CTosupelj ški ■■	^P
odmevi
Predsedniške volitve 2007
- volilna priloga
stran 4"7
Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXIII - številka 10 / oktober 2007
O komu/čemu pišemo?
Miha Plešnik
Up slovenskega tenisa stanuje v Šmarju - Sap
stran 70
Grosupeljski gasilci v pomoč Železnikom
Že naslednji dan po katastrofalnih poplavah (nekateri pa nato v naslednjih dneh) so se na poziv kriznega centra odločili, da gredo v pomoč prebivalcem Železnikov tudi gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Grosuplje, Šmarje -Sap, Ponova vas in Polica. Izvedeli pa smo še, da so poleg njih odšli na pomoč tudi skavti in še nekatere druge organizirane skupine, pa verjetno še kdo, za katere do nas ni segel glas. Zato vse te vabimo, da se nam oglasijo in nam za naslednje Grosupeljske odmeve sporočijo nekaj svojih doživljajev iz verjetno ene od najtežjih osebnih in najplemenitejših izkušenj, ki so jih doživeli.
Jože Miklič
O cestah in železnicah:
Pogovor z državnim sekretarjem in občinskim svetnikom dr. Petrom Verličem
stran
8
Nadaljevanje na strani 14
Dc lavni iai ia itrankn:
□d poncdol[ka da perica	jU^Cl
ad 7. do 9. ur*	U GOdlie
In ed 14. da 19. ure,	....
ob jebsfoh od 9. do 12, use. CeilC*
starih modelov
SCOTT USFI
Zgodbe zz pekarne
Pripadnost ekipi in zavzetost na igrišču
Rokometni klub SVIŠ Pekarna Grosuplje, Ivančna Gorica
Preživeli so svoj krstni nastop v 1. A ligi, a žal ob koncu sezone iz elitne druščine izpadli. Za ponoven cilj so si izbrali takojšno vrnitev med najboljše. Uspelo jim je in v minuli sezoni si je ekipa z osvojenim 10. mestom zagotovila obstanek v prvi ligi. Dosežek, da članski ekipi v tako kratkem času uspe preboj iz 2. lige v 1. A ligo, je v času samostojne Slovenije na področju rokometne igre edinstven. Letos si v klubu želijo nadaljevanja uspešnih predstav in hkrati merijo višje. Cilj je uvrstitev v play off, med šest najboljših rokometnih ekip v državi.
Zadnja tri leta
predstavljajo pomembno prelomnico v delovanju
Rokometnega kluba SVIŠ Pekarna Grosuplje. V sezoni 2004/2005 je članski ekipi uspel
sijajen prodor v skupino najboijših slovenskih ekip.
SVIŠ, Pekarna Grosuplje, Ivančna Gorica, Janez Zupančič. »Pri svojem delu se trudimo biti maksimalno profesionalni, čeprav le tega opravljamo ljubiteljsko,« nadaljuje Marjan Potokar, ustanovitveni član in tajnik kluba.
Igranje v Rokometnem klubu SVIŠ Pekarna Grosuplje, Ivančna Gorica predstavlja najboljšim igralcem tudi odlično popotnico v svet rokometnega športa. »Vratar Jure Jeraj je v letošnjem letu prestopil v španskega
Tajnik Marjan Potokar in predsednik kluba Janez Zupančič.
»Naše moštvo odlikuje predvsem pripadnost ekipi in zavzetost igralcev na igrišču,« nam pove dolgoletni igralec in danes predsednik Rokometnega kluba
^Pekarna tJrosuplje
Narejeno z ljubeznijo
Za podmladek Rokometnega kluba SVIŠ Pekama Grosuplje, Ivančna Gorica ni bojazni.
prvoligaša Teucre Enco. Španska liga velja za najmočnejšo v Evropi. Marko Kogelnik pa je odšel k italijanskemu klubu Sacchi,« nam o uspešnem strokovnem delu kluba pove nekdanji
aktivni igralec Marjan Potokar. Uspehov Rokometnega kluba SVIŠ so veselijo tudi zaposleni v Pekarni Grosuplje. Število obiskovalcev rokometnih tekem se veča iz tekme v tekmo.
Igralci svoje delo na igrišču opravljajo več kot odlično in tako na najboljši možen način poplačajo zaupanje Pekarne Grosuplje.
v	Ov V	V	-Os V	V	Ov V	v	v
tr^X^JI	¿^X^JI	i^X^J'
oktober / 10 2007
G osupejskiodmevi korak za grosupeljske odmeve
3
Iz osnovne vsebinske in uredniške zasnove
V tej številki Grosupeljskih odmevov navajam še nekatere navedbe iz svoje prijave na razpis za odgovornega urednika v obdobju 2007 do 2011 predsvem zaradi nekaterih vprašanj, ki so se pojavila v javnosti. Ker pa je gradiva preveč, bodo v naslednji številki objavljeni še tisti deli iz prijave, ki govorijo o grafični zasnovi, honoriranju in morebitni dodatni ponudbi.
Odgovorni urednik Jože Miklič
Tajniško poslovanje, delovodnik, arhiviranje
•	Odgovorni urednik bo poskrbel za tajniško poslovanje, pri katerem se bodo prek delovodnika zapisovala in arhivirala vsa dovolj sporočilna poročila in tehtna pošta.
•	Odgovorni urednik bo poskrbel tudi za arhiviranje vsebin, nanašajoče se na možnost popravkov in odgovorov, ki se mora hraniti skladno z zakonodajo najmanj 30 dni od objave.
•	Odgovorni urednik bo poskrbel za digitalni arhiv na CD-jih za vsak časopis posebej.
•	Odgovorni urednik hrani najmanj pet let po en izvod vsakega tiskanega časopisa.
Pripis: Tajniški arhivi so last odgovornega urednika.
Terminski načrt izhajanja časopisa:
•	Časopis Grosupeljski odmevi je mesečnik, ki bo izhajal v zadnji četrtini tekočega meseca, razen v januarju in avgustu, ko bo januarsko-februarska dvojna številka izšla v začetku februarja pred kulturnim praznikom, v septembru pa bo izšla avgustovsko-septembrska spet kot dvojna številka tretjo sredo v septembru.
•	Izid časopisa bomo časovno zamaknili le ob posebnih dogodkih, kot so volitve, referendumi in podobno. Takrat bo časopis izšel v sredo pred navedenim dogodkom.
Število izvodov časopisa
Ker imamo v Odloku o ustanovitvi in izdajanju časopisa Grosupeljski odmevi št. 006-1/95-1, ki je bil sprejet na občinskem svetu 30. 10. 2002, navedeno, da časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno, pošte občasno naprošamo, da nam sproti pošiljajo podatke o številu gospodinjstev na območju, ki ga pokriva njihov poštni urad. Trenutno je potrebno natisniti 6165 izvodov. Pri prevzemu naklade po razdelilniku posamezne številke Grosupeljskih odmevov s tiskarno Partner graf d.o.o. na posameznih poštah napišejo DOBAVNICO, ki jo v enem izvodu oddaja tudi na uredništvo Grosupeljskih odmevov.
Dinamika izvajanja predlogov iz prijave in roki za sklenitev pogodb
•	Vse pogodbe o avtorskih honorarjih in ostale pogodbe z izvajalci in podizvajalci posameznih opravil za časopis Grosupeljski odmevi bodo sklenjene v najkrajšem možnem času - predvidoma v 90 dneh od potrditve novega uredniškega odbora.
•	Do sklenitve novih aktov veljajo sklenjeni stari akti.
•	Opomba v 4. členu ODLOKA O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI: Število izvodov časopisa je treba prilagajati potrebam, ki jih določajo delujoče pošte za pokrivanje območja občine Grosuplje, pa tudi morebitne predlagane spremembe in dopolnitve števila, ki pa jih mora potrditi izdajatelj.
•	POROČILO O PRISOTNOSTI ČLANOV NA SEJAH UREDNIŠKEGA ODBORA pripravi v preglednici odgovorni urednik predvidoma po končani postavitvi časopisa. Na podlagi tega poročila ustrezna občinska služba izplača sejnine v zakonitem roku od prejema poročila.
•	Do naslednjega sprejetega oziroma popravljenega sklepa velja dosedanji SKLEP O POTRDITVI CENIKA NOVINARSKEGA IN OSTALEGA AVTORSKEGA DELA ZA ČASOPIS GROSUPELJSKI ODMEVI, ki smo ga s 1. 1. 2007 samo preračunali v evre.
•	MESEČNI PREDLOG ZA OBRAČUN AVTORSKIH HONORARJEV ODGOVORNEGA UREDNIKA pripravi v preglednici odgovorni urednik praviloma po tehnični postavitvi časopisa na računalnik in ga dostavi pristojni občinski službi v dodatno prilogo k obračunu Avtorske agencije Slovenije.
•	MESEČNI PREDLOG ZA OBRAČUN AVTORSKIH HONORARJEV SODELAVCEV pripravi v preglednici odgovorni urednik praviloma po tehnični postavitvi časopisa na računalnik in ga dostavi pristojni
občinski službi v potrditev in izplačilo.
•	MESEČNI PREGLED ZNAKOV IN ŠTEVILO AVTORSKIH STRANI TER ŠTETJE FOTOGRAFIJ pripravi v preglednici odgovorni urednik praviloma po tehnični postavitvi časopisa na računalnik in ga dostavi pristojni občinski službi.
•	SKLEP O POTRDITVI CENIKA OGLAŠEVANJA V ČASOPISU GROSUPELJSKI ODMEVI prav tako velja do nadaljnjega, dokler občinski svet na urednikov predlog ne bo potrdil njegovih sprememb.
•	MESEČNI PREDLOG ZA OBRAČUN OGLASOV izdela odgovorni urednik v preglednicah za vsakega (pod)izvajalca pridobivanja in oblikovanja oglasnega prostora posebej po tehnični postavitvi v roku osem dni. Podizvajalci poskrbijo v najkrajšem možnem času za posredovanje naslovov in ostalih potrebnih podatkov neposredno v pristojni občinski urad.
•	MESEČNI PREDLOG ZA OBRAČUN PROVIZIJ OD OGLASOV izdela na podlagi plačanih oglasov po izkazu do zadnjega v mesecu za vsakega (pod)izvajalca praviloma enkrat mesečno pristojni občinski urad. Predlog pošlje odgovornemu uredniku v podpis najpozneje do 10. v naslednjem mesecu.
•	LETNA POROČILA O STROŠKIH IN PRIHODKIH ZA ČASOPIS bo občinska služba izdelala za posamezne sklope v vsakem koledarskem letu posebej za obdobje od 1. 1. do 31. 12.
•	Odgovorni urednik pripravi poročilo občinskemu svetu najmanj enkrat na leto občinskemu svetu na podlagi letnega poročila o stroških in prihodkih časopisa poročilo o delu odgovornega urednika in uredniškega odbora, ki ga pripravijo občinske strokovne službe finančnega sektorja.
•	Vse ostale morebitne spremembe, ki bi bistveno spreminjale način dela urednika ali uredništva ter s tem vplivale na tekoče izdajanje časopisa tudi v skladu s finančnimi in časovnimi okvirji, sprejema in potrjuje občinski svet.
www.gaspari.si
aspari
Kaj ljudje pričakujejo od
dobrega predsednika?
Da se spozna na stvari.
Da zna poslušati - in slišati
Da si upa pogledati naprej.
Manj besed, vec dejanj.
predsedniške volitve 2007
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007



1 i
t I
i
pravi za predsednika.
»Predsednik mora utrjevati zaupanje državljanov v državo.«
predsedniške volitve 2007
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Dr. Danilo Türk, predsednik, ki združuje
Spoštovani!
Najprej bi se vam rad zahvalil za zaupanje, ki ste mi ga izrazili s podpisom pri podpori za predsedniško kandidaturo. Skozi predvolilni čas sem obiskal različne konce Slovenije in ustavil sem se tudi v Grosupljem. Moram pohvaliti razvojni napredek celotne regije in želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje.
Slovenci smo v svojem razvoju, zlasti odkar imamo lastno državo že veliko dosegli. Naše preteklosti se lahko spominjamo s ponosom, v prihodnost pa zremo z zaupanjem. Naše vodilo v prihodnje mora biti dinamičen ekonomski in družbeni razvoj, ki bo omogočal povečevanje ekonomske blaginje in krepitev solidarnosti v družbi. Zato se bom kot predsednik zavzemal za politiko, ki bo
navdihovala slehernega državljana in sleherno državljanko Slovenije k razvoju in uporabi vseh lastnih talentov v tem velikem prizadevanju. Samo s polnim angažiranjem vseh, ki je mogoče le v pogojih polne politične svobode, spoštovanja človekovih pravic in pravne države, lahko zagotovimo takšen razvoj. Predsednik mora pri tem imeti aktivno vlogo. Prispeval bom k spodbujanju podjetnosti in ustvarjalnosti, ki ju potrebujemo za nov razvojni ciklus. Ustvarjalnost moramo krepiti na vseh področjih - ekonomskem, znanstvenem, kulturnem, izobraževalnem in političnem. Zavzemal se bom za spodbujanje in priznanje dosežkov vseh, ki se v Sloveniji izkazujejo z ustvarjalnostjo. Večja ustvarjalnost pa zahteva tudi boljšo izobraženost. Seveda si bom kot predsednik posebej
prizadeval na tistih področjih, na katerih naša Ustava nalaga predsedniku Republike pomembne in specifične naloge. Področje obrambe in nacionalne varnosti je takšno področje in nameniti mu nameravam posebno pozornost. Kot predsednik bom izboljšal prepoznavnost in povečal ugled Slovenije. Smo narod uspešnih, sposobnih, ustvarjalnih in marljivih ljudi s številnimi talenti, in na to moramo biti ponosni. Želim dvigniti kulturo dialoga v slovenskem političnem prostoru in s povezovalnostjo povrniti zaupanje v slovensko politiko. Kot predsednik si bom prizadeval za krepitev človekovih pravic za vse in vsakogar, zato bom dosledno spoštoval načela pravne države.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
predsedniške volitve 2007
Volitve
predsednika Republike dne 21. 10. 2007
Obvestilo
o spremembi Sklepa o določitvi volišča, ki je dostopno invalidom in volišča za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja
Okrajna volilna komisija je dolžna določiti tudi najmanj eno volišče, ki je dostopno invalidom in posebej eno volišče, na katerem bodo lahko glasovali volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Prvotno je Okrajna volilna komisija določila tri volišča za invalide in eno za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
Okrajna volilna komisija Grosuplje objavlja spremembo, in sicer za volitve predsednika republike dne 21. 10. 2007 določa:
■	Eno volišče dostopno invalidom, s sedežem v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje in
■	Eno volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje.
Volivci, ki želijo glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom, morajo okrajno volilni komisiji sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik (3 dni pred dnem glasovanja).
Novo nahajališče fosilnih školjk megalodontid
Na južnem pobočju vasi Železnica so pri terasastemu izravnavanju terena naleteli na plasti, bogate s fosilnimi školjkami iz skupine megalodontid. Te školjke so živele v zemeljskem srednjem veku, predvsem v triasni in jurski dobi. Železniške megalodontide so iz srednje jure in so potemtakem stare okoli 145 milijonov let. Nahajajo se v več plasteh zelo trdega dolomita. Posamezni sloji kamnine so med seboj ločeni s plastmi laporja in glinavcev, zato se dajo dobro cepiti. Od školjk so lepo ohranjeni odlitki jeder, ki dosežejo velikost okoli pet centimetrov. Mineralizirani ostanki organskih snovi se kažejo v obliki limonitno rumene plasti med jedrom in matico, ki omogoča, da se kalupi dajo lepo ločiti od matične kamnine. Školjke so bile ovalnih oblik in so močno podobne recentnim srčankam. Fosili megalodontid so na Dolenjskem sorazmerno pogosti in dostikrat tudi večji, merijo do petnajst centimetrov in čez; vendar tako lepo ločljivih doslej tod še nisem videl. Na pričujočem nahajališču preseneča tudi njihova pogostost in kamninotvornost; po približni oceni odpade nanje okoli pet odstotkov celokupne kamninske mase. Leopold sever
Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik, da želijo glasovati na volišču v drugem okraju. (Tel. št. OVK Grosuplje, 7810 917 ali 7810 910).
Okrajna volilna komisija Grosuplje
8
aktualno
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Jože Miklič: Pred tremi leti sva se za Grosupeljske odmeve pogovarjala o gradnji državnih cest in druge infrastrukture skozi našo občino, pa me zato zanima, v kakšnem stanju so projekti oziroma njihova izvedba na kraju samem po pretečenih treh letih. Dr. Peter Verlič: Najprej moram reči, da so projekti, ki so bili zastavljeni znotraj državnega proračuna, tudi že skoraj realizirani. V tem času sta se že skoraj dokončno zgradila dva krajša odseka ceste od Grosupljega proti Cikavi, pa tudi krožišče pri Kovinastroju naj bi bilo v tem mesecu končano. Za točnejše podatke imam sveže poročilo z Direkcije za ceste RS, kjer vse te podatke preverimo. Poleg tega pa je bilo narejenih še nekaj
Krožišče Kovinastroj
-	Pred letom 2007
porabljeno	160.564 €
-	Proračun za 2007	409.782 €
-	Predlog proračuna 2008	222.000 €
V križišču Kovinastroj v Grosupljem je bilo potrebno rešiti neugodno in prometno neustrezno priključevanje Ceste na Krko. Projektnadokumentacija je bila pridobljena v letih 2003/2004. Od takrat so se odkupovala zemljišča. Gradbena pogodba je bila podpisana 14. 5. 2007. Izbran je bil izvajalec CP Ljubljana za ponudbeno ceno 720.894 €. Od tega zneska je delež DRSC 513.939 €. Iz letošnjega proračuna bo plačano 295.652 €, ostalo (218,287 €) iz proračuna za leto 2008. Rok dokončanja je 30. 10. 2007.
Slika na naslovnici: Krožišče pri Kovinastroju po delno položenem sloju grobega asfala.
O cestah in Železnicah
Pogovor z državnim sekretarjem dr. Petrom Verličem, ki sem ga opravil v soboto, 6. septembra 2007: Koliko je bilo dano denarja iz državne blagajne za grosupeljske prometnice v preteklih letih in kaj se naj bi še naredilo?
Jože Miklič
drugih del kot so železniški prehodi in semaforizirani prehodi. Zato smo lahko v vsesplošnem pomanjkanju sredstev kar precej zadovoljni glede narejenega tudi z državnim denarjem na prometnem področju v prostoru občine Grosuplje. Jože Miklič: V takratnem pogovoru sva ugotavljala, da naj bi država v letih 2006 do 2008 iz državne blagajne območju občine Grosuplje za državne ceste namenila več kot 400 mio sit oziroma preračunano v € - nekaj manj kot 1,7 mio €. Koliko je tega denarja bilo izplačanega že do zdaj? Kaj se je naredilo, kaj je izostalo oziroma je odstopalo od načrtov in kaj se bo še zgradilo letos in v prihodnjem letu, ko naj bi se ta »obljuba« izpolnila in zaključila? Dr. Peter Verlič: Z rezerviranimi sredstvi smo (nekaj pa bomo v prihodnjem letu) lahko plačali vse dosedanje obveznosti. Lahko pa odkupimo tudi zemljišča in bi s temi sredstvi lahko naredili tudi krožišče, če bo Občina pripravila projekt. Po moji oceni bo za cesto do križišča pred Občino Grosuplje treba zagotoviti še okoli 300.000 €. Iz poročila Direkcije za ceste pa je razvidno, da je župan zaprosil še za dve novi krožišči, in sicer priključek Pod gozdom (to je tik pred Grosupljem pri Klinčkarju), dodatno pa smo izvedeli, da so dobili z Občine tudi pobudo za gradnjo krožišča pri Hotelu Kongo Grosuplje (oziroma Logotu), ki je posebej veliko in nevarno križišče.
Jože Miklič: Nadvoz čez železniško progo za Sončne dvore ne spada v ta sklop? Dr. Peter Verlič: Ne. To ne spada zraven. Tega rešujeta Občina in Železnica. Jože Miklič: Če seštejemo zneske iz tega poročila po posameznih projektih in letih, ugotavljam, da se zelo približamo obljubljeni številki 1.7 mio € ¡1.694.000 e). Dr. Peter Verlič: Da. Tako je. Poleg tega pa sta s sofinanciranjem Občine Grosuplje in Države postavljena tudi dva moderna semaforizirana prehoda pred osnovno šolo v Brinju.
Jože Miklič: Nadalje se dotakniva področja železnic in železniških prehodov. Letos so bile pred kratkim postavljene polzapornice na Cikavi. Je tudi na ostalih segmentih kaj novega v zadnjih treh letih? Kako je s progo Grosuplje - Kočevje oziroma do Ortneka? Dr. Peter Verlič: Projekt modernizacije železniške proge Ljubljana - Kočevje je
sestavni del »poroštvenega zakona«. Zdaj se intenzivno dela na dokumentaciji, v letih 2008 in 2009 pa naj bi šlo po planih tudi v realizacijo. Slovenske železnice so po novem upravljalec železniške infrastrukture in so že naročile projekt rekonstrukcije in elektrifikacije. To progo, skupaj s progo proti Novemu mestu vidimo kot eno od močnih regionalnih povezav v bodoče, tudi kar se tiče potniškega prometa.
Če pa se dotaknem same občine Grosuplje, je bilo urejeno nivojsko križanje na Cikavi z zapornicami. Nadaljevalo pa se bo tudi s svetlobno ureditvijo prehoda v samem naselju Cikava proti Selam. O tem smo povprašali tudi krajane in se s to rešitvijo strinjajo. Prehod naj bi uredili v prihodnjem letu. Kakršne koli potrebe po obvozni povezavi pa bo morda pokazal čas. Pred meseci je bil preurejen z novimi zapornicami tudi prehod čez železniško progo na Cesti na Krko. Jože Miklič: Naj se ustaviva tudi ob krožišču za Sončne dvore in Pod gozdom! Se morda namerava realizirati več desetletij stare načrte širitve grosupeljske železniške postaje?
Dr. Peter Verlič: Ne. O tem ni bila izkazana niti kakšna pobuda lokalnega gospodarstva niti same občine. Za potniški promet pa sedanje kapacitete zadoščajo. Jože Miklič: Je kaj novega z avtocesto čez poliški klanec?
Dr. Peter Verlič: Kot veste, je bil ta odsek uvrščen v dodatni avtocestni program. Na projektni ravni se iščejo rešitve. Za
Pred kratkim sta bila zgrajena dva moderna semaforizirana prehoda za pešce pred Osnovno šolo Brinje.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
aktualno
9
občino Grosuplje pa je pomembno, se bo obstoječa hitra cesta preuredila kot vzporedna dvopasovna povezava. V tej zvezi pričakujem od Občine, da bo cesto ustrezno in pravočasno uvrstila v svoje prostorske plane. Zato bo pomembno tudi v zvezi z izgradnjo obvoznice okoli Grosupljega, da bo ta cesta zares lahko dobila čim prej svojo vlogo. Občina bi se morala čim prej lotiti umeščanja obvoznice v prostor in spajanja s to cesto. Naj tudi opozorim, da bo na avtocesti cestnina, na vzporedni pa ne.
Jože Miklič: Kako je z obvoznico na Škofljici? Zadnji pogovori na Škofljici kažejo, da se MOP bolj zavzema za rešitev, ki se nam bo pod Malim Vrhom zelo približala in posegla v naš občinski prostor. Zaradi slabo pretočne škofljiške ceste pa imamo trenutno tudi v naši občini kar precej več tako osebnega kot tovornega prometa.
Dr. Peter Verlič: Različica prek Barja ni umaknjena. Le-ta se še vedno kaže kot možna rešitev. Kot je meni znano, občini Škofljica ne ustreza različica, ki se precej približa obstoječi trasi ceste in s tem utesnjuje samo naselje. Občini bi ustrezalo, da bi šla cesta globlje po Barju, a je problem zaradi sprejete Nature 2000. Kot začasna rešitev bo uvedba polnega priključka na avtocesto v Šmarju -Sapu. Pobudo za državni lokacijski načrt je posredoval minister za okolje in prostor. Je tudi v letnem programu za načrtovanje in razvoj avtocest. Menim, da ta polni priključek ne bo koristil samo delu Škofljice, pač pa tudi našim občanom iz Šmarja in okolice.
Po zadnjih pogovorih pa iščemo kompromis. V igri je možna tudi prestavitev železniške proge v delu Škofljice. Osebno pa menim, da je različica čez Barje še najbližja optimalni rešitvi. Jože Miklič: Za zaključek spregovoriva še nekaj o zamenjavi ministra na vašem ministrstvu. Kakšni »vetrovi zdaj pihajo«? Dr. Peter Verlič: Novi minister za promet, ki so mu nekateri očitali, da svojega področja, ki ga je prevzel, ne pozna, je v tem kratkem času celovito informiran s področno problematiko. Menim pa, da se je lotil zadev na pravem koncu: 1. na izboljšanju prometne varnosti v celoti, 2. pa je namenil preverjanje postopkov, ekonomičnosti gradnje ter racionalizacije na vseh področjih. Nekaj v zvezi s tem ste me tudi že spraševali ob nedavnih prepočasnih gradnjah v občini Grosuplje. Osebno pa menim, da je kar prav, da se nekatere zadeve tudi v teh pogledih preverijo. Jože Miklič: Hvala za pogovor.
Cesta Cikava - Grosuplje
-	Pred letom 2007
porabljena sredstva	654.125 €
-	Proračun 2007	333.853 €
-	Predlog proračuna 2008	525.000 €
Zaradi neustreznih elementov vozišča, novo zgrajenega trgovskega centra in nove stanovanjske soseske je potrebno izvesti celotno rekonstrukcijo odseka Cikava - Grosuplje z izgradnjo kolesarskih in peš površin, zgraditi javno razsvetljavo ter urediti avtobusna postajališča. Zaradi obsežnega projekta je bilo potrebno gradnjo razdeliti v tri etape: Prva etapa gradbenih del od km 0,640 do km 1,020 (priključek za Mercator) je končana. Vrednost gradbenih del za navedeni odsek je bila 722.456 €. V skladu s podpisanim sporazumom o sofinanciranju je občina prispevala 196.732 €. Druga etapa od km 0,000 do km 0,640 (od Cikave v dolžini 640 m) je v gradnji. Vrednost del je 722.456 € od tega je po podpisanem sofinancerskem sporazumu delež Občine Grosuplje 196.732 € in DRSC 525.724 € . DRSC ima v letošnjem letu zagotovljena sredstva za gradnjo v višini 313.539 €. Občina v letošnjem letu zagotavlja svoj celotni predvideni delež po pogodbi. Rok dokončanja tega odseka je 18. 10. 2007. Gradbena dela so v glavnem zaključena. Izvedena dela v letošnjem letu bodo poračunana s strani poračunana v letu 2008 višini 212.182 €. Za tretjo etapo od km 1,020 do km 1,352 se pridobivajo zemljišča. (Nekatera so v postopku posredovanja zadnje ponudbe pred razlastitvijo, dve parceli imata
zahtevek za razlastitev, za le-ti pa je navedeno, da ni možna - osebne podatke sem izpustil - J. M.) Odkupujejo se le površine za cesto po obstoječem projektu.
V	km 1,140 Občina načrtuje novi priključek za naselje »Sončni dvori« v obliki krožišča.
V	ta namen je naročila PZI projekt samega krožišča, v katerega naj bi se kasneje priključila cesta iz »Sončnih dvorov« preko nadvoza čez železniško progo. Za navedeno navezavo naj bi bil v izdelavi DPN (državni prostorski načrt). Aktivnosti pri izdelavi DPN ne vodi DRSC, zato podrobnosti ne poznamo. Vsekakor pa bo samo krožišče, dokler navezava na železniški nadvoz ne bo zgrajena, služil le za umirjanje prometa in ga bo možno zgraditi v skladu z zakonom o javnih cestah kot dela v javno korist brez gradbenega dovoljenja. Predvidevamo, da bo krožišče v celoti financirala občina, saj gre za načrtovano bodočo navezavo občinske ceste na regionalno cesto. Projektant je DRSC zaprosil za projektne pogoje.
Dela na tretji etapi bo možno nadaljevati, ko bo izdelan projekt krožišča, ki ga je dolžna predložiti občina. Za gradnjo tretje etape brez krožišča so v predlogu proračuna zagotovljena finančna sredstva (302.818 € DRSC in 90.000 € Občina - brez krožišča). Če projekt krožišča ne bo izdelan do potrditve rebalansa proračuna, bo DRSC izvedla razpis za gradnjo ceste Cikava - Grosuplje izven vplivnega območja krožišča. Občina Grosuplje je 1. 6. 2007 na DRSC posredovala pobudo, da se tretja etapa podaljša toliko, da bi zajela tudi križišče za naselje Pod gozdom, kjer bi bilo zgrajeno namesto sedanjega križišča krožišče.
Skoraj dokončana cesta od Cikave do Brvac.
skozi županov objektiv
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
O vodovodu, kanalizacijah in čistilnih napravah
Nadaljevanje pogovora z županom Janezom Lesjakom, ki je bil objavljen v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov pod naslovom O aktualni gradnji cest in nove šole v Žalni. Z županom sem se pogovarjal 6. septembra 2007.
Jože Miklič
Jože Miklič: V nadaljevanju se sprehodiva še skozi ekološko problematiko v občini. Sem spadajo rekonstrukcije in dopolnitve obstoječih vodovodov, kanalizacij in nenazadnje izgradnje osrednje čistilne naprave pod Slivniškim hribom ter izgradnje 2. faze komunalne deponije v Špaji dolini. Janez Lesjak: Kar se tiče vodovodov, smo v lanskem letu zaključili vodovod na Ilovo Goro. Pri tem bomo nadaljevali še z enim krakom vodovoda do Kurje vasi. Tako bo vodovod na ilovogorski planoti z obema Ilovima Gorama, Gabrjem in odcepom za Hočevje v sosednji dobrepoljski občini narejen do konca.
Z vodovodom čaka samo še Huda Polica. Pri tem vodovodu imamo zelo veliko težav z določitvijo trase oziroma pridobivanju zemljišč zaradi nesoglasij med krajani. Nekaj krajanov si sicer zelo prizadeva, a je tudi nekaj takih, zaradi katerih ne moremo in ne moremo priti do končnih dogovorov. Hkrati gre tudi za traso ceste, ki se začne pri šmarskem pokopališču in se je v preteklosti premaknila kar za nekaj metrov. Odmere so bile že narejene. Zemljišča je potrebno odkupiti ali dobiti vsaj služnost ali možnost zamenjave. Pri tem pa gre tudi za neke stare zamere do Občine iz preteklosti.
Zaradi vsega naštetega se gradnja vodovoda, elektro-kabla in ceste vleče nerazumno dolgo. Močno upam, da bomo omenjene težave razrešili v tem letu in to prepotrebno infrastrukturo dokončali v naslednjem letu
Nadalje bodo aktualni tudi vodovodi v nekdanjih počitniško strnjenih naseljih, ki so v zadnjih letih postala naseljena. Če so včasih vodo prinesli v »kantici« s seboj, danes to ni več dovolj. Zato so tudi iz teh naselij precejšnji pritiski. To so naselja v Dolah, na Polici (tu so tudi najbolj razpršeni vikendi) in počitniška naselja v krajevni skupnosti Škocjan.
Jože Miklič: Ali lahko rečeva nekaj besed
še v zvezi z rekonstrukcijami večjih glavnih
vodovodov?
Janez Lesjak: Večjih rekonstrukcij ni predvidenih razen v naselju Grosuplje, kjer se postopno obnavljajo posamezne ulice. Čaka pa nas še povezava zajemališča vode v Žalni z Veliko in Malo Loko, kjer se trenutno še oskrbujejo iz zasebnih vodovodov. Ta voda je večkrat precej oporečna. Bilo je tudi že prijava inšpektorja, da se ti vodovodi uredijo. To je ena od prioritet, ki bi morala iti v načrt razvojnih programov v naslednjem štiriletnem obdobju, vendar pa vse ne bo
izvedeno v naslednjih dveh letih. Jože Miklič: Za ta projekt bodo porabljena izključno občinska sredstva? Janez Lesjak: Da, saj težko verjamem, da bi se našli drugi primerni viri. Bomo pa preverili, če bi se dalo kaj napraviti iz kakšne takse. Naj pa k temu dodam še to, da bo zaradi zgrajenega vodovoda na Polževski planoti in posledično premajhnih in 'puščajočih' greznic ter kraškega terena tudi voda v sedanjih zajemališčih v Veliki Loki vedno bolj onesnažena. Drugih rekonstrukcij nimamo predvidenih, razen vodohram v Dobju že kar nekaj časa pripravljamo in računam, da ga bomo v prihodnjih dveh letih usposobili tako, da bo pritisk vode povečan. Jože Miklič: Pojdiva na odvodnjavanje! Janez Lesjak: Problem s kanalizacijami je mnogo večji kot z vodovodi. Pokritost gospodinjstev v občini s kanalizacijami je okoli 60 %, pretežno v Grosupljem in v Šmarju - Sapu ter na Spodnji Slivnici. Ostalo nam je še nekaj malega v središču Šmarja in v predelu proti Zacurku ter del proti Podlomu pod Slivnico. Vse te kanalizacije pa so priključene na premajhno in že dotrajano čistilno napravo pod Slivniškim hribom.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
skozi županov objektiv
Druga naselja čakajo na uresničevanje prek zasnove odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki smo jo sprejeli nedavno na občinskem svetu. V teh projektih računamo na znatno sofinanciranje iz evropskih strukturnih skladov.
Prek ljubljanske urbane regije poteka projekt ureditve glavnega povezovalnega »S« kanala od Šmarja do Grosupljega ter priključitev Velikega in Malega Vrha z vključitvijo hiš, ki gravitirajo proti Škofljici. S Škofljico se namreč nismo mogli dogovoriti o skupni čistilni napravi, zato bomo vso to odpadno vodo prečrpavali v kanalizacijo Šmarje-Grosuplje. V ta sistem se vključujejo tudi bližnje vasi Podgorica in Paradišče.
Drugi večji projekt kanalizacij pa je Projekt čiste reke Krke. Ta projekt vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Vanj je vključena tudi osrednja grosupeljska čistilna naprava in povezava kanalizacij do bližnjih vasi. Zdaj hitimo z izgradnjo malomlačevske kanalizacije, ki jo bomo povezali na čistilno napravo. Pri tem smo imeli srečo, da bomo kanalizacijo lahko gradili po javnih poteh. Potrebno bo le uskladiti glede zemljišč pri prehodu čez železniško progo. Za to so v letošnjem in naslednjem letu zagotovljena sredstva v proračunu. Posel je prevzelo Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki ima že sklenjeno pogodbo z izvajalcem. Sredstva pa se bodo črpala iz ekološke takse.
Nadalje pa bomo zajeli tudi Ilovo Goro, Čušperk in ostale vasi v dolini, iščemo pa tudi rešitve za Žalno in Loko ter Luče. Jože Miklič: Pa bo vse to šlo nazaj na osrednjo čistilno napravo? Janez Lesjak: Odločitev bo še padla. Možne so tudi izgradnje sekundarnih čistilnih naprav. Preveriti pa je treba, ali bi se splačalo napraviti kar povezave z osrednjo čistilno napravo s prečrpavanjem. Jože Miklič: Na kontejnerske čistilne naprave niste pomislili? Janez Lesjak: Vse opcije so še odprte, v bližini Radenskega polja pa bo treba vse
te naprave zgraditi z velikim količnikom varnosti. Odpadne vode na iztokih bodo morale biti zelo kakovostno očiščene. Nova čistilna naprava naj bi imela prek 90 % stopnje očiščenosti, koliko pa se lahko take stopnje očiščenosti zagotovi na malih čistilnih napravah, pa je zelo vprašljivo. Za Št.Jurij s širšo okolico pridejo v poštev le lokalne čistilne naprave. Zadnje naselje, ki bi bilo priključeno na grosupeljsko čistilno napravo pa je Ponova vas. Jože Miklič: Kako je s povezavo kanalizacije mimo Spodnjega Blata in Gatine do osrednje komunalne deponije v Špaji dolini? Janez Lesjak: Ker bo Javno komunalno podjetje v prihodnjem letu gradilo kanalizacijo od Špaje doline, do čistilne naprave, je smiselno, da se te vasi priključi na to kanalizacijo.
Jože Miklič: Ali bo na čistilni napravi zgrajena centrifuga za izsuševanje odpadnega blata ali ne? Ali se bo mokro blato vozilo na centrifugiranje in odlaganje morda na ljubljansko ali katero drugo čistilno napravo, ki pa so sorazmerno precej oddaljene in bodo stroški prevoza tega blata postali veliko breme pobranim kanalščinam?
Janez Lesjak: Ker je čistilna naprava ocenjena na približno 1,2 do 1,3 milijarde sit oziroma približno 4,5 mio €, ali rečeno drugače - skoraj dve osnovni šoli, ki jih gradimo v Grosupljem in bo namenjena za 20.000 E ter bo najsodobnejši sistem, bo tudi dehidracija blata vgrajena v ta sistem. Tako stisnjeno in dehidrirano blato pa se bo nato lahko deponiralo kar na našo deponijo.
Med temi blati jih bo tudi nekaj, ki se dajo predelati naprej za določene segmente v poljedelstvu, ne smejo pa vsebovati težkih kovin in drugih škodljivih snovi. Poskrbeti bomo morali tudi za občinski red, kjer bo določeno tudi koriščenje zunanjim uporabnikom te čistilne naprave, ki bodo dovažali iz greznic ali drugih odpadnih bazenov.
Jože Miklič: Koliko pa bodo po oceni
stale kanalizacije, da bo ves sistem funkcioniral?
Janez Lesjak: Moram reči, da v tem trenutku Grosupljemu dobro kaže, saj je v porečju Krke izpadlo kar precej občin. Celo Novo mesto še ni vključeno, ker nima določene lokacije za novo čistilno napravo. Res pa je tudi, da se ta projekt že kar nekaj časa vleče in da smo že kar nekaj »pisem o nameri« podpisali v preteklosti z različnimi ministri in da naši ljudje, ki sodelujejo na vrhu z načrtovalci projekta, zmajujejo z glavo in precej dvomijo, da bi se projekt začel v letošnjem letu. Bo pa tudi za občino to kar precej velik zalogaj, kljub temu da bomo pridobili zunanja sredstva, saj moramo poskrbeti za soudeležbo od 20 do 30 % ter plačati še davek, kar pomeni realno pri tako visokih zneskih zagotoviti okoli 2 mio €, kar pa je prav tako, če napravimo še eno primerjavo - vrednost še ene osnovne šole.
Jože Miklič: Hvala tudi za te odgovore. Za naslednje »tematske pogovore« pa bi predlagal, da se dogovorimo skupaj, katera področja menite, da bi bila najprimernejša in najbolj aktualna za naše občane. Janez Lesjak: Menim, da bo prostorska tematika zelo aktualna, saj imajo občani več kot 900 zahtevkov za pozidavo in posledično spremembo prostorskih aktov. Nenazadnje pa je še vedno nedorečena prostorska zakonodaja. Je pa tudi res, da se bomo večjih pozidav otepali, saj rast prebivalstva zahteva tudi več tako gospodarske, komunalne, cestne, energetske, telekomunikacijske kot tudi ostale družbene infrastrukture. Po valu naselitev, ki smo ga naredili v zadnjem času v Grosupljem, je treba narediti premor ter začeti z izgradnjo primerne javne infrastrukture. Naslednja tema, ki se mi zdi, da bo precej zanimiva, bodo evropska sredstva in regionalizacija. Potem pa so tudi druge teme, kot na primer: šport, kultura, sociala, in druge dejavnosti, ki se dotikajo tudi občinske politike.
komunala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Jesenski čas predstavlja v investicijskem ciklusu najintenzivnejšo fazo, ko so dela v polnem zamahu in se hiti postoriti kar največ pred prihajajočo zimo. Tudi na komunalnem področju se izvaja kar precej aktivnosti, ki bodo v naslednjih mesecih zaznamovale utrip naših krajev.
Na področju oskrbe s pitno vodo smo uspešno in brez večjih težav premostili sušo v pomladnem in poletnem obdobju. Nekaj težav nam je povzročal le vodovod Podtabor, kjer je zaradi nam neznanih vzrokov prišlo do nenadnega bistvenega poslabšanja kakovosti vode na zajetju Borštnik v Medvedici. Verjetno tektonski premiki so v juniju povzročili občutno zmanjšanje dotoka vode ter prekomerno kalnost, kakršne do sedaj nismo bili vajeni. Zato je za celotni sistem v veljavi ukrep prekuhavanja vode za prehrambene namene. Za sanacijo stanja smo začeli z dvema postopkoma. Kot interventni ukrep bomo s črpalno postajo v Ponovi vasi zagotovili možnost oskrbe iz grosupeljskega vodovoda in s tem premoščali bilančna nihanja ob povečani kalnosti vode. Trenutno potekajo projektna dela in investicijska opravila pridobitve soglasij in dovoljenj lastnikov zemljišč za napeljavo električnega priključka in
Pregled del in nalog Javnega komunalnega podjetja Grosuplje v grosupeljski občini
zgraditev postaje.
Temu sledi zagotovitev nadomestnega vodnega vira na območju Medvedice iz globoke vrtine dolomitnih sestavov. Ravno sedaj potekajo hidrogeološke raziskave terena. Prvi obeti so dobri, potrjeni pa bodo šele ob črpalnem poskusu vrtine. Na Ilovi Gori so po končani gradnji vodovoda opravljeni tehnični pregledi, zato pričakujemo tudi uporabna dovoljenja. S pitno vodo so dokončno oskrbljeni prebivalci Gabrja, Velike in Male Ilove Gore, Prilesja in Kurje vasi. Ravno v teh dneh se začenja gradnja vodovoda od Male Ilove Gore do Hočevja v občini Dobrepolje. V začetku oktobra so občinske strokovne službe uspele zagotoviti služnostne pogodbe za izgradnjo vodovoda od Šmarja do Hude Police. Gre za zelo zahtevno investicijsko opravilo, saj so postopki združeno potekali za parcelacijo, odmero in odkup zemljišč javne poti, gradnje vodovoda ter električnega omrežja s transformatorsko postajo. Sledi postopek pridobitve gradbenega dovoljenja ter podpis pogodbe z izvajalcem na podlagi že izvedenega javnega razpisa. Gradnja naj bi se začela še letos, končala pa v naslednjem letu. Ob gradnji vodovoda in električnega omrežja se bo izvedla tudi delna modernizacija sedaj makadamske ceste.
Končani so postopki pridobitve zemljišč za gradnjo priključnega vodovodnega omrežja in vodohrana Dobje ter oskrbovalnega
omrežja do Dol pri Polici. Z gradnjo napajalnega vodovoda do vodohrana bomo pričeli še letos, v naslednjem letu sledi izgradnja vodohrana nad Dobjem prostornine 100 m3 ter pridobitev projektne dokumentacije za vodovod Dole. Želimo si, da bi kot prvo fazo že v naslednjem letu zgradili oskrbovalni vodovod od vodohrana Dobje do Dol pri Polici. Med pomembnejšimi obnovitvenimi deli na vodovodnem omrežju omenimo odseke v Rožniku, Velikem Mlačevem, na Partizanski in Prečni poti ter v območju novega krožišča pri Vodičarju v Grosupljem ter na trasi nove vpadne ceste v Brvacah. V končni fazi je projektna dokumentacija za popolno obnovo azbestno cementnih vodovodov Pod gozdom in na odseku Grosuplje-Spodnje Blato. Večina del je načrtovanih za naslednji dve leti iz amortizacijskih sredstev vodovodov. V pripravi sta Odloka o oskrbi s pitno vodo, ki bo vzpostavil pravni red tudi na lokalnih vodovodnih sistemih grosupeljske občine, ter o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih vod, ki uvaja vrsto novosti predvsem pri uporabi greznic in malih čistilnih naprav. V proceduro občinskem svetu ju bomo predali še letos. Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda smo septembra zaključili gradnjo kanala pod tiri železniske postaje ter obnove kanalov na Levstikovi cesti in Kolodvorski cesti. S tem so odpravljeni razlogi za pogosta poplavljanja kleti posameznih objektov
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
kultura, oglasi
13
in stavb. V začetku oktobra se je začela gradnja kanalizacije Boštanj - Malo Mlačevo - ČN Grosuplje z dvema prečrpalnima napravama. Gradnja se bo izvajala dve leti, v nadaljevanju bo omogočeno priključevanje Velikega Mlačevega, Zagradca pri Grosupljem, Lobčka in dela Plešivice pri Žalni. Še letos bomo pridobili gradbeno dovoljenje in začeli z gradnjo kanalizacije Podlom ter tako do konca naslednjega leta povsem opremili sicer zelo zahtevno območje Spodnje Slivnice s kanalizacijskimi sistemi.
V	fazi zaključevanja pridobitve zemljišč je kanalizacija Grosuplje - Ponova vas. V letu 2008 sledi projektna dokumentacija, nato gradnja obsežnega in dragega sistema.
V	delu je pridobivanje zemljišč za gradnjo kanalizacije Žalna - Loka in skupne čistilne naprave. Po pridobitvi vseh potrebnih služnostnih pogodb se bo pristopilo k projektu. Ob tem se bo načrtovala tudi povezava javnega vodovoda Žalna z lokalnim vodovodom Loka.
V	Grosupljem se izvajajo obnovitvena dela kanalizacije na Partizanski cesti ter Prečni in Hribski poti. Še letos bi radi začeli z obnovo kanalizacije Pod gozdom. Gre za obširna obnovitvena dela vseh podzemnih vodov in cest, ter za izgradnjo javne razsvetljave.
V	teku so usklajevanja s posameznimi nosilci investicijskih opravil in projektne dokumentacije.
V	Šmarju Sapu pričenjamo z izgradnjo kanalizacije in prečrpalne naprave pri Turnčku, ki bo po mnogih letih zagotovila odvod odplak v kanalizacijo in ustrezno čiščenje. Za del oskrbovalne kanalizacije na Velikem vrhu še vedno potekajo pogajanja z lastniki zemljišč. Ob tem pozivamo na razumevanje za javno dobro, da bi lahko še letos zaključili gradnjo in omogočili priključitev 6 stavb.
