega.
Po Solovjevu in Havajskem spisal I. S teki a s a.
(Dalje.)
Sodišča. Uprava in sodstvo se je usre-dotočivalo pri sodiščih. Gosudar je predal po navadi enemu izmed svojih bližnj<h pravo, da pretražuje prestopke ene vrste, bil pa tudi različne, ter mu je pridobi v pomoč po enega ali po dva pomugača; za pisarje so be prijavljali djaki uli podjaki iu tako je bilo urejeno Bodišče. Ker je pa tako sodišče imelo tudi svoje stroške, bdi no zategadelj njemu prideljena meata iu drugi davek plačujoči po-BBBtniki, od kterih bo pobirali dohodke. In kakor bo je država širila, tako ie bilo potrebuo tudi nova sodišča ustrojevati. Število njihovo so je hitro pomnožilo. V drugej polovici XVII. veka jih je bilo že čez stiride et.
Državni dohodki. Vojništvo. Vsled redkega naselenja na ogromnem prostoru ter slabega rnzvitka v obrtnosti in trgovini, bo
stopa vse meje. Po vsem Bvetu so iskali En-gleži zatiranih in tužnjih, da bi jih rešili, a doma je zdihovolo ljudstvo pod težim jarmom, v trji sužnoBti, kakor črnci v Ameriki, in to pa zarad tega, ker je ljudstvo zvesto ostalo veri Bvoj h očakov, zemljo, lastnino njih pra dedov so jim vzeli tuji nasilmki, katerim bo bili prisiljeni odrajtovati najemščino, katero ao zmogli plačevati le v izvanredno dobrih letinah. Ako ubogi najemnik ni mogel plačati, tirali so ga iz borne koče sredi zime, a niso prašali, kam bo bode obrnil. Dežela je pešala, število ljudstvu te je krčilo; ob kratkem rečeno, Irsko je bilo zmirom krvaveča rana na britanskem telesu, a ni ga bilo zdravnika za to rano; ko-likorkrat je ljudstvo hotelo pomagati si z oro-žeuo silo, tolikrat se je še huje pogreznilo.
Človek, ki je premišljeval ta položaj, skoraj ni videl aredstva nikjer, kako pomagati temu ljudstvu. A časoma vse pride, na Irskem so nastopali pogumni možje, ki so neustrašeni zagovarjali pravice ubogega ljudstva, kazali ua kriv ce, katere se godč irskemu narodu. Izseljeni Irci so imeli zmirom gorko ločutje do svojih rojakov v domovini, onstran atlantskega morja jo vzrastla država, ali nastale so prav zu prav države, nekdaj hčero Britanije, u sedaj Bamostnlne, mogočnejše in silnejše ka kor mati dežela. Vae to je začelo Engležem oči odpirati. Nastopilo je ministerstvo Glad-stonovo, ki je iskalo zatiranih narodov po vsem svetu pravijo da celo v Avstrijski Bosni, tudi doma na IrBkem je hotelo nekaj storiti. Ali polovičarji ne vstrežejo ne tej, ne unej stranki, in kdor bi vsem rad prav storil, ta se navadno
vsem zameri. GladBtonove naredbe ongležk m lordom nno bile všeč, a tudi irskega ljudstva niBO vtolažile. Šktfje so se oglašali in svarili pred rovarstvom in silovitostmi; bv. Oče so nagovarjali lice, naj poslušajo glas svojih višjih pastirjev.in naj nikar ne zapuščajo postavne poti, kar iznenadi svet strahovito dejanje, kakorš-nega so bili dosibmal zmožni lo ru^ki nihilisti. Kaj pa sedaj, tako se radovedno vpraša svet ? Morda se zgodi zopet kaj nepričakovanega, preden se te vrstice ber6?
Ali bodo sedaj konec ustanka, ali ste te žertvi začetek nepovedljivih britkosti in hudih stisek, ali bode Gladstone ostal ministrski predsednik, ali se bode mogel ogn ti bolj energičnemu državniku, bodi si na koriat ali kvar Ircem? Taka vprašanja se nam nehote vrivajo, ko beremo časopise, ki razmotrivajo to vprsšunje.
Videti je bilo nekako, kukor da bi se irsko vprašanje ugodno imelo rešiti. Sedaj ko je Gladstone videl, da ei) svojimi polovičarskimi naredbami, Engležem ne vstreže, a Ircev ne pomiri; začel je bolj odločno postopati. Izpuščeni so bili iz zaporo vodje irskega ljudstvu Parnell, Dillon in O' Kel!y. Tudi sum-ujive osebe so začeli izpuščati. Namesto postave, ki bi imela najemščiuo nekoliko zme.njšati, a lordov se ne dotakniti, ima nastopiti druga postava „Landakte", Ircem naj bilo z državno pripomočjo mogoče odkupiti Be v nekaterih letih, iz najemnikov naj bi postali svobodni kmetovalci. —
Te postave pa ni izumel Gladstone niti njegovo radikalno ministeratvo, ampak kon«er-
MMHHRHHaRnHRanHSBH!
