'MESSENGER" GLASILO ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI
LETNIK XXII, ŠTEV. 2—3
Registered for posting as a periodical - C atcgorv. "B"
FEB.—MAR. 1977
Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095 Address for Sydney: Slovenian Association, Sydney P.O. Box 93, Fairfield, NSW, 2165 Telephone: Melbourne: 459 8860 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 20c
Annual subscription — letno:
$2.00
Gospod je s trpljenjem svojim svet odrešil. Tako se je izpolnil ukaz, ki je bil od vekomaj.
Preko gore trpljenja drži cesta v večno radost, preko gore smrti drži cesta v življenje. Visoko do neba se je vzdignilo znamenje in vse trudne oči so zastrmele nanj. Ura bridkosti je bila ura spoznanja. Teman je stal križ na Golgoti, kajti' za njim je plamenela vsa daljava v zarji paradiža.
Upajte, koprneče oči! Ne kapljica plemenite krvi, iz čistega srca izlite, ni kanila brez koristi. Korak, pod križem trepetajoč, je namerjen veselju naproti.
Pride ura, ko bodo pogledale proti nebu zakrvavele oči, ko bo vzkriknilo srce od prevelike bolesti.
„Elohi, Elohi, lama sabaktani!"
Takrat se bo dopolnil čas in duri se bodo odprle.
Gospodov dan je bil; puhtelo je iz razoranih njiv, češnje so cvetele na vrtu in breskve v vinogradu. Na cesti se je prikazal tujec, bos in gologlav; oblečen je bil v rdečo haljo, ki mu je segala do nog; rokavi so bili tako široki, da se je razgalila roka do ramen, kadar je ukazoval oblakom. Svetli lasje so mu padali na rame, nebeška glorija v soncu; v tla je bil uprt njegov pogled.
Prišel mu je naproti otrok, mladoleten, v cunje oblečen; na glavi je imel butaro drv in je jokal.
„Kam, otrok, in čemu jokaš? "
„Truden sem in lačen rekel otrok.
Tujec se je nagnil k njemu in ga je pobožal po licu.
„Odloži to butaro in pojdi za
menoj!"
Otrok je zvrnil butaro na cesto, prijet tujca za roko in je šel z njim. Njegov drobni obraz se ni smejal prej nikoli, zdaj se je smejal; njegove plahe oči se niso svetile prej nikoli, zdaj so se svetile.
In se je ozrl tujec po polju, bogato cvetočem, in je vpraševal otroka.
„Čegavo je to polje? "
„Gospodovo."
„Kdo ga oije, kdo seje tam in kdo
žanje? "
„Mi orjemo in sejemo, gospod žanje, zakaj njegovo je polje."
Ozrl se je tujec z dolgim, tihim pogledom po vsem polju, bogato cvetočem; na desno stran se je ozrl in na levo; v njegovem pogledu pa je bila bridkost; in kakor se je ozrl, so usehnile vse bilke in zemlja je bila suha in nerodovitna.
In sta šla dalje.
Prišla jima je nasproti dolga vrsta ljudi; cule so imeli v rokah in so gledali v tla. Globoko so bili upognjeni, do pasu oprašeni. Moški in ženske, starci in otroci. Tudi otroci so bili tiho in so gledali v tla.
„Kam, ljudje božji? " je vprašal tujec.
Niso ustavili koraka, niso vzdignili glave; in vsi so zapeli žalostno romarsko pesem.
,,V Ameriko, v obljubljeno deželo, kruha iskat in zemlje in domovine!"
Tujec se je ozrl nanje, pogledal je vse po vrsti; in kakor so občutili njegov pogled, so se jim nenadoma zjasnili obrazi, ki niso bili prej jasni in veseli.
„Odložite cule in pojdite z menoj!" je rekel tujec.
In takoj so vsi zvrnili cule na cesto in so šli za njim.
Prišli so v vas, tako temno in žalostno, kakor da jo je Bog sam zapustil. Lesene bajte, s slamo krite,
		
VMim		■m« IMNMMMÌ
so visele ob klancih, strmele na procesijo s trudnimi očmi. Na pragih so stali ljudje, tihi in upognjeni; črni molki so rožljali med koščenimi prsti.
„Polje ne rodi kruha, pa bodi kamen naš delež in molitev!"
„Odložite molke!" je rekel tujec. „Tudi svete podobe obrnite in žeg-
nančke izpraznite in pojdite ža menoj!"
Ljudje so vrgli molke na cesto, obrnili so v zid svete podobe, izpraznili so žegnančke in so šli za njim.
Dolga procesija je bila, dolgo so romali. Pa so prišli do velike črne hiše s črnimi okni; kladivq so pela, bobnela so železna kolesa; črn dim se je vil proti nebu; ni se dovil,
MEMENTO MORI (Spomni se smrti)
Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena pratka.
Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, od nje nas ne odkupjo kupi zlata, ne odpodi od nas življenja tata veselja hrup ne pevcev pesem sladka.
Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta in od veselja do veselja leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori.
Znabiti da, kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva molče trobental bo: 'Memento mori!"
Dr. France Prešeren
VESELO ALELIJJO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM V AVSTRALIJI SLOVENSKI "VESTNIK"
vračal se je k zemlji, kakor Kajnova daritev.
„Kdo dom uje v tej hiši?" je vprašal tujec.
In so mu odgovorili.
„Tisti domujejo v tej hiši, ki nimajo ne doma, ne zemlje, ne domovine. Njih delo dom uje tam -sami domujejo v bridkosti!"
Pogledal je tujec in hiša je vztre-petala. Odprla so se ogromna vrata; in prišli so iz temne veže in od vseh steza in potov in kolovozov; trudni so bili in črni in žalostni; ko pa jih je osvetlil njegov pogled, so se nenadoma vzravnali, radost je zardela v njih obrazih, prijeli so se za roke in so šli za njim.
„Kam? " so vprašala usta.
Srce je slutilo, kam.
Tujec je šel pred njimi v dolgi rdeči halji, njegovi svetli lasje so trepetali v vetru.
Šli so in so prišli v kraj, ki ga Bog ni blagoslovil. Kakor v grob j.e bil pogreznjen; od vseh strani so strmele v grob visoke črne skale.
„Čegav je ta kraj? " je vprašal tujec.
„Gospodov," je odgovoril otrok.
Ozrl se je tujec, na levo je pogledal z žalostnimi očmi in na desno; in tedaj so se nenadoma odprle koče, plaho skrite pod skalami. In iz koč so prišli ljudje, upognjeni in trudni; sila jih je bilo, počrnela je dolina.
„Odkod, ljudje božji? " je vprašal tujec j
„Izpod zemlje!" so odgovorili. „Črno zlato kopljemo pod zemljo; črno zlato za gospoda, črn kamen zase!"
Tujec jih je pogledal, nagnil je glavo in šli so za njim; lahek je bil njihov korak, kakor še nikoli prej; oči so gorele - v zmagoslavju že, nič več v kopmenju.
Šli so in dolga je bila procesija. Vila se je s hriba v hrib, iz doline v dolino. Pod senco te črne procesije, pod senco rdeče halje in svetlih vihrajočih las so čudežno umirala polja, veneti so travniki; doline so se vzdigale, padali so hribi. Bogastvo, iz prokletstva vzklilo, se je vračalo v prokletstvo.
V klanec so šli, zmerom višje; vsa pokrajina je bila pod njimi, jasno razgrnjena kakor na dlani. Pred njimi se je svetila dolga rdeča halja, svetli lasje so goreli v soncu.
„Kam? "
Tujec ni odgovoril.
Obzorje je vse vzplamenelo, kakor treljo uro nad Golgoto; vzplamene! je na nebu križ, ki je segal s silnima rokama od izhoda do zahoda.
Tujec pa je stopil na hrib, nagnil je glavo in zakril oči; zakaj veUkaje bila bridkost v njegovem srcu.
„Ne ozrite se v prokletstvo in trohnobo, vsi vi tisoči in milijoni, ki ste koprneli za menoj! Vsi vi ponižani in užaljeni, vsi vi zasužnjeni in obremenjeni — zdaj, ko je naš dan, pojte hozana in aieluja! Iz bičanja in iz križanja, iz sramote in trpljenja je vzrasel naš dan, do nebes se je povzdignil naš križ - pojte mu hozana in aieluja!"
Šel je pred njimi, visok in lep, v dolgi rdeči halji, in vsi so šli za njim, vsi ponižani in razžaljeni, vsi zasužnjeni in obremenjeni.
Šli so v svetel dan, ko se je zgrnila globoko za njimi nad Sodomo strašna noč; sodbe noč in obsodbe.
Šli so za njim v zmagoslavje in radost; tisti ponižani in teptani so šli za njim, ki jim je rekel:
Božje kraljestvo je v vas.
IVAN CANKAR
SLOVENSKI POUK V MELBOURNE
dlard Tflauscr
Ko je v Clevelandu, v Severni Ameriki na 21. januarja tega leta prenehalo biti srce Karla M aus er ja, smo zdomski Slovenci izgubili svojega največjega pričevalca j
Klena slovenska beseda, katero je v svojih spisih zapustil bodočim generacijam Slovencev bo živo pričala, da sta za vsako sligarijo potrebni najmanj dve barvi ako hočemo, da nam nekaj predstavlja; da ni vse samo črno, niti vse samo belo, da so preprosti ljudje idealističnih nazorov tisti, ki največ tvegajo in trpe, pa naj bodo na tej ali na oni strani barikade.