Zaključena je prva faza investicijske in projektne dokumentacije izgradnje nove centralne čistilne naprave Grosuplje, obnove kanalizacijskega kolektorja do Cikave ter gradnje kanalizacije Mali Vrh -Tlake - Gajniče, Veliki Vrh, Hrastje in Jerova
vas. Projekt vodi država, pričakujejo se sredstva EU. V končni izbor se je kot šesta uvrstila tudi grosupeljska občina, in tako pridobila možnost koriščenja dela od skupaj odobrenih 31 mio € kohezijskih sredstev. Sledi faza pridobivanja služnostnih pogodb in pridobitve gradbenega dovoljenja. Zemljišča za čistilno napravo so pridobljena, zato bomo takoj izvedli javni razpis za projekte in izgradnjo objektov, da bi avgusta prihodnje leto že lahko koristili evropska sredstva. Pričakujemo vsaj 7 mio €. Na področju ravnanja z odpadki pridobivamo projektno dokumentacijo za investicijska dela na deponiji v Špaji dolini. Gre za izgradnjo sortirnega centra, povečanje kompostarne, izgradnjo kanalizacije za izcedne vode ter druge objekte, ki so potrebni za vse zahtevnejša ravnanja z odpadki pred končnim odlaganjem. Brez teh objektov ne bomo mogli pridobiti dovoljenja za odlaganje na odlagališče, ki ga moramo kot IPPC zavezanec za napravo, ki pozroča onesnaženje okolja večjega obsega, pridobiti do leta 2009. V nasprotnem nam grozi zaprtje odlagališča in odvoz preostanka komunalnih odpadkov na drugo ustrezno urejeno regijsko odlagališče. Pri tem ne gre spregledati bistvene podražitve storitve. Ravno v teh dneh smo uspeli izvesti javni razpis za nakup novega smetarskega vozila, izdelanega za odvoz odpadkov s podeželja, kjer sedaj zaradi razmeroma ozkih cest nismo mogli zagotoviti varne vožnje in dostopanj do vseh stavb. Ob tem bomo postopno uvedli odvoz komunalnih in organskih odpadkov iz zasebnih mest posameznega uporabnika v Spodnji Slivnici, na Velikem in Malem Vrhu, na Polici, v Št. Juriju, Račni, Čušperku, Velikih in Malih Lipljenih. Zaradi neurejenosti in aktivnega delovanja nepoklicanih pripravljamo spremembo koncepta zbiranja kosovnega odvoza. Vse bolj se nakazuje odvažanje na vpoklic ob vnovčenju posebnega kupona, ki bi ga prejelo vsako gospodinjstvo, ki plačuje storitve ravnanja z odpadki. Za nami je dan odprtih vrat, ki ga žal ni
izkoristilo dovolj prebivalcev. Zelo veliko pozornosti posvečamo delu z mladimi, saj ravno sedaj predajamo poučno literaturo za izobraževanje nižje učne stopnje na obeh grosupeljških šolah. Začenja se tudi jesenska akcija zbiranja starega papirja na OŠ Brinje.
Na pokopališki dejavnosti je za nami intenzivno leto, saj smo v dobrem letu uspeli zagotoviti spremembo ureditvenega načrta, pridobiti projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, ter zgraditi poslovilni objekt s pripadajočo infrastrukturo in še nekaterimi novimi vzporednimi objekti (nov vodnjak, nov kip, nova parkovna oprema, zasaditve). S tem se še dodatno izboljšuje podoba kraja in mesta. Po odprtju moderne knjižnice se tako v mestni prostor umešča še en arhitekturni biser. Na cestnem področju se z idejami in projekti vključujemo v obnovo grosupeljskih cest in ulic. Začenjamo z obnovo Partizanske ceste ter križišča pri starem podrtem gasilskem domu. Prepričani smo, da bodo nove površine za pešce in kolesarje ter novi prometni in zavijalni pasovi izboljšali varnost in povečali pretočnost prometa. Z zasnovo ureditve gospodarske cone jug se nakazuje tudi začetek gradnje prve faze obvozne ceste.
Toliko o aktivnostih, ki jih ob odličnem sodelovanju z Občino Grosuplje in Krajevno skupnostjo Grosuplje opravljamo grosupeljski komunalci. Z izjemno zavzetostjo sodelavcev in ostalih posameznikov, ki jim ni vseeno, kje in kako bivamo.
Tomaž Rigler, direktor
PRILOŽENE FOTOGRAFIJE SPODAJ (od leve proti desni):
-	Bazena na čistilni napravi.
-	Odlaganje na urejeno kompostišče.
-	Pokopališče Grosuplje - novi poslovilni objekt.
-	Gradnja toplovoda v Sončnih dvorih.
Foto Peter Zakrajšek in Tomaž Rigler
14
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Grosupeljski gasilci v pomoč Železnikom
Črpanje vode iz kleti stanovanjskega bloka.
Ker sem želel izvedeti nekaj več o reševalnih akcijah na prizadetih območjih, sem se obrnil na tri mlade grosupeljske gasilce: Andraža Levca, Borisa Njenjiča in Iztoka Vrhovca.
Akcijo v občini Grosuplje je že zvečer istega dne organiziral poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Brodnik, ki je dobil poziv, naj pošlje določeno število ljudi, usposobljenih in opremljenih za reševanje. Na delo so odšli zgodaj zjutraj (19. septembra, ob 5. uri), saj bi bilo nočno reševanje za ljudi, ki ne poznajo krajev, lahko preveč nevarno. Tam so bili cel dan, do 16. ure popoldne. Povprečna starost gasilcev je bila od 18 do 25 let.
Ko jih vprašam, kakšne vtise so dobili na licu mesta, povedo, da gledanje gibljivih ali statičnih slik v različnih medijih ne more podoživeti občutka, ki te posrka vase, ko se srečaš s krajem in ljudmi. Ker je prostor v samem kraju Železnikov precej utesnjen, pa še ta je bil zaradi odplavljenih cest in naplavin težko dostopen, so jih usmerjali njihovi lokalni gasilci in drugi zadolženi v civilni zaščiti. Vsaka organizirana ekipa je tako dobila po enega vodjo, ki jim je ukazoval in skrbel za druge logistične zadeve. Tako so Grosupeljčani dobili naloge, naj očistijo in pripravijo teren za namestitev cistern za pitno vodo, ki jih je nato dostavila Slovenska vojska. Nadalje so črpali vodo iz več kleti v stanovanjskih hišah in blokih ter za silo očistili dostope.
Mladi grosupeljski gasilci pa so mi še povedali, da so imeli v času reševalne akcije v glavnem zelo dobre stike z domačini, je pa bilo med njimi tudi nekaj izjem. Morda je bilo nekaj neučakanosti, a se tudi same reševalne ekipe niso mogle prav na hitro premeščati, saj bi se na ta način še otežilo njihovo uspešno posredovanje. Pri takih potezah in ukazih pa se morajo ljudje zavedati, da gre tudi za nek že kar močno »vojaško obarvan« sistem, ki mora odgovorno delovati, da ne pride še do dodatnih anarhističnih zapletov in posledic panike.
Jože Miklič
V pogovoru za Grosupeljske odmeve so sodelovali Andraž Levec, Boris Njenjič in Iztok Vrhovec. Pogovor smo opravili v »poveljniški sobi« grosupeljskega Gasilskega centra. SLIKA NA NASLOVNICI:
Del gasilske ekipe iz Grosupljega in Šmarja -Sapa v Železnikih.
Grosupeljski gasilci pri čiščenju dvorišča.
Vsepovsod samo blato..
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi oktober - mesec požarne varnosti
15
Velika kombinirana gasilska vaja
v Zagradcu pri Grosupljem - Fotoreportaža:
Za črpanje vode iz Retic v verigi dolgi nekaj nad Naslednji v gasilski verigi so sodelovali Tik pred gasilskim domom na razdalji 200 m od 500 m so se odločili domači zagraški gasilci. mlačevski gasilci.	zajemališča vode so brizgalno postavili Žalci.
Kot drugo lokacijo zahtevnejšega požara so	Gatinci so imeli s seboj izurjeno ekipo gasilcev z	V Jakopovem klancu so se ustavili loški
izbrali kurilnico gasilskega doma, kjer je bila	dihalnimi aparati. Prav tako so tudi Grosupeljčani	gasilci. Med tem časom so za ohlajanje požara
tudi plinska jeklenka in vrsta drugih vnetljivih	posredovali z izolirnimi dihalnimi aparati, ki so	v kurilnici Gatinci in Grosupeljčani razvili
in nevarnih snovi. Na pomoč so prihiteli še	izmenično odhajali v zadimljen prostor. Vajo si	tudi nekaj cevi iz hidrantov in svojih gasilskih
gasilci iz Grosupljega in Gatine.	je ogledalo kar precej domačinov.	avtocistern.
Pred tem so domači gasilci razvili tudi cevi	naredijo nekaj analiz svoje vaje. Vajo je vodil domači poveljnik Lojze Kastelic, ki je dal besedo tudi
iz hidranta in vode je bilo na namišljenem	sodelujočim, da so lahko ocenili vajo in nanjo dali nekaj pripomb. Predvsem so ugotavljali, da bo treba
požarišču kmalu dovolj. Tik pred gostilno Lunca,	še kar nekaj vaj narediti v sistemu zvez, pa tudi nekoliko bolje urejati promet za dostop gasilcem do
do koder so načrtovali speljati gasilsko verigo,	požara. Dobrodošla pa je bila tudi pripomba, da bi se predstavniki (poveljniki) posameznih društev
so se postavili žalski gasilci z avtocisterno.	dogovorili med seboj in bi si ogledali po vaseh skupaj hidrantna mesta in opremljenost omaric.
6
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Ali potrebujemo gasilce ali ne? >
Slovenska vojska: Gašenje s helikopterjem.
Reševanje ponesrečenca s helikopterjem.
Gasilska oprema in orodje na Pomurskem sejmu. SLLIKA SPODAJ: Namišljeno požarišče na gasilski vaji v Zagradcu pri Grosupljem.
To vprašanje se mi je že večkrat zastavilo, ko sem se tudi sam v preteklosti udeleževal različnih gasilskih dejavnosti, a me tudi zdaj kar skoraj vsake toliko časa vedno znova (pri)zadenejo še vedno ta tako neumna vprašanja, kot je navedeno v gornjem naslovu. Naj nekaj teh slabih primerov utemeljim z naslednjimi navedbami:
1.	O gasilcih se sicer v Sloveniji rado govori, a največkrat le kot o nekih dobrovoljčkih, ki so že od avstroogrskih časov obarvani s folklornimi dejavnostmi in ki se ga radi tudi »nalezejo pod kapo«, ter o tistih, ki se zbirajo v gasilskih domovih menda zato, da se izmuznejo ženam in družinskim obveznostim. A je njihova zgodovina poleg strokovnosti pestra tudi na kulturnem in še drugih področjih ter je (mimogrede povedano) preživela že tri politične sisteme, pa bo najbrž še katerega.
2.	Marsikdaj njihova dejavnost ni ocenjena kot humanitarna, temveč jih uvrščajo kot večino drugih, ki morajo plačevati za svojo opremo vse davke in poračunati vse (ali vsaj večino) raznih uslug - od komunalnih, energetskih in drugih javnih pritiklin. Včasih so plačevali dražjo elektriko, kot gospodarske ustanove. Podobno je bilo z vodo in še s čim drugim.
3.	Velikokrat se jim očita tudi prevelika potrošnja. Res je. Če kupijo gasilsko vozilo in se z njim ne vozijo vsak dan na požare ali vaje, vozilo na 10 let starosti ne more naviti 100.000 ali še več km, je pa takrat staro in že več kot na tričetrt izrabljeno. Zato morajo, hočeš nočeš, razmišljati o novem, ker je staro vozilo neuspešno, neuporabno ali celo nevarno.
4.	Podobno je z brizgalnami in drugim orodjem. Vse se stara - od cevi do oblek in raznih drugih zaščitnih sredstev.
5.	Naša družba jim ni priznala statusa, ko so odšli na intervencijo. Če so bili odsotni zaradi tega z dela, jim v tem času ni pripadalo nadomestilo. Le redki so zares lahko to uveljavili, pa še to je bilo več ali manj odvisno od dobre volje vodstva podjetja, kjer je bil gasilec zaposlen.
6.	Tudi z zavarovanji je še vrsta problemov.
Če bi bili Grosupeljski odmevi nekoliko bolj »gasilsko obarvan« časopis, bi lahko naštel še cel kup drugih problemov, a naj bo to pot dovolj. Osebno pa so me poleg navedenih prizadele tudi spodaj navedene pripombe v zvezi z gasilstvom:
1.	Gospa iz poplavljenih Železnikov je dva dni po katastrofi in en dan potem, ko so gasilci iz občine Grosuplje črpali 6 ur vodo tudi iz kleti njenega stanovanjskega bloka, v oddaji Trenja naredila cel kraval, kako ji ni nihče pomagal. Po izjavah grosupeljskih gasilcev je bilo obratno - marsikdo od stanovalcev se gasilcem pri delu ni pridružil.
2.	Ko je nedavno gorelo v eni od garaž v naši občini in ko je bila sprožena akcija tudi z gasilskimi sirenami in ne samo s pozivniki, je lastnik nepremičnine zahteval, naj napišem popravek o svojem prispevku v časopisu, češ da je sam pogasil požar. Zakaj pa so potem klicali gasilce in celo policijo?
3.	Tednik Mladina si je 4. avgusta 2007 privoščil objavo žaljivega članka Kako je gasilec Jože Miklič postal urednik. Na članek se nisem odzival, kaže pa pravo bedo ne samo dotičnega »zmanipuliranega« in neresnicoljubnega novinarja, ampak tudi celotnega dela v njihovem uredništvu.
4.	Eden od občinskih svetnikov je 4. julija 2007 na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje komentiral mojo prijavo za odgovornega urednika Grosupeljskih odmevov v mandatu 2007 - 2011 tudi na ta način, češ, saj je v prijavo za urednika dal tudi »gasilsko diplomo«. Res je. Poleg drugih izkazov, spričeval in referenc, sem navedel tudi to. In to bi storil tudi zdaj, če bi bil v podobni situaciji, ker jo imam za enakovredno marsikateri drugi strokovni izobrazbi in izkušnji.
O mesecu požarne varnosti v PGD Grosuplje
V PGD Grosuplje vsako leto v mesecu požarne varnosti posvetijo precej pozornosti prikazom delovanja gasilcev z različnimi taktičnimi vajami v mestu Grosuplje. Vse te vaje pa so namenjene tudi njihovemu izpopolnjevanju in preverjanju tehnike. Letos so se lotili reševalne akcije iz občinske stavbe, ki je za grosupeljske razmere kar precej zahtevna. V vaji sodelujejo tudi vsi občinski uslužbenci (17. 10. v času izida časopisa). Sodelujejo pa tudi na drugih vajah, ki jih organizirajo sosednja društva v Gasilski zvezi Grosuplje, na primer v večji gasilski vaji, ki jo je letos organiziralo PGD Zagradec pri Grosupljem.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
kultura, oglasi
17
Sejem Sodobna obramba
V deževnem in blatnem popoldnevu v soboto, 6. oktobra 2007, si je za vajo namišljenih dveh požarov čas vzelo okoli 80 gasilcev iz 7 društev v Gasilski zvezi Grosuplje: Gatina, Grosuplje, Luče, Velika Loka, Veliko Mlačevo, Zagradec in Žalna. So mar to počeli zgolj za lastno zabavo? Razmislimo!
Zadnje katastrofalne poplave so pokazale, da je poleg ekip za reševanje pri civilni zaščiti, zdravniškega osebja, policije in vojske zares usposobljena in pripravljena pomagati tudi številna družina gasilcev iz vse Slovenije. Tu naj še posebej omenim Slovensko vojsko, ki se je v primeru nesrečnih Železnikov dobro izkazala. Vsi tisti, ki želimo naši domovini dobro in ki imamo tudi nekaj neposrednih informacij v zvezi z dejavnostmi pripadnikov Slovenske vojske, vemo, da je mnogo zadev precej dobro organiziranih in se ne moremo strinjati z mnogimi dnevnimi informacijami dela slovenske politike, ki ima že ves čas od osamosvojitve Slovenije zaničljiv odnos do lastne vojske. Se pa strinjam, da je plača poklicnega vojaka okoli 600 € neto dokaj nizka in da bi bilo treba pomisliti še na kakšne dodatne stimulacije in še boljše organizacije. Strinjam se tudi, da bi bilo dobro nameniti več pozornosti in sredstev tudi za intervencije ob neurjih in drugih naravnih nesrečah, ki se bodo v prihodnje najbrž vedno bolj pogosto dogajale tudi pri nas.
Naj se vrnem! Da se je prav zaradi zadnjih dogodkov trenutno odnos »javnosti« do gasilstva (pa tudi drugih organiziranih skupin, ki so priskočile tako s fizično pomočjo kot drugimi humanitarnimi dejavnostmi) nekoliko spremenil, je očitno. A ko bo posijalo lažno sonce slovenske pozabljivosti, nečimrnosti, kvazidemokracije in egoizma, bodo najbrž tudi vsa njihova prizadevanja kmalu splahnela. Prav zato »tako rad« predstavljam nekatere dejavnosti gasilcev in drugih humanitarnih organizacij tudi takrat, ko ni poplav, ko ni nesreč, ko ni suše in ko ni drugih reševalnih akcij in nadlog. Menim, da si na primer tudi gasilci že zaradi naših 18 društev in njihove povezovalne gasilske zveze v naši občini to zaslužijo. Če sem (morda tudi s pisanjem)
gasilstvu kaj pripomogel, pa naj bralci presodijo sami. Svoje delo, znanje in čas ter še kaj drugega sem dal od sebe iskreno in prostovoljno. Za to nisem pričakoval nobenih priznanj, čeprav se jih je v vseh teh letih že kar nekaj nabralo.
Zato sem tudi kljub nekaterim kritičnim pomislekom prepričan, da bodo gasilci v občini Grosuplje še vedno večinoma uspešni, čeprav se v nepredvidljivih in močno stresnih situacijah tudi kaj zalomi. Vesel pa sem, da se v naša društva vključuje veliko mladih gasilcev. Res je, da jih je precej več na podeželju kot v urbanih sredinah. O tem pa bi se lahko poleg prebivalcev teh sredin zamislili tudi občinski možje in organizatorji civilne zaščite, pa še kdo povrhu. Želim si le, da bi jih čim manjkrat potrebovali in da bi jih srečevali čim večkrat samo na vajah, proslavah ali pa morda samo na veselicah, ki jih ne prirejajo samo za svojo zabavo, temveč da iz izkupička lahko pokrijejo večji del stroškov nabav raznega gasilskega orodja in opreme. - Na pomoč! Jože Miklič (gasilski častnik 1. stopnje)
Stojnica civilne zaščite.
4. mednarodni sejem znanja, tehnike in sredstev za obrambo, civilno zaščito in gasilstvo, je v Gornji Radgoni od 20. do 22. septembra v skupni predstavitvi povezal proizvajalce opreme za državno obrambo, civilno zaščito in gasilstvo, uporabnike te opreme in krovne organizacije, v katere so vključeni. Na njem je sodelovalo 130 razstavljavcev iz 18 držav. Za širšo publiko še zanimivejša kot komercialna predstavitev je bila na sejmu strokovna predstavitev krovnih institucij s področja obrambe in civilne zaščite, v kateri so sodelovali Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Slovenska vojska, organi in službe v Ministrstvu za obrambo RS, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Gasilska zveza Slovenije. Uprava RS za zaščito in reševanje je na sejmu predstavila dejavnosti v sklopu sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s poudarkom na predstavitvah sistema radijskih zvez zaščite in reševanja, informacijskega in komunikacijskega sistema, programa dejavnosti obveščanja, izobraževanja ter usposabljanja predšolske in šolske mladine za osebno in vzajemno zaščito, ter regijskih in državnih načrtov zaščite in reševanja.
Gasilska zveza Slovenije je predstavila svojo dejavnost in organiziranost, oznake činov in funkcij, odlikovanja, preventivno dejavnost s poudarkom na požarni varnosti v bivalnem in delovnem okolju ter sodelovanje s Slovensko vojsko in gasilskimi zvezami sosednjih držav. Zanimiva popestritev razstavnega prostora je bila muzejska gasilska oprema ter makete. V logistični bazi Triglav so skupaj s Slovensko vojsko, Policijo ter gasilci iz Avstrije in Madžarske izvedli prikaz gasilske akcije v primeru nesreče.
Vir: Pomurski sejem in Slovenska vojska
Razstavljena različna intervencijska gasilska vozila na Pomurskem sejmu.
1
občinski svet in odbori
lans p leto 2007 in 2008
računa za >
Osnutek odloka o spremembah odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2007 in osnutek odloka o spremembah odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2008 -11. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 26. septembra 2007
Jože Miklič
Predstavitev
Veljavno sprejeti proračun za leto 2007 je bil načrtovan na prihodkovni ravni v višini nekaj nad 14.6 mio €, zaradi slabše realizacije pa ga je treba zmanjšati na 13,7 mio €, kar predstavlja 6,25 % znižanje. Na odhodkovni je bilo predvideno 16,2 mio €, zniža pa se na 15,3 mio € ali 5,65 %. Za leto 2008 je potrjen proračun na prihodkovni ravni 14,8 mio €, na odhodkovni pa 16,2, a se zaenkrat ne znižuje. Župan Janez Lesjak je spremembe proračunov utemeljeval, da je treba predvsem za leto 2007 prilagoditi realizaciji v prvem polletju in da se bistveno spreminja nekaj postavk v dohodkovnem delu proračuna. Občina od gospodarstva zdaj tudi ne prejema nobenih davkov. Pomembna sredstva so le »glavarina« (del iz dohodnine), nadomestila za stavbna zemljišča in komunalni prispevki, pomembnejši del pa prihaja tudi od koncesijskih dajatev igralnice, čeprav so manjši od pričakovanih. Nekaj v proračun kane tudi iz odprodaje nepremičnin. S tem se je tudi pokazalo, da politika naglega poseljevanja ne prinaša toliko, kot se je še pred kratkim zatrjevalo in da so zahteve priseljencev večje, kot pa jim jih občina Grosuplje lahko ponudi. Prav tako bo treba tudi oceniti, kakšne gospodarske dejavnosti oziroma cone
v občini še razvijati, da bodo občina in občani imeli kaj od tega (dobra delavna mesta, varovanje prostora...). Temu je treba dodati tudi prostorsko nedorečeno zakonodajo in posledično stagniranje pri odpiranju novih območij pozidav. Umaknili so tudi postavko odprodaje zemljišča na območju Družbenega doma, ker se upravna stavba letos (še) ne bo gradila.
Na odhodkovni strani se je zato (spet) izrazito zmanjšala postavka komunalnega urejanja. Zaradi pospešene gradnje šole v Žalni pa je treba povečati to postavko. Umaknjene so postavke za cesto skozi Malo vas, ker se letos ne bo gradila, prav tako ne precej ulic v Grosupljem, ter največja postavka zadrževalnik Bičje, ker bo treba zaradi napake ponoviti razpis, pa tudi z zemljišči še ni vse urejeno. Žal pa tudi nove investicije pomenijo v naslednjih letih vedno večjo javno porabo. Po drugi strani je težava tudi v tem, da je investicijskih sredstev v proračunu vedno manj in se občina niti ne more bolj pospešeno prijavljati na različne razpise za državna in evropska sredstva. Jelka Kogovškova je v nadaljevanju k županovim navedbam dodala še več manjših proračunskih postavk predvsem na komunalnem področju, ki se ne bodo realizirale.
Naj povzamemo nekaj predlogov spremenjenih postavk, ki se
ZMANJŠAJO (ali ukinjajo) za:
-	investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov,
-	plače, ker niso zaposlili delavca iz javnih del na upravi Občine,
-	podporo naložbam za prestruktuiranje kmetij,
-	posodabljanje kmetijskih gospodarstev in
-	študij na področju kmetijstva,
-	apnenje zemljišč in
-	sofinanciranje projektov komasacij,
-	sofinanciranje zavarovanja poljščin,
-	postavitev neprometnih znakov ob avtocesti,
-	promocijo občine in
-	za občinski informacijski center,
-	sredstva za kolesarske poti in
-	za grosupeljsko pešpot,
-	zaradi enostavnejše rešitve prestavitev elektro - daljnovoda pri zadrževalniku Bičje (s 175 tisoč na 46 tisoč €),
-	zadrževalnik Bičje (s 467 tisoč na 39 tisoč €),
-	vodovod Huda Polica (z 242 tisoč na 20 tisoč),
-	ureditev železniških prehodov (s 174
Zaključni račun proračuna Občine Grosuplje za leto 2006
11. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 26. septembra 2007
V julijski številki Grosupeljskih odmevov smo omenili, da so svetniki na svoji 10. redni seji razpravljali o zaključnem računu za leto 2006 in so se na koncu odločili, da bodo sklepanje zaradi nekaterih nejasnosti v poročilih občinskih uradov preložili. Dogovorili pa so se tudi, da se ta poročila dopolnijo.
Nadzorni odbor je na zaključni račun dal po predhodno zagotovljenih dodatnih obrazložitvah pozitivno mnenje. O njihovem mnenju ste prav tako lahko prebrali v že omenjeni številki časopisa. Za 11. sejo pa so na uradu za komunalno infrastrukturo pripravili tudi popravke in dopolnitve o realizacijah za leto 2006. V razpravi sta bila enotna Janez Pintar (SDS) in Dušan Hočevar (SDS), da popravki ustrezajo in da ni zadržkov za sprejem. Janez Dolinšek (SLS) pa je opozoril na
prenos sredstev 1,5 mio € v proračun za letošnje leto, kjer se zneski niso popolnoma ujemali in na kar je opozoril tudi nadzorni odbor. Ali je šlo morda za dodatno zadolževanje? Jelka Kogovškova je menila, da se zaključni račun za 2006 ne tiče letošnjega proračuna. Ker nadaljnje razprave ni bilo, je župan dal točko na glasovanje in zanjo je glasovalo 17 svetnikov.
Jože Miklič
v
občinski svet in odbori
tisoč na 106 tisoč «j,
-	rekonstrukcijo križišča Kovinastroj (z 204 tisoč na 135 tisoč «j,
-	kanalizacijo na Spodnji Slivnici (s 146 tisoč na 46 tisoč «j,
-	kanalizacije Mlačevo (z 247 tisoč na 200
tisoč «j,
-	rezervoar Dobje (s 83 tisoč na 20 tisoč «j,
-	poslovilni objekt na pokopališču v Grosupljem (s 372 tisoč na 344 tisoč «j,
-	urejanje občinskih zemljišč (s 169 tisoč na 128 tisoč «j,
-	najemnino nogometnega zemljišča,
-	investicijo v knjižnico zaradi manjših selitvenih stroškov,
-	delovanje neprofitnih organizacij -upokojenskih in drugih organizacij,
-	investicijsko vzdrževanje na šoli Brinje in
-	prevoz otrok v šolo (z 284 tisoč na 278 tisoč «j,
-	financiranje družinskega pomočnika,
-	financiranje socialnih zavodov,
-	zdravljenje zasvojenih v komunah.
POVEČAJO ali na novo pa naj se odprejo naslednje proračunske postavke za:
-	zaščito in reševanje,
-	obratovalne stroške Družbenega doma, ker je do lani sosednji lokal plačeval porabljeno vodo za Družbeni dom,
-	zavarovanje brinjskega mlina, ker so se stroški zanj prikazali kot stroški vzdrževanja poslovnih prostorov.
-	za lansko leto je treba plačati sofinanciranje prevoza mleka,
-	spominsko sobo Louisa Adamiča,
-	odpravo nesorazmerij med osnovnimi plačami v knjižnici,
-	prav tako tudi za odpravo nesorazmerja plač v Vrtcu,
-	sredstva za investicijsko vzdrževanje Kulturnega doma Grosuplje,
-	stroške teniškega igrišča,
-	gradnjo šole v Žalni (s 1.011 tisoč na 1.244 tisoč «j,
-	vzdrževanje lokalnih cest in sanacij zimskih poškodb (s 146 tisoč na 187 tisoč «j,
-	štipendiranje nadarjenih študentov,
-	darilo staršem za novorojence (z 18,4 tisoč na 19,0 tisoč «j,
-	pomoč pri uporabi stanovanja,
-	praznovanje prihoda Franceta Prešerna na Kopanj in
-	praznovanje krsta Primoža Trubarja, Med večjimi »zneskovnimi« spremembami v rebalansu proračuna za leto 2007 pa naj navedemo še:
-	zmanjšanje prihodkov od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev (s 579 tisoč na 468 tisoč «j,
-	povečanje rezerv (z 32 tisoč na 165 tisoč «j,
-	povečanje nakupov zemljišč (s 334 tisoč
na 583 tisočj,
-	zmanjšanje investicijskih transferjev javnim zavodom (s 357 tisoč na 266 tisoč «j,
-	zmanjšajo se materialni stroški delovanja občinske uprave (s 136 tisoč na 124 tisoč «j,
-	na novo se odpre postavka za nakup prostorov KS Grosuplje (z 0 na 114 tisoč «j.
Če pogledamo še proračunske postavke po krajevnih skupnostih, ugotovimo, da so relativno največje povečanje sredstev (112 %j dobili KS Mlačevo (s 67 tisoč « na 76 tisoč «j in Šmarje - Sap (z 215 tisoč na 240 tisoč «j, zmanjšanje (87 %j pa Račna (s 120 tisoč na 105 tisoč «j, za primerjavo pa navajamo še rahlo povečanje za KS Grosuplje (s 360 tisoč na 363 tisoč « ali za 101 %j.
Vsem tem spremembam so prilagodili tudi Načrt razvojnih programov.
Razprava
V razpravi sta se svetnika (Janez Pintar -SDS, Dušan Hočevar - SDSj, kljub temu da proračun ni čisto po željah stranke, strinjala s predlaganim rebalansom proračuna, ki je bolj realen (ni prenapihnjenj. Jože Intihar (Lds) pa je (kot že nekajkrat ob takih priložnostihlj poudarjal prihodkovno stran, pa tudi nesorazmerja v porabi v primerjavi z drugimi občinami. Urša Leah Predalič (SDSj je opozorila na nekaj neskladij med podanimi postavkami, na katera pa ni dobila odgovorov. Anton Perme (SLS) je menil, da so družbene dejavnosti spet »posrkale« večji del denarja, ki bi lahko bil namenjen komunalnim dejavnostim. Še posebej ni bil zadovoljen z znižanjem postavk na področju kmetijstva. Janez Dolinšek (SLS) pa je predlagal preložitev o odločanju o proračunu. Pozneje so se v nekajminutnem odmoru »uspešno« dogovorili, katere točke bodo obdržali in katere zvišali. Povečali so postavko za:
-	investicijsko in tekoče vzdrževanje zdravstvenega doma za 10 tisoč «,
-	javne poti v KS Škocjan za 11 tisoč «.
Za 11 tisoč « pa so povečali prodajo zemljišč (a je vprašanje, če bo ta postavka realiziranaj.
Sprejem
Spremembe je potrdilo 15 svetnikov, za osnutek odloka jih je glasovalo 14. Župan je nato predlagal prekategorizacijo in tako je 14 svetnikov potrdilo rebalans proračuna za leto 2007. Ker pa popravkov postavk v letu 2008 (razen za postavko o pridobivanju sredstev iz evropskih skladov) ni bilo, so svetniki tudi rebalans proračuna za leto 2008 potrdili s 15 glasovi v osnutku in ga nato z enakim številom glasov tudi dokončno potrdili.
Pomoč prizadetim v poplavah
11. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 26. septembra 2007
Predlog za izplačilo pomoči občinam, ki so bile prizadete v poplavah, sta pojasnila župan Janez Lesjak in direktor občinske uprave Marko Podvršnik. Združenje občin Slovenije je predhodno predlagalo, naj bi vsaka občina pomagala po svojih močeh oziroma z 1 « na prebivalca. Tako so na občini predlagali, da bi iz tako oblikovanega zneska namenili zlasti občini Železniki 17.500 «. Predlog so podprle vse svetniške skupine, Dušan Hočevar (SDSj pa je opozoril, da naj bodo pri tem pazljivi tudi na uradni postopek, da ne bi pozneje prihajalo do kakšnih nejasnosti. Ob pomisleku, ali dodeliti sredstva med več občin, pa so se dogovorili, da ne gre za tako velika sredstva, da bi jih bilo smiselno drobiti še za druge prizadete občine. Barbara Godec (LDS) je dodatno predlagala, naj bi se svetniki odpovedali eni mesečni sejnini, ki bi jo prav tako namenili za pomoč prizadetim. Nekateri svetniki so nato njen predlog podprli, drugi pa so dejali, da so sredstva (tudi v večjem zneskuj prizadetim že nakazali. O odločitvi, kako izpeljati to dodatno pobudo, pa je nekaj napotkov dala Zdenka Cerar (LDS), ki je dejala, naj bi bila odločitev za namensko odpoved ene sejnine v korist prizadetim v poplavah individualna, sredstva pa bi neposredno nakazala Občina.
Nekaj sredstev pomoči so namenili tudi za občino Radovljico oziroma natančneje za naselje Kropa.
Jože Miklič
Odstop člana občinskega sveta
11. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 26. septembra 2007
Boris Legan (LDS) je 22. 9. odstopil kot član Občinskega sveta Občine Grosuplje z obrazložitvijo, da zaradi prevelikih službenih obveznosti ne more uspešno nadaljevati z delom v občinskem svetu. Občinski svet je njegovo voljo spoštoval in ga razrešil. Po tem dejanju teče postopek, ki bo pripeljala do tega, da bodo verjetno že na naslednji seji določili naslednjega člana z liste LDS, ki bo pripravljen odgovorno prevzeti naloge.
Jože Miklič
20
občinski svet in odbori
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Predstavitev
V uvodni obrazložitvi vodje urada za komunalno in cestno infrastrukturo je Jože Miklavčič izpostavil, da so osnutek programa opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merila za odmero komunalnega prispevka za območje celotne občine Grosuplje narejeni po veljavni zakonodaji. V primeru novih večjih investicij, kjer bo potrebna izgradnja nove komunalne infrastrukture, pa bo le-ta izračunan na podlagi posameznega programa opremljanja, v katerega bodo všteti poleg obstoječega programa tudi novi stroški, ki bodo nastali iz nove komunalne opreme. Predstavnik LUZ Primož Smrkolj je pojasnil, da v kategorijo plačnikov prispevka v občini ne spadajo gasilski domovi, v nadaljevanju pa, da so
Nadzor poslovanja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje
Sklep o imenovanju izvedenca za nadzor poslovanja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje - 11. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 26. septembra 2007
Nadzorni odbor Občinskega sveta Občine Grosuplje je v septembru 2007 sprejel sklep o pregledu ožjega poslovanja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Izvedenca za to področje lahko po statutu občine imenuje občinski svet, tak nadzor pa omogoča tudi Zakon o lokalni samoupravi. Pri pregledu pa naj bi le-ta pregledal v obsegu zagotovljenih sredstev predvsem javna naročila, ki jih bo določil nadzorni odbor. Za to delo so imenovali Danico Železnikar iz podjetja Kontura d.o.o.
Sklep je podprlo 19 občinskih svetnikov. Jože Miklič
Odmera komunalnega prispevka na rešetu
Osnutek odloka o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Grosuplje. -11. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 26. septembra 2007
Jože Miklič
pri izračunih pomembna tudi razmerja med lokalno skupnostjo in posameznim graditeljem, ki se gibljejo med 0,3 in 0,7, vedno pa mora seštevek skupaj znesti 1,0. Pomembni so tudi faktorji po posameznih dejavnostih, ki znašajo od 0,5 do 1,5 (nov predlog pravilnika bo menda dopuščal le od 0,7 do 1,3).
Razprava
Predsednik odbora za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo Dušan Hočevar (SDS) je povedal, da je njihov odbor pripravljen osnutek odloka soglasno zavrnil, predsednik odbora za gospodarstvo Mihael Kadunc (N.Si) pa, da so odlok podprli soglasno. V razpravo se je prvi vključil Janez Kozlevčar (N.Si), ki je predlagal, da bi morali biti izvzeti iz plačila tudi kulturni domovi. Nadalje je imel pripombo glede vloženih sredstev in dela krajanov predvsem na podeželju, ki je bil precej večji, kot pa v urbaniziranih sredinah, a ga je župan pri tem zavrnil z utemeljitvijo, da so samoprispevki in prostovoljno udarniško delo amortizirana preteklost. Anton Perme (SLS) se je dotaknil administrativne cenitve infrastrukture. Obračunano pa bi moralo biti tudi z neko pravo mero solidarnosti in realno. »Pripravljalec bi se moral lotiti take cenitve, ki bi pokazala, kaj imamo, in ne, kaj si želimo.« V nadaljevanju je ugotavljal tudi, da so kmetijski objekti še posebej obremenjeni, kot na primer gnojišča, kjer gre za 600 % povečanje. O inflacijskih izničenjih in nesorazmerju ter neskladju med vlaganji občine, komercialnih gradnjah in povečevanju komunalnega prispevka je razmišljal Dušan Hočevar (SDS). Še najbolj pa ta neskladja običajno »finančno tepejo« domačine.
Zdenka Cerar (LDS) je omenila zakonske usmeritve in povečanje vrednosti same lokacije Grosupljega in ugotavljala, da najbrž ni možno posebej opredeljevati, kdo je domačin in kdo ne ter kdo naj plača več in kdo manj.
Dr. Petra Verliča (SDS) je zanimal vpliv na proračun in motiv Občine. Mihael Hočevar (SDS) in Janez Dolinšek (SLS) pa sta ugotavljala, da gre za velik porast komunalnega prispevka - predvsem na podeželju - in da gre za zavestno posledično
koncentracijo gradenj v urbanih središčih. Jože Intihar (LDS) je menil, da je realnost kruta in da je opremljanje podeželja predrago in pri tem omenil kot primer vodovod na Ilovo Goro. Božidar Gabrijel (LDS) pa je osnutek odloka podprl, ker meni, da novograditelji morajo »nekaj« prispevati, o določenih segmentih pa bi se lahko dogovorili o spremembah v nadaljevanju postopka sprejemanja odloka.
Janeza Pintarja (SDS) je zanimalo, koliko je možne »fleksibilnosti« glede na sprejeto zakonodajo tudi zaradi gradenj prizidkov, garaž, nadomestnih gradenj oziroma, kdaj se komunalni prispevek lahko zmanjša ali kdaj ga ni potrebno plačati.
Odgovori
Župan Janez Lesjak je po vsej tej razpravi dejal, da so se pri sestavljanju osnutka odloka držali le zakonskih podlag. Nadalje je menil, da dosedanja cena komunalnega prispevka ni bila realna. Zavrnil je tudi trditve tistih svetnikov, ki so trdili, da je komunalni prispevek za podeželje previsok, pač pa je trdil, da je »Grosuplje od nekdaj financiralo podeželje« in tudi to, da ljudje na podeželju nočejo obnavljati starih hiš, pač pa jih prodajo ljudem, ki na podeželju niso nikoli bivali in slej ali prej postanejo v tem okolju tudi moteči. Poleg tega je naval za gradnjo v občini Grosuplje prevelik in da bo v prihodnjih letih treba še precej bolj podražiti prispevek tudi glede na usklajevanje z evropskimi cenami, ki se bodo morale slej ali prej uveljaviti, podlaga za to pa bo skoraj končani popis nepremičnin. Za samoprispevke in druge prostovoljne vložke pa je dejal, da so se v glavnem že vsi (razen Račne) amortizirali. Na koncu je še pojasnil, da bodo svetniki pred sprejemom predloga lahko vložili tudi svoje pisne dopolnitve na urad za komunalno infrastrukturo. Vse prejeto gradivo pa bodo nato po možnosti upoštevali na naslednji redni seji občinskega sveta, ki bo predvidoma koncem oktobra.
Sprejem osnutka
Kljub precej dolgi razpravi pa je za osnutek glasovalo le 11 svetnikov, a ni bil nihče proti.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
občinski svet in odbori
21
Turistično oskrbovalni center III spremenjen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Turistično oskrbovalnega centra TOC III, Grosuplje - 11. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 26. septembra 2007
Jože Miklič
Vodja urada Mojca Lovšin je v obrazložitvi navedla, da je Občina Grosuplje že lani pričela s postopkom sprememb za TOC III na pobudo šestih investitorjev v tem območju.
V	tem času je bil sprejet program priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta ter pridobljene smernice nosilcev urejanja. Organizirani sta bili tudi dve javni konferenci, na katerih so pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizacij.
V	tem času je prispelo tudi 14 pripomb, maja letos pa se je Občina Grosuplje odločila po izsledkih okoljskega poročila, ki ga je izdelalo podjetje Oikos iz Domžal, da umakne svojo pobudo za izdelavo povezovalne ceste čez potok Grosupeljščica. Ker sta dve pripombi
bistveno spreminjali zasnovo zazidalnega načrta, so morali ponoviti javno razgrnitev od 11. do 18. junija 2007, 20. junija pa so prejeli sklep pristojnega ministra o potrditvi CPVO, ki so ga vodili vzporedno. Predsednik odbora za prostor Dušan Hočevar (SDS) je povedal, da je odbor v predlagani obliki predlog podprl, v razpravi pa Janez Dolinšek (SLS) ni bil zadovoljen z »nerešeno staro cestno obljubo« proti Duplicam in Peči, a so ga spet prepričevali, da to ne sodi v ta zazidalni načrt. Ostala svetniška razprava pa ni posegala v predlagane rešitve, zato je odlok podprlo 17 svetnikov, 1 pa je bil proti. Gledano z očmi neprizadetega opazovalca pa v tem kompleksu razen gostilne tudi turizma iz naslova ni, zato bi bilo treba zazidalni načrtčim prej vsaj preimenovati.
Kdaj proglasitev škocjanske cerkve za spomenik 1. reda
Vprašanje: Razglasitev cerkve v Škocjanu je po predhodnem predlogu župnika dr. Eda Škulja zaradi aktualnosti podprl tudi občinski svetnik Janez Pintar (SDS) na redni seji Občinskega sveta Občine Grosuplje 21. marca 2007. Odgovor: Urad za družbene dejavnosti pa je nato po enem dnevu manj kot v pol leta (20. septembra, svetnikom pa je bilo dano na mizo na seji OS 26. 9.) odgovoril na svetniško vprašanje:
»Občina v okviru priprave strategije na področju kulturne dejavnosti v občini za naslednje štiriletno obdobje (lokalni program za kulturo) pripravlja celostni načrt zaščite kulturne dediščine. V skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine je oblikovana tudi prioritetna lestvica zaščite umetnostnozgodovinske dediščine.
Glede na usmeritve Zavoda za varstvo kulturne dediščine je cerkev sv. Kancijana v Škocjanu pri Turjaku smiselno razglasiti za spomenik lokalnega pomena. O tem je bil dosežen dogovor tudi z dr. Edom Škuljem, župnikom v Škocjanu, ki je v predlogu za razglasitev predlagal postopek za razglasitev
cerkve za spomenik državnega pomena. Za kulturni spomenik lokalnega pomena je trenutno razglašenih 6 enot kulturne dediščine, v prioriteto za razglasitev pa je v skladu s smernicami varstva kulturne dediščine in na pobudo Župnije Škocjan pri Turjaku uvrščena tudi župnijska cerkev sv. Kancijana pri Turjaku. Lokalni program za kulturo bo predložen v obravnavo občinskemu svetu predvidoma decembra letos.
Strokovne podlage za odlok o razglasitvi v sodelovanju z občinsko strokovno službo pripravi Zavod za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani. Po sprejetju odloka na občinskem svetu se o razglasitvi izda odločba o varstvu spomenika. Ob upoštevanju, da bi bili vsi postopki oblikovanja in sprejemanja potrebnih dokumentov realizirani v skladu s predvidevanji, bi bila škocjanska cerkev lahko razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena spomladi 2008. Pripravila: Mojca Koželj, univ. dipl. soc., Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance« Jože Miklič
Darko Starc kandidat za člana Državnega sveta
Sklep o imenovanju elektorjev za volitve v državni svet in kandidata za člana Državnega sveta - n. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 26. septembra 2007
Na podlagi Zakona o državnem svetu in pravil za izvolitev elektorjev ter predstavnikov v volilno telo za volitve članov Državnega sveta občinski svet določi kandidata za člana Državnega sveta.
Mag. Božo Predalič (SDS) je kot predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja povedlal, da so soglasno predlagali seznam kandidatov za elektorje, ki jih navajamo po abecednem redu (glasovalna lista): Janez Dolinšek (SLS), Božidar Gabrijel (LDS), Barbara Godec (LDS), Dušan Hočevar (SDS), Zvonka Milojevič (SD), mag. Breda Škrjanec (LDS), Lojze Verbajs (SDS) in Petra Zakrajšek (LDS). V seznam predlaganih kandidatov za člana Državnega sveta pa so uvrstili po abecednem redu (glasovalna lista) Marjana Ahlina (SD), Zdenko Cerar (LDS) in Darka Starca (N.Si). Marko Podvršnik je pojasnil, da lahko izvolijo samo štiri elektorje in enega predstavnika za Državni svet iz tega dela dolenjske regije. Po pravilniku svetniki ob tej točki glasujejo javno, zato se je moral izrekati vsak sam o posameznem predlaganem kandidatu oziroma elektorju. Razprava se je v posameznih delih precej zapletala tudi zaradi neobičajno vložene kandidature Darka Starca. Na koncu pa so svetniki glasovali tako, da je vsak javno dal štiri glasove za izbor elektorjev in po en glas za izbranega kandidata. Na ta način so bili s 14 glasovi za elektorje imenovani Janez Dolinšek, Dušan Hočevar, Lojze Verbajs in Petra Zakrajšek. Za kandidata Darka Starca (N.Si) za volitve v Državni svet pa se je odločilo 13 svetnikov. Sezname elektorjev in kandidata je moral občinski svet posredovati Državni volilni komisiji najpozneje do 22. 10. 2007, če pa bo na državni ravni ugotovljeno, da volitve v občinskem svetu niso bile veljavne, lahko Upravno sodišče volitve razveljavi. Jože Miklič
22
občinski svet in odbori
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Informacije, pobude in vprašanja svetnikov
11. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 26. septembra 2007 Jože Miklič
Odstranitev betonskih kupčkov s cestišča
Mihael Kadunc (N.Si): Na klančku pred vasjo Št. Jurij naj se s cestišča odstrani beton, ki ga je že pred časom raztrosil verjetno nevesten prevoznik betona. Župan je dejal, da mora to urediti upravljalec ceste.
Pospravljanje listja in urejanje sprehajalnih poti
Mag. Breda Škerjanec (LDS) je dala pobudo v zvezi s pogostejšim pospravljanjemjesenskega listja s cest in drugih mestnih površin. Pohvalila pa je »urbano pohištvo«, saj se je po Grosupljem »pojavilo« kar nekaj klopi. Meni pa, da bi bilo treba sistem nekoliko nadgraditi in povezati v neko prijetno sprehajalno pot - predlagala je - od Doma starejših občanov pa do središča Grosupljega. Župan pravi, da bodo glede listja apelirali na JKP. Kar pa se kakšne posebne sprehajalne poti tiče, pa situacija v Grosupljem tega še ne dopušča, poleg tega pa je treba tudi za take stvari imeti gradbena dovoljenja. Po Grosupljem so razmestili 20 klopi in naredili na vseh urejenih križiščih s pločniki nekaj prehodov za invalidske vozičke s pogreznjenimi robniki. Ker so zdaj tudi v vseh javnih ustanovah narejene dostopne rampe, je prav, da postanemo tudi v tem pogledu prijazno mesto. Upa pa, da se ne bodo zdaj po teh rampah vozili kolesarji.
Pobuda v zvezi z razglasitvijo škocjanske cerkve za spomenik nacionalnega pomena.
Janez Pintar (SDS) je dal ponovno pobudo kljub prejetemu odgovoru, da naj se zadeve pospešijo predvsem zato, da bi se lahko naredile čim prej prijave na razpise za sredstva na državni in evropski ravni, ker bi se tako že pred praznovanjem iz teh sredstev tudi kaj naredilo na cerkveni zgradbi. Župan: Zadeva je v postopku, procedura bo pač tekla. upajo, da bo rešeno.