bili državni dohodki neznatni ter niso zadostovali potrebam državnim, nego so He morali neprestano povečavati, posebno ko se je moralo dolgotrajno vojskovati, kakor na pr. za čara M hujla Feodoroviča in Alekseja Mihajloviča. Dohodki so iznašali na leto 1 300.000 rubljev, razun Sibirije, kjer so ie davek v kožah od-rnjtoval. Za cbskrbo vojuikov ni bilo dovoljeno, da ao imeli b»mi posestva, nego ee jim je morala v vojski tudi plača dajati; stroški pa so so povečali za vojnike še bolj, ko so v 17. veku uvidili, da bo morajo v ruBko vojsko sprejemati ptuji vojniki; zdaj bo 8e začeli sestavljati tudi polki od ruskih vojnikov, ki so bili oblečeni v inostrano obleko ter sprejeli tudi inostrano nazive — rejtar, draguni, sol-dati; ali to je bil samo početek, kajti večmn vojske jo Bostojala, nnjprvo iz pridvornih (dvor-janikov), ki niso izgubili svojega popreišnega vojaškega in društvenega značaja, ker vsi ti spalniki in stoloiki so sestavljali gotudarjev polk ali gardo; dalje iz dvorjanikov in bojar-ske dece ter mestnih Kazakov: le to bo bili vojniki, ki bo živeli navadno na svojih po-mestjih ter se zbirali Burno v BluČBju vojske; strelci, ki bo činili posadke po mestih, obav-
Ijali rednrstvene dolžnosti ter živeli a svojimi rodbinami v posebnih slobcdah, a v mirnem času pa Be zanimali z raznimi rokodelstvi. Pri topništvu nahajamo (pušksrc) topničare, ki so tudi v posebnih slobodah živeli. Razun teh vojakov pa ko se nabirali ob čat>u vojske tudi tako zvaui dotični ljudje (rekruti), pa tudi (ohočje ljudi); nabor rekrutov, pa tudi strelcev in drugih vojnikov Be je obavljal po dvorih, a ne po broju duš. Konečno so se nahajali pri moskovske) vojski Kazaki (douski, tvrski) in Tatari. Vojniki bo odhajali v vojsko obo-rožuni z oklepi in kacigami, b puškami in z loki. Po enoglasnem svedočanstvu je moskovska vojska znala bolje braniti meBta in trdnjave, nego boriti Be na ravnem polju. To pa je prihajalo od pomanjkanja bojnega izkustva, in sicer zato, ker večina vojsko ni bila vedna pod crožjem ter tudi nedoveljno izurjena za boj.
MeBta in Bela. Mesto je b početka imelo značenje trdnjave, opredeljene za obrambo okrožnega prebivalstva pred sovražniki. Čim je vlada zvcdilu o navalu sovražnika v ktero koli oblast, precej jo zapovedala, da se imajo iz ujezdov Beliti v meBta obitelji višjih činov-nikov, dvorjanov in dece bojarske, pa tudi
vativni lordi t gosposki zbornici. Podlaga te) postavi je bila resolucija bivšega ministra pomorstva Mr. Smith v poslaniški zbornici. — Lordi pa tega niso storili iz usmiljenja do irskega ljudstva, marveč lastna korist jih je na to napeljala. Zemljišča so čez dalje manj vredna; irska deželna zveza (Landlige) je izdala razglas. ,,No rent" to je, najemščina se nima odrajtovati, terorizem je postal tak, da bo večkrat umorili tiste, ki so vendar le plačali najemščino, lordi bo videli, da bodo leta in leta minula, preden kaj dobe najemščine, izvolili bo tedaj manjši zleg, znebiti Be bočejo tacega posestva in prepustiti ga najemnikom. Država naj pa denar poBodi. Posojilo se ima nazaj plačati v 46 do GG let. Obresti ne smejo više biti od 3 odstotkov. Najemščiua, katera je na dolgu do 1. 1878 ima se čisto odpustiti. Kar je pa od 1. 1878 na dolgu, prišteje se kakti kapital k odkupni svoti. Vzplačevanje se pa na leta razdeli tako, da v letu iu dnevu kmet ne plača više, kakor je sicer najemščine odrajtoval. Poseben oddelek se bode volil, ki bode osrednji organ med posestniki in najemniki, med vlado in vdeleženci.
To je v kratkih irska deželna postava (Land-Akte) kakor so se posvetovali lordi o nji, in katero je mislil Gladstone vpeljati nameBto neizpeljive deželske postave, ki bi Be imela prav za prav imenovati postava o najemščmi.
Rekli Brno: Gladstone je mislil izpeljati jo, zakaj zločinstvo v Dubliuu storjeno G. t. m. je vse dosedanje kombinacije overglo, pomir-jenje, ako ne popolnoma odstranilo, vendar za dolgo časa odložilo, zločinstvo doprinešeno nad vladuima osebama je zadelo vso Irsko ljudBtvo, sovravštvo med engleškim in irskim ljudBtvom, ki ni samo v razliki vere, temuč tudi v različnosti plemen, na uov č užgalo. Ubogo irsko ljudstvo mora pri teh žalostnih razmerah vsklik-niti: Varuj me Bog mojih prijateljev, neprija-teljev se bodem že sam ubranil 1 Tisti krivi prijatetlji — a kakor se vidi poguba irskemu ljudBtvu — bo zarotniki imenovani „Feni-jani" ki imajo svoje zavetje v Ameriki, Ti so ravno tako nevarni engleškemu pomorstvu, engleški kupčiji, vsi engleški velevlasti, kakor nihilisti ruskemu velikanu.— Vae besedovanje, vBe modrovanje je prazno in nečimurno tam, kjer strasti gospodarijo; zastonj je zvoniti, ko točapobije; strast, rodi strast; bati se je, da se
dvorske in kmečke rodovine z vsem imetkom in hrano, žito so spravili v jame; pri tem slučaju je vlada oznanila, da se bode mora) vsaki, ki ni hotel pobegniti v mesto pa je bil vjet od sovražnika, sam odkupiti, kajti država ga ni dolžna odkupiti, saj bi je Bam nesreče svoje kriv. Ograde mest bo bile večidel leBene; za ogradami so se širile posade, kjer bo stanovali, posadniki, trgovci in obrtniki; kako so Be mnoga mesta malo razlikovala od vasi, vidi se najbolje iz tega, da so se prebivalci njihovi bavili večidel s poljedelstvom. Po me stih so zapovedali vojvodi, ktere je vlada imenovala, ali pa izbrani upravitelji, ki so se navadno zvali (gubnije starosti) kazenske Btaroati; pri izboru so Bodelovali tudi duhovni, činovc in poBadniki, izbrani pa Be mogli biti samo dvorjani. Uprava vojvode Be je usredotočivala v Bjezžej ali prikaznej izbi (zbiral ščna ali či-novniška izba). Posadniki pa so za svojo upravo, poaebno za mestno gospodarstvo, zapisovanje davkov itd., izbirali svojega starosta, ki se je zval zemski mestni in vseujezdu' glavni Btarosta- Starosta je sploh za meBta in ujezdo sam opredeljival dohodke, kajti ujezdni kmetje bo bili v posadnici v gospo-
žilavi Anglež ne maščuje sedaj srdito nad vsem irskim ljudstvom, ves svet je radoveden, kaj Bklene ministrski svet, ki se posvetuje te dni. Ako Gladstone odstopi, spremenila se bode tudi vsa svetovna politika, kajti En-glež, ki gospodari po vseh petih delih sveta, š« sedaj poglavitno odločuje tir svetovni zgodovini.