Pobiranje smeti iz smetnjakov ob cesti. - Smeti ob cesti proti Magdalenski gori so sramota za današnji čas.
Pintar je dal tudi pobudo, naj bi se pobiranje smeti iz košev ob cesti razširilo tudi na glavno cesto v Šmarju - Sapu. Nadalje je opozoril tudi na to, da se ob cesti na Magdalensko goro nabira kar precej smeti, za katere ni poskrbljeno. Tu pa je bil kritičen predvsem do ljudi, ki se tod sprehajajo ali kako drugače uporabljajo to cesto.
Župan: Predlog v zvezi s smetnjaki je sprejemljiv, o smeteh ob cesti pa je že seznanjen občinski komunali redar.
Kdaj bo urejeno križišče?
Zvonka Milojevic (SD) je ponovila vprašanje v zvezi z rešitvijo križišča pri »podrtem« gasilskem domu. V drugih situacijah pa so pristojne kmetijske, okoljevarstvene, gradbene in druge inšpekcije, ki pa organizacijsko niso vključene v pristojnosti občine. »Vse te inšpekcije so že izdale kup odločb, ukrepajo pa nič.« Župan: Dogovorjeno je, da bo narejeno še letos, plačano pa bo v naslednjem letu. Je pa trenutno težava tudi zaradi kratke razdalje do gradbišča v krožišču Kovinastroj in dokler je rdeča luč, se vozniki na Adamičevi ne morejo premikati.
Ali bo ali ne bo pravočasen?
Bojana Župančiča (SD) je zanimalo, če bo krožišče Kovinastroj narejeno pravočasno. Župan: Do konca oktobra bo realizirano.
Moteče zvočne ovire predvsem ponoči
Lojze Verbajs (SDS): Nanj se je obrnilo kar nekaj občanov, ki živijo v neposredni bližini ceste proti Jerovi vasi in želijo izvedeti, ali je možna tudi kakšna druga rešitev, ki ne bi motila življenja občanov - predvsem ponoči. Župan: Cesta je močno obremenjena. Ker ima celo prednost v križišču pred Logotom, je bilo zaradi velikega prometa tudi veliko nevarnih situacij. Žal trenutno ni boljše rešitve.
Vprašljivo kampiranje in črne gradnje na kmetijskih zemljiščih
Anton Perme (SLS) je dal pobudo, naj Občina pripravi odlok o kampiranju na kmetijskih zemljiščih. Odlok naj velja tudi za Rome! Župan: Na vse prijave inšpektor intervenira.
Nelegalna dejavnost na začetku vasi Št. Jurij?
Vprašanje: M. Kadunc (N.Si) je zaprosil že na 10. seji Občinskega sveta, da se poda pisno obrazložitev, kdo je izdal obratovalno in uporabno dovoljenje na lokaciji na začetku Št. Jurija za odjemno mesto za odkup starega železa.
Odgovor: Občinski inšpektor je v poletnih mesecih podal prijavo v zvezi z nasipavanjem in uporabo kmetijskega zemljišča na območju pred naseljem Št. Jurij na Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Enota Ljubljana. O nadaljnjem postopku še nismo obveščeni.
Območje je v planskih aktih občine Grosuplje opredeljeno kot najboljše kmetijsko zemljišče, kot območje poplavnih površin in kot objekt evidentirane naravne dediščine. Pripravila: Borut Šoba, občinski inšpektor, Urad za komunalno infrastrukturo in Mojca Lovšin, Urad za prostor.
Odstraniti ga je treba!
Jože Intihar (LDS): Ali lahko občina kaj naredi v zvezi z že več let zapuščenim lesenim objektom pred železniško postajo v Grosupljem, ki je običajno ves polepljen s plakati. Župan: Objekt čaka na izvržbo.
Kaj in za kaj se je urejalo v	Kaj se dela na nadvozu čez
romskih naseljih?	progo?
Urša Leah Predalič (SDS) je želela od ge.	Župančiča je tudi zanimalo, kaj se trenutno
Kogovškove, da ji posreduje odgovor v zvezi	dogaja z nadvozom nad progo za Sončne
s porabljenimi sredstvi za urejanje romskih	dvore.
naselij.	Župan: Sprejet je državni lokacijski načrt. Kar
Župan: Bodo pripravili.	se zemljišč tiče, jih je Občina preskrbela.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
stran za politiko
23
»Kjer je volja*.*«
Pogovor z Janezom Kozlevčarjem, predsednikom Občinskega odbora Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke Grosuplje, občinskim svetnikom in predsednikom Krajevne skupnosti Št. Jurij.
Jože Miklič
Poti se občasno srečajo*
Z Janezom sva bila nekaj let sošolca v višjih razredih Osnovne šole Grosuplje, kamor so nas vozili z avtobusom in nas »tako premešali med seboj« iz vseh koncev sedanje občine Grosuplje, da so se na koncu med nekaterimi ustvarile kar močne vezi. Naj povem, da je bil to čas proti koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja in je bilo v šoli onemogočeno vsakršno javno izkazovanje svojega religioznega ali kakršnega koli drugega nazora, kot ga je dovoljevala takratna komunistična oblast. To je bil čas, ko se je v Jugoslaviji odvijalo več nacionalnih pretresov, ki so na koncu pripeljali z nekajletnim zamikom tudi do odstavitve Staneta Kavčiča. Vse te pritiske pa so izvajali na vseh ravneh, še posebej pa med učitelji, ki so morali biti strogo lojalni aktualni politiki, ali pa so morali oditi v »druge vode«, če ne celo v zapor s predhodnimi diskreditacijami, za katerimi je vedno stala ista politika. Bil je tudi čas, ko so Rusi vdrli na Češko, pa spopadov na Bližnjem vzhodu in nenazadnje cela vrsta različnih akcij »pomagajmo« neuvrščenim in drugih lažnih solidarnosti znotraj in izven nekdanje skupne, in zdaj, zaradi tako oblikovanega koncepta, tudi z mnogimi travmatičnimi posledicami propadle države.
Janez svojega krščanskega prepričanja ni nikoli skrival - tudi takrat ne, ko je bila politika najbolj surova do ljudi tega prepričanja.
Naše poti pa so se po končani osnovni šoli bolj poredko srečevale. Pogosteje sem ga spet srečeval ob osamosvojitvi Slovenije, ko sva se spet oba znašla v podobnih vlogah v svojih krajevnih skupnostih, ko je bilo potrebno v času vojne poskrbeti za dežurstva in razne kurirske ter organizacijske naloge na področju reševanja, gasilstva in drugih nalog civilne zaščite. Iz pogovora pa sem izvedel, da je bil dejaven v krajevni skupnosti že vse od leta 1978, sprva predvsem na kulturnem področju. Potem sva se večkrat srečevala na njihovih šentjurskih Večerih na vasi, kjer je nastopal tudi kot igralec v gledališki skupini, ki je vsakokrat pripravila predstavo na prostem ali pod velikim šotorom. Vse to je trajalo do leta 1995, ko so dosegli vrhunec ustvarjalnosti.
Dve predsedniški funkciji*
O njegovem političnem delovanju takrat nisva govorila, a me njegova kandidatura za občinskega svetnika na listi Nove Slovenije ni presenetila. V pogovoru pa mi je zaupal, da se je že ob začetku političnega pluralizma v Sloveniji dejavno vključil v Slovensko krščansko demokratsko stranko. Po združitvi SKD in SLS pa ni bil zadovoljen po njegovem mišljenju s prelomljeno referendumsko odločitvijo o volilnem sistemu. Zato se je ob nastanku politične stranke Nova Slovenija vključil v delo te sredine.
Od leta 1991 je precej sodeloval z Mihaelom Kaduncem, ki je bil v tistem času predsednik krajevne skupnosti, bil je član občinskega izvršnega sveta ter tudi strankarsko in nasploh družbeno precej dejaven. Janez ocenjuje, da je njuno sodelovanje v vseh teh letih optimalno. Pri tem posebej poudari, da je bil Miha idejni oče Večerov na vasi in da je z njim kot predsednik kulturnega društva tesno sodeloval ter da med njima ni nikoli prihajalo do omembe vrednih trenj. Po odhodu dr. Petra Hostnika iz vrst občinskih svetnikov ga je Janez zamenjal kot naslednji na strankarski listi. Kot novinec v svetniških vrstah je moral kar precej naporov vložiti, da se je seznanil s tovrstnimi obveznostmi. Precej so mu pomagale informacije tistih članov občinskega sveta, ki jih je že prej dokaj dobro poznal. Tako je tudi z letom in pol svojega dela v prejšnjem mandatu zadovoljen - še posebej zato, ker se je dokaj dobro ujel tudi z ostalimi člani občinskega sveta.
Lani je bil ponovno izvoljen v občinski svet, marca letos pa mu je, po prevzemu programa za starostnike, Mihael Kadunc prepustil še predsedniško mesto v občinskem odboru stranke.
Spomladi po volitvah v krajevne skupnosti se je tudi izkazalo, da je edini, ki je že delal v krajevni skupnosti in je na prigovarjanje ostalih prevzel tudi vodenje Krajevne skupnosti Št. Jurij kot predsednik sveta. Na obeh funkcijah spoznava ljudi dobre volje in pripravljene za sodelovanje, zato ga to tudi motivira, da lahko toliko časa, znanja in truda vloži v vse to delo. O delu v krajevni skupnosti pa pravi, da najbrž trenutno na terenu krajani ne
opazijo toliko dejavnosti kot v preteklih letih, a veliko časa vlagajo v zasnovo večjih projektov, kot so izgradnja kanalizacije v Ponovi vasi, celovita ureditev ceste od Lovorja do zgrajenega dela ceste v Mali vasi, akuten problem je telefonija v njihovi krajevni skupnosti, zato naj bi se začelo čim prej s polaganjem optičnega kabla. Obnovili so tudi kulturno dejavnost in pripravili nekaj kulturnih prireditev. Načrtujejo pa tudi druge aktivnosti.
Strankarski načrti
Čeprav je stranka na zadnjih občinskih volitvah dosegla slabši rezultat, pa volje v stranki ne manjka. Zadovoljen je tudi s sodelovanjem z drugimi strankami v občini Grosuplje. V zimskem času se bodo posvetili kar nekaj temam. Med njimi bo na prvem mestu socialni položaj različnih skupin prebivalcev v občini. Dolgoročno pa načrtujejo vključevanje strokovnih kadrov v strankarske dejavnosti. Vzpodbudno je vključevanje mladih v stranko, ki jih bodo v prihodnje glede njihovih sposobnostih in pripravljenosti vključevali v strankarsko delo. Ne bodo pa pozabili na dejavnosti in reševanje problemov po vseh krajevnih skupnostih v občini Grosuplje.
Janez izhaja iz
Janez Kozlevčar je živel in še živi v šentjurski krajevni skupnosti - od rojstva v vasi Vrbičje, zdaj pa živi z ženo in dvema hčerkama v Podgorici (pri Podtaboru - sam je že kar nekajkrat dal pobudo o preimenovanju vasi, ki naj bi bilo skladno z dejanskim stanjem, saj vasi Podtabor, ki je bila preimenovana pred nekaj leti ponovno v Št. Jurij, ni več). Ena hčerka študira, druga pa je še dijakinja. Kot strokovnjak na področju lesarstva (lesni tehnik) je zaposlen v enem od grosupeljskih mizarskih podjetij.
podjetništvo
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Družina Valentinčič: vsi ljubitelji znamke BMW.
Od leve prosti desni: direktor BMW Group Slovenija Miha Ažman, povezovalka večera Eva, direktor podjetja Avtoval Anton Valentinčič, direktor Avtohiše Malgaj.
Otvoritev prodajnega salona za vozila BMW
4. oktobra je podjetje Avtoval d.o.o. odprlo prodajni salon vozil BM w Od preselitve dejavnosti iz Velike Račne v Grosuplje leta 2005 je podjetje svojim strankam nudilo servis avtomobilov BMW ter prodajo in servis BMW motornih koles. Sedaj je svojo ponudbo v sodelovanju z Avtohišo Malgaj d.o.o. razširilo s prodajo novih in rabljenih vozil BM W. Število stalnih strank podjetja Avtoval že presega 2.000, prihajajo pa iz vseh koncev Slovenije. Program bodo v dveh mesecih zaokrožili s servisiranjem vozil Mini.
Mag. Tatjana Jamnik Skubic
Anton Valentinčič, direktor podjetja Avtoval, je znamki BMW zvest že 38 let. Gotovo je najbolj izkušen poznavalec avtomobilov te znamke v Sloveniji in tudi nekdanji Jugoslaviji. Svoje znanje je izpopolnjeval na šolanjih pri proizvajalcu vNemčiji. Dolga leta je bil zaposlen v podjetju Tehnounion, takratnem zastopniku te znamke pri nas. Med drugim je vodil vzdrževanje celotnega BMW voznega parka, ki ga je imel Tito in nekdanja jugoslovanska policija, kjer napake niso bile dopustne. V podjetju se trudijo strankam ponuditi kakovosten in hiter servis, pri čemer se strogo držijo normativov nemškega proizvajalca. Zato še naprej ostajajo specialisti za znamko BMW. Vsi člani družine Valentinčič prisegajo nanjo, tako da tudi vsi trije otroci redno pomagajo v podjetju.
Izobraževanje je pomembno. Svoje znanje in izkušnje ter navdušenje nad vožnjo z vozili BMW Valentinčič prenaša na ostale zaposlene. Ti se redno strokovno izpopolnjujejo pri proizvajalcu v Nemčiji. Podjetje Avtoval je spomladi organiziralo tehnično šolanje za BMW serviserje v Sloveniji. Pri nas je skupaj 11 serviserjev teh vozil. Odslej tudi prodaja. Odslej bodo Valentinčičevi v svojem salonu tudi razstavljali in prodajali nova ter rabljena vozila BMW. V salonu bodo na ogled trije najbolj aktualni, na dvorišču pa tudi ostali najbolje prodajani modeli. Kupci rabljenih vozil BMW bodo imeli na izbiro široko paleto vozil Premium selection. To so rabljena vozila, ki so jih predhodno imeli v lasti uslužbenci tovarne BMW. Še naprej Avtoval prodaja in servira BMW motorna kolesa ter ima pogodbo z večjimi zavarovalnicami za popravilo karamboliranih in poškovanih vozil BMW. Nemški proizvajalec rezervne dele dobavlja vsak dan v tednu, in sicer naslednji
dan dopoldne za vse dele, naročene prejšnji dan do enajste ure, kar omogoča hiter odziv na potrebe strank.
Prostori že pretesni. V Veliki Račni je podjetje Avtoval poslovalo pet let, na četrtini sedanjih prostorov. »Po dveh letih poslovanja v Grosupljem ugotavljamo, da nam prostori ne dovoljujejo nadaljnjega širjenja poslovanja,« razlaga Anton Valentinčič. Zato v podjetju že razmišljajo o izgradnji novih prostorov. V naslednjih dveh mesecih bodo strankam ponudili tudi servisiranje vozil Mini, s čimer bodo zaokrožili ponudbo BMW programa. Nova strategija BMW-ja v Sloveniji. Sicer se je v letošnjem letu nemški proizvajalec odločil za spremembo strategije nastopanja na slovenskem trgu. Od leta 2002 do leta 2006 je zastopstvo BMW v Sloveniji vodila družba Avto Aktiv, ki je bila hkrati distributer, prodajalec in serviser za vozila te znamke. Družba BMW AG je sprejela odločitev, da tudi v Sloveniji, kot članici EU, vzpostavi lokalno pisarno. Ta je začela delovati s 1. januarjem 2007, in sicer pod imenom BMW Group Slovenija. Pisarna je logistični center, katere namen je, skupaj s pooblaščenimi trgovci in servisnimi partnerji skrbi za čim večje zadovoljstvo lastnikov vozil BMW in Mini. BMW Group Slovenija menda že načrtuje gradnjo nove trgovske mreže v Sloveniji. Eden prvih korakov pri tem je sklenitev pogodbe z Avtohišo Malgaj, novim pooblaščenim prodajalcem za znamko BMW. Nova BMW steklena palača vMunchnu. V času, ko se pripravlja otvoritev novega, veličastnega, pol milijarde evrov vrednega BMW centra v Munchnu, se kažejo tudi prvi rezultati nove strategije BMW-ja v Sloveniji. Upamo lahko le, da bodo več prestiža te ugledne znamke v prihodnje deležni vsi slovenski kupci teh vozil. Mag. Tatjana Jamnik Skubic
Iv
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
podjetništvo
25
SIMT obvladuje poslovna tveganja
Podjetje SIMT, sistemski integrator in vodilni slovenski ponudnik storitev informacijske infrastrukture, je pridobilo certifikat za sistem vodenja varovanja informacij ISO/IEC 27001:2005. V več kot leto in pol trajajočih pripravah na pridobitev certifikata je podjetje z novimi naložbami v tehnologijo in znanje bistveno zmanjšalo varnostna tveganja na področju informacijskih tehnologij in kadrov ter vzpostavilo sistem obvladovanja procesov varovanja informacij. Pridobitev certifikata dokazuje, da v podjetju SIMT danes sistemsko obvladujejo poslovna tveganja, kar pomeni dodatno konkurenčno prednost pri sklepanju novih poslovnih partnerstev za informacijske storitve. Certifikat ISO/IEC 27001:2005 je Simtu podelil Slovenski institut za kakovost in meroslovje skupaj z dunajsko certifikacijsko hišo Certification & Information Security Services. (Naročnik PR oglasa podjetje SIMT)
Igor Likar, direktor Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje: »Standardi so izrednega pomena za gospodarstvo, saj pripomorejo k temu, da podjetja in organizacije poenotijo svoje poslovanje, v tem konkretnem primeru pa bolje obvladujejo poslovna tveganja. Certifikat za sistem vodenja varovanja informacij, ki je skladen z ISO/IEC 27001:2005, potrjuje, da je v podjetju odlično poskrbljeno za varnost podatkov. SIMT svojim partnerjem, strankam in zaposlenim tako dokazuje, da je vreden njihovega zaupanja.« SIMT ima 18-letno tradicijo pri integraciji informacijskih sistemov in je visoko usposobljen za obvladovanje podatkov skozi celotno življenjsko dobo. Podjetje sodeluje z vodilnimi slovenskimi družbami v bančništvu, avtomobilski industriji in telekomunikacijah. Kot sistemski integrator in ponudnik storitev informacijskih tehnologij ima dostop do kritičnih poslovnih in osebnih podatkov. Zdravka Zalar, direktorica podjetja SIMT: »SIMT je utečena, preizkušena in varna ekipa. Zavedamo se, da se poslovne zlorabe dogajajo vsak dan. Standardizacija poslovanja v skladu z ISO/IEC 27001:2005 pomeni, da sistemsko obvladujemo poslovna tveganja na vseh ravneh poslovanja, kar vključuje tako kadre kot tudi tehnologijo in poslovne procese.« S pridobljenim certifikatom bo SIMT nastopal kot verodostojen partner za rešitve in storitve digitalizacije in elektronskega arhiviranja. Podjetje je vzpostavilo tudi tako imenovano upravno območje, s katerim izpolnjuje vse predpisane pogoje za varno obravnavanje tajnih podatkov. »Strankam ponujamo varen in zanesljiv informacijski sistem za upravljanje dokumentarnega gradiva in hrambo elektronskega gradiva v skladu s tehnološkimi postopki za e-hrambo v digitalni obliki,« je še povedala Zalarjeva. Simtova ponudba obsega elektronsko hrambo dokumentov z možnostjo upravljanja, nadzora, iskanja, varovanja dokumentov, varen način prenosa podatkov in varno hrambo podatkov ter časovno neomejen dostop do dokumentov po sistemu 24x7x365.
O Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ)
SIQ ima dolgoletne izkušnje z ocenjevanjem sistemov vodenja, ki so jih že na samem začetku ocenjevanja vodenja oplemenitili z mednarodnim sodelovanjem. Prvi certifikat za sistem kakovosti so podelili leta 1992 skupaj z uglednim švicarskim partnerjem SQS. Istega leta so se vključili v združenje certifikacijskih organov za sisteme vodenja, današnji IQNet, v katerem so polnopraven in aktiven član, z izdanimi že več kot 1150 certifikati. SIQ skoraj 25 odstotkov prihodkov ustvari na tujih trgih, poleg držav bivše Jugoslavije tudi v Italiji, Turčiji, na Cipru in v Singapurju. Kot vodilna certifikacijska hiša v Sloveniji na področju certificiranja sistemov vodenja varovanja informacij sodeluje z domačimi in tujimi visoko strokovno usposobljenimi presojevalci.
O podjetju SIMT
SIMT je vodilno slovensko podjetje za sistemsko integracijo in rešitve za upravljanje, shranjevanje, varovanje in arhiviranje podatkov. Danes SIMT redno zaposluje 52 strokovnih
sodelavcev in je prisoten na slovenskem in tujih trgih preko svojih podjetij oziroma zastopnikov. Svojim strankam zagotavlja rešitve, ki so skladne s stalno naraščajočimi zahtevami v informacijski tehnologiji ter jim na ta način omogoča neprekinjeno poslovanje, večjo prilagodljivost pri poslovanju ter optimalne stroške lastništva (TCO). Kupcem zagotavlja učinkovito in neprekinjeno podporo skozi celotno življenjsko dobo vsake posamezne rešitve. Ob sistemski integraciji ponudbo podjetja SIMT sestavljajo rešitve na področjih, kot so: visoko razpoložljive strežniške gruče, diskovni podsistemi SAN in NAS, osrednji sistemi za arhiviranje, osrednje upravljanje informacijskih sistemov, zagotavljanje varnosti podatkov, gostovanje aplikativnih rešitev in rešitev za Data Crash Recovery ter vzpostavitev izobraževalnega centra za upravljanje, nadzor in zagotavljanje varnosti.
26
stran za politiko, ekologija	Grosupeljske*
oktober / 10 2007
Posledice globalnih podnebnih sprememb se čutijo tudi v Sloveniji
Najbolj ranljivi del našega planeta je ozračje, ki je v primerjavi z velikostjo Zemlje zelo tanko in zato tudi zelo ranljivo. Sestavljajo ga toplogredni plini (TGP), katerih skupna lastnost je, da sončevem kratkovalovnem sevanju večinoma dopuščajo vstop v ozračje, vendar vpijejo del izhajajočega dolgovalovnega sevanja in s tem segrevajo ozračje. Zmerna količina TPG je dobrodejna, saj ohranja temperaturo na povšju zemlje pri cca. 15°C (brez TPG bi bila -18°C). S spuščanjem prevelike količine teh plinov v zrak, predvsem ogljikovega dioksida, ljudje segrevamo ozračje, temperatura se viša in pojavljajo se podnebne spremembe, katerih posledice lahko že opazimo. Posledice vedno višjih temperatur se že kažejo in se bodo kazale v naraščanju gladine morja, v spremembah količine padavin, taljenju ledenikov in permafrosta, spremembah v ekosistemih, kar bo ogrožalo habitate in s tem tudi biodiverziteto, ki bogati naš planet. Povečala se bo intenziteta ujm, kar bo vplivalo
tudi na samo kakovost in spremembo sestave gozdov, na zmanjšan obseg in kvaliteto kmetijskih pridelkov ter na zalogo pitne vode ter s tem na samo kakovost človekovega življenja.
Gre za začarani krog, saj smo za podnebne spremembe v prvi vrsti krivi sami s svojim predvsem prekomernim izkoriščanjem okolja. Narava se nam že na nek način ''maščuje'', saj je čedalje več naravnih katastrof in ekstremnih pojavov, ki ogrožajo našo eksistenco.
Le z zavedanjem in delovanjem v smeri za boljši jutri bomo lahko omilili že obstoječ ''spopad'' med naravo in človeštvom. Odgovornost za to je predvsem v rokah razvitih in bogatih držav, ki imajo v rokah vajeti za zmanjšanje pritiskov na okolje, saj imajo za to potrebna denarna sredstva, znanja ter tehnologijo. Vendar pa bi morali zatreti svoje predvsem ekonomske interese po čim večji rasti in moči ter s tem tudi prevladi na svetovnem trgu. Odgovornost za to je tudi v rokah nas samih, da pripomoremo
k ohranjanju zelenega planeta vsak dan sproti, z ločevanjem odpadkov, smotrni rabi energije, uporabi okolju prijaznih izdelkov, in še bi lahko naštevali.
Upajmo le, da se bo človeštvo čim prej zavedalo svojih dejanj, ki vplivajo na podnebne spremembe in jih s premišljenimi ukrepi, pravilnimi političnimi odločitvami na lokalni, nacionalni in globalni ravni ter z dejanji vsakega posameznika za boljši jutri, poskušali čim bolj omiliti, da bo svet lahko prijazen, predvsem pa varen tudi za naše zanamce.
Pomembno je tudi, da kolikor je v naši moči pomagamo ljudem v stiski, predvsem tistim, ki jih prizadanejo naravne nesreče. Nedavno se je taka vremenska ujma zgodila v občinah na Gorenjskem, Severno Primorskem in Štajerskem. Ocenjena škoda je za več deset milijonov evrov. Najbolj prizadeti so bili ljudje v občini Železniki, saj so neurja, kakršnih v zadnjih 250 letih niso zabeležili, na Gorenjskem terjala kar 6 smrtnih žrtev. Istega dne je neurje na Celjskem zahtevalo dve mladi življenji v hiši, ki jo je zasul zemeljski plaz. Ljudje tako niso ostali samo brez strehe nad glavo, temveč tudi brez osnovnih življenjskih potrebščin, pitne vode, zdravstvene oskrbe in na žalost tudi brez svojih najbližjih in najdražjih. Tudi naš kraj, mesto Grosuplje, se nahaja na poplavnem območju. Novi del Grosuplja in njegova industrijsko-obrtna cona sta zgrajena na poplavnih površinah. Občinski svet je v letošnjem letu sprejel izgradnjo zadrževalnika Bičje, ki bo vzhodni in južni del Grosuplja varoval pred razlitjem stoletnih voda. Zadrževalnik bo zgrajen v naslednjem letu. Poleg tega naj bi se s strani države gradil še zadrževalnik Veliki potok, ki bo varoval pred razlitjem voda predvsem območje v zgornjem delu Grosupeljščice pri Jerovi vasi, območje pri novi osnovni šoli Brinje ter Dvorih. Vedar pa je samo izgradnjo tega zadrževalnika država odložila. Upajmo le, da ne bo prepozno za naš kraj in da bosta oba zadrževalnika, predvsem pa zadrževalnik Veliki potok čim prej zgrajena. Nesreča nikoli ne počiva pravi star slovenski pregovor. Ravno zato bi se še enkrat rada zahvalila svetnicam in svetnikom občinsega sveta Grosuplje, ki so se pridružili moji pobudi na 11. redni seji, ki je bila 26. septembra 2007 in se odpovedali sejnini v dobro prizadetim občinam, ki so utrpele škodo v letošnjih poplavah. Verjamem, da smo s tem pričarali kakšen nasmeh na prizadetih obrazih in bili za dober zgled ostalim občinskim svetom po Sloveniji.
Barbara Godec, občinska svetnica
Čistilna akcija zelenih patrulj
Konjeniški klub Grosuplje je v soboto, 1. septembra 2007, organiziral že tradicionalno jesensko čistilno akcijo. Akcije so se udeležili člani kluba, stanovalci Sončnih dvorov, predstavniki Tretje univerze ter stanovalci z naselja Pod gozdom. Počistili smo zahodni del Koščakovega hriba. Stanovalci so že dan prej pobrali smeti in jih zložili na kupe, mi pa smo jih potem naložili na prikolico. Pobrali smo 850 kg smeti, ki smo jih odpeljali na deponijo. Zelo pohvalno je, da so se čistilne akcije udeležili tudi mladi.
Vanja Lukman-Tome
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
ekologija, mladi upi
27
Tudi Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje postaja Ekošola
V	šolskem letu 2007/08 se Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje vključuje v mednarodno mrežo Ekošol.
Že nekaj časa se v medijih pojavljajo novice o poplavah, sušah, cunamijih, nenavadnih boleznih in drugih nadlogah t.i. modernega sveta. Žal se vse to vedno pogosteje dogaja v naši neposredni bližini. Spomnimo se nedavnih poplav v Železnikih in drugod po Sloveniji.
Ker naš planet vse glasneje kliče na pomoč, smo se odločili, da nekaj storimo in projekt Ekošola kot način življenja se nam je zdel kot nalašč.
Ekošola je projekt evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje. Poveča zavest in skrb za človeka, vključno z varovanjem zdravja, graditvijo medsebojnih odnosov, skrbi za okolje in naravo. Skratka, celostno gradi človeka za prihodnost. Hkrati tudi bogati čustvene vezi otroka do narave. Uči ga spoštovati drugačnost in ceniti naravne dobrine. Učencem in učiteljem daje priložnost, da znanje, ki ga pridobijo pri pouku, uporabijo v vsakdanjem življenju v šoli in izven nje.
V	okviru projekta se bomo učitelji in učenci, ob vedno dobrodošli pomoči staršev, vključevali v različne manjše projekte, kot na primer Zdravo življenje ter Živali in mi. Poleg tega pa bomo ustvarjali in raziskovali pri ekokrožku, brali knjige z ekološko vsebino, urejali ekokotičke, kamor bodo učenci lahko lepili zanimivosti iz sveta ekologije, pisali
• ••
prispevke za medije v slovenskem in angleškem jeziku, zbirali star papir (predvidoma oktobra in aprila), sodelovali v natečaju voščilnic, zbirali kartuše in tonerje, v vse prostore na šoli bomo postavili koše za ločeno zbiranje odpadkov, spremenili bomo nekaj pravil pri obrokih šolske prehrane in se lotili še mnogih drugih dejavnosti.
Upamo, da rezultati našega dela ne bodo ostali za šolskimi zidovi. Želimo si, da bi se naša prizadevanja združila s prizadevanji ostalih krajanov in bi tako postavili temelje za čistejšo, bolj zdravo prihodnost nas in naših zanamcev.
Več o ekoloških aktivnostih na naši šoli lahko preberete na spletni strani www .os-lagrosuplje.si, kjer lahko o svojih idejah tudi poklepetate v spletnem forumu. Meta Knez
Izdelovali odpadkov.
smo koše za ločeno zbiranje
Poslušali smo problematiki...
predavanje o ekološki
...in si ogledali film Neprijetna resnica.
Osnovna šola: kvaliteta in monopol
V zadnjih tednih so v državnem zboru potekale razgrete in na trenutke prav žolčne razprave o predloženem novem zakonu o osnovni šoli ter zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ju je pripravil minister za šolstvo in šport. Politična opozicija in del strokovne javnosti sta nasprotovali zlasti zakonski možnosti, da lahko tudi osnovno šolstvo izvaja nedržavna ustanova in da ji država odobreni učno-vzgojni program-financira 100 %, enako kot državnim šolam. Argumenti ministra so kvaliteta pouka,
zviševana s tržno tekmovalnostjo, ter zmanjšanje stroškov države oz. občine, saj naj bi vse neprogramske stroške pokrival ustanovitelj. Argumenti njegovih nasprotnikov so izguba dela finančnih sredstev, doslej izplačevanih državnim šolam, in - posledično - družbena neenakopravnost: učenci in učenke državnih osnovnih šol naj bi bili prikrajšani za sredstva, ki bi jih dobile nedržavne javne šole.
Zakonska predloga ministra temeljita na viziji kakovosti znanja, ki je v sodobnem svetu še kako pomembna, ugovori nasprotne
strani temeljijo na ohranitvi denarnega samopaštva in vzgojnega monopola, ki oba rasteta iz zavržene polpreteklosti. Zaradi velikega pomena osnovnošolske vzgoje in izobraževanja nikakor ni slučajno, da si je tudi v novih časih vsaka najmočnejša, premierova stranka pridržala ministrstvo za šolstvo. In zaradi tega ozadja tudi ne preseneča, da so opozicijski monopolisti napovedali možnost referendumskega preizkusa »rušilnih« zakonskih sprememb. Jakob Müller
28
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
• ••
Bilo je
Teden otroka od 1. do 5. oktobra 2007
Prvi teden v oktobru se že tradicionalno potrudimo, da v našo kulturno ustanovo pripeljemo vse generacije šolarjev. Letos nas je obiskalo kar 1522 šolarjev, ki smo jim ponudili paleto različnih umetniških stvaritev in predavanje E-Foruma. Malo smo jih spraševali o tednu otroka, pa so se največkrat le prijazno nasmejali in niso ravno vedeli,
kaj odgovoriti. Zato se nam je utrnila misel, da jim mogoče resnično nič ne manjka in da naši otroci živijo v času, ki jih »polni« z vsemi materialnimi dobrinami in skoraj nimajo časa ugotoviti, kaj jim manjka, oziroma kaj si sploh želijo. Je to sreča ali omejena ujetost? Nekaj vprašanj smo zastavili tudi osmošolcem
večplastnemu dogajanju na odru. Tudi Ana je to pritrdila. Torej drugo leto bomo osmošolcem ponudili nekaj bolj dinamičnega. Vsem šolam se za podporo zahvaljujemo in računamo na njihovo sodelovanje tudi v prihodnje. Za mlade gledalce lahko rečemo, da so pozorno spremljali dogajanje na odru in bili videti zadovoljni, najbrž seveda tudi zaradi nekoliko spremenjenega urnika v tednu, ki je »njihov«. Pri projektu sta nas podprli tudi Občina Grosuplje in KS Grosuplje.
Prvi literarni večer KD Teater
>
iz OŠ »Louis Adamič«, podružnične šole Šmarje-Sap, ki so si ogledali multimedijski in glasbeni performans Glas v izvedbi Tria Kučme. Aleksandra je na vprašanje, če ve, zakaj imamo teden otroka, odgovorila, da zato, ker »smo otroci pomembni, smo prihodnost«. Matej pa je v smehu rekel, »zato, da je otrokom lepo. Dobiti moramo informacije...«. Predstava, ki so si jo ogledali, je v svojem podajanju zgodbe
in sporočila združevala glasbo, ki je bila v večini živo izvajana (nekaj spremljave je bilo posnete), posneto besedilo pripovedovalca in zanimivo računalniško animacijo, ki se je predvajala v ozadju na platnu in je domiselno popestrila odrsko dogajanje. Trio Kučma sestavljajo trije umetniki, ki so glasbeniki in animatorji, predstava je bila dobitnica nagrade za izvirnost na lanskoletnem Poletnem lutkovnem pristanu v Mariboru 2006. Za celoto so morali biti gledalci pozorni kar na več stvari hkrati. Gašper je na vprašanje, če mu je bila predstava všeč, odgovoril, da se mu je zdelo »zaspano, dolgočasno«, da pa je zlahka sledil
V tednu otroka, natančneje 3. oktobra 2007, se je v Kulturnem domu odvil tudi literarni večer. Pripravila ga je prenovljena literarna skupina, ki je gostila mlado pravljičarko iz Grosupljega, Renato Anžič. Večer je potekal v sproščenem vzdušju prijetnega pogovora z avtorico, ki sta ga vodila člana skupine Larisa Daugul in Jan Pirnat. Intervju je bil obogaten z branjem treh avtoričinih pravljic in popestren z glasbeno spremljavo (aranžma Luka Gluvič, saksofon Luka Puš, flavta Rudi Javornik) ter projekcijo ilustracij iz pravljice Slovenščičarna. Večer je bil namenjen tako otrokom kot odraslim. Pravljično vzdušje sta popestrila nagrajena mlada ustvarjalca: Nel Daugul, ki je občinstvu prebral odlomek svoje kratke zgodbe, in Teja Pirnat, ki je prebrala svojo pesmico o knjižnici. Večer je ponovno dokazal, da pravljice nimajo generacijske omejitve.
Vpis UTZO Grosuplje in oktobrski dogodki članov
V četrtek, 4. oktobra 2007, se je začelo že četrto študijsko leto za vse, ki so se odločili izobraževati v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Letos je vpis rekorden - vpisanih članov je kar 201, torej gre za precej široko
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
29
Dogaja
•••
V četrtek, 4. 10. 2007, je bil vpis na UTZO Grosuplje za šolsko leto 2007/08. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci s Police, na citre pa jih je spremljal glasbenik Tomaž Plahutnik.
skupino ljudi, ki želi aktivno preživljati svoj prosti čas. Vse leto se bodo srečevali na študijskih krožkih, ki jim letos ponujajo kar devetnajst vsebin - jezikovnih, družboslovnih, literarnih in umetnostnih. Že v oktobru so imeli kar nekaj zanimivih srečanj - prvi pohod na Ilovo Goro (sobota, 13. oktober 2007) v tednu vseživljenjskega učenja v Mestni knjižnici Grosuplje pa še literarni večer z Borisom A. Novakom (16. oktobra 2007). Če niste med njimi, lepo povabljeni na njihova četrtkova predavanja - načrtovana so vsak prvi in tretji četrtek v mesecu - ko razpravljajo o bolj socialno-družbenih tematikah in odprejo vrata tudi širši javnosti. (foto M. Trobec)
64. obletnica krvavih dramatičnih bojev na Ilovi Gori, sobota, 13. oktober 2007, Velika Ilova Gora
64. obletnica krvavih dramatičnih bojev na Ilovi Gori, sobota, 13. oktober 2007, Velika Ilova Gora
Ilova Gora vsako leto drugo soboto v mesecu oktobru oživi. Preplavijo jo pohodniki, ki se jim na najvišji točki pohoda ob spomeniku pridružijo tudi kulturniki ter domačini Velike Ilove Gore, ki vse prišleke lepo sprejmejo. Tudi letos je bilo tako. Za celotno organizacijo je zadolženo Planinsko društvo Grosuplje, ki organizira tradicionalni planinski pohod. Glavni organizator vsega je predsednik društva g. Franc Štibernik, ki v pohodu poleg obujanja zgodovinskih dogodkov v pohod vključuje še ogled zanimivosti Radenskega polja. Poskrbljeno je za avtobusne prevoze, tudi zato, da je druženje ob kulturnem dogodku in zaključni obvezni malici lahko bolj sproščeno. Med nastopajočimi moramo letos izpostaviti slavnostnega govornika, Mitjo Gasparija - predsedniškega kandidata - in seveda naše člane društev. Največja skupina nastopajočih je bil pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Mitje Dragoliča, šolarji OŠ »Louisa Adamiča« Grosuplje so pod
vodstvom Klavdije Hočevar interpretirali partizanske pesmi, z zborovsko pesmijo pa so svečanost popestrili še MoPZ Grosuplje, KD Vokal pod vodstvom Primoža Cedilnika. Organizacijsko so se v prireditvi združili Planinsko društvo Grosuplje, Območno združenje ZB Grosuplje in ZKD Grosuplje.
Film Ujeti zajca na 10. slovenskem filmskem festivalu v Portorožu
»Obstajajo slabi festivali z dobrimi filmi, ne obstaja pa dober festival s slabimi filmi.« pravi direktorica 10. FSF. Iz kakšnega testa je letošnji festival je v živo okusila filmska ekipa iz Grosupljega. Film Ujeti zajca se je uvrstil v tekmovalni program znotraj kategorije srednje metražnega filma in je bil tako na ogled 8. 10. 2007 ob 16.00. Zaradi napačnih informacij, ki jih je organizator objavil v medijih, je naša ekipa zamudila lastno projekcijo, misleč da se le-ta odvije ob 18.00. V opravičilo je celotna ekipa prejela vstopnice za otvoritveno slovesnost, ki se je zgodila še isti večer, film Ujeti zajca pa bo predvajan še enkrat, in sicer v četrtek, 11. 10. 2007, ob 15:00 uri.
Iz kašnega testa je letošnja slovenska filmska produkcija smo ugotavljali ob Petelinjem zajtrku, otvoritvenem filmu letošnjega festivala. Lahko bi rekli, da je v marsičem podobna »petelinjemu zajtrku«: radoživa, vznemirljiva, prijetna in v prebujanju. Slovenski film je, glede na obdobje samostojne Slovenije, še vedno v prebujanju, v svoji rani in občutljivi mladosti. Verjetno je ravno zaradi tega pred vhodom v osrednjo dvorano ležala krsta bele barve, ki je predstavljala pogreb mladega slovenskega filma v režiji ministra za kulturo. Slednjega je prijateljsko nagovoril tudi režiser Petelinjega zajtrka Marko Naberšnik in ga javno pozval k ponovnem premisleku o svojem delovanju. Kakšen bo priokus slovenskega filma in posledično FSF čez nekaj let, torej ne bo odvisno od filmskih ustvarjalcev, ti so že dokazali svojo profesionalnost. Brez dobrih filmov ni dobrih festivalov, brez filmov pa niti slabih festivalov ni.
Abonmajske predstave za najmlajše
Zaključili smo z vpisom Otroškega abonmaja 2007/2008. Po številu vpisanih ugotavljamo, da smo bili pri izboru predstav uspešni, saj imamo polni skoraj dve dvorani obiskovalcev. Mali obiskovalci so na prvi predstavi Možiček med dimniki, ki je bila v torek, 16. oktobra 2007, dobili obesek s kartico za celotni abonma, kamor bo redno svoj pečat odtisnil kužek Njofko, ki je letošnja maskota abonmaja. Je pravi stezosled za najboljšimi lutkovnimi predstavami. Njegovo podobo je izdelala animatorka Špela Čadež. Za vsako predstavo se bo Njofko odel v novo barvo. Vse tiste, ki se niste odločili za abonma, pa bi kdaj vseeno želeli priti, obveščamo, da je druga predstava (ob 18. ali pa ob 18.30. uri) namenjena tudi vašim otrokom. Lepo povabljeni!
Vpis v baletno skupino TeGIBlo, KD Teater Grosuplje
S*

Baletna dejavnost je pri nas nekaj povsem novega, zato smo izjemno zadovoljni z vpisom malih plesalk. Prve ure so minile z veliko navdušenja, vendar je mentorica Špela Repar ugotovila, da so skupine prevelike, zato smo jih zmanjšali. Dan za balet je še vedno ostal torek, z nekoliko daljšim urnikom seveda. Malo neprijetno je, ker se nekatere ure vadbe včasih prekrivajo z Otroškim abonmajem. To situacijo smo razrešili na sestanku, ki ga je imelo vodstvo kulturnega društva in mentorica s starši in plesalkami. Upamo, da je rešitev sprejemljiva za vse. Smo pa že nestrpni in v pričakovanju baletnega večera, ki ga pripravlja in oblikuje mentorica Špela Repar v novembru.
>
30
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
> Novoletni program ZKD Grosuplje
Na ZKD Grosuplje že tečejo organizacijske priprave na Veseli december 2007. Čas je res neusmiljen in teče neustavljivo. Ni časa za oddih - in če delaš, ti kaže samo še na več dela. Upamo, da boste tudi vi tako pridno spremljali naše dogodke in se nam pridružili kot obiskovalci, saj vse to počnemo izključno zaradi vas. Poleg rednih dejavnosti še Ta veseli dan kulture - dan odprtih vrat, ki posreduje raznovrstne umetniške delavnice z zaključnim koncertom; letos bo to slovenska umetniška skupina, ki prepeva poezijo Čompe z igralcem Janezom Škofom, kot potepuškim likom s klobukom in oprtano harmoniko. Pripravljamo tudi Veseli december 2007. Glavni ustvarjalci tega gledališkega dogodka, ki mu svoje doda še Dedek Mraz, so naši najmlajši člani KD Teater, igralci Gledališča Hiška. Letos nam bodo pod mentorstvom Irene Žerdin uprizorili sodobno verzijo Sneguljčice. Pripravljamo že program Novoletnega opernega koncerta in vsega, kar sodi zraven. Upamo, da bomo letos izbrali še boljše izvajalce in vam ponudili vrhunski dogodek, ki se v prednovoletnem vzdušju kar prileže. O vsem vas bomo sproti obveščali.
Zbiramo rezervacije za »Duohtar pod mus«, z Iztokom Mlakarjem v glavni vlogi
Da je Bog ustvaril žensko zato, da moški ne bi pozabil na ponižnost in pokoro, da je moškemu v družbi steklenice prijetnejše kot v družbi žene, da se zakonski prepir lahko konča z ženinim maščevanjem in da za ljubezen ni zdravila, dobro ve tudi primorski igralec in kantavtor Iztok Mlakar. Predstava »Duohtar pod mus« je uspešnica koprskega gledališča, ki smo ga letos že gostili s prestavo Tramvaj Poželenje, kije bila razprodana. Komedijski klobčič, prepleten s plesom in prepoznavnimi songi Iztoka Mlakarja v melodični in sočni primorščini, bo zagotovo mamljiv za ogled. Predstavo režiserja Vita Tauferja z igralci Iztokom Mlakarjem, Urško Bradaška, Gregorjem Zorcem, Borisom Cavazzo, Laro Komar, Tejo Glažar, Gorazdom Žilavcem in muzikanti si boste pri lahko v naši dvorani ogledali v četrtek, 6. decembra 2007. Ker imamo že sto rezervacij za to predstavo, vas prosimo, da karte čimprej rezervirate, ker bomo zaradi velikega zanimanja poizkusili organizirati še eno predstavo. Za vse informacije smo vam na voljo na številki: 01/786 40 28!
Nove odrske luči
Obnova že kaže svoje sadove. Moramo reči, da smo zdaj nadgradili tudi odrsko razsvetljavo, stara je zdržala hvale vrednih 30 let in je bila zdaj že izven vseh danes predpisanih standardov. No, če ste vi neobčutljivi za boljši pogled, pa tehnične ekipevsehgostujočihansamblovugotavljajo, da imamo res lep odrček. Mi smo zaradi pohval zadovoljni, čeprav smo naredili le nekaj drobnih korakov naprej. Tolažimo se, da so iz majhnih korakov sestavljene ceste in da iz majhnih, starih kulturnih domov zrastejo večji, novi kulturni centri. Seveda v viziji prihodnosti načrtujemo nov kulturni dom, ki bi ponujal obiskovalcem in umetniškim izvajalcem potreben spremljevalni komfort, vsem ljubiteljskim skupinam, večjim zasedbam Glasbene šole Grosuplje pa končno oder, ki bo prenesel tudi večje dimenzije nastopajočih. Večji kulturni dom bi nudil vsej ljubiteljski dejavnosti bolj ugoden čas in prostor za vaje, ki bi jih lahko imeli tudi v primeru prireditev na odru. Zdaj to ni mogoče in moramo organizacijsko usklajevati možne termine za rezervne lokacije, ki nam jih lahko v poznem popoldanskem terminu alternativno nudi tudi sicer prepolna Glasbena šola Grosuplje. Delamo torej z mislijo na boljše čase.
Napovedujemo
Četrtek, 18. oktober, ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje; Gledališče GGNeNi, KD TEATER: J.D. Salinger: Odličen dan za ribe bananarice
Pred gostovanji po sosednjih občinah (Dobrepolje, Stična, Logatec) bo ansambel Gledališča GGNeNi na domačem odru še enkrat lovil ribe bananarice po navodilih Salingerja. Predstava je bila lansko sezono izbrana na Linhartovo srečanje Osrednje Slovenije, ker po oceni selektorice Kim
Komljanec »predstava ne izpusti iz fokusa bistvenega v gledališču, to je: človeško zgodbo, ..je predstava, ki se dotakne še najbolj hladnokrvnega gledalca«. Dva igralca sta dobitnika nagrad: Larisa Daugul za glavno žensko vlogo in Luka Gluvic za stransko moško vlogo.
Predstava Odličen dan za ribe bananarice je doživela praizvedbo v slovenskem prostoru, zato so snovalci predstave v proces produkcije vključili tudi priznane slovenske ustvarjalce: dramaturga Gorana Gluvica, igralca in plesalca Primoža Bezjaka, filmsko, gledališko in TV maskerko Gabrijelo Fleischman. Publika spremlja samo en dan v mondenem hotelu, ki je kraj usodnih presečišč življenjskih zgodb vseh sodelujočih: družine malega genija Tedija, zakonskega para Glass, katerega medeni teden je le še kulisa za odmik od starševskega nadzora ter dveh sošolk, Ginnie in Selene; vsi nam slikajo »ameriški sen«.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
31
Predstava s svojo tematiko sproža številna aktualna vprašanja današnjega časa in nanje ne ponuja odgovorov. Čeprav besedilo ni komedijskega žanra, pa sem pa tja med publiko vznikne smeh. Sama postavitev, estetika gledališke - skoraj filmske - igre in izbor glasbe, ki izvira iz časa nastanka samega besedila (1948), pa dajejo sicer globlji vsebini precej lahkoten značaj. Trenutno igralci že pripravljajo predstavo za to sezono. Odločitev, kaj igrati, je vedno zelo težka, saj je potrebno uskladiti več komponent: izbrati pravo besedilo, seveda z vlogami za igralski ansambel v celoti, dodeliti pravo vlogo izbranemu igralcu in v režijskem smislu imeti izvedljivo vizijo uprizoritve. Pri zelo skromni beri dramskih avtorjev je to kar težko in po uspešni sezoni je skoraj nujno zastaviti še višje cilje.
Sobota, 20. oktober, ob 19., Kulturni dom Grosuplje; Koncert Big Banda Grosuplje ob 70-letnici rojstva Jožeta Privška
V letošnjem letu se je Big Band odločil, da bo s koncertom počastil enega največjih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Jože Privšek je profesionalno glasbeno pot začel kot vibrafonist in pianist, ki se je odlikoval s pridnostjo in natančnostjo. Najbolj pa je postal prepoznaven kot vodja nacionalnega jazzovskega orkestra, Big Band RTV Slovenija, kot skladatelj številnih skladb ali aranžmajev zabavne in jazzovske glasbe. Privšek je legendarni slovenski glasbeni umetnik, ki je med svojim več kot tridesetletnim ( 1961-1995) dirigentskim stažem v Big Bandu ustvaril veliko popevk - uspešnic (Nad mestom se dani, Vozi me vlak v daljave, Silvestrski poljub, Mati, bodiva prijatelja). Med njegove najboljše jazzovske skladbe spadajo: Porednež, Ognjemet, Zeleni pekel, Privid, We Need Time, Rožnik, Križanke, That's For Ending in druge. Poslušalci koncertnega večera bodo
v soboto, 20 oktobra 2007, nekaj teh skladb slišali tudi v izvedbi Big Banda Grosuplje, ki bo letos praznoval 10-letnico delovanja. Gostja koncerta, pevka Elda Viler, doživlja izjemno naklonjenost občinstva v zadnjem času, bo zagotovo navdušila tudi grosupeljsko publiko. Mladi grosupeljski jazz glasbeniki bodo odigrali izredne instrumentalne verzije Privškovih popevk in priredb pod vodstvom odličnega glasbenika - kitarista, skladatelja in aranžerja - Igorja Lundra, ki vodi orkester že od leta 2003. Vabimo vas na prijeten glasbeni večer v družbi Big Banda Grosuplje!
Sreda, 24. oktobra 2007, ob 17, Kulturnem domu Grosuplje; Okrogla miza »Ekosklad pomaga zniževati CO2«
Energetika kot blagoslov ali kot prekletstvo?! Energetske dejavnosti nam v sodobnih družbah zagotavljajo udobje, mobilnost in komunikacije, ki si jih še pred dvema, tremi generacijami ljudje niso znali niti predstavljati. Ob tem pa po drugi strani te vse bolj izčrpavajo neobnovljive vire, ogrožajo preživetje številnih rastlinskih in živalskih vrst ter naše zdravje, degradirajo krajino ter s segrevanjem ozračja ogrožajo sam obstoj naše civilizacije. Ta tematika bo jedro okrogle mize v okviru kampanje »Ekosklad pomaga zniževati CO2«, ki bo ponudila kar nekaj odgovorov na temo ''Kaj lahko storimo?'', ''Kakšne odločitve lahko sprejmemo kot potrošniki?'' za bolj osveščeno ekološko bivanje na našem planetu. Ekipa predavateljev in moderatorjev delavnice slovenskega E-foruma bo po Murski Soboti, Mariboru, Idriji...obiskala tudi Grosuplje. Na dogodku bo ''sodeloval'' tudi solarni kombi, ki vozi na plin (okolju bolj prijazno) in ima na strehi solarno elektrarno. E-Forum kot organizator tega srečanja ima v svojih ciljih naslednje naloge: strokovna tematska srečanja, razprave, okrogle mize, delavnice, ekskurzije itd.; izobraževanje o energiji in okolju, zlasti o podnebnih spremembah:
predavanja, delavnice, naravoslovni in tehnični dnevi, za in proti debate, poletni mladinski tabori itd.; pomoč drugim neprofitnim in v javno dobrobit delujočim organizacijam pri oblikovanju stališč do energetske in okoljske politike Slovenije in EU in uveljavljanju javnega interesa; vplivanje na medije, energetska podjetja, domače in evropske poslance/ke, ministre, državne uradnike/ce in Evropsko komisijo, da sprejemajo do okolja in prihodnjih generacij odgovorne odločitve; povezovanje v mreže sorodnih organizacij doma in v tujini ter dvosmeren prenos informacij in znanj; ozaveščevalne, informacijske in izobraževalne kampanje; nudenje nasvetov in podpore šolam in lokalnim skupnostim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; promocija primerov dobre prakse do potrošnika in okolja prijaznih energetskih storitev; izdajanje publikacij, računalniških zgoščenk, informacijskih brošur in zgibank itd. Ker smo z njimi že sodelovali v okviru Tedna otroka, smo se odločili, da ob podpori UTŽO Grosuplje organiziramo okroglo mizo tudi pri nas, ki kot mlado mesto s številnimi novo priseljenimi zagotovo potrebujemo nekaj nasvetov, kako ohranjati naravo, ki je tako blizu nas. Lepo povabljeni na predavanje prav vsi, ki vam ni vseeno za jutri naših bodočih generacij!
Četrtek, 25.10. 2007, ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje; Koncert kvinteta Astropia
Kvintet Astorpia sestavljajo mladi, a že izkušeni ter uveljavljeni klasični glasbeniki, ki dokazujejo, da se lahko preizkusijo v malone vsaki glasbeni zvrsti. Čeprav delujejo od septembra leta 2006, so v tem kratkem času že posneli prvo zgoščenko » Mar del Plata«, ki je izšla decembra 2006 pri založbi Dallas Records. V letošnjem letu so posneli tudi videospot za singl Maria de Buenos Aires skladatelja Astorja Piazzolle z gostujočo pevko Vesno Zornik, ki je sodelovala tudi pri snemanju zgoščenke. Nastopajo širom Slovenije po festivalih, dobrodelnih prireditvah ter samostojnih koncertih. Med pomembnejše dosežke in nastope Astorpia uvršča predstavitev na lanskih Viktorjih, sodelovanje na mednarodnem tango festivalu, v okviru katerega so nastopili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, celovečerni koncert v Festivalni dvorani. Najbolj odmeven dogodek pa je bil nastop v polnih Križankah na festivalu Druga godba, kjer so poželi buren aplavz. Sodelujejo s priznanimi umetniki, kot sta tango plesalca Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar ter s solistom ljubljanske Opere, vrhunskim pevcem Ivanom Andresom Arnškom, ki je dolga leta živel v Argentini. Zasedba: Primož Kranjc - akordeon, Oksana Pečeny - violina, Dejan Podgorelec - kitara, Stas Krutilov - klavir in Marko Turšič -kontrabas.
Kvintet Astorpia vas bo z odra Kulturnega doma Grosuplje popeljal na ulice temperamentnega Buenos Airesa v četrtek, 25. oktobra 2007, ob 19.30.
>
32
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
> Torek, 6. november 2007, ob 17 in 18, Kulturni dom Grosuplje; Druga abonmajska predstava: Gledališče Glej in Lutkovno Gledališče Fru - Fru
Zgodba: Predstava, ki nam pripoveduje pravljico o radovedni deklici, ki se izgubi v gozdu in naleti na čedno hiško, ki jo je medvedja družina začasno zapustila, je izredno priljubljena tako pri otrocih kot tudi pri odraslih. Kateri otrok ni radoveden, kaj se dogaja za tujimi vrati? Kateri otrok ne uživa v začasni odsotnosti staršev, ko lahko raziskuje po njihovih skrivnostih? Kateri otrok si ne želi pokukati v svet odraslih? Otrokom ugaja prav to, kako deklica radovedno kuka in vstopa v tuje prostore, odraslim pa je všeč, ker pravljica otroke na preprost način svari, da morajo spoštovati druge ljudi, njihove stvari in zasebnost. Lutkovna predstava bo otrokom pomagala razumeti nasprotja, kot so: vroče-mrzlo, slano-sladko, mehko-trdo, visok-nizek in jim približala števila, štetje in različne barve.
Lutkovna predstava je nastala v koprodukciji Lutkovnega gledališča FRU-FRU z gledališčem GLEJ, primerna je za otroke od 2. do 8. leta starosti. Premierno je bila uprizorjena v septembru 2006, traja pa 30 minut. Še ustvarjalci predstave: Priredba, režija in izvedba: Irena Rajh, Ajda Rooss, likovna podoba: Peter Škerl, glasba: Nino de Gleria, besedilo pesmic: Kim Komljanec, oblikovanje luči: Tomaž Štrucl, izdelava lutk in scene: Andrej Adamek, Iztok Hrga, Mateja Šušteršič, Neva Vrba, kostumografija: Iztok Hrga, izvajanje glasbe: Jelena Zdrale, Arpad Balazs-
Piri.
Če se niste odločili za abonma, vas povabimo na drugo predstavo, ki bo v torek, 6. novembra, ob 18. uri!
Sobota, 17. november, ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje; Koncert Mešanega pevskega zbora Viva Brežice
Mešani pevski zbor Viva že od svojih začetkov leta 1992 sledi razvoju zborovskega petja na Slovenskem. Letošnje leto je za pevce jubilejno. Praznujejo 15-letnico delovanja, ki so jo 13. oktobra obeležili s slavnostnim koncertom v Viteški dvorani Posavskega muzeja v Brežicah, 20. oktobra pa še s strokovnim posvetom Zborovska glasba v Posavju od 19. do 21. stoletja. V petnajstih letih delovanja je zbor povezal številne pevce, katerih skupna želja je bila in je kvalitetno petje in muziciranje. Dosežki na tekmovanjih ter povabila na razna gostovanja po Sloveniji in tujini dajejo pevcem novo energijo in naboj za nadaljnje poustvarjanje. Pestrost dogajanja v zboru pogojuje tudi raznovrstnost skladb, ki jih uvrščajo v svoje sporede koncertov. Težijo k temu, da vsako leto na njihov praznični dan - Vivin letni koncert - podarijo svojim poslušalcem nov, svež, drugačen program; menijo namreč, da se odlika zbora kaže tudi preko vsebine, raznolikosti in zahtevnosti programa ter nenazadnje skozi privlačnost in dostopnost skladb pevcem in poslušalcem. Naj živi, raste in cvete! je njihov moto, ki se je spontano zlil z zborom in spremlja pevce že vseh petnajst let.
Minula sezona je zbor zaznamovala z dogodki, ki so še posebej popestrili zborov življenjepis. Med njimi je udeležba na najbolj prestižnem nacionalnem tekmovanju Naša pesem 2007. Za svoje poustvarjanje je zbor dobil 89 točk, kar ga uvršča v sam vrh slovenskega zborovskega petja. Julija so pevci na mednarodnem zborovskem tekmovanju v grški Prevezi osvojili zlato priznanje in bili izbrani za nastop na zaključni prireditvi.
Koncertni program, ki ga bodo izvajali v Grosupljem, je v prvem delu posvečen slovenski zborovski ustvarjalnosti. V spored so umeščene izvirne skladbe, uglasbene na besedila različnih slovenskih pesnikov in obdelave ljudskih pesmi. Izvirna skladba in obdelava ljudske pesmi enega avtorja, sta povezani v medsebojni dialog. Čas nastanka del sega predvsem v 20. stoletje, z odkloni v 19. stoletje, oziroma v leto 2006. Drugi del koncertnega sporeda zajema
skladbe iz lahkotnejšega zborovskega žanra: -v priredbe jazz - pop standardov in slovenskih f zimzelenih melodij.
Zborovodkinja Simona Rožman Strnad je diplomirala na oddelku glasbene pedagogike na	Pedagoški
fakulteti Maribor iz zborovskega dirigiranja. V času študija in še nekaj
let zatem je nabirala znanje tudi kot pevka in korepetitorka v zborih Carmine Slovenice. Jeseni leta 1992 je v Brežicah ustanovila mešani pevski zbor Viva. V času zaposlitve na glasbeni šoli in gimnaziji je vodila tudi otroški pevski zbor Glasbene šole Brežice in dekliški pevski zbor na Gimnaziji Brežice. Sedaj je zaposlena kot vodja območne izpostave Brežice pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti.
Udeležila se je mnogih seminarjev in delavnic za zborovske dirigente, ki so jih vodili priznani strokovnjaki, kot so Karmina Šilec, Andraž Hauptman, Gabor Hollerung, Gert Frischmuth, Garry Graden...). Na 6. mednarodnem zborovskem tekmovanju "In canto sul Garda" 2001 v Rivi del Garda je prejela nagrado/ štipendijo za najboljšega mladega zborovodjo tekmovanja. Z mešanim pevskim zborom Viva koncertira po Sloveniji in tujini ter se udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj. Avgusta 2007 je bila na pevskem tednu (singing week) Europa Cantat v Ljubljani asistentka v delavnici, ki jo je vodil priznani Gary Graden.
Četrtek, 22. november, ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje; KUD Janez Jalen - Milan Jesih: Stevardesa, komedija
Kulturno društvo Janez Jalen predstavlja komedijo Stevardesa avtorja Milana Jesiha v režiji Jake Andreja Vojevca. Iz gledališkega lista navajam besede Jaka Andreja Vojevca: »Na prvi pogled komedija temelji na preprosti ideji obrnjene logike, kar vodi v številne nenavadne situacije, ki mejijo na grotesko in absurd. A kot v življenju tudi tu dva minusa še ne pomenita plusa. Kot v ukrivljenem zrcalu Jesihov narobe svet ne
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
33
kaže zgolj popačene slike, ampak izpostavi resnične hibe, nečednosti in skrivnosti našega vsakdana, pred katerim si ponavadi raje zatiskamo oči. Tako v sproščenem komičnem slogu počasi zazvenijo tudi temnejši toni. Majhna krajevna skupnost se izkaže za valilnico zavisti, predsodkov in nestrpnosti do drugih po načelih »naj sosedu krava crkne« in »kdor ni z nami, je proti nam«. To pa so teme, ki presegajo lokalni okvir in se dotikajo širše problematike današnjega časa.« S predstavo so se uvrstili na državno Linhartovo srečanje amaterskih gledaliških skupin v Postojni. KUD Janez Jalen, ki je lani praznoval 55 let delovanja, je v zadnjih petnajstih letih skoraj vsako leto postavil na oder dramska besedila zahtevnejših domačih in tujih dramatikov za ljubiteljska gledališča. Pri svojem delu beležijo pomembne uspehe. Poleg številnih gostovanj po celi Sloveniji se redno udeležujejo Linhartovih srečanj, drugih srečanj amaterskih gledaliških skupin Slovenije in Čufarjevih dnevov na Jesenicah. »Vse delo v društvu je izključno amaterskega značaja in zanj nihče ne prejme plačila. Ključ do uspeha in dobrih rezultatov so odlični delovni pogoji in dobra družba. Eden izmed glavnih ciljev, ki jih želimo doseči z vsako uprizoritvijo, je med drugim želja, da bi v društvo pridobili čim več mladih, ki bi v njem tudi vztrajali. Zavedamo se namreč, da imajo ti, predvsem izven Ljubljane, malo možnosti gledališkega poustvarjanja pod tako kakovostnimi pogoji. S tem, ko se nam pridružijo, dobijo mladi možnost, da na drugačen način oblikujejo svojo osebnost in izrazijo svoj jaz. Moto in vodilo našega ustvarjanja ostaja, izbirati in uprizarjati kakovostne in predvsem zahtevne tekste. Zakaj smo uprizorili Stevardeso, si lahko preberete v gledališkem listu. Da naše delo poteka v pravi smeri, pričajo številne prejete nagrade. Upamo oziroma verjamemo, da bo tako še naprej.« Tako je zapisal Bogdan Francelj, predsednik društva - motor gledališke skupine. Vabljeni k ogledu njihove izvrstne komedije.
Info ZKD Grosuplje
Dobrepoljska Dramska skupina Scena na grosupeljskem odru
Težave s hrbtenico
V četrtek, 27. septembra, so prišli v Grosuplje gostovat dobrepoljski mladi igralci s situacijsko komedijo Johna Grahama Težave s hrbtenico. Tistim v dvorani, ki imajo bolečine v križu, teh ne bodo odpravili, obljubljali pa so smeh in sprostitev. In obljubo so držali. Na domiselni sceni, ki je omogočala hitro menjavo prizorišč, se je zvrstilo 9 igralk in igralcev, nekateri pa so (medicinska sestra Jasmina Mersel) prispevali samo glas. Režiserka predstave je bila Saša Strnad. Receptorka Zofka (Vida Žnidaršič) v sočni dobrepoljščini komentira vse dogajanje v hotelu Rival v Potiskavcu. Užaljena je, če ne zve vsega prva, je pa na takem delovnem mestu, da gre vse dogajanje najprej mimo njenega pulta, pa še dvigalo je pokvarjeno, da ima čas za pogovor z vsakim gostom. Lepotica Liza Rajer (Špela Nose) v hotelski sobi gosti ljubčka Viktorja Plemenitega (Aleš Strnad), TV voditelja. Slepi gospod Smetana (Tomaž Šuštar), uglaševalec klavirjev, ki se znajde v stanovanju, hitro ugotovi stanje. Plemenitega zaboli hrbet, vkleščen ostane v kadi. Tedaj pa se vrne z letališča še pilot Lovro F. Rajer (Bojan Novak), Lizin mož. Naenkrat nastane v stanovanju gneča, po Plemenitega prideta tudi Ivica Batina (Miha Perhaj) s TV in žena (Andreja Novak), medtem ko ga zdravnica Peterlinova (Alvina Bajrami) zdravi v kadi. Laži gospe Lize zapletejo vse prisotne v smešne scene. Viktorju Plemenitemu se uspe izmuzniti iz
Receptorko Zofko je odigrala zabavna Vida Žnidaršič.
stanovanja, jedra zadrege ni več, gospe Lizi se spet uspe izvleči s spretnimi lažmi. Gospod Smetana in receptorka Zofka pa gresta v gostilno opravljat in razglašat prešuštvo. Hitro je minila ena ura zabave z desetminutnim odmorom, Zofki za malico, nam pa za klepet in ugotavljanje, kako potrebni smo sprostitve, pa kako težko se odločimo, da odidemo od doma po sicer že tako naporni službi, ko smo večji del dneva odsotni. Vendar je polna dvorana pokazala, da so se prizadevanja Simone Zorc Ramovš obrestovala in da je z zanimivim programom prepričala Grosupeljčane, da se splača potruditi v Kulturni dom v Grosupljem.
Marija Samec
Celotna gledališka ekipa na odru. - Foto D. Samec
34
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
četrtek, 18.10, ob 19.30, Gledališče GGNeNi, KD Teater Grosuplje:
J.D. Salinger: ODLIČEN DAN ZA RIBE BANANARICE, drama, za izven
petek, 19.10; kino ob 20, ZKD Grosuplje: TRANSFORMERJI, akcijski film
sreda, 24. oktobra 2007, ob 17, ZKD Grosuplje in UTŽO Grosuplje in E-Forum:
Okrogla miza na temo: »EKOSKLAD POMAGA ZNIŽEVATI CO2«, ekološko predavanje, za izven
četrtek, 25.10, ob 19.30, ZKD Grosuplje: ASTORPIA, Marko Turšič - kontrabas, Stas Krutilov - klavir, Dejan Podgorelec - kitara, Oksana Pečeny - violina, Primož Kranjc - akordeon; koncert tanga, za izven
petek, 26.10, kino ob 20, ZKD Grosuplje; PLANET TERORJA, grozljivka
* Organizator si pridržuje pravice do spremembe programa Rezervacija vstopnic: ZKD Grosuplje, Adamičeva 16, 1290 Grosuplje, INFO: 01/786 40 28; Predprodaja vstopnic uro pred predstavo.
Novosti iz domoznanske zbirke - 22
Katalog prostočasnih dejavnosti v občini Grosuplje 2007/2008 /
[uredil Matej Košir] . - Grosuplje : Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti, september 2007. - 59 str. ; 21 cm. V katalogu so zapisane interesne dejavnosti šol, športnih, planinskih, gasilskih, kulturnih društev in tudi čebelarskega društva, ki se jim zainteresirani lahko priključijo.
Ob zaključku tretjega »akademskega« leta / [uredništvo Andreja Smolič et. al.]. - Grosuplje, Zveza kulturnih društev, Univerza za tretje življenjsko obdobje, 2007. - 38 str. : ilustr.j 21 cm. Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) je izdala že tretje glasilo ob zaključku študijskega leta, v katerem so udeleženci in mentorji popisali in predstavili svoje delo v šolskem letu 2006/2007.
NOVAK Štokelj, Dragica
Zrnca peska / Dragica Novak Štokelj, Niko Brumen ; [ilustracije Metoda Umek ; kozmogrami Aira Pogačnik]. -Grosuplje, Mondena, 2007. - 185 str. : ilustr. ; 21 cm. Nekdanja Grosupeljčanka Dragica Novak Štokelj in aforist Niko Brumen sta izdala knjigo ljubezenskih pesmi, ki je nastajala leto dni z dopolnjevanjem na medmrežju. Marija Samec
Novi doktor veterinarskih znanosti
Na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani je v septembru doktoriral dr. Marko Fajdiga iz Grosupljega. Njegova doktorska disertacija nosi naslov Salinomicin v metafilaksi kokcidioze pri piščancih brojlerjih. Čestitamo!
petek, 2.11., kino, ob 19, ZKD Grosuplje; FULL GAS 3, akcijska komedija
torek, 6.11., ob 17 in 18, Lutkovno gledališče FRU-FRU in Gledališče GLEJ: ruska pravljica ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI, lutkovna predstava; ob 18. uri tudi za izven
k petek, 9.11., kino, ob 19, ZKD Grosuplje; ZVEZDNI PRAH, domišljijska pustolovščina
četrek,15.11., ob ????, Plesno baletna skupina TeGIBlo, KD Teater in baletni oddelek GŠ Kočevje: PLESNO BALETNI VEČER, baletno plesni nastop, za izven
petek,16.11., ob 19., Avla OŠ Louis Adamič; KD Vokal Grosuplje: JUBILEJNI KONCERT OB 45-LETNICI MoPZ Grosuplje
petek, 16.11., kino, ob 19, ZKD Grosuplje; BOURNOV ULTIMAT, akcijski film
sobota, 17.11., ob 19, MePZ VIVA Brežice, zborovodkinja: Simona Rožman Strnad.
Koncertni program: B. Ipavec, A. Nagele, M. Prus, P. Merku, R. Simoniti in priredbe znanih zabavnih melodij; koncert vokalne glasbe, za izven
četrtek, 22.11., ob 19.30, KUD Janez Jalen: STEVARDESA, komedija, za izven
petek, 23.11., kino, ob 19, ZKD Grosuplje; SUPER HUDO, najstniška komedija
četrtek, 29.11., ob 19.30, AG Ljubljana, Katedra za komorno igro, predstojnik in mentor oddelka prof. Tomaž Lorenz. Koncert ob 100-letnici rojstva Marjana Kozine (1907-1966); program: klavirski duo, vokalni kvartet, godalni kvartet - krstna izvedba, koncert klasične glasbe, za izven
Pripovedi iz Grosupljega in okolice - 34
Jesen je tu, sadjarji pobirajo sadje, delajo mošt, kuhajo žganje. Gospa Tončka Bavdek s Spodnje Slivnice se še spominja, kako so žganje kuhali včasih.
Ljudje so se zbirali pri nas, ko je bila žganjekuha. Po figovec so hodili. Iz fig smo žganje kuhali. Ob polnoči sva šla z atom z vozom v Ljubljano. Pri trgovcu Jelačinu smo kupovali sadje. Tako skladišče je imel, da sva šla kar s konji in vozom noter. Pa sva naložila na voz pod mrvo, da naju niso žandarji dobili. Potem pa so sosedovi otroci hodili pod naš kozolec fige jest. Pa smo jih kar pustili. Je bilo tudi še za nas zadosti. Fige smo zmleli, namočili in kuhali, kot ostalo sadje. Iz fig, ker so sladke, se dobi veliko žganja. Otroci smo ga pa potem v ruzakih, v steklenicah po 5 l nosili naokrog po sosednjih vaseh in ga prodajali. Pa smo dobili kakšen dinar k hiši. Pa tudi brinovec smo kuhali. Brinje smo tudi pri Jelačinu kupovali in tudi nabirali smo ga. Okoli Slivnice raste veliko brinja, le tam pri Rožempahu (Rožniku) ga je bolj malo. Zmleli smo jagode, namočili in kuhali. Najprej je priteklo olje. Prestregli smo ga in posebej prodajali za zdravila. Za želodec je bil dober, proti revmi, proti glistam, za dojenčke mazati po trebuščku, kadar jih je ščipalo. Potem je pa šnops pritekel. Tudi tega smo v glavnem prodali.
Pripravila Marija Samec
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
kultura
35
Zrnca peska - literarni večer poezije Dragice Novak Štokelj in Nika Brumna v Mestni knjižnici Grosuplje
Že svojo drugo skupno knjigo, ki je nastajala po dopisovanju preko medmrežja, sta izdala Dragica Novak Štokelj, ki živi v Bruslju in Niko Brumen iz Črne na Koroškem. Po pozdravni besedi direktorice knjižnice Rože Kek je knjigo in založbo Mondena, ki je knjigo izdala, predstavil urednik Ivo Frbežar. Nato pa sta se predstavila na svoj šaljiv način tudi oba avtorja, ki sta na blogu ustvarila svojstveno ljubezensko poezijo. Dragica Novak Štokelj je bila rojena v Dokležovju ob Muri, potem pa je vrsto let živela v Grosupljem, kjer se je kmalu priključila šoli, ki jo je za mlade pesnike organiziral Literarni kljub Grosuplje. Potepinka po srcu in ciganka po duši vandra po svetu: skoraj desetletje v Rimu, drugo desetletje pa med Madridom in Brusljem lovi utripe življenja v svoja obuvala in besede. Ustvarjalnost in veselje do poezije, filozofije in umetnosti tke v ljubezen do svojih najdražjih, otrok in domovine, kjerkoli je in kamorkoli jo nosi puščavski veter. Profesorica, a daleč najrajši mama, pesnica in učeča se aforistka, v soavtorstvu izdaja že drugo pesniško zbirko. Aforist Niko Brumen pa je o sebi povedal: »Rojen sredi druge svetovne vojne sem skoraj hkrati ostal brez matere in pleničk, za nameček pa tudi brez ambicij. Slednje so se prebudile
v zrelih letih nezrelosti, ko mi že začenja iti na otročje (Ko začne ljudi zapuščati spomin, začnejo pisati spomine.). Sem upokojenec pozne trgatve letnika 2005 (Upokojenci nimajo časa, imajo pa zadnji cajt.), včasih kaj napišem, slikam in snemam, vedno rajši kaj postorim okrog hiše, občudujem naravo. Do zdaj sem izdal osem knjig aforizmov in eno zbirko pesmi ter dve glasbeni zgoščenki.« Vse pesmi, ki so nastajale na blogu neikka-neikko, so v paru, ženskemu glasu odgovarja moški in moškemu ženska. Avtorja sta želela spesniti svojevrstno ljubezensko poezijo, moderno Visoko pesem ljubezni. Glasova 'ženina' in 'neveste', ki sta v knjigi označena z vrtnico in hijacinto, si odgovarjata, se pogovarjata in dogovarjata, pripovedujeta o lepih trenutkih upanja, ljubezni, iskanja in hrepenenja, pa tudi o bolečini, razočaranju, neuslišani ljubezni in smrti. Z barvnimi kozmogrami jih je označila Aira Pogačnik in tem čustvenim odtenkom ustrezajo tudi barvne strani v knjigi in pesmi na njih. Ilustracije, ki delujejo, kot bi bile narejen iz peska, je dodala avtoričina sestra Metoda Umek. Nekaj pesmi sta prebrala avtorja sama, nekaj pa recitatorja Larisa Daugul in Jan Pirnat. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli harmonikarja Amadej Gruden
Urednik Ivo Frbežar, pesnika Dragica Novak Štokelj in aforist Niko Brumen v Mestni knjižnici Grosuplje.
in Klemen Adamič, njun mentor je Primož Kranjc, ter citrarka Klara Gruden, njena mentorica pa je Cita Galič. Ob klepetu in prigrizku je z vinom iz svojih vinogradov je vsem obiskovalcem postreglo Vinogradniško podjetje MONVI družine Škrlj iz Dupelj pri Vipavi.
Marija Samec
Grosuplje - mesto kipov
Prostor brez kipa je kot telo brez duše.
Župan Janez Lesjak in Andrej Smrekar ob kipu pri Komunalnem podjetju Grosuplje.
V četrtek, 27. septembra, so na dvorišču Komunalnega podjetja Grosuplje predali mestu tri nove kipe v sklopu projekta Grosuplje - mesto kipov. Že četrto leto sta potekala simpozij in kiparske delavnice pod gradom Boštanj. Predsednica Kulturnega društva Grosuplje - mesto kipov, ki je bilo letos ustanovljeno zato, da bo vodilo ta projekt, je dva tedna zbiralo na Boštanju 35 - 40 udeležencev. Prvi teden je delavnice vodila kiparka Lučka Koščak - ustvarjali so iz gline, drugi teden pa akademski kipar Drago Vit Rozman, kiparili so iz siporeksa, najmlajši pa so risali. Svoja dela so razstavili v prostorih Komunalnega podjetja Grosuplje. Ker je letos občinski svet odrekel podporo projektu, so posamezniki in firme podprli kiparje in pravzaprav kupili kipe. Jernej Mali je svoj kip postavil pred poslovno stavbo G&MM v Brvacah, Stjepan Miličič svoj Psalm pa na trato pokopališča v Grosupljem. Radivoj Mulič je kip poimenoval Luknja v kamnu in ga postavil pred stavbo komunalnega podjetja. Ko bodo prestavili vhod v stavbo, je povedal direktor
Tomaž Rigler, bo kip krasil vhodni prostor. Andrej Smrekar je v imenu direktorice Zavoda za kiparstvo Staše Kokot povedal, da je mesto brez kipov kot telo brez duše. Grosuplje je s štirih kiparskih delavnic dobilo 22 kipov. Letos so izdelali zemljevid, na katerem so označili, kje vse stojijo kipi. Župan Janez Lesjak pa je ugotovil, da smo Grosupeljčani kiparske simpozije in kipe vzeli za svoje. Letošnji projekt smo izpeljali brez podpore občinskega denarja, vendar je prepričan, da bo tudi občinski svet razmišljal drugače že prihodnje leto. Med občani so izvedli anketo, ki je pokazala, da velika večina ljudi pozna projekt, vedo, kje stojijo kipi in so pripravljeni akcijo tudi denarno podpreti.
Proslavo so z ubranim petjem in igranjem popestrili Otroški pevski zbor Žalčki z dirigentko Špelo Zrimšek, na klaviaturah jih je spremljala Sabina Gruden. Nastopila sta še harmonikar Žan Perko in mlada pianistka Elizabeta Košir. Marija Samec
kultura
Renata Anžič Trtnik:
Grosupeljski odmevi
Pravljice za otroke in odrasle
»Ta zgodba je zate. Za otroke in odrasle. Za vesele in žalostne. Za tiste, ki si želijo stopiti v drugačen svet, in tiste, ki iščejo odgovor. Za vse. Beri z očmi - ostanejo ti zgodba in risbe. Beri s srcem - ostanejo ti čustva in pogled tja čez.«
Alenka Adamič
Ko sem na eni izmed pravljičnih knjižic prebrala to uokvirjeno besedilo, so me te prelepe misli vzpodbudile, da sem prebrala pravljico in nostalgično razmišljala, kako daleč so že časi, ko sem prebirala pravljice. Te zapisane besede so v meni vzbudile veliko radovednost, kdo je avtorica, ki je zapisala tako globoke misli.
RENATA ANŽIČ TRTNIK -
je odgovor na moje vprašanje, pogovor z njo pa pravi balzam za današnji vse preveč hiteči čas. Toliko lepih misli, izbranih besed, da jim velja prisluhniti, ko se mi je na trenutke zdelo, da se je ustavil čas.
Pred osmimi leti je za svoj novi dom izbrala Gradišče pri Polici, kjer so imeli starši počitniško hišico; tja se je preselila iz Ljubljane in vzljubila ta mirni kraj, kjer je, pravi, narava čudovita. »Prav posebni so občutki, ko se ustaviš sredi ceste in počakaš, da jo varno prečkajo ljubke srne,« pove z glasom, iz katerega pronica njeno navdušenje in ljubezen do vsega lepega.
Študirala je slovenščino in splošno jezikoslovje. »V klasičnem šolstvu se nisem videla, moja želja je bila delati z otroki, vendar v kreativni smeri, v manjših skupinah,« predstavi svoje želje z izbranimi besedami in nadaljuje: »Delam v založništvu, včasih se lotim tudi kakšne novinarske stvaritve, večji del pa je moje delo usmerjeno v lektoriranje. Za to sem se namreč navdušila že v času študija in si s tem zaslužila tudi nekaj »študentskega denarja«. In ko danes delam bilanco svojih prvih delovnih podvigov, ugotavljam, da je bilo takrat to delo veliko bolj cenjeno kot danes.« Potem po kratkem premolku na moje vprašanje, s čim se pravzaprav še ukvarja, s prijetnim nasmeškom, pravi: »In pišem tudi. Sedaj tudi rišem, ilustriram. Po sili razmer, sicer...« In že sva pri bistvu najinega pogovora. NJENE PRAVLJICE: Nejka in čarobne barvice, Slovenščičarna, Pogumni čolniček Rupert, do konca leta pa naj bi na police prišla tudi Nogavičasta zgodba.
-	Kdaj, kako ste začutili vzgibe, da ste se v tako mladih letih lotili pisanja pravljic za najmlajše?
-	se nisem mogla upreti lastni radovednosti, moja prijetna sogovornica pa je počasi odstrla zastor svojih pisnih pričevanj: »Po malem sem pisala že veliko prej, v najstniških letih, vendar pa ne pravljic. Pisala sem bolj za dušo, nisem pa resno razmišljala, da bi lahko
uspela na tem področju. Globoko v meni pa je bila ta želja po pravljici. Tako dolgo zatajevana, dokler ni neka oseba to znala potegniti iz mene in me opogumiti. Samo malo poguma je bilo potrebnega, potem pa je bilo eno samo veselje,« ne skriva svojega navdušenja.
Od kod črpa ideje, kako nastajajo njene pravljice?
»Mislim, da iz čustev. Ker tu pravzaprav pravila ni. Želim, da zgodbe niso prazne, da pustijo pečat in sporočilo. To želim dati otrokom, ki so jim pravljice namenjene. Trudim se napisati kratko pravljico tako, da jo razumejo tako starši kot otroci. V svojih pravljicah želim podati sporočilo tako, da tudi starši, ko preberejo otroku pravljico, sami zase najdejo sporočilo za svoje razmišljanje. Če mi to uspe, potem je moj namen dosežen in šele potem sem resnično zadovoljna,« pravi in doda, da je do svojega dela najbolj kritična, veliko zahteva od sebe.
Lahko izbere med njimi tisto, ki je njej najljubša, in morda ve, katera izmed njenih pravljic je najbolj priljubljena otrokom, nadaljujem najin večerni pogovor.
Najprej prijeten nasmešek, potem malce zamišljeno pravi: »Spremljam izposojo v knjižnicah, pa je interes kar do vseh knjig približno enak. Tudi sama bi težko naredila svojo lestvico. Morda sta mi zadnji dve, Pogumni čolniček Rupert in Nogavičasta zgodba, še bliže, ker sem jih tudi sama likovno opremila, oziroma zadnja še nastaja, vanjo pa vlagam ogromno svojega dela in likovnih tehnik.
Pišem ob glasbi. Iz čustev, ki se porajajo ob glasbi, začne sama nastajati vsebina. Nejka in čarobne barvice je nastala potem, ko sem spoznala deklico, ki se je rodila brez rok. Njena usoda me je tako pretresla, da sem ta čustva zlila v pravljico. Ko so bili otroci na predstavitvi »Slovenščičarne«, je domišljija kar vrela iz njih, prepričana sem, da je zelo primerna za šolarje. Kajti v pravljici se morajo otroci najti, potem doseže svoj namen,« je prepričana prikupna pravljičarka, ki pa v zadnjih dveh knjigah izraža tudi svoje likovne talente, čeprav pravi, da bodo o talentu sodili bralci, otroci pa so najbolj iskreni kritiki. »Nikoli si nisem ustvarjala iluzij, da imam kakšne likovne danosti. Toda, ko sem iskala ilustratorje svojih zadnjih dveh pravljic in seveda razkrivala svoje želje, so mi svetovali,
da sama najbolj vem, kaj želim in da mi bo t tudi uspelo. Nov izziv torej, ogromno dela, toda tudi to me po svoje zadovoljuje in razveseljuje, ko misli poleg z besedo izražam še z različnimi likovnimi tehnikami,« skromno prizna.
Pisanje pravljic je pisanje za njeno dušo, govorica čustev.
V pogovoru usmeriva pogled v svet okrog sebe. Meni, da so današnji otroci srečni, da so srečni njihovi starši, jo vprašam. Samo za trenutek umolkne, kajti misli ima zbrane, čas na dlani: »Žal vidim veliko preobremenjenosti tako staršev kot otrok. Preveč je nagrmadenega vsega. Zahtevne službe staršev, ki pridejo domov izžeti, otroci preutrujeni od vseh aktivnosti, ki jih imajo in v katere jih vključujejo starši v prepričanju, da bodo samo tako lahko uspešni. Če bi bilo pol manj teh nalog, bi bilo še vedno dovolj - tudi za zdrav otrokov razvoj in končni uspeh. Tako pa je vse prenapeto. Ko tako razmišljam, se pogosto sprašujem, kam nas to vodi.« Trenutek tišine.
In potem njene prijetne besede, nasmeh v očeh in barva glasu, ki izraža njene misli: »Kako lepe spomine imam na svoje otroštvo! Predvsem smo imeli manj igrač, manj krožkov, pa smo bili tudi ustvarjalni in kar je bilo najlepše - imeli smo srečno otroštvo! Ko tako gledam svet okrog sebe, sem vesela, da nisem več otrok,« pravi resno.
Njeni načrti so - napisati še kakšno knjigo, želje pa - čimprej napisati nove pravljice. Tu se je namreč našla, to, pravi, je najlepše njeno delo.
Vse njene pravljice so izšle v samozaložbi, ker samo tako lahko ohrani avtorske pravice in samo tako pridejo na knjižne police prav takšne, kot si jih je zamislila in jih tudi ustvarila.
»Moj cilj je, da pridejo pravljice do čimveč otrok!« je mlada literarna ustvarjalka strnila misli v pogovoru, ki sva ga, ne čisto naključno, izbrali ob iztekajočem se tednu otroka.
In na koncu?
Čas, v katerem živimo, res ni pravljičen. Ste tudi zato, Renata Anžič Trtnik, napisali prvo, drugo, tretjo, četrto pravljico. Še veliko jih bodo potrebovali otroci, ki stopajo v svet, ki ga krojimo odrasli.
Hvala vam!
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
oglasi, kultura
37
Se še spomnite, kdo je bil lanskoletni nosilec laskavega naslova?
Za Naj občana ste okronali župana Janeza Lesjaka.
Največ glasov v kategoriji Naj športnik/športnica ste namenili Tadeji Petrovič. Naj kulturnik je bil v letu 2006 Ljubo Vilar. Najbolj podjeten pa Rudolf Mišmaš.
V kategoriji Naj klub/društvo je zmagalo Kulturno društvo Vokal - Ženski pevski zbor Magdalena.
Letos izbirate nova imena. Prejemniki zlatih ključev v letu 2006 lahko ponovno kandidirajo v letu 2009. Pobrskajte po spominu, kdo bi si po vašem mnenju zaslužil, da prejme Zlati ključ mesta Grosuplje. Izpolnite glasovnico, ki jo najdete v Grosupeljskih odmevih in jo pošljite na naš radijski naslov ali glasujte preko naše spletne strani www.zelenival.com.
Pri odločitvah vam bomo pomagali tudi mi. Prisluhnite spremljevalnim oddajam na Radiu Zeleni val vsak torek, nekaj minut po 17. uri.
Q RADICÓ
Ime in priirmek:
Naslov:
Telefon:

Občan-ka občine Grosuplje:
UTEMELJITEV
NAJ podjetnik:
UTEMELJITEV
Izredni športnik:
UTEMELJITEV
Izredni kulturnik:
UTEMELJITEV
NAJ društvo/klub:
UTEMELJITEV
MEDIJSKA SPONZORJA
SPONZORJI
RADII^
GROSUPELJSKI
ODMEVI
GENERALNI POKROVITELJ

Izpolnite zgornjo glasovnico in glasujte za izbrane kategorije ter podajte svoj predlog in argument, zakaj ste nekomu podelili svoj glas Predlagam kandidat-ka, sedež gospodarske družbe oz. društva morajo imeti sedež v občini Grosuplje, Glasovnice. Ki ne bodo v celoti izpolnjene, ne bodo u poSle va ne pri glasovanju! Prejemniki zlatih klučev v letu 2006 lahko ponovno kandidirajo v letu 2009. Glasovnica mora vsebovati osebne podatke. vsak pa lahko glasuje enkrat mesečno. Glasovnico pošljite na naslov: Radio Zeleni vat, 5p. Slivnica 16, 1290 Grosuplje. Odpiranje glasovnic bo opravljeno samo v prisotnosti komisij, zato morate na ovojnico napjsati; Glasovanje "KDO BO NOSIL ZLATt KLJUČ MESTA GROSUPLJE?" Glasovanje bo potekalo tudi preko spletne strani Radia Zeieni val, tj. www.zelenival.com pod rubriko "Kdo bo nosil ziati kJjuc mesta Grosuplje?"
Privlačna finančna ponudba

Zmagovalna serija. Kjer ne potrebujete sreče.
BMW 318d, 320d in 318i z Aerodinamičnim paketom odlikuje tehnologija BMW Efficient Dynamics, ki dodatno povečuje moč motorja ob pomembno zmanjšani porabi. S storitvijo BMW Basic Service Inclusive boste brez skrbi pri osnovnem vzdrževanju avtomobifa. Odločite se za BMW serije 3 zdaj in izkoristite ugodnosti naše privlačne finančne ponudbe. Ne gre drugače, kakor da zmagate. Obiščite nas v prodajnem salonu Avtoval-Avtohiša Malgaj.
Pooblaščen trgovec:
Avtoval-Avtohiša Malgaj
Pod Jelšami 2 1290 Grosuplje telefon (01)78 11 300 www.bmw.si
BMW s«rije 3		
www.bmw.ii	VsieljsdD vožnj p	
v»
Nlercator
Trgovski center Grosuplje
Bravace 1 A, Grosuplje, telefon: 01 78 88 666
ODPIRALNIČASCENTRA: o d p oned e I j ka do sobote:
- nedelje in prazniki:
od 8 00 do 20.00 ure od 8.00 do 12.00 ure
Supermarket
WINTERSPORT
Kjer se šport začne
	
-M-O D	—A—N-^ft-

Kavarna Salčka d.o.o.,
Grosuplje
VELIKA NAGRADNA IGRA
SPLETNI KATALOG WftgS 2007 NA:
www.dzs.si
15% popust na vse šolske potrebščine
do 30.10.2007 ■ kuponi, kijih dobit« na www.dzs.sl
vo
A°0
/ #
* OcT oi
UOTERUA SLOVENIJE^-
frC j
BS-ieP/iM
¿¿¿d kidali?
mašili)
F O T O * VIDEO* OPTIKA
01/786-39-99
WWW.MARKELJ.SI
Oblačila BETI so modna a hkrati zelo udobna Navdu .¡jejo privržence naravnih materialo. upreti pa se jim ne morejo niti lj riiteiji tnendovskih materialov
Kolekcija BETI vsako pomki '	in jesen pritegne z novo
kombinacijo materialov bar.	modelov Obiščite Trgovine
BETI v Mercator centru v Gr	piju kjer vam bodo prijaznel
prodajalke z veseljem svete	in vam pomagale pri vaši| odločitvi
KAVA BAR
Lavriha
& CO d.n.o.
Ljubljana Šmartno
i/
@ accessor i esb
M.A. 18 D.O.O.,
Ljubljana
oglasi
Grosupeljski odmevi
Ji« :.,-> V
Numiia i ifunanjo
Zlata kakovost
krjavlja, Malnarja in Soseda
Brnom ntOf u » Ksncrnu, MIIHU IN SOOD TU» Hitsrdiu ocmzvuiiu uniran duhaseesciza FCUUIVO nx Zkouna nffinmm n žetiukb PODJETU GZS> fa PBHfi 2AHUD Kužni HAfTI^A
PSDUHUIH ZLATA ODUČJA,
oktober / 10 2007
¿ZDEL41AI
senčila:--
i.	».tinde
' LAMELNE ?f,\'F?.F < P.I3C ZAVESE
TvmiSSf cšitCLHrHTB
/^«■iMU L.. ."i-L^Ti. TdjT*r D1,'T0Ti-35t
fltCJR
TOIEH IČUtrt. DEIMICE. SKLADI, IIBOAIMGI
KfitodwrstflCKta2 Crasupije t 01 7860860 01 7960801 +366(0)31 610 H4 azmastolJiet wmuiir™|*Bnliaitaftd
PRODAJATE? KUPUJETE? NAJ VAM POMAGAMO!
nepremičnine	delnice, skladi
Md™^»*«,™™M	nakup In prodiji slovenskih delnic
najdemo ntpremKrtir», Id Jo telite kupiti
# •
uredimo vso dokumentacijo- od sestne pogodbe	nakup In prodaja toft vzajemnih skladov
do predlogi ra vpis v zeraljflco knjigo-v loddovanja z odvetnico
spremljamo vas do akjjoOa poda
Varno, zanesljivo, strokovno.
oktober / 10 2007	Grosupeljski odmevi	oglasi	43
			
VRTNARIJA GROSUPLJE
031 /213-626 PRI GROSUPELJSKEM POKOPALIŠČU
S ALF d.o. o.