Politični pregled.
V Ljubljani 10. maja.
Avstrijske dežele.
l"rc<lsc«lnik «lržnviic$n »boru, Dr. Smolka, hoče neki, da imajo biti vsaki dan dve seji, ker vlada zahteva, da bode posvetovanje o žitui carini pred ko mogoče, saj pa pred biukoštmi gotove in dokončane.
Vitanje države.
V Frclbur^u (v Breisgau) je izvoljen za nadškofa stolni dekan dr. Janez Bap. Orb n, dosihdob oskrbnik uadškofiji, tako je dobila nadškofija, ki je bila 14 let osirotena, zopet svojega višega pastirja. Izvoljeni je 72 let Btar! in 52 let mašnik. Njegov prednik, Herman Vikari je dosegel starost 94 let.
Isb 1'arlza 8. maja. Zbornica je Bpre-jela s 334 glasovi zoper 124 postavo, b katero se zopet vpelje loč tev zakonske zveze.
Zborovanjekatolikov ua Franco skem se je začelo 9 maja te sv. mašo v cerkvi bv. Tomaža. Zvečer je bila prva seja, predsedoval je nadškof. V programu je tudi razgovor o šolski poatavi.
Nove šole nn Fruiicoskvm hoče ustanoviti naučni minister v Vendče (50) ki bi stale GOO.OOO frankov in v Bretagne 30, ki bi prizadele stroškov 1,000 000 frankov. Tem brezverBkim javnim šolam hočejo pa katoliki nasproti postaviti ravno toliko prostih katoliških šol, v obojem slučaji pa bode le občina, ki bode rada ali nerada stavila šole. Brezvrstvo tedaj ni dober kup.
Iz TjOimIoiiA 8. maja. V zgornji in spodnji zbornici je vlada nasvetovala prenehati tb sejami, ter v toplih besedah omenila lorda Ca-vendisha in Bourke-ta, ob enem je povdarjala, da se ima irski program popraviti. Konservativni vodje bo obljubili pomoči, tudi Parnell le reke), da je treba strogo postopati.
darstvenih zadevah enaki in ravnopravni. Vb! poslovi uprave zemeljskega BtaroBte so se usre-dotočivali v Zemeljske) izbi; ujezdni kmetje so pošiljali semkaj svoje poslance no svet. Nsjbogateji trgovci to se zvali gosti, a delili so se na gOBtino in mkpareko stotino. Iu ker so posadn ki bili glavni plačuiki davka, bilo je za upravo važno, da Be nj h broj ne umanjša in da se ne odtegnejo dolžnosti davčnej. B lo je zatoraj skrbljeno že od davnej, da oui ne prehajajo iz enega razreda v drugi, kteri ne plača davka. Davek so plačali poaadnici povsod, po številu dvorov, ki bo spadali k posadi (predmestju); to bo tako zvani tjagli (plačajoči) dvorovi; broj teh dvorov je upravi popolnoma znan, po popiBU, po tako zvanih knjigah (pis-covihj popisnih; uprava je zahtevala prinese od vseh dvorov; ali le ti ao propadali vsled smrti njihov h gospodarjev, vsled požarov, vsled bega posadnikov v druga mesta, iu ostali posadniki so morali plačati tudi za izgubljene svoje tovarše, kar jim je seveda bilo jako težko. Težko jim je bilo tudi to, ker bo mnogi želeli živeti v posadi, baviti ho z raznim rokodelstvom, a ne biti v broju posadskih davku podvrženih ljudij, nego slobodni od davkov:
Viada se mora dan na dan zagovarjati, zakaj da je izpustila Bumnjive osebe. V pOBla-niški zbornici je rekel Forster, da je zato dal ostavko, ker ni hotel privoliti, da bi se sum-njivi razpustili, ker on je mislil, da njih pri-stost bode dala povod novemu nemiru.