Cesta na Krko ii.ii. Grosuplje
VABI K JESENSKIM OBISKOM OD 17.9. 2007 DALJE
Delovni Ca,s: ponedeljek-petek fi.-lft.h, so ho ta 11«. h
Jesen in sima sta lepi s pravimi cvetličnimi nasadi. ZATO VAM NUDIMO: - trajnice.
-	mačehe,
-	rese,
-	fcrizanteme,
-	substrate za sajenje
-	in še marsikaj.
SO BIVANJE Z NARAVO JE OSNOVA ZA PRIJETNO VZDUŠJE V VAŠEM DOMU IN VRTU.
44
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Ob praznovanju 45-letnice Moškega pevskega zbora Grosuplje,
ki ga vodi Primož Cedilnik, Vas vabimo na SlaVnoStni konCert. Koncert bo v petek, 16. novembra 2007 ob 19. uri v avli osnovne šole Louisa Adamiča v Grosupljem.
Poleg Moškega pevskega zbora Grosuplje bodo v programu nastopili tudi:
-	basbaritonist Marko Fink,
-	Ženski pevski zbor Magdalena, ki ga vodi Emil Kovačec in
-	Otroški pevski zbor podružnične šole Žalna - Žalčki, ki ga vodi Špela Zrimšek.
Vljudno vabljeni!
Moški pevski zbor Grosuplje
je bil ustanovljen že leta 1958. V začetku ni prav pogosto nastopal zaradi starosti članov in neizkušenosti. Leta 1962 so v zbor pristopile nove, mlade in bolj izkušene pevske moči in zato je bil v naslednjih letih zbor zelo delaven. Ves ta čas od začetka pa do leta 1971 ga je vodil učitelj glasbe Viktor Žnidaršič, v nadaljevanju do leta 1986 pa Mojca Intihar. Od leta 1970 do 1975 je zbor nastopal kot oktet, nato pa kot komorni zbor. Kot oktet se je udeleževal tudi revij oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem. V naslednjih dveh letih se je nato vodstvo zbora večkrat zamenjalo. Od leta 1988 do 1992 je zbor prevzel Emil Kovačec. Nastopal je po raznih krajih v Sloveniji, največ pa v občini Grosuplje. Od začetka do danes se je zvrstilo v zboru več kot 60 pevcev in nosi naslov prvega ustanovljenega zbora v Grosupljem. Zbor zdaj že več let vodi Primož Cedilnik. Dvakrat je z njim nastopal v Cankarjevem domu in v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti v Ljubljani ter tudi na Vodnikovi domačiji v Šiški.
Zbor je bil leta 1999 izbran na občinski reviji za najboljši zbor in se je nato udeležil tudi območne revije v Novem mestu, kjer je bil ponovno med najboljšimi ocenjen za najboljšega. Večkrat je sodeloval tudi kot gost na revijah ljubljanskih pevskih zborov v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Moški pevski zbor Grosuplje je sodeloval 33-krat na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Trenutno v zboru nastopa 14 pevcev in imajo naštudiranih okoli 100 skladb različnih žanrov iz različnih kulturnih in nacionalnih okolij, je povedal predsednik zbora Jože Jordan. zapisal Jože Miklič
PKOiMJA ODPRTIH VIN
V^JOJiOMEGA OKOLIŠA
Delovni čas
ponedeljek ■ petek
9-12 in 14-18
sobota 9-13 NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO
GSM 031536299
chardona/ i» rdeče» bafbera, mertot, cabemet sauvignon),
NUJAMOT|JD[ BUTELJČNA VINA,
MED KATERIMI PRESENEČATA
Zlati rumeni muškat in merlot fbarique).
JUnliler h idrsule mulk Ji le Kita» pltšei-kVIa idnvju iltodliln.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
kultura, oglasi
45
Dela HYPOXI čudeže?
Arhitektura besede -pišemo s Plečnikom
Leto 2007 je Plečnikovo leto. Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, ki ga vodi Barbara Rigler, je prejel razpis za sodelovanje ob 50-letnici umetnikove smrti. Bibliotekarka iz knjižnice v Ivančni Gorici, Ksenija Medved, je prebrala knjigo Pisma Jožeta Plečnika in bila navdušena nad njo. Ker na ozemlju naših treh občin, ki jih pokrivata JSKD in Mestna knjižnica Grosuplje, ni večjih Plečnikovih del, s katerimi bi se lahko postavili, sta prišli na idejo, da bi za iztočnico izbrali Plečnikova pisma in oblikovali natečaj z naslovom Arhitektura besede - pišemo s Plečnikom. Tako bi ob Dnevih evropske kulturne dediščine opozorili na Plečnikova pisma, ki kažejo arhitekta v drugačni, bolj osebni, čustveni luči, in hkrati vzpodbujali k pisanju pisem, kar v času sodobnih strojev, sms-sov in e-mailov že izginja iz naših medsebojnih odnosov.
Arhitekta nove stavbe Mestne knjižnice Grosuplje in obnovljene Koščakove hiše profesor Miloš Florjančič in dr. Matej Blenkuš, sta letos prejela Plečnikovo priznanje, zato smo z literarnim natečajem hoteli povezati oba dogodka. Za uvod v literarni večer je igralka Simona Zorc Ramovš prebrala pismo Emilije Fon, ki je pravzaprav ženitna ponudba Plečniku. Dragica Breskvar, strokovna delavka JSKD, je razložila kriterije, po katerih je izbrala nagrajena pisma. Ustvarjalci so lahko pisali Plečniku, prijatelju ali ljubljeni osebi, odprto pismo. Najprej pisem sploh ni bilo, potem pa so začela prihajati in nabralo se jih je več kot dvajset. Nekatera so preprosta, sporočilna, neposredna, druga pa so bolj sofisticirana, z izbranim jezikom, tudi v slengu. Prvonagrajenka Jana Kolarič iz Ljubljane deluje na gledališkem področju, zato je napisala kar kratko dinamično zgodbo Moja osovražena ljubljena, ki obravnava družinski odnos med moškim in žensko, polno je komentarjev, samogovorov. Druga nagrajenka je profesorica angleščine v Šolskem centru Josipa Jurčiča Maja Zajc Kalar. V pismu Bog, Joc! maturant išče za svojo
poklicno izbiro, postati arhitekt, razumevanje najprej v družini in svoji okolici, nato pa še pri velikem arhitektu. Pismo je napisano v slengu, v obliki pogovora s Plečnikom. Tretjo nagrado je prejela Ana Porenta iz Velikih Lašč. Avtorica se sprehaja po mestu in povsod srečuje Plečnikove umetnine. Tako ugotovi, da ji korake po mestu vodi Plečnik sam. Patricija Dodič pa je napisala pismo neznanemu prijatelju v obliki pesmi. Govori o odnosu med ljudmi, vpleta tudi sodobne dogodke. Pismo kaže, da je avtorica likovnica. Kustodinja Arhitekturnega muzeja Ljubljana Elizabeta Petruša Štrukelj pa je predstavila knjigo Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni - Pisma Jožeta Plečnika Emiliji Fon. Ohranjenih je okoli 3000 Plečnikovih pisem, ki še niso vsa obdelana. Pri objavi pisem je potrebna visoka strokovnost in etičnost. Pismo z ženitno ponudbo Emilije Fon so našli v Plečnikovi zbirki. Pred leti pa so odkupili škatlo pisem, v kateri so odkrili Plečnikova pisma lekarnarici Emiliji Fon. Njun odnos je bil več kot le prijateljski. Emilija ga je prosila, naj ji pomaga pri obnovi hiše v Kostanjevici na Krki in ga je vabila k sebi, toda umetnik, predan delu, se je izogibal srečanju. Emilija Fon je bila zelo aktivna. Delovala je v planinskem društvu, hotela je urediti Kostanjevico kot mesto. Plečnik je napravil načrt, ki pa se ni nikoli uresničil.Več kot 25 let je tekla korespondenca med njima, tudi v času po drugi svetovni vojni. Ko Plečnik ni imel več naročil, ga je vzpodbujala k ustvarjanju. Poslala mu je celo mačko za darilo, da bi se zbližala. Plečnik pa je, po pripovedovanju, na Dunaju živel v hiši, v sosednjem stanovanju pa je ženska rojevala. Slišal je, da trpi in sklenil, da sam ne bo nobeni ženski povzročil takih muk. Zato se ni navezal na nobeno žensko. Plečnik ni imel ne radia, ne televizije, njegov dan je bil posvečen delu in študentom. Skozi pisma spoznamo arhitekta še z drugačne, čustvene plati. Pisma so skrbno napisana, oblikovno zanimiva.
Marija Samec
Dragica Breskvar in Simona Zorc Ramovš v Elizabeta Štrukelj je predstavila knjigo Mestni knjižnici Grosuplje.	Plečnikovih pisem.
Bil je povsem navaden dan v mescu maju, ko je bil nabiralnik zopet prepoln reklam... Čas me je preganjal, zato sem jih le na hitro pregledala, nato pa takoj odložila na poseben kup za zbiralce starega papirja. Takrat sem med množico reklam opazila zanimivo zgibankoStudiaVitalinezazdravo življenje, ki je ponujalo telo po meri brez skalpela, odpravo celulita in maščobnih blazinic na najbolj problematičnih delih telesa, čudežno masažo, ki uspešno topi maščobo, za povrhu ti pa še naredijo načrt zdrave prehrane... »Spet ena izmed potegavščin« sem takoj pomislila, a sem zgibanko vseeno shranila v predal. Oh koliko kilogramov sem že shujšala v življenju, nato pa dobila nazaj prav vse in še kakšnega povrhu! Po dveh mesecih oklevanja sem zbrala ves pogum in poklicala Studio Vita line, Grosuplje, kjer mi je prijazna gospa razložila prav vse, kar sem hotela vedeti. Dogovorili sva se za brezplačni preizkusni termin v začetku julija. Že po prvem obisku sem ugotovila, da me terapija sprošča, pomirja, odpravlja napetosti in hkrati daje neko čudežno moč. Zato sem se avgusta odločila, da poskusim s predlagano terapijo trikrat na teden, v septembru pa za polovično podaljšanje dvakrat na teden. Ponudili so mi tudi strokovnjaka za zdravo prehrano, ki mi je na osnovi mojega dosedanjega prehranjevalnega stila napisal nov jedilnik, svetoval število obrokov, nov način prehranjevanja in primerna živila. O zdravi prehrani sem bila že prej kar dobro podkovana, poleg tega pa skrbim za polnovredne obroke za celo družino. Nikoli ne pečem pomfrija ali cvrem paniranih zrezkov, mastnih klobas ali hrenovk pri nas ne najdete na jedilniku. Za vso hrano uporabljam jedilno ali bučno olje, hrano minimalno solim, varčujem tudi s sladkorjem. Glede mesa sem zelo izbirčna, verjetno kar preveč zahtevna. Sicer pa je meso tako drago, da ga je bolje pojesti manj in tisto najkvalitetnejše. Hrana v naši kuhinji je kljub vsemu okusna in jo otroka močno pogrešata, še zlasti tedaj, ko gresta za dalj časa z doma. Kar hitro so se v družini navadili na domači polnozrnati kruh, ki ga pečem z veliko ljubeznijo že več kot pet let. Z nasveti, ki sem jih dobila v studiu in mojo trdno voljo in ne kaj dosti spremenjenim življenjskim stilom, mi je v dveh mesecih uspelo, kar sem si že več kot dvajset let močno želela. Izgubila sem namreč kar precej centimetrov obsega pasu in bokov. In pri vsem tem sem jedla petkrat na dan in prav nič stradala.
Počutim se odlično. Nisem izgubila mišične mase, ampak le odvečne maščobe. Enkrat tedensko še vedno obiskujem studio, ker želim svoje mere održati in ker me aktivnosti v okviru Hypoxi terapije napolnijo z energijo, ki jo še kako potrebujem v vsakdanjiku na dalovnem mestu kot tudi doma. prof. Marija Majzelj-Oven
(naročnik PR oglasa: Vitaline-Grosuplje)
46
društva, klubi, zveze
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Obiskovalce je pozdravila Darja Štibernik.
Ob ognju so pekli koruzo, krompir, kostanj in »pasjo radost«.
»Slovo poletju, pozdrav jeseni«
Šmarje - Sap, 23. septembra 2007 - Po »deseti« maši so na šmarskem trgu pred cerkvijo člani Turističnega društva Šmarje - Sap pripravili pestro prireditev z naslovom Slovo poletju, pozdrav jeseni. Ob izbranih nastopajočih v kulturnem programu so ljudje lahko posedli za mize in se družili še v pozno popoldne.
Jože Miklič
Lepo vreme je bilo kot nalašč naročeno in vprašanje bi bilo, če bi prireditev celo ne odpadla, če bi recimo deževalo, saj so drugi dnevi okoli tega datuma že močno zasedeni z drugimi prireditvami. Sicer so imeli letos v mislih, da bi tako prireditev izpeljali v soboto pozno popoldne, a je bil to račun brez krčmarja, saj sta bili takrat kar dve poroki v cerkvi in bi bilo takšno dogajanje moteče za obreda. Zato se jim je zdela nedelja po »deseti« maši še vedno najboljša rešitev.Poskrbeli so za nekaj več hrane, da bi se ljudje po zmernih cenah okrepčali kar na prizorišču samem. »Radi bi, da skupaj sproščeno vstopimo v prvi jesenski dan,« je dejala Darja Štibernik v pozdravu na začetku šmarske turistične, kulturne in zabavne prireditve z naslovom Slovo poletju, pozdrav jeseni. Razpoloženje med ljudmi je bilo prepleteno s polno dobre volje. Kako ne bi bilo, ko pa so se med seboj srečevali tudi ljudje iz različnih krajev, ki jih v Šmarju že ni bilo desetletja in imajo nanj morda le nekaj mladostnih spominov. Z njimi so prišli tudi njihovi otroci, mlade družine... Na ta način kraj raste. Tu so se srečali (nekdanji) sosedje, sošolci, pa tudi sorodniki so kar skupaj prišli, da pogledajo »našega«, ki bo nastopal v zboru ali pa je samo pekel koruzo, krompir ali pasjo radost na ognju. Zato je bil tudi osrednji povezovalni motiv ogenj.
Enakovreden povezovalni motiv pa je bilo druženje s prepevanjem domačih morda tudi ob naključno pridruženih glasbenikov, pa naj bo s klavirko, frajtonerico, kitaro ali kakšnim drugim inštrumentom, ki lahko tako vzdušje le še popestri. Na ta način ob nastopajočih lahko tudi vsak gledalec ali poslušalec dobi dejavno vlogo in se pridruži tej ali oni skupini po svojih močeh in sposobnostih.
Ideja o taki prireditvi je v turističnem društvu zorela že nekaj časa. Lani so podoben dogodek namenili obujanju šmarske in okoliške zgodovine. Šmarje nedvomno ima med vsemi kraji v naši občini tega največ. »In že takrat smo ugotovili, da je večini Šmarčanov zelo všeč, da se srečajo vsaj enkrat na leto na taki prireditvi, prostor pred cerkvijo pa je idealen za takšno prireditev,« pravi Darja. Ko so razmišljali o vsebinah letošnje prireditve, se jim je ponujala poleg nastopajočih tudi vrsta idej, ki pa jih je bilo treba na koncu povezati v šopek.
Med nastopajočimi so bili v glavnem domačini z osrednjim Moškim pevskim zborom Šmarje - Sap in odlično solistko Barbaro Černe Stergar. Poleg njih je nastopil Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje, v katerem igra precej Šmarčanov. Tradicionalno dobri so bili otroci Folklorne skupine Rege iz Račne. Kot posebnost med nastopajočimi
Slavnostni prihod na šmarsko prizorišče s Pihalnim orkestrom Glasbene šole Grosuplje.
Litijsko-moravški leseni rogisti.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
društva, klubi, zveze
47
na prireditvi naj omenimo Lesene rogiste iz Litije (in Moravč), katerih rogove izdeluje eden izmed njihovih glasbenikov. Rogovi so narejeni iz zelo zavitih in grčavih vej, zven ansambla rogistov pa je precej podoben lovskim rogistom, le da se v »zraku čuti« zven lesa, morda zelo podoben poznanim folklornim švicarskim dolgim lesenim rogovom. Povezovalec programa je bil tudi to pot v stalno folklorno opravo odet in po besedah z raznimi »žavbami« namazan Franc Pestotnik, bolj znan pod imenom Podokničar, s katerim je, da se je bolje »vzelo na znanje« sodeloval tudi domačin in talentiran bobnar »razglaševalec« iz glasbene družine Dejan Vunjak. V društvu pa se že pogovarjajo o prihodnjih dejavnostih, kot so predbožična in novoletna ureditev Šmarja. Pripravil bodo tudi predbožično obarvano prireditev. Če bo sneg, načrtujejo tudi organizirano veselje na snegu. Imajo pa še veliko idej, ki bi jih radi uresničili in ponudili kraju in širši okolici, a naj nekaj ostane še skrivnost. Ožja delovna skupina, ki je bila nekoč glavni motor, je letos ugotovila, da so jih ljudje kar sami začeli spraševati, kdaj bo taka prireditev.
Zanimivo pa je, da so jim s tem ponudili precej izvirnih idej in dobrodošlih pobud, katere so skušalivečinoma uresničiti. Nekatere med njimi so uresničili kar pobudniki sami, ker so želeli biti zraven, kar je ožjo orga-nizatorjsko
_ .. .. _ . x	skupino še
Solistka Barbara Černe
Stergar je prisotnim posebej raz-
zapela kar z okna veselilo, če-
šmarskega Turenčka.	prav to ne
V programu so sodelovali tudi otroci iz folklorne skupine Rege iz Račne.
pomeni, da so imeli s tem manj dela, saj je zato potrebnega precej več usklajevanja. Nekatere pobude pa bodo počakale na uresničitev še za prihodnje. Na moje dodatno vprašanje, kako sodeluj ejo z drugimi društvi v kraju in širše, iskreno pove, da si sploh ne zamišljajo več svoje prireditve brez sodelovanja kulturnega in gasilskega društva ter krajevne skupnosti, upokojencev, šole in župnije, precej slabše pa je sodelovanje s turističnimi društvi in njihovo krovno zvezo, kar se nenazadnje »ugotovi že od daleč«. Upajmo pa, da bo zaspano meglo iz zaplankanih vrtičkov tudi iz teh okolij razkadilo toplo sonce, ki lepo sije že kar nekaj let tudi na šmarskem koncu.
Program je povezoval Franc Pestotnik -Podokničar, na boben pa je »razglašal« Dejan Vunjak.
Brez Moškega pevskega zbora si v Šmarju - Sapu ne znajo predstavljati prireditve.
Otroci so lahko jahali tudi konje.
48
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
60 let v Božjem vinogradu -
biserna maša lazarista Toneta Zrnca
V Škocjanu je v nedeljo, 23. septembra 2007, obhajal biserno mašo gospod Tone Zrnec. V sončnem nedeljskem jutru so se zgrinjali k maši verniki od blizu in daleč, da bi s svojo prisotnostjo počastili visok jubilej duhovnika in učitelja, ki je skoraj vse svoje ustvarjalne moči razdajal med verniki v tujini.
Slovesno mašo sta darovala ob jubilantu Zrncu še duhovnika dr. Edo Škulj in dr. France Oražem.
Lepo okrašena cerkev in napis pred vhodom so slovesno vzdušje le še stopnjevali. Namesto nedeljske pridige je gospod Škulj spomnil na najpomembnejše postaje v življenju slavljenca. Rodil se je 27. januarja 1921 v Laporjah. V
Stoletnica sedanje cerkve v Škocjanu
Na slovesnost stoletnice sedanje (Jerebove) župnijske cerkve se bodo v Škocjanu pripravili s tridnevnico, ki jo bodo vodili nekdanji župniki od četrtka, 25. oktobra, do sobote, 27. oktobra.
V nedeljo, 28. oktobra, na žegnanjsko nedeljo, bo slovesna sveta maša, pri kateri bodo somaševali vsi dosedanji še živeči škocjanski župniki.
-	Pred koncem maše bo podaritev Jerebove knjige Kako sem zidal škocjansko cerkev.
-	Po maši bo pogostitev pred cerkvijo.
-	Ob 14. uri bo v Gasilnem domu monodrama Evangelij po Čušinu. Kulturno društvo Škocjan pa pripravlja tudi slovesno akademijo v počastitev praznika reformacije.
Marija Samec
škocjanski cerkvi ga je krstil župnik Janez Jereb. Bil je pripravno orodje v božjih rokah, zato ga je poklical v semenišče. Divjala je druga svetovna vojna, pred uničenjem je skril župnijsko kroniko, ki je danes dragocen vir lokalne zgodovine. Študij bogoslovja konča v Rimu in v Sieni je posvečen v duhovnika. Tri leta dela v Španiji, eno leto v Argentini, štiri leta v Čilu, pet let v Peruju, nato spet v Čilu, nato pa kar 48 let v Kanadi, v Torontu. V župniji Marije Pomagaj je ravnatelj sobotne slovenske šole, zato v tem času piše učbenike in katekizme v slovenskem jeziku. Ustanovi pevske zbore: otroškega, mladinskega in dekliškega. Ureja revijo Božja beseda, ki povezuje Slovence v Kanadi. Sodeluje pri Baragovem postopku za beatifikacijo. Napisal je vodnik Po Baragovi deželi in o tem slovenskem misionarju sodeluje pri snemanju filma. Z dvajsetminutnim filmom predstavi tudi življenje in delo kiparja Franceta Goršeta. Rad fotografira. Zanimiva je fotokronika Na brzicah življenja, ki govori o njem in o življenju slovenskih lazaristov v Kanadi. S pomočjo diapozitivov predava v
Kanadi in tudi v Škocjanu. Več kot 10.000 dokumentiranih diapozitivov se mu je že nabralo v teh letih.
Alojz Rebula je takole zapisal: »Če si bil rojen v kulturnem osrčju Slovenije, kako ne bi mogel tega odnesti s seboj v svet, kamorkoli te je nesla pot.« Ob koncu maše, ko so ga z darili počastili sovaščani in predstavniki Kulturnega društva Škocjan, se je gospod Zrnec zahvalil vsem, ki so sodelovali pri organizaciji praznovanja. Spomnil se je prehojene šestdesetletne poti, vseh držav, narodov, jezikov, kultur, ki jih je na tem svojem jadranju po svetu spoznal. Govori šest jezikov, pa ne vseh enako dobro, je pripomnil. Prvi stik s Slovenci v tujini je našel v Kanadi, preje je delal med tujci. Pohvalil je pevski zbor, da ima lepe in mehke glasove. »Bog vas blagoslovi, mene pa tudi,« je končal svoj nagovor in obljubil, da čez deset let pride na železno mašo.
Pred cerkvijo so gasilci postavili mize in jih obložili s sladkimi in drugimi dobrotami, za dobro razpoloženje pa je poskrbel še pevski zbor.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
iz naših krajev
49
14. zlata jesen
- tradicionalna prireditev Županove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje
Marija Samec
Jesen je tu. Listje se je obarvalo, pospravljamo pridelke in delamo obračun za leto 2007. Na svetovni dan turizma se končuje tudi akcija Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, Grosupeljčani pa praznujemo farno žegnanje in praznik Krajevne skupnosti Grosuplje. Torej je res dovolj vzrokov za praznovanje!
V avli OŠ Louisa Adamiča na Tovarniški ulici smo se spet srečali vsi, ki se zavedamo, da lepo urejen kraj ni samo lep za turiste, ampak je prijeten tudi kot naše bivalno okolje. Zato vsako leto podelimo priznanja tistim, ki se še posebej potrudijo in uredijo svoje hiše, balkone, vrtove ali pa svoje poslovne objekte. Ne moremo pa občudovati in oceniti tistih, ki za visokimi plotovi skrivajo svoje lepote. Za lepo prenovljen lokal in za prijaznost strežnega osebja smo letos podelili priznanje družini VIRANT, lastnikom GOSTIŠČA KRPAN.
Družina BREGAR, Pri nadvozu 1 v Grosupljem, je prejela priznanje za urejeno okolico hiše in za bogate ter z okusom urejene cvetlične nasade na oknih, balkonih in v vrtu. Družina KOZLEVČAR s Spodnjega Blata 10 je prejela priznanje za urejeno kmetijo s staro in novo hišo, kozolcem, podom in hlevom, za lepo vzdrževan zelenjavni in sadni vrt ter cvetlične nasade. Pohvalili pa smo pobudo
gospe Ljudmile ŠUKLJE, ki je s svojim vzgledom pritegnila še druge gospodinje, da so lepo uredile zelenice okoli blokov na Ljubljanski cesti za Petrolovo črpalko v Grosupljem.
Turistično društvo Kopanj pa je podelilo priznanji za lepo urejeni hiši z okolico družini Anice in Alojza JERIČA iz Male Račne 24 in družini Olge in Franca ZAVIRŠKA iz Male Račne 41. Obe družini skrbita, da se dobro počutita na svojem domu in da urejena domačija nudi tudi lep pogled na vas v celoti. Krajevna skupnost Grosuplje na svoj praznik podeljuje priznanja prizadevnim, delavnim članom, je v svojem govoru povedal predsednik KS Anton Žitnik. Svet Krajevne skupnosti Grosuplje je na seji 11. septembra 2007 sprejel sklep, da za leto 2007 to priznanje prejme gospod Alojz ZAJC, član Sveta Krajevne skupnosti Grosuplje, ki je zadolžen za področje Gatine, Spodnjih Duplic, Blata in Praproč. Bil je prvi delegat v lokalni samoupravi, ki se je organizirala 1960. leta. Aktiven je pri vseh delih, pri zbiranju sredstev za ceste, telefonske in električne napeljave, pri vseh samoprispevkih za izgradnjo šol, vrtcev. Domačini Grosupljega ga dobro poznamo po delu, po solidarnosti in po treznih premislekih ob odločitvah za dobrobit krajanov in organizacij, v katerih je deloval in še deluje. Gospod Alojz Zajc je deset let
član Prostovoljnega gasilskega društva Gatina in član njegovega upravnega odbora v sedanjem sestavu, je član Lovske družine in lovskega razsodišča, član upravnega odbora Polharskega društva Gatina, ki ohranja tradicijo dolenjskega polharstva. Je tudi član Železničarskega planinskega društva Ljubljana in nenazadnje je zelo aktiven član Odbora za nakup zemljišča za novi gasilski dom in igrišče na Gatini.
V	imenu Županove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje je predsednik Damjan Viršek spregovoril o delu in uspehih društva v minulem letu. Na predlog upravnega odbora društva pa je Turistična zveza Slovenije podelila priznanja članom, ki svoj čas in energijo razdajajo pri delu v društvu. Nobenega posebnega plačila ne pričakujejo, le pozornost, da kdo opazi njihovo delo. Minka GRABLOVIC je članica Upravnega odbora Županove jame - turističnega in okoljskega društva že od leta 1999. leta. Za skrb za urejanje bivalnega in naravnega okolja v naših krajih, za naklonjenost društvu, Županovi jami in zaradi zanimanja za naš kraški svet, kolesarstvo in pohodništvo, prejme naša članica Minka Grablovic Bronasti znak Turistične zveze Slovenije.
Stojan JAKOPIN je član Upravnega odbora Županove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje od leta 2001. Kot domačin se je zavedal, da je kraški svet z Županovo jamo vreden, da mu posveti svoj čas in znanje. Takoj je prevzel naloge vodnika po jami in to delo še danes opravlja. Turistična zveza Slovenije mu za vse njegovo delo podeljuje Bronasti znak Turistične zveze Slovenije. Igor KASTELIC je član Upravnega odbora Županove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje od leta 1997. Pri delu našega društva je dragocen sodelavec, kakršnih si lahko le želimo. Za dolgoletno delo na turističnem polju, za predano delo v društvu, za nove ideje in pobude za delo društva, za povezovanje društva z drugimi turističnimi društvi in sodelovanje pri gradbenih in ureditvenih projektih prejme Igor Kastelic Srebrni znak Turistične zveze Slovenije.
V	kulturnem programu so sodelovali vokalistka Barbara Černe Strgar, Otroška folklorna skupina Rege in Mladinska folklorna skupina Štorklje iz Račne, Narodno-zabavni kvintet Glasbene šole Grosuplje pod mentorskim vodstvom Mateja Kovačiča in džezovski trio Deferri. Poslušali smo tudi folklorne pripovedi v grosupeljščini.
Za zaključek smo vsi zapeli pesem V dolini tihi, se pomudili še na pogostitvi, ki jo je s kruhom sponzorirala Pekarna Grosuplje in si obljubili, da se prihodnje leto zopet srečamo.
Skupinska slika prejemnikov priznanj na 14. zlati jeseni.
50
leto svetega pisma
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Svetopisemski maraton v župniji sv. Mihaela v Grosupljem >
Pridi, beri in živi!
Svet krščanskih cerkva v Republiki Sloveniji, v katerega so povezane: Katoliška cerkev, Srbska pravoslavna cerkev in Evangeličanska cerkev, je leto 2007 razglasil za leto Svetega pisma.
Sveto pismo je temeljni kamen duhovne in splošne kulture našega jezika in pismenstva.
V	Brižinskih spomenikih je Sveto pismo prešlo v slovensko pisano besedo in literarno obliko, v 16. stoletju pa je postalo zares slovensko v prvem celotnem prevodu. Do danes se je v slovenskem jeziku zvrstilo sedem prevodov celotnega Svetega pisma. S tem se uvrščamo med najbolj napredne evropske narode. Po vstopu v Evropsko skupnost se z razglasitvijo leta Svetega pisma uvrščamo med tiste evropske narode, ki so Sveto pismo posebej počastili z letom Svetega pisma. V ta namen se na vseh področjih družbenega in zasebnega življenja odvijajo različne oblike praznovanj.
V	grosupeljski župniji smo se v ta namen, v sodelovanju z društvom Svetopisemska družba Slovenije, odločili za Svetopisemski maraton, pod geslom: Zakaj bi izgubljal čas, če ga lahko preživim koristneje? Svetopisemski maraton se je začel v sredo, 4. 10. 2007, po večerni sv. maši in uvodnem nagovoru msgr. Jurija Bizjaka, koprskega pomožnega škofa. Jurij Bizjak je bil rojen na Colu v družini s štirimi otroki, med katerimi je Jurij najstarejši. Po gimnaziji (1961-1965) v semenišču v Vipavi je vstopil v bogoslovje (1965-1971) in leta 1972 diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani. Od 1976 do 1983 je bil na študiju v Rimu, in sicer na Papeškem bibličnem inštitutu in na Papeški univerzi Urbaniana. Študij je zaključil z doktorsko disertacijo z naslovom Sporni pregovori - Proverni discussi (o
svetopisemski knjigi Pregovori). Je doktor bibličnih (svetopisemskih) znanosti. Od leta 1983 je profesor svetopisemskih ved na Teološki fakulteti v Ljubljani. Od tega leta je bil duhovni voditelj (spiritual) v Malem semenišču v Vipavi, leta 1997 pa je postal duhovni voditelj bogoslovcev v Ljubljani. Leta 2000 pa je bil imenovan in posvečen za koprskega pomožnega škofa, njegovo škofovsko geslo je: »Pogum, vse ljudstvo v deželi!« (Ag 2,4) Škof Jurij nam je razložil prva tri poglavja Svetega pisma, kjer se začenja zgodovina odrešenja: s stvarjenjem, padcem človeka in napovedjo odrešenika. V svojem plastičnem in nazornem slogu nam je vlil poguma in ljubezni do te besede. Današnji čas, čas hitenja in duhovnega nemira nas vse preveč oddaljuje od nas samih, od soljudi in od Boga. Nič več ne znamo poiskati časa za mirno premišljevanje, meditacijo, pogovor s sabo in Bogom. Zato je lahko branje svetega pisma, ki poteka noč in dan, ena tistih priložnosti, ko si vzamemo čas le zase in za Boga. Za sodelovanje v maratonu so se odločali posamezniki in skupine. Čez dan je potekalo branje v stari cerkvi, ponoči pa v novi. Sodelovalo je več kot osemdeset posameznikov: otrok, mladih in odraslih. Poleg neprekinjenega branja Svetega pisma so ves teden potekale tudi animacije in delavnice za otroke in mladino s svetopisemsko tematiko. Ob večerih so bili z nami gostje, med njimi tudi Martina Kraljič, diplomirana teologinja, ki dela na Svetopisemski družbi Slovenije. Predstavila nam je svojo osebno zgodbo srečanja z Božjo Besedo, ki ji je, njej in njihovi družini, spremenila življenje, nato pa še delovanje Svetopisemske družbe. To društvo je del gibanja svetopisemskih družb po celem svetu, ki se zavzemajo ne le za prevode Svetega pisma, temveč, da bi ta Beseda dosegla čim več ljudi, še posebej tiste, ki so v stiski, ki bi jim bila ta Beseda Tolažbe v oporo.
V soboto je bil prvič v naši župniji organiziran tudi župnijski dan. V dopoldanskem času je potekala vodena meditacija z jezuitskim patrom Damijanom Rističem, ki je letošnji novomašnik. Pater Damjan je nekaj let preživel v Zambiji in nato študijsko v Londonu, kjer je diplomiral iz teologije s poudarkom na Svetem pismu. Je domač s Svetim pismom in tudi duhovnim spremljanjem. »Lepo je poznati Sveto pismo« je bilo naslov našemu »Biblionarju«, svetopisemskemu kvizu po zgledu televizijskega milijonarja. Veroukarji, ki so sodelovali na tem kvizu,
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
sociala
51
so pokazali ogromno znanja in poznavanja Svetega pisma. Po kosilu so se z osebno predstavijo in stojnicami predstavile vse delujoče skupine v župniji: molitvene skupine, zakonske skupine in šola za zakon, pastoralne in karitativne skupine, pevski zbori in instrumentalne skupine ter vrsta mladih, ki delujejo v okviru skavtov, oratorija,... Sobotni večer nam je popestril dramski igralec Gregor Čušin z monokomedijo: Evangelij po Čušinu.
Dramski igralec, g. Gregor Čušin, oče petih otrok, nam je poskušal približati vero v Jezusa, v evangelij na svoj način. Z umetelnim prepletanjem svetopisemske zgodbe o Jezusu in osebnega debatiranja z njim nam je poskušal približati Jezusovo sporočilo, katerega resnica sije preko novodobnih apokrifnih spisov: Da Vincijeva šifra in Judov evangelij.
V	sklopu župnijskega dne smo pripravili za otroke in starše delavnico s svetopisemsko tematiko - izdelovanje družinskih jaslic.
V	ponedeljek je bil gost večera profesor Maksimilijan Matjaž, ki je študiral v Rimu na papeškem bibličnem inštitutu in na Papeški univerzi Gregorjana. Je strokovnjak za Sveto pismo Nove zaveze in od leta 1997 predava na teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Predstavil nam je teologije posameznih evangelistov kot ključ za branje evangelijev. Temeljno sporočilo je vsem evangelistom skupno: Jezus je Božji Sin, ki je prišel na svet za naše odrešenje, to pa vsak od štirih želi predstaviti konkretni skupnosti, zato uporabi svoj pristop z različnimi poudarki.
V	torek je bil z nami dr. Marijan Peklaj, profesor za Staro zavezo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predstavil nam je osmi psalm, hvalnico Boga, ki ustvarja svet in človeka, kateremu naklanja posebno mesto, samo malo nižjega od angelov. V tem malem odlomku nam je razgrnil celotno Sveto pismo, veličino Boga in dostojanstvo človeka.
V	sredo, ko se je po tednu dni zaključil Svetopisemski maraton, nas je kljub mnogim obveznostim s svojim obiskom počastil in nas nagovoril msgr. Alojz Uran. S svojo osebnostjo, preprostostjo, globoko vero in neomajnim optimizmom nam je potrdil, da je zaupanje v Jezusa edina prava pot.
Ob zaključku Svetopisemskega maratona sta predstavnika društva Svetopisemske družbe podelila nagrade (Sveto pismo) trem izžrebanim bralcem ter družinama Skubic in Mohar, ki sta v času maratona prebirali Sveto pismo več kot dvajset ur. Župnija Grosuplje je zopet dokazala, da je živa celica, v kateri so ljudje, ki želijo svoj čas koristno porabiti. Potrebujejo le spodbudo in zaupanje, da zmorejo. To zaupanje sta imela g. župnik Janez Šket in g. kaplan Matjaž Celarc, ki nosita vso težo organizacije in izvedbe omenjenih dogodkov. Hvala!
Vera Šparovec
Nov dom za družino Zrimšek
V Kurji vasi pri Ilovi Gori je v nemogočih stanovanjskih razmerah živela družina Zrimšek. V dotrajani stari hiši jim je ob vsakem hujšem nalivu grozilo, da bodo ob streho nad glavo. Še posebej so bile nevarne zime.
Skupna prizadevanja Centra za socialno delo Grosuplje, Občine Grosuplje in sorodnikov družine so obrodila sad in letošnjo jesen so Zrimškovi dobili nov dom. Občina je skupaj s Centrom za socialno delo Grosuplje težko stanovanjsko stisko družine
rešila s postavitvijo opremljene mobilne hišice. Izvedena je bila ureditev terena z izkopom in utrditvijo, v teku so postopki za ureditev komunalnih priključkov na objekt. Ključi hišice, ki je bila družini dana v uporabo, so bili gospe Zrimškovi predani 1. oktobra 2007.
Družini želimo prijetno bivanje v novem domu.
Občina Grosuplje in Center za socialno delo Grosuplje
Jesen v Domu Grosuplje
15. septembra smo organizirali srečanje stanovalcev, njihovih svojcev, prijateljev in delavcev Doma Grosuplje. Lep in sončen dan je še dodatno pripomogel, da smo se vsi zbrani, bilo nas je čez tristo, imeli zelo lepo. Srečanje smo namreč organizirali pred Domom na balinišču Balinarskega kluba. Zabaval nas je ansambel Zimzelen, katerega člani so prijetni gospodje iz Šmartnega pri Litiji. Razveseljeval nas je tudi bogat srečelov, ki smo ga pripravili s pomočjo donacij naših poslovnih partnerjev, grosupeljskih podjetij, prijateljev in svojcev Doma. Vsem, ki so darovali svoje izdelke ali reklamni material, se najlepše zahvaljujemo.
V	sadovnjaku pred Domom smo tudi letos pridelali okusna jabolka, ki jih v kuhinji že nekaj časa uporabljajo za »štrudelj«, kompote, čežane... Iz mletih jabolk smo stisnili mošt in svežega pili na srečanju v jedilnici.
V	četrtek, 4 .oktobra 2007, v mednarodnem tednu starejših, smo imeli v gosteh moški pevski zbor Zagriški fantje. Ker prihajajo iz vinorodnega območja, okolice Primskovega, so nam med nastopom postregli tudi s pristnim domačim cvičkom.
Jožica Kralj
52
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Hiša zavetja Palčica je pravi dom.
>
Ponedeljek, 1. oktober 2007. - Danes je bil za strokovne delavce centrov za socialno delo v državi in tudi za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, prav poseben dan. Potem, ko je Hiša zavetja Palčica, že en mesec imela na stežaj odprta vrata otrokom, za katere morajo centri za socialno delo poiskati kratkotrajno namestitev, in sprejela v tem času že pet varovancev, je bila danes, ob začetku tedna otroka, tudi uradna slovesna otvoritev tega humanitarnega začasnega doma majhnim otrokom. Z navedeno hišo zavetja gre za prvi takšen program za majhne otroke in s tem je zaokrožena celovita skrb za male otroke, kadar gre za njihovo ogroženost. Hiša bo delovala v okviru Centra za socialno delo Grosuplje, sredstva za delovanje pa bo zagotavljalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Hišo zavetja Palčica je slavnostno odprla ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Kako pomemben je ta prispevek tako za stroko kot tudi za malčke same, ki takšno pomoč potrebujejo, je pokazal tudi obisk visokih gostov.
Poleg ministrice so se otvoritve udeležili še vidni predstavniki: direktorica direktorata za družino ga. Majda Erzar, varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, predstavniki Zveze prijateljev mladine Slovenije, predstavniki največjega donatorja - celotne hiše, družbe Mercator, prišli so predstavniki vseh centrov za socialno delo v državi, celo iz daljne Murske Sobote in Maribora, predstavniki Občine Grosuplje - vse to dokazuje, kako velik je interes centrov za socialno delo, saj bodo prav s pomočjo Hiše zavetja Palčica lahko
začasno rešili marsikateri problem. Da bi bilo le teh čimmanj, si gotovo želimo vsi, toda, resnici je treba pogledati v oči, kot je dejala direktorica grosupeljskega Centra za socialno delo ga. Vesna Širok, problematika je velika, le odkriti jo je treba - v dobro otrok, se ve.
Prijetnim trenutkom otvoritve so prisostvovali tudi krajani Grosupljega, predvsem pa bližnji sosedje, ki so ustanovo v svoji sredi prav lepo sprejeli, kar je zelo pozitivno tudi za delo strokovnih delavcev, ki delajo v Palčici.
Prisrčen kulturni program so pripravili otroci pod vodstvom vzgojiteljic iz VVZ Kekec Grosuplje, zvrstili so se govorniki: ministrica za delo, družino in socialne zadeve ga. Marjeta Cotman, predsednik ZPMS g. Franc Hočevar, direktorica domačega Centra za socialno delo ga. Vesna Širok, predstavnik donatorja družbe Mercator...
»Zaščita ter varstvo otrok in vseh šibkejših v družbi je namreč znamenje zrele, socialno razvite družbe in države. Naša družba se vidno odpira in vse bolj zaznava problem nasilja nad šibkejšimi. Ozaveščenost in želja po spremembah nas navdajata z upanjem in optimizmom, da postaja naša družba bolj humana in občutljiva za vsakovrstno nasilje ter da bo tihih in prezrtih stisk otrok vse manj,« je dejala ministrica Cotmanova. Predsednik ZPMS Franc Hočevar pa je ob tej priložnosti predstavil svojo poslanico ob Tednu otroka in izpostavil negativni vpliv medijev na prosti čas otrok. Kako velika pridobitev za stroko je Hiša zavetja Palčica, pa je direktorica Centra za socialno delo Grosuplje, izrazila z besedami: »Zdaj lažje živim, ker vem, da imamo prostor, kamor lahko nastanimo ogrožene otroke in kjer lahko tudi brate in sestre pustimo skupaj.« Hiša prav s pomočjo v njej zaposlenih strokovnih delavcev deluje kot pravi prijetni dom, kakršnega otrok potrebuje. In, če mu usoda v rosnih letih tega ni namenila, so tu vodja hiše Bojana Tizmonar Javornik, dipl. socialna delavka in sociologinja s svojo ekipo (vzgojiteljice, medicinske sestre), ki so prvim varovancem takšen utrip doma že pripravile. K temu so v veliki meri (in to še vedno poteka) tudi vsi donatorji, ki so (in pomagajo) hišo opremiti še s tistimi drobnimi stvarmi, ki jih dom potrebuje za vsakodnevno delovanje. Ne gre pa prezreti velike dobrodelnosti slikarke in ilustratorke
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
sociala
53
otroške literature ge. Mojce Vilar, ki je izdelala celostno podobo in pročelje hiše opremila s slikami Palčice (del tega je financiralo ministrstvo), en del pa je bil njen prispevek hiši; hiši zavetja je podarila sliko Palčice, ki krasi dnevni prostor.
Še tako lepa in v detajle izdelana hiša pa bi bila le hiša kot objekt, brez srca in duše, če v njej ne bi delali ljudje, ki jim je delo z otroki poslanstvo.
Ko sem go. Bojano Tizmonar Javornik, ki je bila zaposlena na ljubljanskem sodišču kot svetovalka zoper mladoletnike, zakaj se je odločila delati v tej hiši zavetja, je bila v odgovoru prepričljiva: »Delo na sodišču je podrejeno zakonom, predpisom, nisem imela neposrednega stika z mladimi, za katere sem zadeve pripravljala sodniku, tukaj pa imam pred seboj žive otroke, bitja, ki potrebujejo Človeka. Tu je moje poslanstvo! Sama imam dva otroka. Poleg stroke, ti otroci potrebujejo toplino, varnost in brezpogojno sprejetost... Vedeti namreč moramo nekaj povsem preprostega: takšni, kakršni otroci so v življenju, takšne smo naredili vsi, ki z njimi stopamo po poti otroštva in razvoja. Ti otroci, ki so že bili in so pri nas, nas sprejemajo, ker čutijo, da so v varnem zavetju doma, ki ga do sedaj niso imeli.«
In kaj pomeni delo v Palčici mladi vzgojiteljici Kristini Ahlin?
»Nove izkušnje in osebni izziv. Veliko sem se že srečevala z otroki v vrtcih v času šolske prakse. Tu pa sem spoznala otroke, ki so povsem drugačni. Prihajajo iz družin, kjer je bilo namesto topline doma, doma nasilje, trpinčenje. To so travme, ki jih otroci prinašajo s seboj. To poskušam omiliti in jim kakor se le da, omogočiti prijetno bivanje v naši Hiši zavetja Palčica. Pri tem mi pomaga znanje psihologije, sociologije in pedagogike, predvsem pa z glavnim spoznanjem, da otroci tukaj potrebujejo veliko miline, razumevanja in človeške topline.
Otroci, ki sem jih spoznala in delala z njimi v naši hiši, so miselno skoraj odrasle osebe, ker so jih razmere kljub rosnemu otroštvu, prisilile v to. Stik z otroki zelo hitro navežem, srečna pa sem, da se na strokovne sodelavce lahko vedno zanesem, drug drugemu smo vedno pripravljeni pomagati. To je res pravi dom!«
In za konec Kristina pristavi, da je potrebno otrokom zapolniti čas z igro, sprehodi, branjem pravljic, vzpodbuditi njihovo ustvarjalnost.
Da bi v Hiši zavetja Palčica otroci našli žarek srečnega otroštva in ga ponesli s seboj v življenje.
Alenka Adamič (Foto Jan Javornik)
Ustvarjalne delavnice v hiši zavetja Palčica
V petek, petega oktobra popoldne, ob mednarodnem tednu otroka, so potekale zanimive ustvarjalne delavnice za vse otroke iz Grosupljega. Za izvedbo delavnic sta skupaj stopila Rotaract klub Grosuplje in Center za socialno delo Grosuplje. Delavnice so potekale v novo ustanovljeni Hiši zavetja Palčica v Grosupljem. Delavnice so se začele ob petih popoldne. Ko sem prišla v Palčico, je bilo za delavnice že vse pripravljeno. Tudi posamezni otroci in njihovi starši so se že pripravljali za ustvarjanje. Za tekočo izvedbo delavnic so skrbeli člani Rotaract kluba Grosuplje in direktorica Centra za socialno delo. Koordinatorka za izvedbo delavnic je bila gdč. Ana Jovandarič, podpredsednica Rotaract kluba Grosuplje. Ona je tudi pripeljala mentorja delavnic, in sicer slikarja g. Franca Gučka in kiparja g. Ljuba Zidarja. Malo po peti uri popoldne se je likovno ustvarjanje začelo. G. Franc Guček je pokazal otrokom, kako bodo slikali na platno. Otroci so ga z zanimanjem opazovali in komaj čakali, da začnejo. Na drugi strani sobe pa je kipar g. Ljubo Zidar predstavil, kako se ustvarja z glino. Kmalu je bilo kiparjenje in slikanje v polnem zagonu. Ta čas sem izkoristila za pogovor z direktorico Centra za socialno delo Grosuplje, go. Vesno Širok in predsednico Rotaract kluba Grosuplje, gdč. Brigito Glavič.