Wolf je prašal, ali je vlada dobila od vodjev vstanka zagotovilo, da prekličejo prepoved odrajtovanje najemščine. Gladstone je odgovoril, da med Parnellomin vlado o ti stvari ni bilo pogodbe. Preden da izpusti tovariše Parneliu, skleuila je viada, da predloži postavo o odpuščenji zaostalo najemščine. Vladi se je povedalo za gotovo, ako ee obravnava vprašanje zarad odpuščenja zaostale najemščine na podlagi postave Redmond-ove, bili bi privrženci Parnella pripravljeni, stopiti k stranki javnega reda. Parnell je rekel, da Be je v tem ziniBlu izjavil.
Ix VnMhingtoM 6. maja. Od ustja reke Lene (v Siberiji) piše inženir Melville na vaporji ,Jeanette" dne 24 marcija, da je nBj-del mrtvega laitnanta Delong in tovarše; sedaj pa išče lajtnanta Ghipp, ki je vodil drugo barko. (Ti barki ste preiskovali bregove Sibe-rije ob ustji rek.)
Krilita. Žalostne vesti dohajajo iz juga; bati bb je za misijonarje v Ilartumu. Iz Kahire se namreč piše: Krivi prerok Mohdi je egiptovsko vojsko zopet premagal in vzel mesto Senaar. Sedaj stopa proti Ilartumu, glavnemu mestu v Sudanu, ki je brez vsacega varstva. V Dar fur in Kordofanu je poknila vstaja. — Misijonar Dichtl je že lansko leto o tem poročal.
Izvirni dopisi.
'Mi Dunaja, 6 maja. Državni zbor obravnava postavo o novih čolnih tarilib, ki se sprejemajo po nasvetih odsekovib. Samo ena reč, volneno blago, bode še zbudila živahno razpravo. Levičarji hočejo colnino od finih volnenih izdelkov 110 gld. povikšati na 200 gld. in nekteri poslanci na desni, zlasti Dalmatinci bo se ž njimi pogodili , da bodo glasovali za njihovi nasvet pri volnenem colu, ako oni glasujejo za izjemo Dalmacije od žitne colnine. To se je sgodilo, toraj so zdaj Dalmatinci vezani glasovati pri tej točki z levičarji. Desnica toraj napenja vse moči, da bi
tako so trgovali kazaki, strelci, eamostanci, nadduhovnifike sluge, deca duhovnov in Bami duhovni, a davka niso plačali; med tem pa ho ae Še tudi mnogi, samo da davka ne plačajo, podajali v neko posebno odvisnost (zakladivalis) pri bojarih ter drugih imeuitnih in važnih ljudeh, ter bo pod njihovim pokroviteljstvom trgovali, bavili se z obrtnijo, pa zraven nobenega davka plačali. Na ta način bo lahko obogateli, pokupovali iu v najem jemali po-sadne dvorove, v Moakvi in po drugih meatih na mestnej zemlji ustrojavali sebi cele Blobode, a posadn ci, nemogoče proti viti »e le tim opol-uovlaščenim ljudem neplačajočim davka, so osiromašili ter se razšli samo da Be rešijo davka. Za carcvanja Alekseja Mihajloviča so bile izdane naredbe proti tim pojavom, vsim trgovcem, bili kterega koli zvauja, je bilo zapovedano biti v tjaglem (obdačenem) mestu b posadniki, tako je bilo tudi zabranjeno prebivalcem Blobod in posad zastavljati bo častnim osebam. Vse Blobode ua mestnih zemljah utemeljene po založnikih častnih l c so bile zabra-njene, samo da vsi davek plačujejo; iz istega razloga bo tudi nobedeu ni smel seliti iz ene posadke v drugo. Na tak način so bili posad-
obveljali nasveti odsekovi, ker vlada sicer žuga z odstopom , ako bi propadli njeni predlogi. Vsi pOHlanci, ki jih ni na Dunaji, ho se toraj poklicali, da do ponedeljka dojdejo sim, ker se ima 8. t. m. pričeti dotična obravnava. Levičarji ae zanašajo, da bodo zmagali; pa jim bo menda Bpodletelo. Res je čudno, da Be vBelej na deBnici najde nekoliko usmiljenih Samari-janov, kakor piše danes „Tribuae", kise umirajočih levičarjev usmilijo in jih b svojo podporo še nekoliko čaBa ohranijo pri življenji. Nekteri poslanci bo zgolj sebičneži, ki mislijo, da bo vse rešili, ako so za Bvojo dežele vjeli kako mrvico, pa ne pomislijo, da bodo vsi z velikim trndom in silnimi žrtvami pridobljeni vspehi zopet ovrženi, nko s svojo napačnostjo levičarjem pripomorejo k vladanju. Dovolj očitno in pogosto nam žugajo, da so nas prej s šibami tepli, da nas bodo pa strahovali s Škorpijoni, ako vladine vajeti zopet dobe v svoje roke. To bi moralo pač vsem avtonomi-stičnim poslancem vedno biti pred očmi, da bi ne delali takih napak, kakor je omenjena pogodba Dalmatincev z levičarji.