Pogovor z direktorico Centra za socialno delo Grosuplje
''Hiša zavetja Palčiča deluje v Grosupljem od prvega septembra 2007. Slavnostna otvoritev naše hiše zavetja je bila prvega oktobra,'' mi je Palčico predstavila ga. Vesna Širok. Nadaljevala je: ''Že prvi teden po slavnostni otvoritvi smo hišo zavetja odprli za vse otroke v Grosupljem z današnjo aktivnostjo. Seveda pa se dogovarjamo, da bomo nadaljevali z različnimi aktivnostmi vezanimi na otroke
in njihove starše. Hiša ne bo zaprta, ker to ni varna hiša, ampak hiša zavetja.'' Zelo intenzivno so začeli sodelovati z Rotaract klubom Grosuplje. Direktorica je povedala, da imajo namen povabiti različne strokovnjake, predvsem pa želijo pripraviti programe za starše na področju preventive pred nasiljem v družini. ''V okviru tega bo zaživela delovna skupina, ki bo delovala v hiši zavetja, hkrati pa želimo sodelovati s šolami. Šolam bomo ponudili vsebine s področja preventive pred nasiljem v družini. Šole se bodo same odločile v kakšni obliki jih bodo vnesle v svoje programe,'' je povedala ga. Vesna Širok. Njihovega nacionalnega koordinatorja za nasilje v družini, želijo vključiti v svoj program. Glede na statistične analize oblik nasilja, ki se najpogosteje pojavljajo, bodo vedeli na katerem področju morajo delati najintenzivneje, kakšne vsebine in oblike programov morajo pripraviti. Na koncu najinega pogovora je še poudarila: ''Našo hišo zavetja vidim kot družinski center.''
Pogovor s predsednico Rotaract kluba Grosuplje
Najprej me je zanimalo, kako je prišlo do sodelovanja s Palčico oziroma s Centrom za socialno delo Grosuplje. ''Ga. Širok je zaprosila Rotary klub Grosuplje za pomoč pri opremi hiše zavetja. Ker pa hiša zavetja ni zaprta hiša, se nam je porodila ideja, da bi hišo zavetja lahko ''uporabili'' tudi zunanji otroci, ne samo otroci, ki bivajo v njej. Pomislili smo na delavnice ob tednu otroka in tako smo danes vsi skupaj tukaj,'' mi je prijazno razložila predsednica Rotaract kluba, gdč. Brigita Glavič. Med najinim pogovorom se nama je pridružila koordinatorka delavnic gdč. Ana Jovandarič, ki z navdušenjem povedala: ''Bistvo današnjega dne je poleg tega, da ponudimo vsem otrokom ^ brezplačno zanimivo dejavnost ob tednu ?
Priprave na ustvarjalne delavnice. - Foto mag. Branka Škufca
Slikar Franc Guček je pokazal, kako bodo otroci slikali.
54
sociala, mladi upi
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Zahvala donatorjem
Stanovalci Kriznega centra za otroke hiše zavetja Palčica se zahvaljujejo za podarjena sredstva in storitve naslednjim donatorjem:
ROTARY KLUB GROSUPLJE, MERCATOR LJUBLJANA, ZPM SLOVENIJE,
SKUPNOST CENTROV ZA SOCIALNO DELO,
VVZ KEKEC, VRTNARIJA FERBEŽAR, G. VAHTER - SERVISER, DZS,
CVETLIČARNA REBEKA,
LDS SLOVENIJA, ga. Zdenka Cerar
in vsem drugim posameznikom, ki so velikodušno darovali obleke in igračke.
Iskrena hvala vsem.
Otroci iz vrtca so si ogledali kmetijo Javornik in Pekarno Grosuplje
Na povabilo družine Javornik (Žanova starša) smo se v mesecu maju z avtobusom odpeljali na kmetijo, kjer so otroci preživeli čudovit dopoldan. Vožnja z avtobusom do Žalne je bila za veliko otrok zelo zanimiva. Marsikateri otrok je prvič stopil v hlev in si od blizu ogledal krave in telička. Po ogledu kmetije so se otroci posladkali in odžejali. Od blizu so si ogledali tudi kamion in bager. Žanovi mamici Bredi in očku Martinu se najlepše zahvaljujemo za lepe dopoldanske urice.
Bili smo tudi na obisku v Pekarni Grosuplje na povabilo ge. Lidije Brlan (Nikina mamica).
Do pekarne smo se odpravili peš z dežniki v rokah. Na vratih sta nas pričakala pek Matevž in Nikina mamica. Oblekli smo si bele majice in si na glavo dali pokrivala. Po umivanju rok nas je pek Matevž pospremil do mize, kjer smo delali žemljice. Tam nas je čakal s pripravljenim testom pek Nikolaj. Vsakemu je dal testo in pokazal, kako se naredi žemljico, pletenko in ptička. Ko smo vse skupaj dali v peč, smo si ogledali proizvodnjo kruha. Na koncu smo se posladkali s pecivom in sokom ter dobili darila.
Ge. Lidiji Brlan se najlepše zahvaljujemo, da nam je omogočila ogled poteka peke kruha, ki ga imamo vsi tako radi.
Hvala tudi vsem staršem!
Otroci vrtca Kekec iz Zajčkove skupine, Helena Kocman Nučič in
Tatjana Vatovec
(Na uredništvo poslano 27. 6. 2007)
>
otroka, tudi to, da se predstavi hiša zavetja kot odprta hiša, ki je namenjena vsem otrokom iz Grosupljega. Želeli bi, da pripravimo otroke do tega, da sedenje za računalnikom in televizijo zamenjajo za ustvarjalne in zanimive dejavnosti, ki se bodo odvijale v Palčici.'' Dodala je še: ''Vsi člani upamo, da se bodo starši vsaj toliko žrtvovali, da bodo pripeljali svoje otroke na dejavnosti, ki jih bomo organizirali. To je dobro tudi za socializacijo otrok, ki živijo v hiši zavetja, s tem imajo ti otroci možnost druženja z ostalimi otroki.'' Upajmo, da jim bo to uspelo. Glede na to, da so bile to prve delavnice v Palčici je bilo število otrok in njihovih staršev veliko. Prav gotovo pa se bo dejstvo o prijetnem druženju in ustvarjanju razširilo in naslednjič privabilo še več otrok.
Naj povem še to, da bodo iz delavnic izbrali dve otroški sliki in dva otroška kiparska izdelka, ki jih bodo licitirali na prireditvi
Kdo bo nosil zlati ključ Grosupljega, ki bo potekala konec januarja 2008. Izkupiček bo tako kot na letošnji prireditvi namenjen družinam in otrokom iz Grosupljega, ki živijo v socialno težkih razmerah.
Dejavnosti Rotaract kluba v mesecu oktobru
Predsednica Rotaract kluba je predstavila dejavnosti, ki jih bodo izvedli v oktobru.
25. oktobra bodo v Palčici potekale še ene delavnice, in sicer se bodo vsi udeleženci poizkusili v izrezovanju buč, ki bodo namenjene noči čarovnic. Ta dejavnost bo letos potekala že drugič, s tem da so lani izrezovali buče v Družbenem domu.
13. in 14. oktobra gredo člani Rotaract kluba v Celje, kjer bo potekala multidistriktna konferenca, ki se je bodo udeležili vsi predsedniki Rotaract klubov iz distrikta in okolice, kar pomeni, da bodo prisotni tudi iz drugih evropskih držav. Zvečer bodo podprli projekt Rotaract kluba Celje s koncertom ''Mi ne volimo mine''. Izkupiček koncerta bo namenjen za razminiranje in bo dodeljen Rotaract klubu Osijek.
kluba Grosuplje. Predsednica Rotaract kluba je povedala, da bo ta ples letos organiziran prvič, seveda pa upa, da bo ples postal tradicionalen.
Ko mi je moja prijetna sogovornica naštevala, kaj vse bodo delali, kakšne načrte imajo za naprej sem jo vprašala, kje dobijo ideje. ''Ideje se porodijo na naših skupnih druženjih. Pogledali smo tudi svetovne dneve, ki jih Rotaract klubi obeležujejo in tudi mi skušamo vsak pomemben dan z neko dobrodelno dejavnostjo označiti,'' je navdušeno pripovedovala. Kot lahko preberete iz vsega naštetega so člani Rotaract kluba zelo dejavni. Ko sem gdč. Brigito vprašala, ali ji ne zmanjka ob vsem skupaj časa, mi je odgovorila: ''Mene osebno to izpolnjuje. Rada imam dobrodelnost. Všeč mi je, ker Rotaract klub deluje na konkretnih primerih, zbiramo denar za točno določene otroke, družine, ki potrebujejo pomoč. Trenutno smo se usmerili na Palčico. Seveda mi vse dejavnosti povezane z Rotaract klubom vzamejo veliko časa, vendar dobro delo, veselje, nasmeh nekoga, ki mu pomagamo, odtehta vse.''
Kipar Ljubo Zidar si je ogledal glinene izdelke.
26. oktobra bo na gradu Turjak potekal dobrodelni gala ples slovenskih Rotaract in Rotary klubov ob noči čarovnic. Izkupiček bo namenjen Palčici in projektom Rotaract mag. Branka Škufca
Naj na koncu pozovem vse bralke in bralce Grosupeljskih odmevov, da lahko o članih in dejavnostih Rotaract kluba Grosuplje več preberete na njihovi spletni strani: www. rotaract-grosuplje.si.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
zanimivosti, sociala
55
Društvo Sožitje
V letošnji pomladi in poletju je Zveza Sožitje organizirala raznovrstne poletne tabore za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Društvo Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje je za udeležence organizirala prevoze ter prostovoljce, ki so spremljali osebe z motnjami v duševnem razvoju. Od 13. do 20. 4. 2007 je v Počitniškem domu Zgornje Gorje, ki leži v prijetni gorenjski vasici Zgornje Gorje pri Bledu, potekal Pevsko-glasbeni tabor, kjer se je veliko dogajalo. Na taboru so se udeleženci lahko udeležili delavnice petja, spoznavali svoj glas, prepevali slovenske ljudske in narodno-zabavne pesmi ob zvokih kitare, izvajali solo petje ob karaokah in spoznavali različne kulture in glasbo. Preizkusili so se tudi v igranju na različne inštrumente ter v izdelovanju le-teh. Ob vsem tem so se tudi veliko sprehajali v naravi, imeli večerne zabave ob ognju in plesu, se veliko pogovarjali in tudi počivali. Imeli so tudi indijski večer, na koncu pa so se med seboj tudi obdarili.
Od 7. do 14. 7. 2007 je potekal Doživljajski tabor na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Izoli. Na taboru so udeleženci preživeli teden dni v družbi svojih prijateljev, kjer jih je čakalo veliko presenečenj in novih izkušenj. Na taboru je bilo zelo veselo, veliko so se smejali in spoznavali nove prijatelje s katerimi so se nato tudi veliko družili.
Od 10. do 17. 7. 2007 je na morju v Domu ZLRO v Špadičih pri Poreču potekal Doživljajski tabor. Udeleženci so preživeli teden dni na morskem zraku s svojimi prijatelji, kjer so veliko plavali, plesali, poslušali glasbo, se smejali in zabavali.
Od 14. do 21. 7. 2007 ter od 21. do 27. 7. 2007 sta na Turistični kmetiji Zgornji Zavratnik v Lučah potekala Doživljajska tabora, kjer so udeleženci uživali v naravi in v okviru sprehodov spoznavali in občudovali okolico
z vsemi njenimi lepotami. Sprehodili so se do Logarske doline, se veliko ukvarjali z različnimi rekreativnimi in športnimi dejavnostmi (sprehodi, jutranja telovadba), slikali, ustvarjali razglednice, peli, plesali in se ob vsem tem veliko zabavali ter se družili ob družabnih igrah.
Od 4. do 11. 8. 2007 je potekal Doživljajski tabor v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu. Na taboru so se udeleženci zjutraj najprej uredili, dopoldnevi pa so bili namenjeni kopanju. Po kosilu in počitku so se ukvarjali s slikanjem in izdelovanjem nakita, v popoldnevih pa so se ponovno sprehodili do morja, večeri pa so bili namenjeni poslušanju glasbe in plesu. Obiskali so tudi Piran in se z ladjo popeljali po morju, imeli pa so tudi piknik.
Od 18. do 25. 8. 2007 je v CŠOD, v Domu Soča v Tolminu potekal Plesni tabor, kjer so se udeleženci učili novih plesov, obiskali Tolminska korita in Hudičev most ter se ohladili v Soči. Veliko pa so tudi ustvarjali, se zabavali in ukvarjali s športom. Na vseh taborih je bilo poskrbljeno za bivanje in prehrano udeležencev.
Društvo Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje pa je 8. 9. 2007 organiziralo tudi enodnevni izlet v dolino Soče, in sicer so se udeleženci z avtobusom podali preko Idrije do Mosta na Soči. Popeljali so se tudi z ladjo Lucija in ker je kapitan pri krmiljenju potreboval njihovo pomoč, so mu nekateri priskočili na pomoč ter poprijeli za krmilo. Na koncu so se sprehodili še okoli jezera in si ogledali nekaj bližnjih cerkva. Obiskali so tudi sirarno, kjer so poizkusili ter kupili sirotko, sir in skuto. Po kosilu so odšli še na sladoled in se nato polni nepozabnih trenutkov preko Nove Gorice odpravili domov proti Grosupljem.
Prostovoljka Društva Sožitje Grosuplje Helena Sečko
51. državno tekmovanje v oranju
Konec minulega meseca, natančneje 21., 22., in 23. septembra, je bilo na Črnelskem polju pri Ivančni Gorici državno tekmovanje v oranju. Petindvajset tekmovalcev iz večine slovenskih regij se je pomerilo v različnih tekmovalnih kategorijah: oranje s plugi krajniki in obračalnimi plugi, na strnišču in na ledini. Skupni rezultat je pokazal, da so najboljši orači iz prekmurske regije. Iz te ekipe je izšel tudi zmagovalec Jože Zver. Sledili so mu Igor Pate z Dolenjske, Jure Filak iz Bele krajine in Štefan Bakan iz Podravja. Jože Zver in Igor Pate dosegata vrhunske rezultate tudi v svetovnem merilu. Ekipno je zmagalo Prekmurje pred Podravjem in Belo krajino.Tekmovalci iz naše, to je Ljubljanske regije, so zasedli mesta v sredini lestvice. Ob koncu so nastopili še orači s starejšimi traktorji in s konjsko vprego. Tu so najvišja mesta dosegli domači tekmovalci. Dva dni prej, to je 21. septembra, pa so tekmovalno nastopili orači kmetijskih šol. Vzporedno s tem je teklo tudi domače tekmovanje za
najbolj uspele pridelke. Nastopili so rejci domačih živali, turistična društva in društva podeželskih žena. Prireditev so obiskali minister za kmetijstvo Iztok Jarc, predsednik Kmetijske zbornice Peter Vrisk in drugi odgovorni v kmetijstvu. Celotno prireditev je spremljalo nenavadno lepo vreme, ki je skupaj z brezhibno organizacijo pod vodstvom Milene Vrhovec, direktorice domače Kmetijske zadruge, pripomoglo, da je 51. državno tekmovanje v oranju odlično uspelo v vseh pogledih. Čez dve leti bo naša država organizatorica svetovnega prvenstva oračev. Prireditev bo v Prekmurju. LS
56
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Grosupeljski taborniki ponovno osvajali Kolpo
Taborniki rodu Louis Adamič smo se že trinajstič zapored odpravili v Belo krajino, kjer smo na jasi blizu vasi Grm pri Podzemlju preživeli dvanajst nepozabnih dni. Pa vendarle ni bilo vse enako kot prejšnja leta. Letos so se nam prvi teden taborjenja pridružili še moravški taborniki.
Bilo je tistega lepega ponedeljkovega jutra, 9. julij je bil, ko sta dva avtobusa pripeljala skoraj 60 nadebudnežev. Taboreči so se po začetni negotovosti in sramežljivosti hitro začeli spoznavati med seboj in kmalu smo ugotovili, da bo to eno bolj zanimivih taborjenj. Program je bil. Dopoldne smo se učili novih in dopolnjevali že osvojene taborniške veščine, popoldne pa je popestrilo kopanje v Kolpi (vreme nam jo je prvi teden na žalost kar dvakrat zagodlo) in igre ob njej. Ko je nad dolino reke Kolpe padel mrak, smo se pošteno nasmejali ob štafetnih igrah in improvizacijskem gledališču, možgančke smo ohranili v polni pripravljenosti z igrama Male sive celice po taborniško in 100 vprašanj, zadnji večer prvega tedna pa so novopečeni taborniki preživeli svoj taborniški krst, nekateri so dali svojo taborniško prisego, večer pa smo zaključili s podelitvijo priznanj, veščin in nagrad. Seveda ni manjkal niti bivak, na katerem so mladi taborniki dokazali, da so iz pravega testa, da odrastejo v krepke pobe in dekline.
V nedeljo so nas obiskali starši, mi pa smo jim pokazali, kaj smo zanimivega počeli cel teden. Popoldne so nas zapustili Moravčani in grosupeljski najmlajši taborniki, zato je bil ob večernem ognju kar malce čuden občutek, ko nas je ostalo le še kakih 20. Ob zmanjšani zasedbi je drugi teden minil
bolj umirjeno. Popestrili smo si ga z napadom na tabor, ko so taboreči uspešno napadali vodstvo. Ogledali smo si poroke tabornikov iz Sežane, ki so taborili v bližini, in jim še prej zagodli s krajo nevest, za en dan pa smo taboreči in vodstvo zamenjali vloge na Narobe dan. Taboreči so se takrat preizkusili v vodstvenih vlogah, vodniki pa smo uživali v programu, ki so nam ga pripravili. Ko se je taborjenje približevalo koncu, je bilo kar težko oditi domov. Zagotovo pa bomo še kdaj sodelovali tudi s katerim od rodov, ki sta popestrila dogajanje na tem taborjenju.
Novim taborniškim dogodivščinam naproti
Zadnji petek v mesecu septembru vreme sicer ni bilo obetavno, a je dež le ponehal, ko smo se taborniki Rodu Louis Adamič zbrali na jesenskem zboru. Po prvem zboru v novem šolskem letu smo se razdelili po vodih in določili, kdaj se bomo srečevali, nato pa nas je čakal sprehod po Grosupljem. Naši mlajši člani so hodili po sledi dinozavrčkov, gozdovniki in gozdovnice pa so dobili kar prave zemljevide. Na točkah so vode čakale zanimive naloge; medvedki in čebelice so sestavljali znake rodu, Zveze tabornikov Slovenije in Svetovne organizacije skavtskega gibanja ter slovensko zastavo, GG-ji pa so pri domačinih preverjali seznanjenost s taborništvom, odkrivali lesne rastline, naredili straniščno metlico iz naravnih materialov in slikali prav posebne slike. Po zanimivem popoldnevu smo se zadovoljni razšli v pričakovanju prvih pravih vodovih sestankov.
Taborniki Rodu Louis Adamič
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
taborniki
57
Grosupeljski taborniki na dogodku leta

Ob stoletnici svetovnega skavtskega gibanja je blizu mesteca Chelmsford vzhodno od Londona potekal 21. svetovni skavtski jamboree, srečanje tabornikov - skavtov z vsega sveta. Sto let po prvem taborjenju, ki ga je za 20 fantov pripravil lord BadenPowell, sta Svetovna organizacija skavtskega gibanja (WOSM), katere članica je Zveza tabornikov Slovenije, in britanska skavtska organizacija pripravili dogodek, ki bo več kot 42000 prisotnim zagotovo za vedno ostal v spominu.
Na jamboreeju, ki je potekal od 27. julija do 8. avgusta, je Slovenijo predstavljala 77-članska odprava. Zveza tabornikov Slovenije je k sodelovanju povabila tudi člane dveh sestrskih organizacij, Zveze slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Slovenske zamejske skavtske organizacije. V odpravi smo bili močno zastopani taborniki rodu Louis Adamič iz Grosupljega, Martin je izkusil jamboree kot udeleženec, Keti kot vodnica, Jana, Mojca in Nina pa smo bile članice mednarodnega osebja. Pa pojdimo lepo po vrsti. Medtem ko se nam je Mojca pridružila v Angliji, se je za ostale avantura začela že 20. julija, ko se je slovenska odprava z avtobusom podala na pot. Po nekaj igrah na Kongresnem trgu v Ljubljani smo se podali proti münchenskemu živalskemu vrtu, dan pa smo zaključili s postavljanjem šotorov. Naslednji dan nas je čakal ogled Tehničnega muzeja in mestnega jedra, zvečer pa nas je presenetila toča, ki je pobelila kamp. Zjutraj smo se odpravili proti Strasbourghu, kjer so prav grosupeljski taborniški možgančki pripravili krajšo fotoorientacijo po središču mesta ter predstavitev Evropske unije in evropskih institucij. Po večerji nas je čakala naporna noč, ki smo jo prebili na avtobusu. Medtem ko je večina spala, nas je naš voznik Robi pripeljal do Calaisa, od koder smo s trajektom pot nadaljevali proti pristanišču Dover v Angliji. Menjava strani vožnje in sprememba vremena na malce bolj angleško nas nista preveč zmotila, vse pa so nas navdušili čudoviti klifi južne obale Anglije. Po ogledu doverskega gradu nas je v skavtskem centru pozdravilo res angleško vreme. Ulilo se je seveda »kot iz škafa«, a z dobro voljo in veselo pesmijo se tudi temu nismo dali pregnati. Naslednji dan smo si ogledali znameniti Stonehenge in čakal nas je zanimiv preizkus v labirintu na posestvu Warminster.
V	sredo so se naše poti za nekaj časa ločile. Keti in Martin sta pot nadaljevala z odpravo, ki si je v naslednjih dneh ogledala London in obiskala slovenskega veleposlanika, Jana in Nina pa sva se skupaj z ostalimi člani osebja odpravili v Hylands Park, kjer sva se pridružili Mojci pri uvajanju osebja.
V	petek, 27. julija, se je začelo zares. Z otvoritveno slovesnostjo, na kateri sta se nam pridružila princ William in vojvoda Kentski,
sporočilo pa je poslala tudi britanska kraljica, in večernim koncertom je bil jamboree uradno odprt. Martin se je pridružil 157 vrstnikom, ki so ob glavnem odru v areni dvignili zastave svojih držav in teritorijev. V naslednjih dneh na je čakalo veliko zanimivosti. Mojca, Jana in Nina smo skupaj s svojo družino, ki je v teh dneh štela več kot 8000 ljudi, dodale svoj košček v mozaiku, da je jamboree potekal tako, kot so si organizatorji zamislili, Keti je pridno skrbela za svoj vod, Martin pa je jamboree izkusil iz druge strani in vsak dan sodeloval na različnih aktivnostih, ki so bile pripravljene za udeležence. 1. avgusta je bil za vse nas prav poseben dan. Večina nas je vstala prej kot običajno in že pred osmo smo se zbrali v areni, kjer je potekala slovesnost Sunrise Ceremony. Ob osmih smo se prek satelitskih povezav preselili na Brownsea Island, kjer je pred natanko 100 leti lord Baden-Powell trikrat zatrobil v kudu rog. Ta dan je čast pripadla načelniku britanske skavtske organizacije. Vsi skupaj smo nato ponovili svojo taborniško-skavtsko prisego, slovesnost pa se je zaključila s podpisovanjem rutic, ki smo jih dobili prav v ta namen. Na slovesnosti nas je pozdravil tudi vnuk lorda Baden-Powella, kateremu smo kasneje med njegovim ogledom jamboree prostora uspeli podariti rutico slovenske odprave
Dnevi so prehitro minevali in že je bil tukaj zadnji dan. Tekle so solze in očitno tudi oblaki niso bili ravno navdušeni nad tem, da se jamboree končuje, saj nas je po s soncem obsijanem jamboreeju, na zaključni slovesnosti pral angleški dež. Na poti nazaj v Slovenijo je slovenska odprava zavila s poti in si ogledala še Brownsea Island, po več kot 24-urni vožnji z nekaj postanki pa smo le prispeli v Ljubljano, kjer objemanju in solzam kar ni bilo videti konca. Jamboree je zagotovo izkušnja za življenje, iz katere smo se vsi naučili kaj novega. Najpomembnejša pa so prijateljstva, ki smo jih sklenili s taborniki z vsega sveta in jih bomo poskušali ohraniti.
Nina, Jana, Keti, Mojca, Martin jamboreejevci taborniškega rodu Louis Adamič Grosuplje
\> ■ v
•Mj,	- / ■ Ä
" ' t A/'* - r vJtjl i - ^
W'	7 ~ . r
58
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Srečanje Društva piscev besedil narodno-zabavne glasbe v Grosupljem
Slapovi so kot ansambel sicer razpadli, vendar na glasbenem področju še vedno delujejo, le da zdaj drugače, v organizacijah, ki ščitijo pravice skladateljev, izvajalcev in piscev besedil.
Jože Skubic, pisec besedil in pevec, je letošnje srečanje Društva piscev besedil narodno-zabavne glasbe organiziral v Grosupljem.
V soboto, 22. septembra, ob devetih so se srečali v Mestni knjižnici Grosuplje.
Po jutranji kavici, pecivu in prigrizku, ki so ga pripravile prizadevne članice Društva podeželskih žena Sončnica iz Grosupljega, so se vsi preselili v dvorano, kjer so se srečali z županom Janezom Lesjakom, direktorico knjižnice Rožo Kek in bibliotekarko ter predstavnico Zupanove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje.
Vse je pozdravil predsednik društva, nato pa je gostitelj Jože Skubic povabil na oder
župana Janeza Lesjaka, ki je vse lepo pozdravil in predstavil današnji utrip v občini Grosuplje. Gospa Roža Kek je predstavila novo knjižnico in vse povabila, naj si jo ogledajo. Marija Samec pa je predstavila turistično podobo občine in omenila nekaj najvidnejših kulturnih ustvarjalcev, ki so skozi zgodovino zaznamovali kulturno in znanstveno podobo naših krajev. Ker Jože Skubic izhaja iz rodu praproških Adamičev, smo si ogledali tudi Adamičev muzej v Prapročah. Pri gostilni Lovor smo se razšli. Pesniki so ostali tam in premlevali svoje probleme, spremljevalci pa so si ogledali Zupanovo jamo, kamor jih je prijazno popeljal predsednik Zupanove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje, gospod Damjan Viršek. Vsi so bili navdušeni nad lepoto naše kraške jame. Po taboru Cerovo jih je popeljal šentjurski župnik gospod Hostnik. Njegovo izčrpno predavanje o turških vpadih in gradnji taborov so vsi z zanimanjem poslušali in zastavili marsikatero vprašanje. Kosilo v Lovorju je vse prepričalo, da je v naših krajih lepo, da smo prijazni in gostoljubni ljudje. Med pesniki so bili predstavniki vseh pokrajin in prav gotovo bodo ponesli dober glas o naših krajih v svoje sredine. Marija Samec
Ko potrka starost
Jesen se počasi preveša v zimo in prinaša s seboj puste in meglene dni. Tako vreme nas spravlja v slabo voljo. Bliža se 1. november, ki nam bo povečal še večjo resnost, neko tesnobo v srcu ob spominu na naše najdražje, ki jih že davno več ni. Ob teh dneh so človeška srca še posebno občutljiva. Ko potrka starost, se šele zaveš, kako kratko in minljivo je vse in kako osamljen je človek. Pridejo dnevi, ko je človek na tleh, ko ni več tiste vedrine, nič tistega prepričanja, da je tudi biti star nekaj lepega. Blažen nasmeh, razumevajoč pogled, dobrotna beseda odpirajo vsa srca. Dajali so nam nauke o tisočerih dobrih rečeh, ki sestavljajo življenje in zaradi katerih je vredno živeti. Hvaležni smo jim za življenje, opore, znanje in nasvete. Zdaj je naloga na nas, da poskrbimo za vas, da vam bo starost lepša. Zavedamo se, da so mnoge bolezni in tegobe, nesreče in samota polagoma izrinili iz življenja. Bridko pogrešajo ob sebi veder obraz, čakajo na sočutno besedo, hrepenijo po družbi in prijateljstvu.
Pomislimo na bolne in ostarele, prizadete, ki tako redko začutijo toplo dlan, saj so zakopani v svojo osamljenost. Tudi oni imajo svoje skrbi, tudi njihova srca potrebujejo malo topline in razumevanja. Besede so izzvenele, ostala pa so majhna dela in žuljave roke. Človeško življenje je sveča, daje svetlobo in toplino, sama pa se bolj in bolj pogreza vase in postaja vodno manjše. Njen življenjski cilj je drugim razsvetljevati pot.
Tudi v občini Grosuplje želimo slediti potrebam starejših in tudi potrebam njihovih svojcev. Zato smo v stranki N.Si vložili amandma k proračunu za leto 2007. Bila je odprta nova proračunska postavka 0520016 (izvajanje dnevnega varstva DSO v domu starejših občanov), s simboličnim zneskom 1000 €.
Če želimo v današnji družbi doseči kakšno pozitivno spremembo, moramo informirati vse prebivalstvo, da le druženje preprečuje osamljenost v starosti. Starost, invalidnost in bolezen so sestavni del življenja, zato naj bi se oseba, ki se znajde v tem položaju, počutila
kot enakovreden član družine, ki potrebuje malo več spodbude, razumevanja in vodenja pri vsakodnevnih opravilih. K temu lahko v veliki meri prispevajo njeni najbližji. Nekateri ljudje pa te možnosti nimajo, saj bodisi nimajo svojcev ali jim le-ti ne morejo pomagati.
Veliko družin ima kakega priletnega svojca, ki živi z njimi doma ali pa v domu za ostarele.
Z izvajanjem dnevnega varstva bi razbremenili marsikatero družino, hkrati pa bi lahko gojili lepe medsebojne odnose v današnjih življenjskih razmerah, ko je med generacijami takšen prepad, da mladina, ljudje srednjih let ter stari ljudje mnogokrat sploh ne opazijo drug drugega, lepega človeškega pogovora pa v resnici ne obvladajo niti v primeru, ko imajo zanj voljo in si želijo vzeti zanj potreben čas. Zato bi bilo zelo priporočljivo, da bi se na tak način medgeneracijski odnosi izboljšali. Skupaj pomagajmo, da se bodo starejši občani počutili v naši občini varno in lepo. Mihael Kadunc
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
mladi upi
59
Turistična tržnica - Murska Sobota
V petek, 11. 5. 2007, smo se dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad udeležili IV. turistične tržnice Več znanja za več turizma. Na temo Kulinarika in turistična kultura smo izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Kruhek naš vsakdanji. Tržnice se je udeležilo 32 šol iz vse Slovenije. Med ostro konkurenco gimnazij, turističnih in ostalih srednjih šol smo dosegli zavidljivo drugo mesto - srebrno priznanje. V projekt je bilo vloženo veliko raziskovalnega truda, ki brez nasvetov in usmerjanja sponzorja PEKARNE GROSUPLJE prav gotovo ne bi dosegel tako dobrega rezultata. Dijaki, mladi raziskovalci Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana, smo pri delu spoznali veliko novega. Odkrili smo pravi pomen, ki ga je imel kruh skozi zgodovino v različnih slovenskih regijah,
Kratki utrinki posameznikov:
Najbolj zanimivo mi je bilo, ko smo delali sceno. Naredil sem jo s pomočjo staršev -Matej
Bilo je zelo zanimivo in upam, da bom naslednje leto tudi sodeloval pri tem projektu.
-	Elvis
Bilo mi je zelo lepo, saj smo jedli različne vrste hrane. Pridobili smo zelo veliko lepih izkušenj.
-	Mario
Nama je bilo najbolj všeč v vlogi peka, saj sva lahko cel dan jedla topel kruh. - Blaž & Anita
in pomen, ki ga ima danes. Ni nam žal, da smo se udeležili tega projekta v Pomurju. Ob 9. uri so začele prihajati ekipe in do 11.30 smo morali pripraviti stojnice na ploščadi pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico. Ob 12. uri je bila otvoritev turistične tržnice in začeli smo s predstavitvijo izbranih tem: Kruhek naš vsakdanji, Cviček, Mavrica okusov, Svet kraških dobrot, Beluši po slovensko, Dan jabolk, Gobe bogatijo . S pomočjo mentorjev smo se odločili, da obiskovalcem predstavimo, kako so včasih pekli kruh za Cl


različne priložnosti oz. svečanosti. V veliko pomoč nam je bila Pekarna Grosuplje. Kot sponzorju smo hvaležni, da nam je dala svoje domače izdelke v obliki hlebcev in pekovskega peciva. Hkrati smo tudi ponosni, da smo z njihovo pomočjo, ki predstavljajo vrhunec pekarske dejavnosti v Sloveniji, vzpostavili tako dobre odnose. Imeli smo se odlično. Zelo smo se zabavali in doživeli lepo izkušnjo. Spoznali smo veliko novih prijateljev in izvedeli veliko novega o kulinariki. (za objavo dogovorjeno maja 2007)
Orientacija - Jakec 2007
Novo skavtsko leto, novi in stari skavti, nova poznanstva in seveda NOVI IZZIVIl Eden od mnogih pa se nam že vztrajno bliža - Jakec 2007. Odvijal se bo 20. in 21. 10. 2007 v Logatcu. Namen tega dogodka je, da se bodo skupine skavtov (starih od 12 let do starejših skavtovj podale na orientacijski pohod in pustolovščino v okoliške gozdove Logatca. Mlajše bo na poti grelo sonce, starejše pa bo spremljalo romantično zvezdnato nebo. Tisti najbolj pogumni pa se bodo lahko odločili za oboje. Pričakujejo več kot 700 udeležencev. Čakajo jih topografski testi, iskanje mrtvih in živih točk, skavtska maša ter koristno preživeti čas v dobri družbi. Da si boste lažje predstavljali, kako se bodo skavti s pomočjo orientacije znašli v naravi in prišli na cilj, poglejmo, čemu služi orientacija. Kaj bi naredili, če bi se ponoči zgubili v gozdu, počasi pa bi vas že grabila panika? Tukaj nastopi znanje orientacije, ki je vsakomur še kako koristno. Splošne stvari, ki naj bi jih pri orientaciji vedeli, so strani neba. Seveda jih je s kompasom lahko določiti, kaj pa če ga nimamo? Takrat
se lahko orientiramo s pomočjo ure, lune, zvezd, sonca, po vegetaciji, vetru in ostalih znakih.
Pobliže poglejmo orientacijo s pomočjo sonca. Vsi vemo, da sonce vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu. Okoli poldneva, ko je sonce najvišje nad obzorjem, je na jugu. To poznavanje nam lahko služi za grobo orientacijo. Orientiramo se lahko po sencah, ker je okoli poldneva sonce vedno na jugu, sence predmetov zato kažejo proti severu. Tako bi se lahko orientirali podnevi. Če pa nam sonce ponagaja, pa vemo, da je skorja dreves na severni strani navadno bolj hrapava in porasla z mahom in lišajem, kot na južni strani. Mravlje gradijo mravljišča na južni strani dreves, štorov, pobočij. Južna stran mravljišča je bolj položna kot severna. In še kaj bi se našlo.
Ponoči pa je stvar malo drugačna. Poglejmo, kako nam lahko pomagajo zvezde, če je nebo jasno. Za okvirno določitev smeri neba na Zemlji določimo dve točki (razdalja do 1 metra) ali postavimo dve palici. Palica od koder bomo gledali naj bo malo nižja od druge (ne smeta biti enako dolgi). Nato pokleknemo k nižji
palici in z očesom sledimo vrhoma palic in pogledamo v nebo, kjer poiščemo zvezdo, ki je blizu palicama. Predvsem opazujemo njeno gibanje. Če se zvezda dviguje, je na vzhodni strani, če se spušča, je na zahodni (vzhaja oz. zahajaj. Če gre proti desni je na jugu, in če gre proti levi, je na severu (na južni polobli je obratno, vendar to za nas ne pride v poštev, saj smo na severni polobli). Torej videli ste, da ne potrebujemo naprav in tehnologije, da bi določili, kam hočemo iti oz. strani neba, kajti tudi »tehnologija« se je učila od narave. Pri orientaciji pa se lahko naučimo še veliko koristnih in zanimivih stvari, kot so: branje karte, uporaba kompasa in karte, uporaba azimuta, merjenje in določanje razdalj in še in še, vendar pa je za to potrebno več znanja in razumevanja. Dobro je vedeti več in BITI PRIPRAVLJEN, saj nikoli ne veš, kakšnemu izzivu boš moral biti kos jutri. Lahko pa smo prepričani, da se bodo skavti na Jakcu v okoliških gozdovih Logatca dobro znašli s pomočjo orientacije in bistrih glav. Maja Obolnar
6o
zanimivosti
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Leseni avtobus.
jjgl:		m II A
	* % M	■ 7 C % \
		
	I	
	zjLl	
Prižiganje svečk v budističnem templju.
Potepanje po Kitajski
>
Bančne zgradbe na Kitajskem.
(8. del)
Po kratkem počitku smo odšli na lokalni avtobus "lesenko". Na avtobusu je vse leseno, stoli, tla. Toda kljub temu v sprednjem delu pod lesenim stropom opazim televizor. Vožnja do Wenshu templja, budističnega templja. Vstopnina v tempelj znaša samo 1 yuan, približno 0,11 € oziroma 25 tolarjev. Torej tempelj, v katerega lahko vstopi vsakdo. Namenjen je tudi preprostim, revnim ljudem. Mnogo ljudi pride noter, se usede in popoldne preživi ob čaju. Ob vstopu sem najprej zagledala prostor, namenjen prižiganju dišečih palčk. Velik lonec, v katerega postavijo prižgane palčke. Malo naprej spet ogromna posoda, v katero postavijo prižgane svečke. Opazovala sem ljudi. Posameznik se je s celim šopom dišečih palčk nekajkrat globoko priklonil, nato jih je zataknil v posodo in odšel dalje. Sveč in palčk se nabere ogromno. Vsake toliko časa pride moški, ki vse te palčke in sveče pospravi. Odnese jih v velik lonec, kjer vse skupaj zažge.
Mi smo se sprehodili po templju, ki je ogromen. Nešteto značilnih kitajskih stavb, z navzgor zakrivljenimi strehami. Ker so se že oglašali naši želodčki, smo zavili v vegetarijansko restavracijo. To je bolj fina restavracija, ki si je ne more privoščiti vsakdo. Tu vegetarijansko hrano pripravljajo menihi. Jedli smo po izgledu nekaj podobnega naši klobasi, redkvice, solato z arašidovim prelivom, krompirjeve ribe v paradižnikovi omaki, rakce, juho, riž. Riž postrežejo v majhnem lesenem vedru. Na krožnike smo si ga dajali z veliko leseno žlico. Hrana je bila za moj okus malce nenavadna. Nenavadnim okusom so se pridružile nenavadne kombinacije jedi.
Ko smo se najedli, smo nadaljevali z ogledom templja. Številni domačini so sedeli na bambusovih stolih in se predajali užitkom ob srkanju čaja in klepetu. Ob poti številne zgradbe, vse v ''kitajskem slogu'', izrezljane in nakrancljane. Konice streh zaokrožene navzgor. Na robovih streh so živali in razna mitološka bitja. Od pomembnosti zgradbe je odvisno število bitij na strehi, ki je vedno
Dvorana na prostem.
Posedanje na bambusovih stolih.
neparno. Najpomembnejše zgradbe imajo na strehi enajst bitij, vendar takih zgradb ni veliko. Običajno sem jih naštela pet ali sedem.
Naša skupinica je imela različne interese, zato smo se razdelili. S prijateljem sva se sprehodila skozi park v templju. Gromozanske eksotične rastline, monstere, fikusi, razne palme, taki in drugačni grmički so pritegnili mojo pozornost. Znotraj templja sva naletela tudi na delavce, ki so popravljali eno izmed zgradb. Delali so vse ročno, s preprostim orodjem.
Zapustila sva tempelj in se odločila, da greva peš do hostla. Poiskati sva želela tudi banko, kajti potrebno bo zamenjati nekaj denarja. Kar nekaj težav sva imela s tem. Dolarje menjajo v yuane samo v bankah z oznako ''Bank of China''. Na poti sva videla veliko bank, vendar nobene prave. Nasploh banke zelo izstopajo na Kitajskem. To so velikanske, moderne zgradbe. Ko vidiš nekaj takih zgradb na kupu, si ne predstavljaš, da si na Kitajskem. Po dolgem iskanju in spraševanju v ''China mobile'', sva našla pravo banko in zamenjala denar. Nadaljevala sva pot proti hostlu. Pomagala sva si z zemljevidom, ki sva ga prejšnji dan kupila v recepciji. Med potjo sva se ustavljala v trgovinicah in si ogledovala njihovo ponudbo. Velikokrat sem na policah opazila zelo kičaste stvari, kar imajo Kitajci zelo radi. Po poti sva se ustavila v slaščičarni. Končno nekaj sladkega. Na Kitajskem sem pogrešala prave sladice. Enostavno jih nimajo. Tudi sladic, ki jih dobiš pri nas v kitajskih restavracijah, na Kitajskem nimajo. V slaščičarni sva kupila čokoladno torto in neke vrste pecivo. Angleško niso govorili, tako da sva izbrala glede na izgled. Moram povedati, da so bile slaščice zelo okusne. V hostel sva prišla ob pol sedmih zvečer. Malo čez sedem smo imeli odhod na kulturni večer.
Odpeljali smo se s kombijem. Kratka vožnja. Vstopili smo v ''dvorano'', dvorano na prostem. Zelo lepa in velika dvorana, ki sprejme veliko število gostov. Stoli postavljeni drug poleg drugega. Pred vsako vrsto stolov ozka nizka klop. Na klopi keramične skodelice s pokrovom za čaj in v sredini lesena posodica, napolnjena z arašidi. Poleg še ena posodica za olupke arašidov. Ko smo se usedli, so prišli fantje in dekleta s čajniki in nam natočili jasminov čaj. Čajniki so imeli zelo dolge in ozke vratove, tako da so nam čaj natočili zelo od daleč. Kako precizno so namerili v skodelico! Nič niso polivali. Pred nami je bil malce dvignjen in pokrit oder, na katerem se je odvijala predstava. Preden se je predstava začela, so do vsakega prišli tudi maserji. Če si želel, so te zmasirali. Opazovala sem moškega pred mano, ki ga je masiral mlad Kitajec. Dolgo je trajalo, še celo med predstavo. Ni se dal motiti, kar nadaljeval je
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
zanimivosti
61
s svojimi spretnimi gibi rok in prstov. Predstava je bila enkratno doživetje. Kakšna glasba, zvoki, kostumi. Prava paša za oči in ušesa. Sestavljena je bila iz več delov. Med posameznimi deli je povezovalka programa povedala, kaj sledi. Napovedala je v kitajščini in tudi v angleščini. Tako da smo vedeli, kaj se dogaja na odru. Najprej opera. Pri opernem delu so bili izjemni kostumi. Sledil je ples lutk marionet. Lutke so bile zelo velike. Igralci so izvajali neverjetne gibe. Lutke so pred nami kar oživele. Ples ''spreminjanje obraza''. Plesalec je plesal in si med plesom s spretnimi gibi menjal obraz. Xian je prav znano mesto po tej dejavnosti, ''changing faces'' oziroma spreminjanje obraza. Poleg tega je igralec še bruhnil ogenj. Enako so delale tudi marionete. Spreminjale obraze in bruhale ogenj. Za umiritev je bila na vrsti ''arhu'' glasba. Glasbenik je iz dvostrunske violine izvabljal neverjetne melodije. Sledil je ''umetnik senc''. Na oder so postavili platno. Umetnik je bil za platnom in nam z gibi rok pričaral neverjetne stvaritve. Na platnu so se pojavili kuža, muca, sova, ptiček, miška, kača, ki poje miško in golta svoj plen, dva zaljubljena golobčka. Neverjetno! Kako natančno predstavljene živali in predmeti. Za konec smo videli še en operni del, v katerem je žena kaznovala svojega moža, ker je prišel prepozno domov. Celotna predstava je trajala uro in pol. Med predstavo so nam fantje in dekleta pridno dolivali čaj v skodelice. Po predstavi še ogled spominkov, ki so bili na voljo. Glasbo, ki smo jo poslušali, smo lahko kupili na CD-ju ter majhne maske, ki spreminjajo obraz.
Vožnja v hostel. Pakiranje za tridnevni treking. S sabo smo lahko vzeli le najnujnejše stvari. Velike nahrbtnike bomo pustili v hostlu. Kar malo nervoze je bilo čutiti. Naslednje jutro bujenje ob pol šestih. Velike nahrbtnike smo nesli v skupen prostor v hostlu. Mi pa v kombi, ki nas je odpeljal na avtobusno postajo. Po poti smo se ustavili in pobrali še tri Angleže iz sosednjega hostla, starša in njuno hčerko. Vsi trije so imeli s seboj kolesa. Le kam bodo dali še tri kolesa? Kombi je bil namreč že poln. Nekako jim je uspelo stlačiti kolesa in sebe. To, da je prevozno sredstvo natlačeno do zadnjega kotička, ni na Kitajskem nič nenavadnega. Pripeljali smo se do avtobusne postaje. Opazila sem, da Angležem nekaj ne ustreza. Ugotovili so, da so v hostlu dobili napačne informacije. Ko so ugotovili, da kombi pelje samo do postaje, so začele leteti kletvice. Zlasti hčerka, ki je bila očitno študentka kitajščine, je kričala, mahala z rokami, kazala na zemljevid. Vendar ni nič pomagalo. Spraševala je šoferja. Nato je klicala v hostel in jih nadrla v angleščini. Razbrala sem, da ji v hostlu niso pravilno povedali, kam gre kombi. Pogovor je zaključila s sočno kletvico in odložila telefon. Kaj se je zgodilo z njimi, ne vem, ker smo odšli na avtobusno postajo.
Besedilo in fotografije: mag. Branka Škufca (se nadaljuje)
Na obisku pri koliščarjih
Kar tri skupine otrok iz vrtca Kekec (Zajčki, Sovice in Mucki) smo se skupaj s starši, 25. septembra 2007, odpravili v Višnjo Goro na novo zgrajeno kolišče. Tam nas je
Gobarji so razstavljali v Hočevju
Takoj za jugozahodno mejo naše občine leži sorazmerno samotna, a lepo urejena vas Hočevje. Vas spada v sosednjo občino Dobrepolje.