Koroški poslanec Otič Be je 4. t. jn. zarad bolehnosti poslaustvu odpovedal. Tudi mu njegovo gospodarstvo ne pripušča več mesecev ostajati z doma. Volilni okraj O tiče v je Bicer nemšk, pa skoraj skoz in Rkoz kon servativen , in nasprotni kandidat Otičev bil je fajmošter vWolfsbergu. Otič bil je izvoljen po večini od konservativnih volilcev in priča kovali bo od njega, da be bo pridružil desnici Pa pristopil je bil k levičarjem. Vendar Be je menda kakor Walterskirchen prepričal, da ni lahko mogoče v levičarskem taboru ostati in to je morda glavni vzrok, da je odložil mandat. Konservativnim Korošcem pa bi svetovali, naj se zdaj postavijo na noge in naj volijo konser vativnega moža, ker je Koroška poleg Šlezije edina dežela, ki med desnico nima ne enega poslancal
Vse drugače o levičarskem klubu sodi pa novi dunajski poslanec Exaer, ki je včeraj storil obljubo. On se je precej pridružil levičarjem in si morda domišljava zopet oživiti to zamrlo truplo. Svojim učencem, ki bo mu čestitali k izvolitvi, je menda rekel, da je treba ljudem toliko časa trobiti na uho, dokler verjamejo vse. Naj bolj so Be volilci Bpodtikali nad njegovo kandidaturo , ker je profeBor in dvorni svetovalec, češ, da je od vlade odvheD.
niči prikovani k mestu svojega prebivališča; vendar pa je ista uprava iz fiuancijalnih ob zirov, da se namreč popolnijo moBkovake trgovske Botnije, dopuščala bogatim trgovcem seliti se iz drugih meBt v Moskvo. Kupce upotrebljavala je uprava še poBebno rada v raznih službah kakor na pr. pri pobiranju no-izravnih dohodkov.
Uprava je v želji, da zadobi Btalne dohodke, posadnike prikovala na njihove posadke; a v želji, da bi služeči ljudje, boraveči ua svojih pomestjib, imeli tudi Btalne delavce, stalne dohodke ter tako tudi lahko obavljali državne službe, prikovala je uprava tudi kmete k njihovi zemlji. Vsa ta ukrcpljenja pa so proizišle iz ene priči ne, iz siromaštva državnega, iz pomanjkanja obrtnoBti in trgovine, ter delavnih rok, iz uerazmerja prebivalstva z ogromnim prostranstvom državnim poBebno, ker Be je že tako redko prebivalstvo še bolj umanjševalo razširivanjem po novo osvojenih pustih predelih, bežeče med Kazakc.
(Dalje prih.)
Pa Exaer, zvit kakor je, rekel je Dunajčanom: Tudi pesnik Sch i 11 e r je bil dvorni svetovalec, in Hernals bi si moral v čast šteti, ako bi njega imel za poslanca v državnem zboru. Lahkoverni Dunajčani so mu verjeli, in ga volili. Si bodo pa li z njim res toliko na do bičku, kakor jim on obeta, bode prihodnost učila.
X Dunaju, 8. maja. (Grozovito hudodelstvo) nam poročajo današnji listi iz Irskega. Državni tajnik lord Cuvendish se je zvečer G. t. m, s svojim tovarišem Bour-ketom sprehajal po Feniksovem parku v Dub-linu, pa Bta bila zavratno napadena in zabodena, ne da bi bili hudodelnike prijeli. Še pravega sledu menda niso našli. Samo neki kapitan pripoveduje, da je videl, kako so Be štirje možje metali in degali, pa je mislil, da bo pijanci in je d"ema, ki sta se odpeljala, še rekel: To je bilo težavno delot Na kar mu je eden izmed nju odgovoril: Pač resi Še le potem je prišel blizo, ter je videl, kaj Be je zgodilo. Precej bo dali povelje opazovati in preiskati vse ladije, ki so imele odriniti, pa niso še nič našli. Tudi vse fiakarje so preiskali, in ker je enega manjkalo, sodijo, da je morda morilcu odpeljal iz Dublina. Na Irskem in Angleškem je ta umor zbudil strašno str-menje, in vbo se poprašuje, kaj bo zdaj? Gladstone je hotel Ircem polajšati žalostni stan ter je v ta namen poslal Cavendisha na Irsko in Parnella spustil iz ječe. Zdaj pa Be je zgodilo to strašno hudodelstvo! Vsakdo bo rekel, da Irci ne zaslužijo usmiljenja, ako so zmožni takih dejanj. Toda treba je še le pozvediti, kdo je kriv tega krutega umora. Na Irskem ao tri stranke; stranka angleških velikih poBostnikov, ki Be bojč, da bodo zgubili svoje velikanske dohodke, ako se vlada z Irci porazumi; stranka irskih dežeianov, ki želd polajšauja svojega žalostnega in nečloveškega stanja, in Btrunka amerikauskih fenianov, ki bi Irsko radi odtrgali od Angleške in nečejo nič vedeti o porazumljenji iu spravi. Irskim deželauom na čelu je Parnell, ki je objavil razglas, v kterem pravi, da je ime irsko omadeževano iu bo omadeževano ostalo, dokler Be morilci ne zved6 in ne izročč sodniji. On in njegovi tovariši odločno protestirajo zoper to, bi imeli s tem strašnim hudodelstvom kaj opraviti, dasiravno angleški iisti njega iu njegovo stranko, pa tudi ministra samega odgovornega delajo za omenjeni umor. Eni toraj Bodijo, da so amerikau-ki feniani izvršili strašno hudodelstvo, ker so enako nasprotni vladi angleški kakor deželni zvezi irski. Ni pa nemogoče, da so ta umor napravili angleški veliki posestniki, da bi z njim zabramli porazum ljenje med vlado Angleško iu Irci, in da bi še naprej ostali gospodje v deželi in zatiralci ubozega irskega naroda. Bomo videli, ktero je pravo, ker upati je, da bodo pri splošnji pozornosti morilcem vendar le prišli na Bled.