V soboto, 15. septembra, je bilo v vasi bolj živahno kot po navadi. Njihovo gobarsko društvo ŠTOROVKE je pripravilo obsežno in zelo poučno razstavo gob, okoli 300 so jih razporedili po stojnicah in vse natančno poimenovali s strokovnimi in domačimi imeni. Pri organizaciji so bili vaščanom v veliko pomoč člani društva iz Ljubljane in drugih krajev v Sloveniji. Razstavo so sočasno spremljale še druge dejavnosti, na primer, pokušina jedi iz gob, srečolov in prodaja spominkov. Na koncu pa je po stari slovenski navadi sledila še veselica z glasbo, plesom, prigrizkom in oblizkom. LS
pričakal gospod Boštjan in trinajst igralcev. Skupaj so nam nazorno predstavili in opisali vsak lik posebej iz Jalnove knjige Bobri. Seznanili so nas tudi s koliščem ter razložili njegov pomen. Otroci so najbolj uživali, ko so se z igralci podali na kolišča, prijemali čisto prave kože, najbolj pogumni pa šli celo v drevak. Na koncu so otroci dobili še balone, iz katerih so nastajale prave umetnine. Da nam je bilo lepo, so govorili otroški pogledi ter živahno kar nekajdnevno pripovedovanje, kaj vse so doživeli. Hvala, starši, da ste pripeljali svoje otroke, saj so le tako lahko bili vsega tega deležni. Hvala tudi mladini in gospodu Boštjanu. Vzgojiteljica Jožica Omahen, z vrtca Kekec
Nov Svet javnega sklada RS za kulturne dejavnosti
Območna izpostava Ivančna Gorica
V sredo, 12. septembra 2007, je potekala prva konstitutivna seja Sveta JSKD OI Ivančna Gorica pod vodstvom vodje Barbare Rigler, na kateri so na podlagi pooblastila direktorja Igorja Teršarja izvedli postopek konstituiranja Sveta OI v skladu s 23. členom akta o ustanovitvi in poslovnika Sveta OI Ivančna Gorica, ki so ga vsi navzoči sprejeli.
Na njej so bili potrjeni novi člani Sveta JSKD OI Ivančna Gorica. Člani Sveta so priznani kulturniki vseh treh občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica: Jernej Kralj (Grosuplje), Martina Hrovat (Ambrus), Vesna Hrovat (Dobrepolje), Roman Miklavčič (Stična), Saša Senica (Muljava), Martin Tomažin (Škocjan), Anica Volkar (Šentvid pri Stični) in Darja Zorec (Grosuplje). Za predsednico Sveta je bila že drugi mandat enoglasno izvoljena Nuša Volkar, ki že vsa leta z veseljem in predanostjo opravlja to, predvsem častno funkcijo. Jernej Kralj, uspešni zborovodja, pa je bil predlagan za podpredsednika sveta. Vsem članom se mandat izteče čez štiri leta.
Barbara Rigler,
vodja JSKD RS OI Ivančna Gorica
62
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Camino
Peš iz Grosupljega do Španije in Atlantskega oceana
Popotniki in romarji iz celega sveta že več kot tisoč let stopajo - romajo po poti (špansko: camino) do mesta Santiago de Compostela v severozahodni Španiji, kjer stoji katedrala svetega Jakoba. Tisti najbolj vztrajni nadaljujejo pot še do rta Finisterre, za katerega so nekoč domnevali, da pomeni konec zemlje. Večina začne pot pod Pireneji v francoskem mestecu Saint Jean-Pied-de-Port, nekateri pa se na pot odpravijo od doma. Svet Evrope je označil camino za prvo evropsko kulturno pešpot v letu 1987, UNESCO pa jo je leta 1993 uvrstil na svoj seznam svetovne dediščine.
>
Pot je privabila v preteklosti vse mogoče ljudi, od znanih kronanih glav do navadnih romarjev, ki so pešačili v obe smeri. Danes si človek komaj lahko predstavlja vse ovire in težave, ki so jih kalile na poti. Tradicionalni Jakobovi romarji so nosili klobuk, plašč, školjko, čutaro - narejeno iz buče in leseno okovano popotno palico. Camino je doživel vse: vzpon, zenit, skorajšnjo pozabo in renesanso. Ponovno pa je zaživel šele v drugi polovici dvajsetega stoletja, predvsem po letu 1980. Slovenski romarji in popotniki so stoletja romali po caminu; pred več kot 550 leti je po njej jezdil tudi celjski grof Ulrik s spremstvom. Pred dobrimi desetimi leti se je po španskem delu poti podalo nekaj nadebudnih kolesarjev, »preboj« v novejšem času pa sta naredila zakonca Rigler, ki sta leta 1999 prepešačila camino in napisala knjigo. Kot zanimivost: mesto Santiago de Compostela in katedralo je lani obiskal tudi slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek. Po zbranih podatkih se v zadnjih letih iz francoskega mesteca Saint Jean-Pied-de-Port poda peš ali s kolesom preko sto Slovenk in Slovencev, kar je velik napredek v manj kot desetletju. Sam sem se na španski camino prvič podal konec poletja 2005, letos pa sem med aprilom in julijem prehodil celo pot iz Grosupljega.
Janez Češarek
Opis poti
Jakobova pot v Sloveniji še ni označena, tako da je izbira do »uradnih poti« dvojna: skozi Italijo ali Avstrijo. Odločil sem se za najkrajšo pot do Korenskega sedla in Avstrije. V prvi etapi med Grosupljem in Kranjem se mi je pridružil znani slovenski popotnik Miran Š. Sagmeister. Hoja do prenočišča v Kranju je vodila po asfaltni cesti mimo Šmarne gore. Naslednji dan se je pot dotaknila cerkve svetega Jakoba v Ribnem pri Bledu. Po prenočevanju v Bledu je pot zavila v dolino Radovne. Zatem so sledili Mojstrana, Gozd Martuljek in pogled na Špikovo konico. Prenočevanje v mladinskem hotelu v Kranjski Gori, jutranji vzpon na prelaz Korensko sedlo - in v treh dneh in pol je bila prehojena Slovenija. Kot zanimivost: Grosuplje ima v svojem grbu konjička iz najdene kovinske svastike na Magdalenski gori. Tudi na drugem koncu Evrope - v Baskiji je znana svastika »lauburu«, ki predstavlja simbol sonca, neskončnosti, letnih časov - v sodobnem času se pojavlja kot talisman. V Sloveniji je več deset Jakobovih cerkva, ena najbližjih je na Polici nad Grosupljem. V Avstriji (Koroška in vzhodna Tirolska) je cel kup dolgih etap ob rekah Zilji in Dravi. Napetosti v mišicah in sklepih nog sem zmanjševal s posebno kremo. Avstrijci imajo zelo dobro razdelane poti. Jakobsweg, Jakobova pot, je označena s školjkami, puščicami in krajevnimi
tablami. Izbral sem pot po Ziljski dolini, večinoma po asfaltu, ker sem se na ta način izognil ovinku skozi Beljak in navzgor v Spittal.
V	vzhodni Tirolski sem prvič naletel na oznake in jim sledil proti zahodu. Vsak bo opazil izredno popularnost kolesarjenja ob Dravi. Po vsej zahodni Avstriji so vzorno urejene kmetije in sadovnjaki. Pot navzgor po dolini Lesachtal je zanimiva, ker pripelje na višino preko 1500 m.
Ljudje v južni Tirolski govorijo nemško, v mestih se pogosto sliši tudi italijanščina. Pot je kar dobro označena in povprečno je potrebno pet dni do prelaza Brenner. Lep je pogled na pročelje cerkve v kraju Innichen (San Candido) z zlato svetlečimi se angeli. Kmalu sledi znano in tudi za Slovence priljubljeno ^ smučišče Kronplatz (Plan de Corones). Živahen je utrip v mestih Bruneck (Brunico) in Sterzing (Vipiteno), ko se pot že obrne proti severu in nazaj v Avstrijo.
Tirolski Innsbruck je pomembno mesto in zgodovinsko križišče poti v Santiago de Compostela oziroma poti v Rim. V centru mesta je velika Jakobova cerkev, lep je tudi pogled na Goldenes Dachl - Zlato strešico, ki je magnet za vse obiskovalce mesta. Pot navzgor ob Innu je lepa in veliko je stika z naravo na obeh bregovih reke. Raftarji to vedo in uživajo na njenih okljukih in brzicah. Omeniti velja kraj Stams, poznan po cistercijanskem samostanu.
V	skoraj vsaki vasi je napis »prodaja medu iz
ZGORAJ - Zemljevid: opravljena pešpot - 3080 km do »konca sveta« Grosuplje - Finisterre (75 dni): Grosuplje - Ljubljana - Kranj - Bled - Kranjska Gora - Korensko sedlo - Hermagor/Šmohor
-	Kötschach-Mauthen - Sillian - Bruneck/Brunico - Sterzing/Vipiteno - Brenner - Innsbruck
-	Stams - Feldkirch - Schaan - Einsiedeln - Schwyz - Interlaken - Thun - Fribourg - Romont
-	Lausanne - Ženeva - La Côte Saint-André - Le Puy-en-Velay - Aubrac - Conques - Figeac -Cahors - Moissac - Condom - Arzaq-Arraziguet - Lescar - Oloron-Ste-Marie - Col du Somport -Jaca - Puente la Reina/Gares - Estella/Lizarra - Logroxo - Santo Domingo de la Calzada - Burgos
-	Sahagün - Leon - Astorga - Cruz de Ferro - Ponferrada - O Cebreiro - Samos - Sarria - Santiago de Compostela - Negreira - Muxia - rt Finisterre.
DESNO - Pogled na jezero Brienzsee in kraj Iseltwald, Švica.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
šport
63
Avtor članka blizu kraja Villamayor de Monjardín - Baskija.
lastnega čebelnjaka«. Prelaz Arlberg (1800 m) je najvišji na vsej poti, dan je bil deževen, vzpon strm, dolg in zahteven, na vrhu so bile kotanje snega. Mesto Feldkirch je že tik ob meji z Liechtensteinom in oznake Jakobove poti prenehajo, tako da je potrebno nadaljevati s pomočjo zemljevida in cestnih oznak. Pot v Liechtensteinu ni označena, v enem izmed vodičev je nakazana najkrajša pot do švicarskega Einsiedelna, ki je pomembno postajališče. Mejna kontrola med Avstrijo in Liechtensteinom je verjetno najbolj temeljita na vsej poti. Liechtenstein je za slovenski žep ena najdražjih držav in potrebno je približno dobrega pol dneva ali en dan za njeno prečkanje. Popotnik prečka Ren, zelo prodnato reko v zgornjem toku, in že se znajde v Švici. Na tej strani kneževine ni mejne kontrole. Pot prečka celotno Švico in se dotakne več pomembnih mest in krajev: Einsiedeln, Schwyz, Interlaken, Thun, Fribourg, Lausanne in Ženeva. V osrednjem delu so bila številna velika jezera v vseh odtenkih zelene in modre barve, v ozadju Alpe, vmes pa številni pašniki in odzvanjanje kravjih zvoncev. Eden najlepših delov poti je vzpon iz Alpthala na Haggenegg in sestop v mesto Schwyz. Alpe se počasi umaknejo, ko pot prečka francosko govorno mejo blizu mesta Fribourg. Pozdrav »gruetzi« se nenadoma spremeni v »bonjour«. Mesti Lausanne in Ženeva ob Ženevskem jezeru imata mednarodni utrip in veliko popotnikov - romarjev si vzame nekaj počitka in časa za ogled.
Srečanje s Francem Gliho s Cikave na obrobju mesta Longroño.
Francija je izredno razgibana država, razdalje so ogromne, pot se ne dotakne velikih mest, temveč je v južnem delu kopica manjših zgodovinskih mest, številne vasi in zaselki. Le Puy-en-Velay je največje francosko mesto na poti. Leži na področju, ki so ga v preteklosti oblikovale vulkanske aktivnosti. Značilna je temna barva kamnov, iz katerih so zgrajene številne hiše. Nagubani griči pred mestom, katedrala in velika bazaltna igla s kapelo so prava paša za oči. Mnogi popotniki - romarji prav tu začnejo svojo pot proti Španiji. Kravja paša daje pečat višinskemu področju okrog kraja Aubrac. Še posebej je živahno konec maja, ko poteka praznik »transhumance« - odgon živine na višinske pašnike. Nekateri kraji na poti nosijo oznako »najlepše francoske vasi«, med njimi tudi Conques, kjer vsak začuti zgodovino, ki diha skozi zlizane kamne na poti, skozi zgradbe, zeleno dolino in hribe, ki ga obkrožajo. Cajarc je prijeten kraj ob reki Lot ter središče trgovine in pridobivanja žafrana, najdražje začimbe. Pokrajina okrog mesta Cahors je ena najbolj poznanih po dobrih rdečih vinih. Jugozahodna Francija je še posebej priznana pri ljubiteljih račjih in gosjih jeter. Mesto Moissac in področje v njegovi bližini slovi po vinogradih in nasadih jabolk, hrušk, češenj in sliv. Okrog mesta Lescar (vinogradi Jurancon) so zelo priljubljena in kvalitetna bela vina. Proti španski meji, Pirenejem in prelazu Col du Somport so si sledili kraji v dolini reke Aspe. Področje so pred leti naselili z medvedi, ki so bili prepeljani iz Slovenije. Za zaključek pa še Španija. Sveti Jakob je v španščini San Tiago, popotniki - romarji si ob snidenju ali slovesu vsakič zaželijo dobro pot (»buen camino«). Vsaka izmed pokrajin, ki jih prečka pot, ima svoje posebnosti. Letos je pot postregla z neobičajno svežim poletjem. Zelo lep pogled na zasnežene vrhove Pirenejev se odpre popotniku, ko se spusti čez prelaz v Španijo. Pot skozi deželo, v kateri prevladujejo Baski (Navarra), je zelena in razgibana. Camino zatem vstopi v provinco La Rioja -deželo vina. Popotnik lahko opazi mizaste vzpetine, pogost pojav so tudi številne vetrne elektrarne. Tik za mestom Logroao je nasproti prikolesaril kolega Franc Gliha s Cikave, ki je kolesaril v smeri Francije. Blizu kraja Belorado se začne najobširnejša pokrajina Kastilja-León. Prostrana, včasih enolična, a zelo lepa. Stotine kvadratnih kilometrov žita, številne štorklje, ki gnezdijo na cerkvenih zvonikih, pastirji s čredami ovac, vodnjaki, mesti z gotskima katedralama Burgos in León, visoka planota Meseta s svežimi jutri so le nekatere značilnosti. V Burgosu sem naletel na skupino koprskih kolesarjev. Pri Cruz de Ferro (Železni križ) sem v skladu s tradicijo vrgel slovenski kamenček na ogromen kamniti kup. Mesti Astorga in Ponferrada sta pomembni postajališči na poti, slednje je znano po velikem gradu templarskih vitezov. Tik pred krajem O Cebreiro, do katerega vodi zadnji hudi klanec na poti, se začne Galicija. Pojavijo se obširne poljane z evkaliptusi. Velik samostan ob vodi sredi zelene pokrajine je glavna značilnost kraja Samos. Kraj Melide slovi po morskih specialitetah, predvsem po hobotnici. V kraju Monte de Gozo so romarji nekoč prvič zagledali katedralo v daljavi in zajokali od sreče, zato se mu reče Gora
Na koncu poti na rtu Finisterra, Atlantski ocean, Španija.
radosti. Kraj je obiskal tudi bivši papež, na kar spominja lep spomenik. In kmalu se že začne mesto Santiago de Compostela. Ko človek pogleda pročelje katedrale iz osrednjega trga Obradoiro, ga spreletijo močni občutki. V cerkvi so relikvije, za katere so kristjani prepričani, da so ostanki svetnika. V mestu je veliko tudi dnevnih turistov in letališče je v neposredni bližini. Skoraj na vsakem vogalu se dobi okusna pita svetega Jakoba, katere pomembna sestavina so mandlji. 2. julija so me noge prinesle do mogočne katedrale svetega Jakoba in Santiaga de Compostela. Pol dneva počitka, potem pa naprej po poti. Prvo naslednje prenočišče je bilo v mestu Negreira, kjer je kot zanimivost Ernest Hemingway dobil navdih za svoj roman Komu zvoni. 6. julija sem po 75 dneh maratonske hoje in 3080 kilometrih dosegel rt Finisterre, za katerega so nekoč domnevali, da je konec zemlje - odtod tudi njegovo ime.
(Sklepne misli in nekaj fotografij bodo objavljene prihodnjič - o.p. urednik)
Katedrala svetega Jakoba v Santiagu de Compostela.
64
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Vreme v Grosupljem: september 2007
Letošnji prvi jesenski mesec je bil za razliko od lanskega bistveno bolj namočen in hladnejši. Stabilnega vremena je bilo sicer malo, toda kljub temu nismo imeli dolgotrajnejšega deževja. Največ dežja je padlo v nalivih.
Po poslabšanju ob koncu meseca avgusta smo v september vstopili s prijetno toplim in razmeroma sončnim vremenom. Slednje ni trajalo dolgo, kajti novo poslabšanje z občutno ohladitvijo nas je doseglo četrtega dne v zgodnjih jutranjih urah. Med dežjem, ki je do popoldanskih ur ponehal, je tudi zagrmelo. Padlo je 55 litrov dežja. Ob koncu dneva smo bili deležni nekaj sončnih žarkov, ki pa niso naznanjali hitrega izboljšanja. Do 7. septembra je prevladovalo spremenljivo oblačno in hladno vreme z občasnimi rahlimi padavinami. Srednje dnevne temperature so se gibale le okoli +10 °C. Dan kasneje je veter iz vzhodne smeri obrnil na zahodno in po meglenem jutru je sledil bistveno toplejši dan. Najvišja dnevna temperatura se je glede na dan poprej dvignila za skoraj 10 stopinj in tako dosegla +22,8 °C. Po dokaj sončnih in toplih dneh se je v noči na 11. september vreme ponovno poslabšalo. Ob prehodu hladne fronte so se pojavljale nevihte in močni nalivi, v katerih je padlo 37 litrov dežja. Še istega dne popoldan se je delno razjasnilo, nato pa je do 16. septembra prevladovalo razmeroma
sončno vreme z občasno povečano oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature so presegale +22 °C. Najtopleje je bilo sredi meseca, ko je živo srebro preseglo celo +25 °C. Čez dan je zapihal jugozahodni veter, ki je ob padajočem zračnem tlaku že naznanjal bližajočo se spremembo vremena. Padavine so se pojavile 17. septembra. V popoldanskih urah je bila nevihta, za njo se je čez noč prehodno delno razjasnilo, že naslednji dan zjutraj pa znova hitro pooblačilo. Že v jutranjih urah je bila nevihta. Čez dan je bilo po večini oblačno z jugozahodnim vetrom in manjšo ploho. Zvečer so se padavine okrepile; ob prehodu hladne fronte je sledila nevihta s sunkovitim severnim vetrom (preko 8 m/s) in močnim dežjem, ki je do 23. ure ponehal. Do začetka zadnje dekade se je vreme ustalilo. Vse do 24. septembra so se vrstili prijetni jesenski dnevi z jutranjo meglo in sončnimi popoldnevi, ki so bili postopno vse toplejši. Kmalu je sledilo novo poslabšanje. Zračni tlak je začel hitro padati in na nebu je bilo vse več oblačnosti. S 27. dnem so se od juga pričele pojavljati obilne padavine, predvsem kot plohe in nevihte, med katerimi je do 29. septembra na kvadratni meter tal padlo kar 98 litrov dežja.
Srednja mesečna temperatura je bila +13,2 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2005 približno stopinjo Celzija in pol
hladneje. Z razliko od lanskega septembra, ko je bilo toplih dni kar 7, smo letos beležili samo en topel dan (dan z najvišjo dnevno temperaturo +25 °C ali več). Jutra s povprečno temperaturo +8,4 °C so bila glede na povprečje obdobja 1995-2005 hladnejša za okoli dve stopinji, popoldnevi s povprečno temperaturo +20 °C pa so bili hladnejši za okoli stopinjo Celzija. Najvišja mesečna temperatura je bila +25,7 °C (15. 9.), najnižja pa +2,5 °C (21. 9.). Megla je bila opažena v šestnajstih jutrih; prav v mestu je bila trinajstkrat, ostale dni pa je jutra spremljala le v bližnji okolici. Grmenje in bliskanje je bilo zabeleženo v petih dneh. V desetih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo kar 246 litrov padavin. To v primerjavi s povprečjem obdobja 19952005 predstavlja 166 % običajnih padavin. Kljub takemu odstopanju pa najbolj namočen september v zadnjih dvanajstih letih le ni postal. Na prvem mestu je še vedno tisti iz leta 2001, ki je postregel kar s 307 litri padavin na kvadratni meter tal! Po letu 1995 je bil najbolj skop s padavinami september leta 1997, v katerem je padlo le 39 litrov padavin.
Več podrobnosti o vremenu v Grosupljem se nahaja na spletni strani www.grosuplje. slometeo.net.
Iztok Sinjur
Kostanjeva nedelja na Magdalenski gori
Kot že nekaj let zapored so tudi letos 7. oktobra 2007 člani Turističnega društva Magdalenska gora izvedli kostanjevo nedeljo na Magdalenski gori. Kljub sobotnem dežju in nedeljskem meglenem jutru se je okoli poldneva pokazalo sonce in naznanilo lepo sončno popoldne.
Člani društva so začeli s pečenjem že ob 12.30 uri, kljub temu da je bil uradni začetek šele ob 14.00 uri. Prvi obiskovalci,
ki so se podali na Magdalensko goro so torej že prišli na pečen kostanj. Tudi zmogljivost pečenja so člani povečali za eno peč, tako da je bil kostanj poleg mošta in ostale ponudbe vseskozi na razpolago. Za otroke je bilo še posebej poskrbljeno. Njihove tri animatorke Jasna, Anja in Lea so poskrbele, da so se otroci zabavali v delavnicah, a če so starši želeli sodelovati pri otroškem ustvarjanju so lahko, lahko pa so si vzeli urico zase ob kostanju in sladkem moštu. Za otroke, katerim ni bilo do ustvarjanja s kostanjem je animatorka Jasna pripravila ulite izdelke iz modelirnega mavca. Te so otroci barvali s pripravljenimi barvami in jih lepili na podlago iz furnirja. Animatorka Lea je za zanimivost delavnice izdelala večjega ježa iz kostanjevih ježic. Svoje izdelke so otroci lahko odnesli s seboj domov. Izdelke iz kostanja in kostanjevih bodic, ki so jih otroci pustili v delavnici, si še vedno lahko ogledate na kmetiji pod cerkvijo ob jesenskem aranžmaju, ki je
narejen pred »podom«. Ob množičnem obisku tako odraslih, kot otrok je popoldne kar prehitro minilo, saj je proti večeru v senci zahladilo, kar je bil glavni razlog da so se obiskovalci počasi začeli razhajati.
Turistično društvo Magdalenska gora se vsem nedeljskim obiskovalcem zahvaljuje za obisk in jih lepo vabi na njihove naslednje prireditve. Anja Janežič
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
kinološki kotiček
65
Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes!
Ubogam na »prvi klik«!
Sodobna vzgoja in šolanje psov vključuje tudi uporabo »čudežne škatlice«, klikerja, ki se je izkazal v ZDA že kmalu po letu 1940 za zelo uspešen pripomoček najprej pri treningu delfinov in kitov, nato konjev, psov, potem pa po vrsti skoraj pri vseh domačih živalih.
Mojca Sajovic
m
Kliker je uporaben tako pri učenju osnovnih vaj poslušnosti, pri učenju hoje na vrvici, pri navajanju na vrvico, pri učenju raznih »cirkuških« veščin, seveda pa ne gre prezreti izjemnih uspehov, ko vodnik želi psa odvaditi neželenega vedenja. Če damo psu, ki sede, priboljšek, je večja verjetnost, da bo ponovno sedel, kot če smo ga k dejanju prisilili. Prednost te metode je tudi, da pes sam išče pozornost skrbnika in je zelo motiviran za delo. Za učenje s klikerjem so primerne vse pasme, vsi večpasemski psi in tudi vse starostne skupine. Že mladički v leglu in pozneje v mali šoli s klikerjem dosegajo odlične rezultate. Pes postane za učenje bolj dovzeten in sam razmišlja, kako s svojim vedenjem doseči zasluženo nagrado. Kliker je odlična zamisel za starejše pse, ki so zaradi zmanjšane gibljivosti ali bolezni prikrajšani za igro, dolge sprehode... zato pa lahko na ta način ohranjajo svoje umske sposobnosti. Šolanje s klikerjem temelji na osnovnem pravilu, da se žival enako kot človek nagiba k ponavljanju tistih dejanj, ki imajo zanj pozitivne posledice. Kliker je mala škatlica v velikosti vžigalične, ki ima v notranjosti vzmet, na katero vodnik psa pritisne. Pri tem se zasliši značilen zvok, ki psu potrdi, da je dejanje, ki ga je ravnokar storil, pravilno. Psa je seveda uvodoma potrebno »naklikati«: kar nekaj časa si je potrebno vzeti za to osnovno vajo, saj je navsezadnje najpomembnejša. Cilj prvega koraka je, da pes izenači zvok klikerja z nagrado. Potrebujemo kliker, slastne nagradice (najboljši so majceni koščki hrenovke ali sira, nikakor pa ne briketi, s katerimi hranite psa) in lačnega! psa. V okolju brez drugih motenj je pes prost ob vodniku, ki klika, vsakemu kliku pa obvezno sledi nagrada. Psa ni potrebno klicati. Po nekaj deset ponovitvah, ki morajo potekati z določenim časovnim presledkom, pes prične enačiti zvok klikerja z nagrado, ki vsakemu kliku sledi. Najpomembnejše pa je, da s klikom lahko zelo natančno potrdimo pravilno vedenje, bistveno bolj, kot če psa pohvalimo oziroma nagradimo s hrano... pri tem so namreč odločilne sekunde, saj je, če nismo dovolj hitri, pes v mislih že pri naslednjem dejanju. Kliker je še posebej uporaben pri zelo aktivnih psih, ki jim z nagrado komaj sledimo. Kliker opravi nagrajevanje bistveno bolj natančno, zato je uspeh neprimerno boljši. Od vodnika tako šolanje, ki je nenaporno in prav tako primerno za vse starosti, za izkušene pa tudi za neizkušene, zahteva edinole upoštevanje nekaj temeljnih pravil: - Zaporedje je vedno enako: najprej KLIK in nato nagrada!
-	Vajo vodnik najprej sestavi v mislih in naj se načrta točno drži: če se je odločil, da bo zahteval od psa, da ga pogleda, naj vedno hitro klikne le takrat, ko ga pes pogleda; kliku sledi nagrada. Zahtevnejše vaje gradimo postopoma po korakih, ki jih sproti nagrajujemo. Če želimo, da bo pes npr. skočil na stol, se bomo v procesu učenja najprej razveselili (in seveda psa nagradili s klikom in priboljškom!) vsakega naključnega premika proti stolu. Ko smo vedenje dovolj izdatno potrdili, počasi ohranimo le vsako drugo, nato vsako tretjo nagrado. Tako bo pes sam iskal naslednje možnosti, ki mu bodo prinesle klik in s tem priboljšek. Postopoma se bo vse bolj približeval stolu, se ga dotikal, v končni fazi pa se bo povzpel nanj. Šele, ko je vaja dokončana in utrjena, dodamo povelje, npr. »hop« ali »gor«.
-	En klik pomeni potrditev enega vedenja in temu sledi ena nagrada - kliknemo torej le enkrat!
-	Vadimo vedno v miru in največ po nekaj minut skupaj, vendar z več ponovitvami na dan.
-	Upoštevati je treba, da je napredovanje postopno. Značilen primer je učenje hoje ob nogi: v klasičnih šolah iz, upam, pretekle dobe, je vodnik psa, ki se je oddaljeval od noge, potegoval s povodcem toliko časa, da je pes ostal ob vodniku. Ob uporabi klikerja pa s klikom (in posledično s poslastico) nagradimo vsak korak, ko nas pes ne zapušča. Tako je njegova motivacija za hojo ob nogi vse večja in večja.
- Pomembno je vedeti, da povelje, np . »sedi«,
prostor«, »počakaj«.... dodamo šele takrat,
ko vajo pes dobro obvlada in ve, kaj od njega pričakujemo.
Vaja, ki jo strokovnjaki priporočajo za prvo pri učenju s klikerjem, je vaja »sedi«. Psa s koščkom salame (=vaba!) ni težko zvabiti v tak položaj, v trenutku, ko pes sede, pa skrbnik klikne in psa nagradi s priboljškom, po možnosti iz druge roke, kot je tista z vabo. Kot pri vsakem učenju je potrebno tudi pri klikanju pri psu ohranjati čim večjo željo po delu. Priporočljivo je, da se trening konča takrat, ko pes vajo najbolje opravi. Po tem naj dobi zasluženo nagrado, npr. večjo količino koščkov salame in nato psa obvezno sprostimo z igro.
Ko na svojem psu opazimo, da je dejanje premišljeno izvedel, ker se mu to izplača in ga spet in spet ponavlja, je to res navdušujoče. Tako lahko psa naučimo resnično vsega, kar fizično zmore. Najpogostejša napaka, ki jo skrbnik naredi pri uvajanju šolanja s klikerjem, je klicanje oziroma vzbujanje pozornosti. Klikerja namreč nikdar ne uporabljamo za klicanje živali ali opozarjanje nase. Če pes vohlja naokrog in takrat kliknemo, se bo pes sicer približal in dobil nagrado, vendar jo bo dobil za vohljanje, saj smo v tistem trenutku tudi kliknili in nagradili prav tisto (neželeno) vedenje.
Obširna navodila o šolanju psa s klikerjem in o komunikaciji s psom na splošno so objavljena tudi v knjižici »To, priden!« avtorice in kinološke inštruktorice Karmen Zahariaš. Publikacijo, ki je pred ponatisom, lahko naročite na telefonski številki 041 679 578.
Razpuščeni psi sredi nedeljskega dopoldneva
Nedeljsko dopoldne v središču Grosupljega. Promet nedeljski, pešcev glede na oblačno vreme malo, zato pa so »kraljevali« psi! Pojali in igrali so se sredi glavnega križišča pred občino. Za teh 6 psov, ki so nekontrolirano delali zmedo in nevarne situacije voznikom, ki so v skoraj desetminutnem zasedanju križišča narekovali tudi pritiske na zavoro, se ve, čigavi so. Ve se pa tudi, da bi imel tisti lastnik avta, ali pešec veliko problemov, če bi prišlo do prometne nesreče, da bi zadevo »ugodno saniral«.
Ta foto-prispevek je dobronameren, velja pa vsem, tudi tistim, ki take lastnike psov lahko po »svoje« prisilijo, da njihovi »ljubljenčki« niso nevarni za vso okolico. Marjan Trobec
66
mladi upi, oglasi
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Gasilci v našem vrtcu
»Ja, kdaj pa bodo prišli gasilci, a bodo čisto ta pravi, s sirenami, zakaj pa bodo prišli? Vprašanj in vedoželjnosti naših otrok ni bilo konca, ko so izvedeli za reševalno vajo v našem vrtcu. Lovro je modro pristavil, da on ve, zakaj pridejo gasilci. »Takrat, ko nekdo kuri travo. Potem pridejo še reševalci in policaji.« Zanimalo me je, kaj otroci že vedo o policistih , reševalcih in gasilcih.
»Reševalci so pogumni in prijazni. Pridejo, če se kdo zaleti ali če se vlak prevrne ali če je prometna nesreča.« »Policaji so lahko tudi punce. Če kakšen lump pride, ga ulovijo, pa ga dajo v zapor. Če je kdo v nevarnosti, pokliče policaje pa rešilce. To je, veš, 112 ali pa 113,« me poučijo naši otroci, ki so stari še ne štiri leta.
»Gasilci pa so eni fantje, ki gasijo. Ali če kdo spleza na streho, mu pomagajo. So pogumni, nič se ne bojijo. Pomagajo otrokom, pa tudi kužku. Pridejo tudi takrat, ko je poplava, pa ko se avti zaletijo ali če se vlak prevrne.«
Naš Ambrož pa kar žari in nam ponosno pove, da je njegov očka Aleš gasilec in doda, da bo tudi sam gasilec, ko bo velik. Na naše povabilo se gospod Kastelic
prijazno odzove in nas obišče v vrtcu. S seboj ima nekaj gasilske opreme. Posebno zanimive so otrokom čelade in cevi. Ambrož, ki že dobro pozna delo gasilcev, nam opiše, kako ravnamo z njimi: »Takole odšraufaš, potem odpreš, potem pa špricaš. Ja, samo da moraš nekam pritisnit. V ogenj špricaš,« nas poučuje Ambrož.
Navdušenje nad gasilcem je bilo veliko. »Pogovarjal se je z nami,« so otroci veselo pripovedovali. »Ko bomo veliki, bomo gasilci. Če bo kje gorelo, se bomo oblekli v gasilca in škornje obuli, tiste za v ogenj,« je pripovedovalo že nekaj fantov iz naše skupine.
S spoznavanjem dela gasilcev smo nadaljevali z obiskom v Gasilskem centru Grosuplje. Med drugim smo bili presenečeni nad bogato zbirko različnih gasilskih avtomobilčkov v vitrinah. Le-te zbira s svojima starejšima bratoma naš Mark. Pomaga jim dedek, ki je že dolgo časa gasilec.
In končno je prišel četrtek, dan, ki so ga otroci tako nestrpno pričakovali. Pripovedovali so: »Gasilci so bili pri nas, policaji in reševalci. Kuharico so reševali, ker se je zadušila z ognjem. Je pozabila plin ugasnit in se je kuhalnica zažgala. Zato smo bežali na travo, kjer je bila miškina zastava. Tam smo čakali,
da bo kuharica živa. Kuharico so prinesli z eno tako posteljo. Zdravniki so jo prinesli. Na ustih je imela masko, da je lažje dihala, da so jo pozdravili. Potem so gasilci pogledali, kakšen je vrtec, da ne bi zgorel. Hvala bogu, da se ni noben otrok skril. Gasilci so prišli z gasilskim avtom, z lučkami in sirenami. Gasilci, reševalci in policaji pridejo zato, ker morajo hitro prihiteti do hiše, da ne zgori. Samo kadar je ogenj, lahko gasilci prižgejo sirene. Policaji so pri nas v vrtcu pogledali, če je kakšen lump. Pogovarjali so se.« Po končani vaji so otroci razmišljali: »Če bi zares kdo prižgal ogenj, bi ga policaji ujeli. Dali bi ga v zapor. Tam bi počakal, da se umiri, da ne bi več nagajal.« Ana se je navdušila nad delom policistov: »Stop bom naredila, če bo kdo šibal. Če bo kdo nagajal, ga bom pa v zapor dala.« Rok je odločen, da bo imel gasilski avto, ko bo velik.
»Jaz pa bom zdravnik. Bom reševal, pozdravil bom vse ljudi. SAJ TUDI GASILCI VSE LJUDI POZDRAVLJAJO,« je modroval naš Vid.
Lea Huško Gale in Marija Krampelj, VVZ Kekec Grosuplje
(v uredništvo prispelo junija 2007)
Center Grajski vrt Boštanj in Turistično društvo Boštanj vas vabita na
MARTINOVANJE IN DAN ODPRTIH VRAT s sloganom "ZGODBE RADENSKEGA POLJA: včeraj, danes, jutri"
Dan bodo popestrile:
• Dejavnosti na Grajskem vrtu Boštanj:
-	stojnice društev in posameznikov, ki delujejo na območju Radenskega polja (gasilska, športna, turistična, kulturna društva, ribiške in lovske družine itd.),
-	tretja obletnica Centra za razgradnjo izrabljenih motornih vozil (AvtoTransporti Kastelec),
-	prikaz vaj gasilskih društev.
•	Ogled starih avtomobilov (»oldtimerjev«), last Lada Kastelca.
•	Program za najmlajše z izkušenimi animatorji.
•	Pokušina vin in polnjenje buteljk.
•	Pokušina pršuta ter možnost nakupa.
•	Vožnja s kočijo in lojtrnikom po Radenskem polju.
Pridružili se nam bodo:
•	Društvo kmečkih žena
•	Univerza za tretje življenjsko obdobje
•	Pevski zbor Lastovke
•	Ansambel Napoj pa bo kulturno
dogajanje popestril s prijetno glasbo in nas povabil k plesu.
Ob 11h smo za vas pripravili naslednje predavanje:
•	Mag. Tina Mikuš: Predstavitev aktivnosti ustanavljanja Krajinskega parka Radensko polje.
•	Univerza za tretje življenjsko obdobje: Zgodovina cerkve sv. Martina.
Ob 13h bo organiziran že tradicionalni pohod po Radenskem polju.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
šport
67
Zaključek akcije K Martinet' na klobaso 2007
Luče, 30. septembra 2007 - Letošnje leto se je akcije »K Martinet na klobaso« udeležilo največ kolesarjev tako po številu prijavljenih kot po številu obiskov. Našteli so 559 prijavljenih, zabeležili skoraj 10.0000 obiskov in 51 jih je dobilo majico z njihovim logotipom, saj so gostišče obiskali več kot petdesetkrat. Akcijo so organizirali že petič, to pot jo je organiziralo zaradi previsokih zahtev nekdanjega soorganizatorja gostišče samo.
Jože Miklič
Akcijo so letos začeli 1. aprila in je trajala do 29. septembra. Kot pretekla leta so imeli tudi letos enaka pravila: za 15 obiskov je vsak obiskovalec dobil klobaso, nad 50 obiskov pa že omenjeno majico. Zaključek akcije z zabavnim programom s klovnom Žaretom so pripravili v nedeljo popoldne, 30. septembra. V zabavnem programu zaključne prireditve so kolesarji ugibali, koliko znaša razdalja od tal do spodnjega roba obešene posebno dolge salame. Pravilno sta ugotovila dva (eden je bil osebno avtorju znan in nekdanji sošolec iz osnovnošolskih klopi Martin Zavržen, druga pa je bila avtorju neznana obiskovalka). Salamo so zato razrezali najprej na pol, nato en del tudi na koleščke in jo razdelili med svoje prijatelje in ostale obiskovalce. Gostišče
pa je postreglo tudi z golažem. Naj še omenimo, da je ob kozolcu, pod katerim se je ta prireditev odvijala (in se občasno odvijajo tudi druge kulturne in zabavne prireditve), narejeno tudi urejeno igrišče z mivko za igranje odbojke, na katerim se je pomerilo kar nekaj ekip navdušencev in »profesionalcev«.
Iz gostišča pa obiskovalcem že zdaj sporočajo, da bodo naslednje leto prav tako organizirali kolesarsko akcijo od 1. aprila dalje. Da mislijo čisto resno in da ni prvoaprilska šala, ste lahko spoznali že letos. Če pa se poigramo nekoliko še s statistiko, je 559 kolesarjev z 9.827(,00) obiski pojedlo prav toliko klobas - baje so jih nekateri celo več kot pet. Na vsakega kolesarja namreč pride povprečno več kot 17 obiskov.
Atletska šola teka in telovadba za najmlajše
V	imenu Atletskega kluba ŠPELA vam želimo lep športen pozdrav.
V	šolskem letu 2007/2008 je Atletski klub ŠPELA že pričel z organizirano redno vadbo tako za najmlajše od tretjega leta starosti, ki je že dodobra utečena, kot tudi ATLETSKO ŠOLO TEKA
Telovadba za najmlajše:
Namenjena je otrokom od tretjega leta dalje. Skozi igrive telovadne urice bomo otroke popeljali skozi atletsko abecedo, jih seznanili z osnovami gimnastike, igre z žogo. Zato, dragi starši, pripeljite svoje nadebudneže in mi jih bomo popeljali v svet igrivih športnih uric.
Atletika za šoloobvezne otroke:
Atletski klub ŠPELA že trinajsto leto poučuje atletiko za šoloobvezne otroke. Namenjena je vsem otrokom od prvega razreda dalje. Vabimo pa tudi srednješolce, ki bi se radi seznanili z atletiko. AK Špela bo poskrbel za dobre vodene treninge atletike -kraljice športov. Seznanili se boste z vsemi atletskimi disciplinami. Skupaj bomo obiskali razna tekmovanja, obiskali stadion v Ljubljani s tartansko maso in se imeli lepo.
Vse dodatne informacije dobite na telefon: 041-604-185 Špela.
VPISI POTEKAJO V O.Š. Louis Adamič na Adamičevi cesti - telovadnica
Torek: od 16.00 do 17.00 ATLETIKA za šoloobvezne otroke
Torek: od 17.00 do 18. 00 TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE
Sreda: od 19.00 do 20.30 ATLETIKA za šoloobvezne otroke -tekmovalna atletika
Četrtek od 17.00 do 18.00 TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE
Četrtek: od 18.00 do 19.00 ATLETIKA za šoloobvezne otroke
68
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Rokometni klub Grosuplje pred novimi izzivi
Grosupeljski rokometni delavci nimajo počitka. Po zaključku sezone 2006/2007 so se znašli pred novimi izzivi. Dosedanji večletni glavni sponzor Pekarna Grosuplje se je žal umaknil iz kluba kot glavni sponzor, zato se tudi klub po novem imenuje le Rokometni klub Grosuplje. Kljub tradiciji v kraju in dobremu delu z mladimi je klub ostal brez zajetnega dela finančnih sredstev, ki jih je potrebno za ohranitev sedanje ravni delovanja kluba v novi sezoni nadomestiti z novimi viri.
Če preletimo rezultate v pravkar končani sezoni, lahko ugotovimo, da so se vse ekipe mlajših kategorij, ki tekmujejo v državnem prvenstvu, uvrstile med šestnajst najboljših v državi. Mlajši dečki so bili 11., starejši dečki 14., kadeti 8. in mladinci 7. v 1. mladinski ligi. Na reprezentančne akcije starejših dečkov, kadetov in mladincev so bili vabljeni Gašper Garbas,Jure Tivadar,Jaka Ferkulj, Dejan Strojan in Sebastjan Obajdin,ki je bil tudi udeleženec svetovnega mladinskega prvenstva v Makedoniji, kjer je odigral zelo vidno vlogo.
Člani so v 1.B DRL zasedli 9. mesto, kar je sicer zagotovilo obstanek v 1.B ligi, vendar je po končani sezoni ostal občutek, da je bila ekipa sposobna doseči več. Ker se ni dobro preveč ozirati v preteklost, so bile odločitve o trenerju in sestavi ekipe za novo sezono sprejete kmalu po končani sezoni. Novi trener članske ekipe je tako postal Janko Ilc. Člansko ekipo pa bodo v novi sezoni sestavljali: Dragan Marič, Janez Knep, Gašper Gabrijelčič, Simon Stopar, Dejan Strojan, Edvin Rustemagič, Sebastjan Obajdin, Benjamin Zbičajnik, Žiga Robida, Rok Košmrlj, Miloš Banič in Klemen Kocjan. Janko Ilc je tudi trener mladinske ekipe, tako da bodo v člansko ekipo vključeni tudi drugi mladinci (Blaž Fink, Denis Kralj, Luka Zafran, Jaka Ferkulj in drugi).
V Dvorani Brinje (ob sobotah ob 20. uri) in na gostovanjih lahko spet pričakujemo zanimive tekme, zato vse, ki vam je rokomet pri srcu, vabimo na tekme, ki bodo odigrane po naslednjem razporedu:
(br)
Krog	Datum	Domači	Gosti
01. KROG	22.09.2007	Člani, RD RIBNICA RIKO HIŠE	Člani, RK GROSUPLJE
02. KROG	29.09.2007	Člani, RK GROSUPLJE	Člani, MRK KRKA
03. KROG	06.10.2007	Člani, RK RADEČE - MIK CELJE	Člani, RK GROSUPLJE
04. KROG	13.10.2007	Člani, RK GROSUPLJE	Člani, MRD DOBOVA
05. KROG	20.10.2007	Člani, RD MOŠKANJCI - GORIŠNICA	Člani, RK GROSUPLJE
06. KROG	10.11.2007	Člani, RK GROSUPLJE	Člani, RK MITOL SEŽANA
07. KROG	17.11.2007	Člani, RD ISTRABENZ PLINI IZOLA	Člani, RK GROSUPLJE
08. KROG	24.11.2007	Člani, ROKOMETNI KLUB KRŠKO	Člani, RK GROSUPLJE
09. KROG	01.12.2007	Člani, RK GROSUPLJE	Člani, RK DOL TKI HRASTNIK
10. KROG	08.12.2007	Člani, MRD KLIMA PETEK MARIBOR	Člani, RK GROSUPLJE
11. KROG	15.12.2007	Člani, RK GROSUPLJE	Člani, RK AJDOVŠČINA
12. KROG	09.02.2008	Člani, RK GROSUPLJE	Člani, RD RIBNICA RIKO HIŠE
13. KROG	16.02.2008	Člani, MRK KRKA	Člani, RK GROSUPLJE
14. KROG	23.02.2008	Člani, RK GROSUPLJE	Člani, RK RADEČE - MIK CELJE
15. KROG	01.03.2008	Člani, MRD DOBOVA	Člani, RK GROSUPLJE
16. KROG	08.03.2008	Člani, RK GROSUPLJE	Člani, RD MOŠKANJCI -GORIŠNICA
17. KROG	15.03.2008	Člani, RK MITOL SEŽANA	Člani, RK GROSUPLJE
18. KROG	29.03.2008	Člani, RK GROSUPLJE	Člani, RD ISTRABENZ PLINI IZOLA
19. KROG	05.04.2008	Člani, RK GROSUPLJE	Člani, ROKOMETNI KLUB KRŠKO
20. KROG	12.04.2008	Člani, RK DOL TKI HRASTNIK	Člani, RK GROSUPLJE
21. KROG	19.04.2008	Člani, RK GROSUPLJE	Člani, MRD KLIMA PETEK MARIBOR
22. KROG	26.04.2008	Člani, RK AJDOVŠČINA	Člani, RK GROSUPLJE
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
šport
69
Dobra igra Grosupeljčanov v uvodnih tekmah
Ribnica Riko hiše - Grosuplje 31:26 (16:16)
Ribnica - Dvorana športnega centra. 150 gledalcev. Sodnika: I. in B. Pirc (oba Krško).
Ribnica Riko hiše: Grm (4 obrambe), Klaus, Grebenc 1, Košir 3, Andoljšek 1, Štimec 1, A. Ilc (1 obramba), Mikulin 6 (2), I. Ilc 2, Škaper 1, Lesar 8, Abrahamsberg 3, Oblak, Nosan 5 (2), Klarič, Smiljanič. Trener: Tomaž Tomšič.
Grosuplje: Banic, Košmrlj (10 obramb), Trnjak, Strojan 6, Kralj, Ferkulj, G. Ilc 3, Knep 1, Žafran 3, Zbičajnik 2, Fink 2, Stopar 8 (1), Gabrijelčič, Robida 1 (1). Trener: Janez Ilc.
Sedemmetrovke: Ribnica RH 5 (4), Grosuplje 4 (2).
Izključitve: Ribnica RH 6, Grosuplje 8 minut.
V prvem kolu 1. B DRL so Grosupeljčani po izenačeni igri v prvem polčasu v Ribnici doživeli poraz, ki pa ni pretirano boleč, saj so Ribničani kandidati za napredovanje v 1. ligo. Porazu je botrovalo tudi malce preveč spoštovanja do nasprotnika, ki ima v svojih vrstah tudi več izkušenih igralcev. Mladi Grosupeljčani so s svojo igro pokazali, da ne bodo lahek plen nasprotnikov.
Grosuplje - Krka 25:21 (13:9)
Grosuplje - Dvorana Brinje. 150 gledalcev. Sodnika: Ocvirk in Štrigl (oba Velenje). Grosuplje: Košmrlj, Kralj 1, Ilc 2, Zafran
1,	Fink 1, Kocjan, Knep 8 (4), Robida 2, Zbičajnik 1, Stopar 6, Strojan 3, Banič, Ferkulj, Gabrijelčič. Trener: Janez Ilc.