le Celja, 7. maja. Današuje veselice ,,katol. podpornega društva" se je vdeležilo obilo občinstva, poBebuo iz celjske okolice, pa tudi iz meBta. V občo zadovoljuost so pred-našale odrasle učenko primerne sestavke vezani in nevezani beBedi (n. pr. Kdo je napravil Vidku srajčico? — Kraljica in gosja pastarica — Spijoči Ježušek — Mačka iu psi — Sirota Bolgar — Majuikova pesem — C»e toča jablana — Kraljevič Marko) Popevale bo so mično pesmice: N. pr. Majuikova pesem Na sprehodu — Marijina pesem — Gorska cvetica — Pozdravljam domovina te — Ve Belo Brce). Velečast. gosp. deželni poslanec in gimn. profesor Miha Žolgar primerjal je v svo-
jem jedernatem govoru dekliško šolo čednemu vrtiču, v kterem pridne vrtnarice — učiteljice šolske sestre — gojijo nežne cvetlice, svoje učenke, ter jih napeljujejo k bogoljubnemu in čelnoBtnemu življenju. Društveni načelnik se zahvali VBem za prijazno sodelovanje , ter Be spominja nekterih zvestih udov ,,katol. podpor, društva" duhovnega stanu, kteri so pretečene dni dospeli na višo stopnjo svoje imenitne službe. Posebno krepki živijoklici ZBgromijo po dvorani na zdravje novemu prečast. korarju lavantinske škofije, veleč. gosp. Ogradiju, velikemu podporniku ,,katol. podp. društva". — Igrala se je potem tombola , pri kteri je, kakor zadnjekrat, največi dobitek, namreč cesarski zlat, zopet zadela neka učenka.
Telegram „Slovencu."
Z B u n a j a 10. maja.
Državni zbor obravnava zdaj eolnino na železo. V pravdi zavoljo „Ringteatra" je dunajski župan oproščen
Domače novice.
V Ljubljani, 11. maja.
(Duhovske spremembe v ljublj. škojiji): C. g. Matija Šutej, župnik na Vinici, grč v stalni pokoj.
(Prihodnjo nedeljo dobi r. g. Jugovic) ua-Blednika v Borovnici, ker bode č. g. Janez Oblak bIovcboo vmesten,
(Pri „Sokolovem" večeru) v nedeljo večer Ljubljanski čitalnici je bilo vbb prav židane volje. Čitalnični pevci bo izvršili svojo nalogo izvrstno, tudi godba 26. peš polka „velikega kneza Mihaela" je zelo vstregla. Prav močno se je prikupil šaliv šolo gospoda Kajzela iu prednašanje „kitajskega" čveteroapeva, Po izvršenem programu bo bo nekaj zasukali. Šaljiv časopis „Sokolski glas" je zbudil občno radost.
(Društvo dosluŽenih vojakov, veteranov) je je imelo občni zbor 7. t. m. ob 9. uri dopo-ludna v mestni dvorani. Navzočih je bilo 120 članov. Predsednik društvu, vodja magiBtratne pisarne, gosp. Jurij Mihalič, je nagovoril slovenski in nemški navzoče, ter omenil društvenega delovanja preteklega leta. Omenja umrlega čaBtnega Člana dr. Janeza pl. Bleiweia-Trsteniškega, katerega je društvo volilo v v častnega meščanja ob njega 701etnici. (Zbor vstane v znamnje spoštovanja.) K sklepu trikrat zakliče : Iloch in živio presvitlemu cesarju. V častna uda se izvolita vsklikoma: gospod Czipa, prednik veteranov v Zagrebu in predsednik veteranov v Trstu, nadlajtnant gospod Viljem Ritke. Udov je imelo društvo v p. letu 283, med temi ljubljanskih 171. Prihodkov je bilo: 1178 gl. 27 kr., a troškov 1158 gld. 97 kr. Družtvenega premoženja je bilo 4153 gl. 57 kr.
Gosp. predsednik, ki je že 7 let na čelu društvu, bo odpoveduje, a na občno željo se du, zopet voliti. Dal e so volijo v namestnika predsedniku: g. Janez pl. Kolaržik, pl, Stern-hof; v blagajnika: g. Janez Goliaš; vračuno-vodjo: g. Janez Skube; v prvega tajnika g. Jernej Lichtenegger; v druzega tajnika g. Janez Vokalič; v odbor bo voljeni gg.: Viljelm Bischof, Karol Brosch, Jakob Čik, Janez Skube, Anton Kočevar, Matija Ilorvat, Janez Ilren, Jurij Klobavs, Alojzij Korsika, Martin Piler, Andrej ltudolf, Jakob Skrbinec, Alojzij Schaf-fenrath, Matija Žgur, Jožef Rutar, Jožef LaB-siker, Jurij Jarec in Anton Jagonak.
Sklopi bo : Napraviti hočejo posebno opravo za godbo, ubožue ude bodo na društveno tro-
ške z godbo apremljevoli k pogrebu; prouili bodo vlado, da bodo pri slovesnostih smoli orožje noaiti. G. Skrbimo se zahvaljuje prvo-stdniku za njegov trud iu murljivoat. Zbor sklene prvoaednik h „alttvo"-klici preavitlemu cesarju.
(Nesreča.) Ntcoj (10. maja) ho jo zopet prigodila uesreču uu železnici poleg Klavnic, kakih dve ali triutu korakov više nud čuvajnico, pri kteri ju bil na veliki petek pobit Molek, tto našli med drugo in tretjo uro po polnoči povoženega Matiju Vadujala. llil je star 33 let, njega dui štucuuur v Trstu, potem delavec nu železnici iu pOBlednjič pomočui čuvaj. Kuk6 je v nean čo prišel, ae še ne \6. Pustil je .boluo vdovo in dvu otročiču. čuvaji, čujte zu ljudstvo m čuvajte za-ae.