Krka: Gačnik, Flajs, Brečko 3, Samaržija, Brkic 5, Baručija, Markelc, Teraš 2, Pekolj
2,	Kostevc, Hočevar, Radanovič 1, Kavšček, Cvikl 1, Hotko 7(6), Lamut. Trener: Borut Papež.
Sedemmetrovke: Grosuplje 5 (5), Krka 7 (6).
Izključitve: Grosuplje 8, Krka 14 minut. Rdeči karton: Strojan (36).
V drugem kolu 1. B DRL so grosupeljski rokometaši v domači dvorani dosegli zmago proti favorizirani ekipi Krke. S kvalitetno predstavo so dokazali, da lahko premagajo tudi tako dobro ekipo, kot je ekipa iz Novega mesta. Polčas so dobili s štirimi zadetki prednosti. V nadaljevanju pa so zaustavili vse poskuse Novomeščanov, da bi obrnili rezultat v svojo korist. Za izvrstno branjenje velja pohvaliti vratarja Roka Košmrlja. Priložnost so dobili tudi mladinci, ki so jo izvrstno izkoristili, saj so s pogumno igro v končnici ohranili prednost iz prvega polčasa.
Matevž Fakin z odličnim tekom do naslova državnega prvaka na 600 m
Bližal se je konec šolskega leta 2006/ 2007 in atletska tekmovanja so bila v šolah v popolnem zagonu. Odvijala so se občinska prvenstva in prav tu so člani AK ŠPELA nastopili odlično in se uvrstili na finale državnega prvenstva vseh šol v Postojni.
Matevž in ostali člani so že na občinskem prvenstvu dokazali, da smo v klubu dobro načrtovali plan treninga. Tako je Matevž Fakin že na občinskem prvenstvu tekel državni rekord za osnovne šole. Na finale državnega prvenstva je prišel kot eden od možnih zmagovalcev. Vedeli smo, da je na štartu kar nekaj tekmovalcev, ki so sposobni, da ga prehitijo.
Štart teka je bil okoli 10. ure v deževnem in mrzlem vremenu. Matevž je odšel na ogrevanje, kjer je pokazal malo treme, vendar je ta kmalu pošla. Postavitev za štartno črto in pok pištole so nemudoma pognale v tek vseh 24 tekačev, ki so se uspeli skozi občinska tekmovanja uvrstiti na finale državnega prvenstva osnovnih šol. Matevž se je pognal izza štartne črte, kot da je tek na 200 m in povedel že v uvodnih metrih. Ker pa je tek dolg 600 m, še ne pomeni, da ni mogoče, da bi ga kakšen tekmovalec »ogrozil«. Bližalo se je zadnjih 200 m in Matevž je bil še vedno na prvem mestu, vendar se mu je iz ozadja približeval tekač iz Kranja, tam pa je stala tudi trenerka Špela, ki je na ves glas spodbujala Matevža, naj začne »finiširati«. Matevž je zbral še zadnje atome moči in odtekel zadnjih 200 m kot šprinter - v cilj je pritekel s časom 1.37,36 in osvojil naslov državnega prvaka na 600 m. Po končanem teku je Matevž povedal: »Bilo je težko, vendar je moj trud poplačan.«
Na finalnem tekmovanju so iz atletskega
kluba Špela nastopili še:
Nika Petauer, ki je zasedla 6. mesto
v metu žogice (metala je z leto dni
starejšimi tekmovalkami),
Manca Groznik, ki je zasedla 5. mesto
v skoku v daljino (skakala je z leto
starejšimi tekmovalkami),
Petra Fakin, ki je zasedla 13. mesto v
skoku v daljino,
Maruša Mišmaš, ki je zasedla 6. mesto v
teku na 600 m,
Nejc Mele, ki je zasedel 12. mesto v
skoku v daljino.
Čestitke vsem tekmovalcev, še posebej Matežu Fakinu za naslov državnega prvaka.
Bajo Dizdarevič, AK ŠPELA
70
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Miha Plešnik - Up slovenskega tenisa stanuje v Šmarju - Sapu
o
Zavfld n prostorsko, komunalno in slanova njsko urejanje Grosuplje cl.u-O-
=v PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO:
-	izdelavo imrtiaiiistiiiisga dela« posebnega deli projekta (lokacijska dokumaitotija po starih predpisih)!,
-	izdelavo |Ht>jekitne dotLimein^ije za vse vrste objektov,
-	pridobitev gjadbeciega dovoljenji
' izdelavo g<odelslse£a posnetka m parcelacijo zemJjiiia.
ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI, NAS LAHKO MAJAMET E:
-	za upravnika vai e liiie.
-	za vpis etažne lasi nine.
NAJDETE NAS j t l 1 Tal>orF,ki c.L-hCj 3 v ftriKiipljriii in na tilefisnsltlh UevUiab 01 -»10 320*1101	Ah 7SKK03
"Dejali so mi, da ne bom več igral tenisa," se kristalno jasno spomni besed zdravnikov 16-letni Miha Plešnik. Leta 2003 je namreč staknil nenavadno poškodbo nadlahti. Votla kost, ki se je kar trikrat prelomila in to ob sila nenavadnih pripetljajih, kot je na primer dvig nekaj knjig. Pesimizem strokovnjakov njega in njegovih staršev ni ustavil. Iskali so in našli luč na koncu hodnika. Operacija in dolga rehabilitacija, ki je Miho odtegnila od tenisa za 15 mesecev. A vrnil se je. Z veliko dela, nepopustljivosti in vztrajnostjo. Tenis obožuje, brez njega si življenja ne predstavlja. "Zelo uživam! Ravno v tem letu in pol, ko nisem mogel igrati, sem videl, kako pogrešam tudi nenavadne stvari kot so čakanja na turnirjih ali pa tekmovanje ob koncih tedna. Tenis je zame način življenja."
Sodelovanje z Urhom obrodilo sadove
Lopar je prvič prijel v roke v petem letu starosti in ga ni več izpustil. Poizkusil se je tudi v gimnastiki, košarki in še čemu, pa mu ni bilo preveč všeč. "V kolektivnih športih se ne znajdem najbolje. Tenis mi zelo odgovarja, saj gre za individualno delo. Vse je odvisno samo od tebe. Ni zanašanja na druge ali skrivanja za drugimi. Vse moraš storiti sam." Popoldneve Miha preživi v teniškem centru Benč klub, dopoldneve pa v gimnaziji Ljubljana - Šentvid. Status športnika mu nekoliko olajša šolanje, saj je na leto zaradi turnirjev odsoten tudi do 400 ur, navkljub temu se je v drugi letnik vpisal s prav dobrim uspehom. Tudi profesorji so našli razumevanje za razvijajoč slovenski teniški up.
Od leta 2005 Miha Plešnik sodeluje z nekdanjim odličnim slovenskim teniškim igralcem, sedaj priznanim trenerjem Borutom Urhu. "On mi je veliko dal in mi še lahko da," je prepričan Miha. Odkar trenira pod njegovim budnim očesom, se je na lestvici Teniške zveze Slovenije za igralce do 16 leta povzpel od 20. (december 2006) do 2. mesta, kjer je trdno zasidran od aprila 2007. Na evropski teniški lestvici (ETA) pa se iz 450. mesta novembra 2006 izboljšal za skoraj 350 mest, tako da je bil v juliju letos zelo blizu najbolši stoterici.
V svojih vitrinah ima kar nekaj lovorik z domačih in mednarodnih tekmovanj. V letošnji sezoni je zmagal na OP v Mriboru in na Otočcu. Na poletnem državnem prvenstvu v Ljubljani je igral v finalu posamezno in v dvojicah. Najbolj ponosen pa je na srebrno
medaljo z Olimpijskega festivala evropske mladine (EYOF) v Beogradu, avgusta 2007 v mešanih parih s Polono Hercog. Sicer pa je stalni član slovenske reprezentance in udeleženec ekipnih evropskih prvenstev.
Red v glavi Mihova vrlina
Danes 175 cm visok in 61 kilogramov težak teniški igralec je v razvoju zamenjal štiri trenerje. Za Miho pravijo, da je eden tistih, ki ima v glavi red, morda mu na igrišču manjka nekaj dobronamerne jeze, ki bi uničevala nasprotnike. Dobre in vrhunske igralce, ali tiste na poti k odličnosti v tenisu loči predvsem razmišljanje in psihična moč. Dolga leta mu je bil vzor ameriška legenda Pete Sampras, predvsem zaradi svoje mirnosti ter preudarnosti; po njegovem odhodu pa najbolj občuduje španskega igralca Rafaela Nadala, ki ga odlikujejo nepopustljivost, borbenost ter moč.
Domala vsak konec tedna se udeležuje domačih ali mednarodnih turnirjev, na leto jih povprečno odigra 25. Le trdo delo oziroma garanje ter osredotočenost prineseta rezultate. Trikrat tedensko individualni treningi s trenerjem, poleg tega še vsakodnevni skupinski dvourni treningi ter kondicijski treningi puščajo le malo prostega časa. V teh redkih trenutkih pa najstnik rad pogleda kakšen film ali preživi urice ob računalniku, ter se sprehaja s psičko Bejbo. Z njo ga boste večkrat lahko srečali tudi na Magdalenski gori.
Odločnosti in teniške zagnanosti mu ne ni manjka, zato je na dobri poti, da se zavihti med najboljše.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
šport
71
Izjemen uspeh mladih ribičev Ribiške družine Grosuplje
Nedelja, 7. oktober 2007 - Odločilna tekma mladih ribičev v ligi Zveze ribiških družin Ljubljana. Tekmovanje je bilo na ribniku R.D. Straža Sava v Ljubljani. Po štirih tekmah je bila ekipa Grosuplje 1 prva in je imela prednost štirih pik. Druga ekipa je bila Grosuplje 2 in se je borila za tretje mesto. Vedeli smo, da bo tekma zelo težka in da bo do konca neodločena. Monika, Mark in Jaka pa so se borili tudi za posamezne uvrstitve, ki so jih pripeljale na državno prvenstvo prihodnje leto.
Bogdan Kulic-Ležimirac, Ribiška družina Grosuplje
Že ob 7.30 uri je potekalo žrebanje, od 8.159.15 ure so imeli priprave in potem težko pričakovani start. Tekmovanje je trajalo tri ure. V ozračju je bila veliko napetosti. Ribe niso prijemale tako, kot smo pričakovali. Mentorji smo pomagali z nasveti in to je bilo vse, kar smo lahko storili za naše mlade ribiče.
Konec tekme! Ribe so stehtali po sektorjih. Prejeli smo eno prvo mesto in dve drugi, kar je bilo dovolj za prvo mesto v ekipni razvrstitvi. Veselja ni bilo ne konca ne kraja! Otroci so ponosno mahali z našo grosupeljsko zastavo in se vsi skupaj z nami veselili. Mentorji smo zelo ponosni, da smo kljub kratkem času in finančnimi težavami naredili tako izjemen uspeh. Ponosni smo na svoje otroke, ne samo na tekmovalce, ampak tudi na vse naše mlade in starejše člane, ki so po svojih močeh in znanju prispevali k uspehu. Zelo pomembno je tudi, da nas podpira naše vodstvo, Občina Grosuplje in naši zvesti sponzorji (Alenka Hanžek s.p, Frko s.p, Tesarstvo Javornik s.p, Mizarstvo Javornik s.p, Modna trgovina Glamur, Pekarna Grosuplje itd). Zelo smo jim hvaležni. Osnovna naloga naših ribičev je ohranjanje naravnega bogastva (katerega v naši občini imamo v izobilju), čiščenje, urejanje naših voda (čistilne akcije), druženje, prijatelstvo ter spodbujanje tekmovalnega duha ! Dober prijem!
Rezultati tekmovanja ZRD Ljubljana - ekipno:
1.	mesto R.D. Grosuplje 1 (vodja ekipe Simon Čož, tekmovalci Monika Horvatič Mark Kulic Jaka Štemberger)
2.	mesto R.D. Straža Sava- Ljubljana
3.	mesto R.D. Grosuplje 2 (vodja ekipe Gregor Križman, tekmovalci Enej Javornik, Miha Frkulj, Jure Frkulj
Rezultati - posamično:
1.	mesto Monika Horvatič - R.D. Grosuplje
2.	mesto Džanan J.
3.	mesto Mark Kulic - R.D. Grosuplje
4.	mesto Jaka Štemberger - R.D. Grosuplje
Prvih pet uvrščenih na tekmovanju se bo udeležilo državnega prvenstva, ki bo v naslednjem letu.
Obvestilo za vse bodoče ribiče in ribičke: V mesecu novembru bomo začeli z vpisom novih članov (leta niso ovira).
72
kultura, sociala
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov)
Kaj prinaša zakonska ureditev zdravilstva v Sloveniji?
Dobra štiri leta se je rojeval zakon o zdravilstvu, kije nedvomno v nekaterih delih edinstven v Evropi.
Mojca Sajovic
Tradicionalne metode zdravilstva se v današnjem času, ki je na področju zdravstva vse bolj skop in neprijazen do bolnikov, vse bolj vračajo med različne možne načine zdravljenja in skrbi za zdravje. Z zakonom se je država odločila zaščititi pravice bolnikov in v njihovem interesu predpisala pogoje za opravljanje zdravilske dejavnosti. Kdor se bo odločal za zdravljenje z dopolnilnimi ali alternativnimi metodami zdravljenja, mora biti o določilih tega zakona vsekakor vsaj malce poučen.
Prvič so našteti zdravilski sistemi, ki jih bodo zdaj zdravilci tudi uradno uporabljali pri svojem delu: tradicionalno kitajsko zdravilstvo; ajurveda - tradicionalno indijsko zdravilstvo; homeopatija; druga zdravilstva. Zdravilci lahko postanejo polnoletne osebe z najmanj srednjo izobrazbo zdravstvene smeri, ob morebitni drugi zaključeni srednji šoli pa morajo imeti opravljen preizkus znanja iz temeljnih medicinskih znanj. Poleg tega so potrebna še ustrezna znanja iz tradicionalnih, komplementarnih in alternativnih oblik zdravljenja, ki jih bo zdravilec izvajal. Na koncu mora biti zdravilec vpisan v register, to pa pomeni, da si mora pridobiti tudi licenco. Za uporabnika zdravilskih storitev je velikega pomena člen zakona, ki pravi, da ima vsakdo pravico pridobiti podatke o tem, ali zdravilec ima licenco, podatke, katere zdravilske sisteme in zdravilske metode izvaja in naslov opravljanja zdravilske dejavnosti. Novo pa je tudi določilo, da lahko homeopatijo,
Ambulanta v 15. stoletju.
kiropraktiko in osteopatijo izvajajo le zdravniki z diplomo medicinske fakultete in s pridobljenimi znanji iz omenjenih oblik zdravljenja. Predpisana je tudi ustanovitev Zdravilske zbornice, ki bo nenazadnje tudi v pomoč bolnikom, saj bo predpisala standarde zdravilske dejavnosti.
Zdravilec bo dejavnost lahko opravljal le kot gospodarska družba ali kot podjetnik na podlagi dovoljenja, ki mu ga bo podelila Zdravilska zbornica. Prostori, kjer se opravlja dejavnost, morajo izpolnjevati minimalne tehnične in sanitarne zahteve, v prostoru pa morajo biti na vidnem mestu objavljena osebna imena zdravilcev, njihovi poklicni nazivi in cenik storitev. Pomembno določilo zakona zahteva, da mora zdravilec o izvajanju zdravljenja voditi dokumentacijo, od bolnika oziroma stranke pa mora pred zdravljenjem pridobiti pisno izjavo o privolitvi v zdravilski sistem ali zdravilsko metodo. Bolnik mora podpisati s tem tudi izjavo, da je seznanjen z dejstvom, da morebitna odklonitev medicinskega zdravljenja lahko privede do škodljivih posledic za njegovo zdravje. Prav zavračanje medicinskega zdravljenja je v zakonu podrobno opredeljeno: zdravilec, ki pri bolniku posumi na hujše znake bolezni ali hujše poslabšanje kronične bolezni, mora bolniku nemudoma predlagati medicinsko zdravljenje in predlog vpisati v dokumentacijo. Zdravilec ne sme uporabnika storitev odvračati od medicinskega zdravljenja! Pomembno je tudi vključevanje osebnega zdravnika v zdravilski proces: na prošnjo bolnika lahko osebni zdravnik poda svoje mnenje o primernosti zdravilske metode glede na diagnozo oziroma stanje bolezni bolnika. Zdravnik poda svoje mnenje brezplačno. Uporabnik zdravilskih storitev ima pravico do kakovostne in varne zdravilske obravnave, do zasebnosti pri vsakokratni zdravilski obravnavi, do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanj nanaša, ter do prepisa ali preslikave podatkov iz dokumentacije, pa tudi zahtevati, da se dokumentacija v obliki prepisa ali preslikave podatkov posreduje drugemu zdravilcu oziroma
njegovemu osebnemu oziroma lečečemu zdravniku, in pravico, da se zaradi nekorektnega zdravljenja ali obravnave čez zdravilca tudi pritoži. Uporabnik zdravilskih storitev lahko pri zdravilcu najpozneje v 15 - i h dneh od zadnje uporabe zdravilčevih storitev vloži pisno pritožbo, kadar je zdravilec ravnal v nasprotju s standardom zdravilske dejavnosti, kodeksom poklicne etike zdravilcev ali je s svojim ravnanjem kršila določbe zakona. Zoper odgovor zdravilca se uporabnik storitev lahko pritoži na zbornico v 15 - i h dneh od prejema odgovora. Enako velja, če zdravilec v 15 dneh na pritožbo uporabnika storitev ne odgovori.
Zdravilec ni odgovoren za poslabšanje zdravja uporabnika storitve oziroma za posledice zamujenega medicinskega zdravljenja uporabnika storitev, kadar uporabnik storitev zdravilcu ne navaja resničnih podatkov o svojem zdravstvenem počutju, se ne ravna po navodilih zdravilca ali če ne sodeluje pri varovanju, krepitvi in povrniti zdravja. Zelo pomembno določilo, ki zadeva odgovornost zdravilca, je tudi, da mora biti zdravilec zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri izvajanju ali zaradi izvajanja zdravilske dejavnosti na bolniku.
Ministrstvo za zdravje je določeno kot izvajalec nadzora nad določili tega zakona, kazni, ki jih določa zakon za kršitelje, pa so upoštevanja vredne: zdravilec, ki uporablja napačen naziv, ne vodi pravilno predpisane dokumentacije, ne opozori uporabnika na medicinsko zdravljenje, ne omogoči strokovnega nadzora... je lahko ob 100, pa tudi do 1000 evrov. Zdravilec, ki opravlja dejavnost brez licence, pa bo olajšal svojo blagajno za celih 1200 evrov. Podjetju, ki opravlja svojo zdravilsko dejavnost tako, da krši novi zakon, pa se lahko zgodi kazen do 20.000 evrov. Glede na razmah zdravilske dejavnosti v Sloveniji je bil zakon vsekakor potreben, pri tem pa se odpirajo mnoga vprašanja, kot na primer, ali bo uporabnik zdravilskih storitev zares zdaj obravnavan bolj strokovno in zanj varno.
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
zdravstvo, v spomin
73
Kjerkoli si, naj te sreča poišče, v nebesih naj tvoje bo bivališče!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, tašče in sestre
Marije Perme
1921 - 2007
s Spodnje Slivnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Šketu za lep pogrebni obred, pevcem kvarteta Spomin iz Prežganja za lepo zapete pesmi pri maši in na pokopališču ter osebju zdravstvenega doma za vso pomoč.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in jo boste imeli v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni
Nove storitve
Zdravstveni dom Grosuplje
-	diabetološka ambulanta
-	posvetovalnica za sladkorne bolnike
-	ultra zvok srca
Obveščamo vas, da poskušamo v ZD Grosuplje ponuditi kar največ storitev, da bi vam s tem prihranili dragoceni čas pri čakanju na preiskave v ustanovah v drugih krajih. V septembru je odprla svoja vrata Diabetološka ambulanta in posvetovalnica za sladkorne bolnike. Ambulanta dela v prostorih pljučnega dispanzerja ob torkih od 7. - 14. ure in četrtkih od 13. - 19,30. ure. Posvetovalnica dela ob istem času v paviljonu pred zdravstvenim domom. Potrebujete le napotnico osebnega zdravnika in predhodno naročilo. Trenutno čakalne dobe ni.
Prav tako lahko opravite ultra zvok srca z napotnico. Predhodno naročilo je potrebno na tel - 781 84 00 int. 11. Preiskavo opravljamo ob torkih popoldan med 17. in 20. uro.
V prostorih pljučnega dispanzerja lahko po predhodnem pregledu pri pulmologu opravite tudi metaholinsko testiranje.
In še jesenske novičke:
S cepljenjem proti gripi bomo pričeli 19. 10. 2007 pa vse tja do 27. 10. 2007. med 7. in 18. uro. Hkrati vas obveščamo, da zbiramo prijave za cepljenje proti pneumokokni pljučnici. Prijavite se lahko pri sestri Ireni Koritnik (781 84 00), ki vam je na voljo tudi za dodatne informacije v zvezi s cepljenji.
Preventivne aktivnosti bodo tudi letos potekale v jesensko zimskem času, ko ponovno pripravljamo različna predavanja, kako ohraniti in krepiti zdravje. Nekatere delavnice (šola hujšanja in zdrave prehrane) že potekajo, ponovno jih bomo organizirali v mesecu februarju, test hitre hoje pa v aprilu. Ne pozabimo, da za svoje zdravje lahko storimo največ sami z zdravim življenjskim slogom. Dovolj gibanja (ne glede na vreme), primerno količino zdrave raznolike prehrane, dovolj svežega sadja, zelenjave, vitaminov, tudi kakšen orešek z zdravimi maščobami ne bo odveč. Izogibajmo se zaprtim prostorom, kjer se ob idealnih pogojih infekcije zelo hitro širijo. Če k temu dodate še kakšen nasvet in obilo dobre volje, bodo virusi ostali povsem brez moči. Anica Kozinc
V spomin pozabljenim mrtvim in zamolčanim žrtvam
Leta 330 pred našim štetjem.
Iz zgodovinskih virov je znano, da je bil Aleksander Makedonski zelo okruten vojskovodja. Ko je iz maščevanja za požig Aten napadel veliko perzijsko mesto Perzepolis leta 330 pred Kristusom, so njegovi vojaki mesto požgali, moške pobili, ženske pa uporabljali za sužnje.
Po odhodu iz Perzepolisa je Aleksandrova vojska krenila za vojskovodjo Darejem v Medijo. V gorati pokrajini pa ni bilo velikih bitk na odprtem zemljišču, kjer bi bi se lahko izkazala Aleksandrova taktična premoč. Bilo je več manjših spopadov s številnimi plemeni, ki so prišleke napadali iz zased. Zaradi tega je Aleksander puščal dele težke pehote v mestih kot posadko za obrambo, okrepil pa je lahko pehoto in lahko konjenico, oboroženo z loki.
Darej ni uspel zbrati dovolj močne vojske proti Aleksandru Zato se je začel umikati iz Ekbatane proti Baktriji. Med begom se je proti njemu uprl satrap Bes s svojimi pristaši in je dal Dareja umoriti.
Ko je na pohodu Aleksander našel Darejevo truplo, ga je dal pokopati po starih perzijskih šegah in mu izkazal časti kot Velikemu kralju.
Po letu 1945
Partizani so po končani vojni po navodilih Komunistične partije brez sodbe pobili na tisoče Slovencev in desettisoče drugih, ki so bežali čez slovensko ozemlje pred prodirajočim komunizmom. Med njimi je bilo nedvomno veliko nedolžnih, še posebej žensk in otrok. Slovenija je tako z več kot 540 odkritimi množičnimi grobišči postala eno od največjih morišč in grobišč v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Po vseh teh pobojih je bilo s strani vodstva Komunistične partije ukazano, da morajo zabrisati vse morebitne sledi na krajih, kjer so te poboje izvajali, prepovedano pa je bilo tudi vsakršno javno žalovanje.
Ko bomo 1. novembra odhajali na grobove naših bližnjih in prijateljev, se spomnimo tudi vseh pozabljenih umrlih in zamolčanih žrtev naše polpreteklosti, njim v spomin in sebi v opomin pa prižgimo svečko ter namenimo spravno misel!
Jože Miklič
74 smeh je 1/2 zdravja
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Kako jo je Nandetu signalizacija zagodla
Gradaščarjevi so imeli v sončni rebri zidanico in lep vinograd okoli nje. Gospodar Nande je ondi prideloval dobro vino, zato je pogosto prihajal v vinski hram na pokušino. Poleg vinca je bilo še nekaj, kar je Nandeta vleklo v sončno reber. To je bila Angelca, mlada vdova, ki je bivala v hišici nedaleč proč. Angelca je pomagala pri trgatvi, pa sta se z Nandetom seznanila. Po tistem sta se na skrivaj dobivala v zidanici in se tam vse sorte »pogovarjala«.
Nande se je kajpak bal, da ne bi za »pogovore« zvedela žena in drugi ljudje, zato je Angelci zaupljivo predlagal: »Angelca, iz previdnosti ti bom odslej vedno dal znamenje, kdaj je varno, in kdaj ne, da ne bova padla v kakšno godljo. Kadar bom trikrat potrkal po praznem sodu pomeni, da je zrak čist, tedaj precej pridi, ob glasovih iz polnega
soda pa ne prihajaj blizu.« Za vajo je vzel leseno kladivo za zabijanje veh in naredil pritrkovalno preizkušnjo. Stvar se je imenitno obnesla in sledilo je več prijetnih zmenkov in »pomenkov«. Nekega dne je prišla zraven tudi žena, zato je Nande takoj po prihodu trikrat pošteno lopnil po sodu, ki je veleval previdnost. Na nesrečo pa je revež pozabil, da so prejšnji teden porabili več veder vina za kosce in žanjice, zato je sod votlo zabobnel. Angelca je takoj razbrala zvočno sporočilo. Pritekla je k Nandetu in ga objela, rekoč: »Dragi, da si le spet tukaj!«. Prizora, ki je sledil, kajpak ne bomo opisovali, saj smo že tako preveč izpostavljeni stresnim situacijam; zakaj bi delali škodo našemu živčevju! Nekaj pa si za vsak primer le zapomnimo: sod lahko hitro spremeni svojo »štimo« in smo v kaši. L S
Kdo pravi, da ne vem?
1.	Kolikšen je bil davni prednik današnjega konja?
a) velik kot slon bj majhen kot pes cj tolikšen kot današnji konj
2.	Kateri vodi po domače pravimo luža? a) tekoči vodi, ki je zelo kalna
bj stoječi vodi, ki nikoli ne zamrzne cj stoječi vodi, ki prestreza dežnico in snežnico
3.	V kateri vasi starejši prebivalci govorno »švapajo«?
a) na Bičju bj na Lobčku cj na Gatini
4.	Kje leži vas s starinskim imenom Gradišče?
a) severovzhodno od občinskega središča
bj v bližini Št. Jurja cj jugozahodno od Šmarja
5.	Kaj je največkrat vzrok za težje prometne nesreče?
a) sekanje ovinkov bj prevelika hitrost cj izsiljevanje prednosti
6.	Koliko nog imajo ščurki?...............
ki ni v naši občini!
7. Označi selišče, a) Mala vas bj Velika vas cj Stara vas
8. Čigavega godu se perjad najbolj boji? a) god svetega Jakoba bj god svetega Leopolda cj god svetega Martina
Rešitve iz prejšnje izdaje: 1.b, 2.b, 3. 687 m, 4. b, 5. c, 6. c, 7. a.
Za vsak prst po ena burka
Palec:
Deček priteče v kuhinjo in prosi: »Mami, daj mi evro za starega moža, ki vpije pred hišo!« »Lepo od tebe, otrok, da si tako usmiljenega srca. Kaj pa vpije stari mož?«, je radovedna mama. »Sladoleeeed, sladoleeeed ... «
Kazalec:
Dihurjevka nekaj časa vzneseno opazuje svoj naraščaj, ga malo povoha in reče svojemu možu dihurju: »Poglej, dragi možek, kako lepo se razvijajo najini otroci - že smrdijo.«
Sredinec:
Štajerec se pogovarja s sosedom in mu med drugim zatrdi tole: »Veš, da Gorenjcev sploh ne morem videti!« » Za božjo voljo, kaj so ti pa storili, da so se ti tako zamerili,« je začuden sosed. »Nič. Samo previsoke gore so vmes!«
Prstanec:
Novopečeni očka se dobi z ženo v porodnišnici. »Dragi, kaj če bi sinku dala ime po starem očetu?« začne ona. »Daj no mir,« se upre mladenič! »kje si pa še videla, da bi bilo otroku ime Dedek!«
Mezinec:
Hčerka je tik pred poroko in je vsa zaskrbljena, kako bo. Mama pomirjevalno stopi k njej in jo tolaži: »Nič ne skrbi draga moja, ti bo že mož pokazal, kako gre tisto v postelji.« »Ah mama, tisto že znam. Skrbi me, ko ne znam kuhati!«
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi
smeh je 1/2 zdravja 75
Smešno lahka Čemu SO se
križanka
Ljudje imamo različne polti: belo, črno, rjavo in rumeno. Poznamo pa še eno. Kdor bi rad vedel katero, naj reši križanko. Odgovor se mu bo izpisal v osenčenem navpičnem stolpcu. V pomoč vam je tudi pesniška »umetnina«.
VODORAVNO:
1.	petje
spomladanske ptice,
2.glas	parne lokomotive,
3.	kokoš,
4.	ptica naših krajev,
5.	omama.
Pesem
(za lažje najdenje gesla)
Bog ustvaril je ljudi z različnimi poltmi: belo, črno in rumeno, ko je hladno še zeleno.
Če te zebe sredi zime, navpik ti stopijo kocine. Hardigata, saprabolt, to je vendar .....polt.
Dopolnilo
Če ne najdeš pravo pot, glej podobo, pa si bot.
M
n
š
s e
O
smejali pred 100 leti
Radovedni Tonček
V	faro je prišel nov župnik. Da bi razobesil nabožne podobe po stenah, začne vanje zabijati žeblje. Sosedov Tonček ga dalj časa z zanimanjem opazuje. Končno ga župnik vpraša: »Fantek, kaj me pa tako gledaš?« »Veste, rad bi slišal, kaj boste rekli, ko se boste udarili po prstu,« odkritosrčno pojasni Tonček.
Jezni zdravnik
Bolnik pride k zdravniku zaradi revmatizma v nogi. Zdravnik pogleda razgaljeno nogo in se razjezi: »Zakaj niste umili nog, preden ste prišli k meni. Sto kron stavim, da tako umazane noge ni na svetu!« Bolnik mu udari v roko: »Stavo ste zgubili, gospod doktor; glejte mojo drugo nogo!«
Pesniški zaslužek
V	gostilni se srečata dva pesnika. Prvi začne: »Servus, prijatelj, kako ti gre. Si že prodal kak izvod tvoje pesniške zbirke?« Drugi odgovarja: »Še nobenega. Sicer
H f r (1HI11 m mu 1 gutilnl jnw)&riii kosita] jtdrti nit pn	j? poL klrn vinn. ampak Frge jilr
■ I.! tO.
se pa sedaj ukvarjam z drugim poslom; prodajam pohištvo.« »Pa si že kaj prodal?« »Sem, svoje pohištvo.«
Med razbojniki
»Prav dobro bi se živelo v naši stroki, če ne bi bilo teh presnetih vislic,« potoži prvi. »Daj no mir,« meni drugi razbojnik, »vislice so še kako koristne, saj vendar veš, da nam pospravljajo konkurenco!«
Podobnica
Literarni drobec
» Le urno, le urno obrni pete le urno le urno, ker pozno je že...«
Pred vami je drobec pesniške stvaritve Če ste pri volji, ugotovite, iz katerega literarnega dela je vzet in kdo ga je zapisal. Še več bo vredno, če boste ugotovili, kateri literarni junak je izrekel te besede in komu so bile namenjene.
Uganke gredo v vrsti mimo, ene take, druge z rimo
1.	Sodček moj obroča nima,
dvojno vince v sebi ima?
2.	Moč je moja taka,
da vrže vsakega junaka?
3.	Pes rjavček nikdar len,
skače skozi plot koščen?
4.	Ima strahovite zobe,
a nikogar ne ugrizne?
5.	Koga krstijo, čeprav ni kristjan?
6.	Sivega poznam moža,
kvišku sega do neba?
Rešitve: 1. Ecjaj, 2.lohokla, 4. Kizej, 4. Anarb, 5. Oniv, 6. Mid.
Najprej osvežimo spomin. V zadnji izdaji smo imeli na sliki glavnato zelje. Poglejmo, na kaj smo se spomnili ob pogledu na vehe: Ne glej kot zajec iz zelja; Zelje se v riti melje; Zelje ni za v nedelje; Več glav več ve; Zjutraj, opoldne in zvečer, kislo zelje in krompir; Misli vendar, saj nimaš zelnate glave; Ne hodi mi v zelje, sicer bo hudo ...; Toliko iz zakladnice našega besedišča. Gotovo bi se še kaj našlo, pa pustimo še kaj za drugič. Pred nami je nova naloga; le urno na delo, ker pozno je že!
oktober / 10 2007
Mi (se) volimo
Rebus 1.
5®_LE = igral na enem izmed predvolilnih shodov na orglice skladbico:
Rebus 2.
»Lepšega kraja kot = Št. Jarn, lepšega tiča k't = 5=ln...«
»Volitve morajo biti končane v prvem krogu,
saj mamo pri nas na martinovo nedeljo celo vrsto drugih veselic predvidenih, pa še žegnanje povrhu,« je dejal j0ežek Zagraški, na volitve pa bo šel špilajoč na orglice V TEMNEM GOZDU OB TABORNEM OGNJU...
Odkritje za levičarje!
Na Univerzi v Oxfordu so znanstveniki odkrili gen LEVIČARJEV z imenom LRRTM1, za DESNIČARJE in SREDINCE pa trdijo, da (prav tako) RAZMIŠLJAJO in GOVORIJO samo z LEVIM delom možganov.
Bog daj, da bi oboji možgane uporabljali NA POLNO, čeprav drug za druge večkrat trdijo, da jih nimajo!
Kampanja za izbor najboljše klovnese
Če v predvolilno kampanjo povabite klovnesi Svetlo-Ano Makaronovič in BernoArdo Žaklin, imate MIŠ-MAŠ/ impotenco.
Kako je Kobal brez levice klovn (p)ostal
Boris Kobal (tisti, ki je v lutkovnem gledališču Janšo zmerjal z ženskim spolnim organom): »Položaj je zame postal odvraten: Levice ne morem več voliti, ker je ni.«
Vprašanje ob izjavi: Kdo laže?
»Izjava je polna neresnic in laži, zlasti pa je nesprejemljivo, da po partizanstvu pljuva predsedniški kandidat, čigar sponzor je stranka, kakršna je SD in v kateri so vsi nekdanji člani komunistične stranke.« Izjavo si velja zapomniti - vsaj do volitev.
Janez Stanovnik
Še pomnite, tovariši?
Nikoli več ne bo tako.
»Stanje duha v Sloveniji se zdi slabše kot koncem osemdesetih let.«
- Janez D. (nekdanji predsednik predsedstva SFRJ in že skoraj nekdanji predsednik RS) v ZGODOVINSKI družbi.
Med-NE-rodna in notranja palit'ka
Turki so spet krivi.
Za gnečo na zadnji dan počitnic na mejnem prehodu Obrežje so bili krivi po 500 letih spet Turki. Baje so šli PROTI Dunaju - in še naprej...
Razglašene NOTE?
(Malo pozno, vendar iz srca...!)
Zadnjič, ko je spet izbruhnil eden od mejnih incidentov in so sledile protestne NOTE, je j0ežek Zagraški dejal, da naj za božjo voljo pokličejo na pomoč SLAPOVE. »Prepričan sem, da bi zdaj, ko več ne nastopajo, zelo elegantno rešili te NARODNOZA(=)BAVNENOTEizrazglašenih DISONANC v prave HARMONIJE.
V	čem' je problem?
»Vprašanje meje ni več stvar diplomacije, pač pa zadeva romarjev-turistov«, je dejal j0ežek Zagraški in dodal: »Včasih so naši ljudje romali na Višarje, do Trsta in na Trsat. Danes pa romajo mnogo dlje. In v čem je zdaj tle problem?«
NE(=) uspešno podjetje
Po objavi podatka, da bo nekdanja direktorica Palome obdržala svojih 11.000 € bruto plače in za premestitev na mesto svetovalke »za	kazen«
dobila še 16 svojih plač (16 x 11.000 € = 176.000 €) je umestno vprašanje, koliko bi šele zaslužila, če bi bilo poslovanje Palome uspešno. »Ku-ku-ru-ku-ku... Paloma...«
V	zadnjem času tudi EHO CAJTNGl masovno poročajo -
Kaj je rekel Zoki 1.:
Ljubljanski župan o vzpenjači na grad julija 2007: »Jaz je ne bi nikoli gradil.«
Kaj je rekel Zoki 2.:
Pol mandata je že mimo, ljubljanski župan pa še vedno trdi, da bo napravil vseh 22 projektov, čeprav do zdaj še nihče ni videl niti makete novega ljubljanskega stadiona. Zdaj je tudi zaprl središče Ljubljane, da v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji ja ne bi mogel nobeden v središče DRŽAVE V DRŽAVI.
Zato sklepamo, da bodo Evropejci sem ter
tja zašli tudi na naš konec, saj imamo kar
nekaj ljudi, ki bi jih radi povabili na šilček
medenega.
Kaj je rekel Zoki 3.:
»Ko sem pri tržnici vprašal Manco Košir, zakaj je proti garažam, ko pa je vendar vedela, da sem to zapisal v program in da bom to izpeljal, mi je odgovorila: »Zoran, med kampanjo te nisem poslušala, sem gledala tvoje oči ...«
Veleupeljska palit'ka (NE)kultura, (dT)ekologija,
¿H (avaT1) turizem in podjetništvo
Drugače pa imamo tudi razne KITAJSKE in BERLINSKE ZIDOVE med VZHODNIM IN ZAHODNIM blokom veleupeljske politike, pa tudi ČISTO NAVADNE PLANKE in PLOTOVE med društvi in raznimi klubi, ki nočejo med seboj sodelovati.
Delo osvobaja
ali kdo, kje, kaj in zakaj gradi?
Eden od komunskih SVETNIKOV v VELEUPLJAH je dejal, da imamo zdaj poleg DAHAVA pod Brinjem zdaj še AVŠVIC pr' Stari pošti. Baje bodo vsako drugo hišo namenili promociji DRUŠTVU RAZPUŠČENE MLADINE, ostalo pa za kar bo pač ostalo.
Iz j0ežkove zmečkane
bE -Leznice
Poredniška palit'ka in cenzura
Blaga zgaga
mALI oglas: Prodam ali
zamenjam starinski štedilnik
ki leži na obronku Račenskega polja za novega Boschevega ali Elektrolusovega na steklokeramične indukcijske plošče z novo posodo vred. Šifra: Nek se vidi razkoš!
Letele so spet »»leve in desne čebele«
Včasih smo imeli v občini toliko nagrad in priznanj, da je večkrat primanjkovalo ljudi, komu bi jih podelili. Zdaj pa pridejo kar trije na oder iskat eno priznanje.
Kakšna ograja?
Ko so svetniki razpravljali o ograji pri šmarjanski železniški postaji, ali naj bo živa ali mrtva, so na koncu zaključili, da naj bo žična - in to z bodečo žico - kot v taborišču.
Dolgo smo iskali..
na koncu pa smo le našli. Valjar namreč, katerega so si izvajalci cestnih del izposojali pri gradnji VELEUPELJSKE CVIKAVSKE vpadnice in hitrih KROŽIŠČ. Baje se je kurjaču na valjarju prav v krožišču zvrtelo v glavi in je pristal zaradi te bolezni	~Kfl
v eni od bližnjih gostiln.
Kako	si nekateri
predstavljajo TELE -komunikacije?
Spomini na popis nepremičnin
J0ežek Zagraški ugotavlja, da mu je od popisa nepremičnin ostalo cel kup neurejenih misli, nepopisan Avgijev hlev in gora neurejenih spominov. Zato bo začel pisati spomine. Bralo se bo kot KRIMINALNO-HUMORISTIČNI ROMAN. Ni kaj! Velika uspešnica - vsaj kar se porabljenega denarja tiče.
Spomini nekega klošarja
Najprej sem vrsto let bival na repu po številu socialni h točk, potem pa sem pristal na cesti.
Baje se je POREDNIKU EHO CAJTNGOV pritožila ena žurnalistična ZGAGA iz časopisa CICIFUJ. Najbrž mu v uredništvu ne dovolijo kar naprej žurati in delati zgago, ali pa malčki protestirajo, ker na mestih, kjer bi morala stati črka ne postavlja čLke L.
Obsoditi ga je treba!
»Porednika EHO CAJTNGOV je treba obsoditi po 133. členu Kazenskega zakonika SFRJ,« je zadnjič na enem od partijskih sestankov VELE-UPELJSKE partije dejala neokomunistka in piarovka ter nato nadaljevala: »Najprej diskreditacija, nato likvidacija.!«
Novo geslo EHO CAJTNGOV
POPravljena programska
zasnova EHO CAJTNGOV
Objavljamo dopolnjeno programsko zasnovo, izbor NE-odgovornega porednika EHO CAJTNGOV pa je bil narejen na podlagi naslednjih prepričljivih rubrik v časopisu:
-	Naši občani čestitajo in pozdravljajo župana.
-	Kinološka oddaja za občinske svetnike.
-	Smešno lahka križanka za občinske delavce.
-	Šloganje za nadzorni odbor.
-	Mesečno vremensko napoved za krajevne skupnosti.
-	Nagradni kviz »Quo vadis, VELEUPLJE« za vsa društva, klube, zveze in ostale javne in TURISTOVSKE zavode.
-	Turistična oddaja: »Kako zbežati iz VELEUPELJ ob morebitnih poplavah?«
-	Zdravstvena rubrika: »Kako se ubraniti pred zagraškimi komarji?«
78
Grosupeljski odmevi
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje
Odgovorni urednik: Jože Miklič,
tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33
e-pošta: ¡ozemHsiol.net
Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj.
Naslov uredništva:
1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50)
Lektoriranje: Marija Samec
Oblikovanje: Miha Črtalič
Fotografije in prelom: Jože Miklič
Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2
Izdelava filmov:
AMSET - MACEDONI, Grosuplje, Pod gozdom 3/9
COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911
V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od oktobra 2007 dalje) v nakladi 6.165 izvodov) in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
SPOROČILA DOPISOVALCEM: PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE JE TREBA ODDATI DO 2. NOVEMBRA 2007.
Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in pose-gajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo.
V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo.
Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov.
Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002.
NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL
Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi.
TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA
Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.
Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih
CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA
V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999.
Iz 1. člena
TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO)
2. člen
Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo.
Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu.
Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas.
Dimenzije oglasa v cm Površina oglasa v cm*				Korekcijski tržni faktor		Skupno število točk		Cena v €	Končni znesek z DDVv €
A	6,0 x	6,0	36,0	1,650		59		30,37	36,44
■ b I	6,0 x	8,3	49,8	1,549		77		39,44	47,33
C	6,0 x 12,5	75,0	1,347	101	51,65	61,98
D	9,2 x 8,3	76,4	1,339	102	52,28	62,73
E	12,3 x 8,3	102,1	1,143	117	59,66	71,59
F	12,3 x 12,5	153,8	1,060	163	83,56	100,28
G	18,6 x 8,3	154,4	1,062	164	83,83	100,59
H 18,6 x 12,5	232,5	0,994	231	117,92	141,51
I 18,6 x 27,3	507,8	0,918	466	238,33	286,00
| J (39,6 x 27,3) |	1081,1 |	0,866 1	936	1 478,68	| 574,42 |
Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51129188 EVRA. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa.
Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF zapisu ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi).
Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov ¡ozemrasiol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca filmov amsetrasiol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov.
ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA.
Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu:
Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje,
ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33,
lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: jozemrasiol.net.
»Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič
november / 11 2007
Grosupeljski odmevi
oglasi
10
Knjižnične novosti založbe Mondena
V četrtek, 5. oktobra, je v prostorih Društva slovenskih pisateljev Založba Mondena predstavila štiri knjižne novosti: Raj pesnice Neže Maurer, Znamenja in sledi pesnice Tatjane Pregl Kobe, Zrnca peska pesmi Dragice Novak Štokelj in Nika Brumna ter kratka proza Žarka Petana z naslovom Seksualna revolucija. Vse predstavljene knjižne novosti Založbe Mondena, ki je v trinajstih letih obstoja izdala več kot dvesto nekomercialnih knjig, je predstavil najprej urednik Ivo Frbežar, ki se pojavlja tudi kot ilustrator - opremil je pesniško zbirko Neže Maurer.
Izjemno zanimiv je bil umetniški dialog med Dragico Novak Štokelj in Nikom Brumnom, ki je nastajal na njunem blogu.
Marija Samec
8o
vabila, obvestila, oglasi
Grosupeljski odmevi
oktober / 10 2007
Vabilo k vpisu v Rokometni klub Grosuplje
1E1MSZIEE9
1 '—g -1
Rokometni klub Grosuplje vabi k vpisu fante od 6. leta starosti dalje. Če te veseli druženje s prijatelji in igre z žogo, te vabimo, da se pridružiš na treningih svojim vrstnikom v Rokometnem klubu Grosuplje.
Rokometni klub Grosuplje pri delu z mladimi rokometaši zadnja leta dosega lepe uspehe v tekmovanjih za državno prvenstvo. Kvalitetno delo z mladimi se odraža tudi v članski ekipi, ki nastopa v 1.B državni ligi, saj so posamezni igralci, ki so pred leti kot osnovnošolci začeli trenirati v klubu, že tudi njeni člani. Nekateri pa igrajo celo v klubih 1. državne lige.
V	klubu se posebej posvečamo delu z najmlajšimi - fanti od 6. do 11. leta starosti, s katerimi klub sodeluje v akciji Rokometne zveze Slovenije »Rokomet v osnovne šole«. V okviru te akcije Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje in Osnovna šola Brinje Grosuplje nastopata na področnem tekmovanju. To bi želeli tudi v naslednji sezoni, zato vabimo vse zainteresirane učence od 1. do 5. razreda devetletke, da se vpišejo v Rokometni klub Grosuplje. Prav tako so vabljeni tudi učenci višjih razredov. Vpis novih članov je možen na treningih.
Treningi v sezoni 2007/2008 potekajo v Dvorani Brinje, Ljubljanska cesta 40A Grosuplje, po naslednjem razporedu:
mini rokomet (letnik 1997 in mlajši): v sredo od 13.30. do 14.30. ure;
mlajši dečki (letnik 1996): v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 14.30. do 16. ure
starejši dečki (letnik 1993 in 1994 in 1995):
v ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek od 16. do 17.30. ure.
V	okviru možnosti bodo organizirani treningi mini rokometa tudi na podružnični šoli v Šmarju - Sapu v času interesnih dejavnosti šole, o čemer lahko dobite informacije na treningih v Dvorani Brinje.
Z veseljem te pričakujemo! Rokometni klub Grosuplje
a LONOVIH 15 LET
JU wYw.ion.si irifo@lofi,5i