(PoHar.) 21). pr. m. jo gorelo na Spodnjem Berniku crkljanako fare uu Goreujakem; pogorel je zemljuk Jurij Znidar, ki ima škode 1200 gl., a zavarovan jo bil lo za 700 gl. Požiguuja dolžo človeka, ki ju bil v aovruštvu z Zuidarjem, iu mu je večkrat obetal rmlečega petelinu; ruzglašen je žo pri aodniji.
(Nesrečna mati) uli otrok ne pušujto brez varuhov I Marija Sence, kočarica v ilraatieni pri Rudolfovcm ju šla 1. maja na delo. Doma je puatilu dvoje otrok pri 4 in 2 letih. Sla rejši Janezek je tžigalne klinčke h polico h palico zbeaal, ae igral ž njimi, bratovo post-Ijico vžgal, ko jo pa začelo goreti je iz hiše pobegnil, a dvoletno revše je zgorelo. Rea je. kar kmetje pravijo, ogenj in otroci niao nikoli dosti zavarovani.
Razne reči.
—	V Cel j i ne neki ljudski tabori krhajo, ter nuj berž ne bode niti nemškega niti alo-veuakegu n drugi pa trdijo nnaprotno.
—	Slovstvo. „Srco Isuhovo", to je službeni Iiat za vrhbosansku nadbiakupiju, imn v 4. broju dekaolje. Valed poavetovanja 13. apr. t. I. je določil nadškof Joaip, du Vrhho-senaka nadškifija deli se v tri urhidjnkonijc in osem dekanij. Arhidjakouije ao: Vrhboaen aku, gučju gorska iu autjeska. Nato ae naštevajo dekanije in v Blodnji njene župnije; ktere dolžnosti, pravice, časti imajo dekani; keduj. kako nuj ae volijo itd. Novi dekani nuj se po tej določbi volijo po duhovnih v paatirstvn na gotovih krajih vpričo nadškofovakega ua mestnika v prvi polov.ci meseca junija; v drugI se potrdijo in z julijem naatopijo hvojo Hlužbu, ktera se jim na tunko določuju. So danji namestniki ae \6 ae lahko tudi volijo. Vidi ae, du uu novo katoliško življenje pričenja po ondotnih krajih. Rog blngoalovil Tudi ae v omenjenem liatu kaže, kuko Hpodbudno ae je obhajal veliki teden, v aoboto vstajenje, belo nedeljo prvo sv. obhajilo itd. Povsod je nadškof prvi delavec. Petje ho pod vodstven1 učitelja g. Lj. Dlustuša vrlo izvrševali gg. Fr. Gril, V. Breskvar, O. Snola pa M. Vllliar. Smarnice obhajajo ob nedeljah in praznikih ter ob sohotuh in predpraznlcih a kratko pro-povedijo uli pridigo, lltanijaml, pesmimi in h preav. blagoslovom, — Iz prijateljskemu pismu bere se, du je rojak nuš, kation k v Sarajevu, zadovoljen, češ, ni mi žal, da aem prišel aimo. Upam, du v nekoliko letih su bo vanj zu utr ilitev kutiil čunstvu kuj storiti moglo.
—	Paatyr duhovni v 7. Bešitu II. letnika ima spet dokaj lepe tvarino homile-iihkc za občinstvo sploh in poaebej za mladino, v listih kutrlietlških mnogo izvrstnega blagu, in tudi v tretjem vmluoutnem razdelku Iz dejanskega življenju na pr. razsodbo nujvišegu
aodstva o prihodkih iuterkaluruih izpraznjenih benciicij nn Kruujskem itd. iu iz znanstvene književnosti.
—	Sbornik Vulehrudsky. Vreduje dekan Velehrudsky g. J. Vykydul. V Prag 1881. v II. letuiku; stane 2 gld. G tvarini in o posebni pomembi zu slovansko zgodovino kuj več o priliki.
Poezije. Zložil S. Gregorčič. Prodajajo se neki izvrstno, kujti razpečalo se jih jo vž 1.100. Zložuiku iu založniku privoščimo dober vspeh, vendur ae premnogi duhovniki slovenski popolnoma uu vjemajo z vsim, kar imajo v sebi, iu v teh vrsticah oporekajo čestitki v „Slov. Narodu" in „Slov. Gospodarju": „Ponosno pu sme biti zlasti nuše duhovenatvo, da je izmej njegovih članov vzraHel nam tak veleutn, tak pesnik itd." Tudi duhovni vzgojevatelji alovenake katoliške mludino skozi iu skozi ue pritrjU)e]o temu, kur se bere v „Učit. Tovarišu" : Du je to krasna zbirka, ktera hu brez pomialika lehko duje v roko tudi naši nežni mladini. Vidi se, da je hvulu nagla; naglica pu nu koristi nikdar. Tudi „8loventc" utegne avojo luatno izjavo o svojem čaau nekoliko popraviti.
—	K smrti obsojen je bil na Ogerskem (Bokos-Oyula) človek, po imenu Kmine-rich Szabo, ki je umoril dva sorodovinca , ki mu nista hotelu posoditi žitu. Predrzno jo pripovedoval svoje zločinstvo, rekoč, da je ravno toliko čutil pri tem, kukor da bi bil miš stri. Vprašal gu je predsednik sodnije, če vtruje v Bogu, stvarniku nebuH in zemlje, on je odgovoril: tega no vera... a pri nas v Taresi je rekel rek goapod, ui gu Bogu, natvora ju Bog. Prušuli ho gu, kuj du ima, u on odgovori: nič druzega, kukor te cunje, ki jih imum nu Bobi. Tedaj: tn človek m imel uičesa nu svetu, v Bogu ni veroval, teduj od unega življenja ni pričukovul ničesa, niti ue je mčesa bul. Vrhu temu mu je pa šu „gospod", ki je to bolje vedel od njega, povedni, du ni ga Boga. Človek ae jo tedaj poživim), hladnokrvno je umoril avojega bližnjega, ki mu ni hotel duti, čeanr je zahteval. — To je sad olike brez Boga.
—	Z e m e 1 j s k o oži n o pri Korinl u (latama Korintski) med morskima zulivoma ko rintsklm in eginakim hočejo prekopati. Zc cesur Neron jo tam hotel ožino prikopati, na tistem kraji ho tudi začeli sedaj kopati, vrtati j
in streljati, Pri slovesnem začetku je bil kralj tO veliko odločue gospode navzočem
— V a e v e r u o -a m e r i k a n b k i h državah živi in ozdruvlja če« 400 doktorjev v kiklji; nu Ruskem uči 12 takih na očitnih učiln cah. — Tudi v pruvu Ženske poskušajo1 že svojo učenost. V Vašiugtonu (seveda tudi v Ameriki) jo umrl nedavno tamošaji policijski sodnik. Ker tega ljudstvo neposredno voli, je bila po smrti volitev novega sodca. Oglasila sta su zu to službo gospod J. Paton in gospica B. Ilurluu. Z večino 20 glasov jegosp ca tekmecu premagala in od zdaj ima Bloveče meato Vušington policijskega načelnika v kiklji. —• Rob prav utuerikunsko I Mi Hmo začeli z učiteljicami, pu bomo že šu po časi napredovali.
Ce smemo nvoje mnenje izreči, gu izrečemo tuko, du Bog m ženske vstvaril niti zu to, uiti zu uno, nmpnk za vse kuj druzega. Z ženskim oprostenjem (Prauiiiemancipntiou bo nekako zelo tuko) kukor z židovskem oprostenjem (Judenemancipation). Oboji se vrivujo povsod, kjer jih trebu ui ter vtikajo v reči, ki jim uič fhur niso. Svet pn po njih ni naročen, miipuk čednlie bolj zmtilen.
Razglas.
Ručuu n dohodkih m stroških Matice Slovenske za 1881. in proručuu zu 1882. leto, oba potrjena po odboru , sta v smislu § 0. lit. u. društvenih pravil odslej častitim drti-žnbukoin nu ogled pnpruvljenu v društveni pisarili, ktera se je ravnokar iz hiše štev. 8 na Bregu preselila v prvo nadstropje (lrnRtvono hlfi« lili Kongresnem trg;il Štev. 7.
Letošnji \ ; i ki zbor Matice Slovenske so snide mesecu juniju. Da bode moči pravilno seatavlti dnevni red, naj tisti častiti družabniki, ki hot<5 društvu podati kak naavet zu obravnavo v v^bkem zboru, le svoje predloge vsilj <Io 21. diuS t. m. blagovolijo oglasiti odboru. Nasveti, lu merijo na pronsredbo dtuštvenih prn\(l, morajo po §. 9. lit. f. teh pravil od besede do besede razglašeui biti v povabilu on veliki zbor.
Odbor Matico Slovensko v Ljubljani
9, dau maju 1HH2.
Ivan Villiar,	Peter (IrusseUi,
odbornik.	prvotmmtiiikov nauuiHtnik.
TVIrHi nlicnc ilrnuriir ctinc 10. maja. rH|iirn>i rimi« 7(! HrnhariiK rtintft 77.06 — ■ Al nt« rmito 98 H 5 — lH001«tut> tiriutno poaoiUo 120 75
I Krmi itn« »krni« sao 80 London 1»0.--Uh«. tir.
| nafcinl li 0! 1	»O-1 ran ho v tt-60.
V a ž n o z it v h a k o hišo!
Cela in i z n a oprava iz britanskega srebra
/a lo S glri.
Elogantno dolo, nit zariijuvl, In so teilnu tnko olirniil, v podobi in barvi pravoga nrolira, in jo imjboljla tvarlna za mi/, no opravo, ra/.nu urobra. Za M gl. so dobi <iolu miz na oprava i/, iu>|1m>I|m<k» brilanskoga »robru. J>»brl stojimo, da nstiuio oprava vodno bula. il noJov Iz brliiinskoga srobra z angloftko joklono ostrino,
11	villo Iz brltuimkoga nrobra, lina In to/.ka roba, li >,llo Iz brltiuiHkoga urobru,
12	žljii« za kavo, i/, brilaiiikoga urobra, 1 nilounl znjomnik Iz brltanskoga srobra,
1	ziijoniiiliiik za Juho Iz brltanskoga »robra, to).ko, dobro blago,
2	lopa svooiillui, (! JnJSnlli poflnillolfl, i> trio, lii|iD Izdtlano,
p)	I |iosoda za popor ali slmlkor,
1 proHojulnlk za finj,	0»)
li iinMn zu in>>.o in vllli'0
rO
O
O
Ph
M kmov.
NaroSI so proti jmšl.nomii jmvzotjl, ali pa da so doiiar nuproj podijo.
Zaloga t)rit;iiisko(|ii srebra
C. Langer,
Wien, U. groHMt) 8chlllgiUno 2H.
Opomba Komu r l>l oprava no UKiijalii , poSIJo naj jO v 10 dnoli nazaj In l»> tlobll svoj dnnar nazaj razun poštnih stroškov.
►ti O
O O
Pj O
V a ž n o /a v h a k o Ii iš o I