Pisatelj ni ta, ki sestavlja politične manifeste in resolucije. Če je iskren in nepodkupljiv potem da svojemu peresu mnogo bolj važno in učinkovito nalogo: Z opisovanjem, raziskovanjem in nazornim slikanjem dogodkov in ljudi vzpodbujati v bralcu razmišljanje in presojanje.
Tako strio v naši preteklosti imeli primere Prešerna in drugih, ki so nam priklicali k življenju zavest svoje narodnosti; tako smo imeli Cankarja in druge, ki so nam dali vzroke razmišljanja o pravičnosti družabnih ureditev.
Oblastniki pa so že od nekdaj skušali omejiti ali celo zatreti to nalogo svobodnega peresa, kajti dobro so se in se še zavedajo nevarnosti sprostitve duha. Na vse načine so in še pois kuša jo prisiliti mojstre peresa, da se ome je na to kar ne bi pomagalo rušiti privilegijev ki so si jih ustvarili. Censura, posebna cerkvena dovoljenja, ekonomski pritiski, omejitev osebne svobode ali celo smrt so bila in so še orožja proti svobodi pisane besede. Toda zaman! Maksima Górkega ni zaustavila carjeva Ohrana, Prešerna ni ustavil družabni pritisk, Cankar je vztrajal navzlic siromaštvu, nacistično sežiganje milijonov knjig ni zadušilo vere v človečanstvo in Solženicin je preživel sibirska taborišča.
Karel Mauser je v svojih delih predvsem raziskoval tragedijo Slovenskega naroda v zadnji svetovni vojni. V njegovi trilogiji "Ljudje pod bičem" se je še posebno potrudil naslikati usodo, ki je na ta ali oni način zadala udarec vsakomur od nas, ki smo šli sle o zi ta težka leta. Če portreti ljudi v tem monumentalnem delu odgovarjajo resničnosti, če vtis, ki nam ga podaja odgovarja dejstvom, danes ni važno. Važno je, da je pokazal tudi drugi del obraza in je s tem sprožil vprašanja ter podal bodočim rodovom tudi pogled z druge strani in tako vzrok za razmišljanja in dvome v verodostojnost samo ene verzije. Pokazal je na težko vlogo tega velikega števila Martinov Kačurjev, idealistov Cankarjevega kova, ki so na svojih ramah nosili največjo težo križa Slovenskega naroda v njegovih najbolj črnih a tudi najbolj svetlih dnevih.
Karel Mauser se je rodil 11. avgusta 1918. v Zagorici pri Bledu. Gimnazijo je študiral v Kranju ter po maturi vstopil v bogoslovje. Preživel je najhujše dneve bratomornih bojev na Dolenjskem, izstopil je iz bogoslovja pred posvetitvijo v duhovnika in se zaposlil v Slovenčevi knji-Žnisi v Ljubljani. Koncem leta 1945 je moral po nalogu oblasti zapustiti domovino. Naslednja leta je preživel na Koroškem ter se končno naselil v Združenih državah Amerike, kjer je. dobil delo v tovarni svedrov.
Ves čas je v glavnem posvetil pisateljevanju in njegova zapuščina obsega preko 20 knjig, povesti in črtic. Bil je prav gotovo ne samo naj-plodovitejši nego tudi najboljši in najugledneji pisatelj slovenskega zdom-stva in tega mesta mu ne bodo mogli zanikati tudi najbolj pristranski opazovalci.	M.P.
ŽALOSTEN PRIMER, ZARES"
Takšen je bil namreč nadnaslov mel-bournškega "The Herald-a" z dnem 1/3/77 v svojem "editorial".
Primer Vinka Govljaka, imigranta, državljana Avstralije, (lahko pa se zgodi kateremukoli izmed novonaseljencev).
Avstralski nadebudneži (ne mislim aboriginals, marveč le nekaj generacij pred nami dospelih imigrantov) so več ko eno leto terorizirali družino Vinka Govljaka iz Broadmeadowsa.
Drhal, v večjih skupinah, se ni omejevala zgolj na vzklikanje "Wogs" pred hišo Govljakovih, marveč je večkrat uporabljala tudi dejansko svojo moč. Ne samo jajca, tudi kamenje je deževalo po hiši. Zatorej ni čudno, če je Vinko Govljak zgubil živce: branil se ni samo pred drha-Ijo, temveč tudi pred policijo, isto policijo, kateri je predčasno prijavil izpad rasistov. To je bilo takrat, ko so streljali v njegovo hišo.
Vinko Gavljak je zares zgubil svoje živce. V samoobrambi se je z orožjem uprl tudi policiji, ko ga je le-ta hotela aretirati. No, zato je bil V. Govljak obsojen na dve leta zapora. Vse prav. Prekršil je zakon. Vendar v kokšnih okoliščinah!
Zares. V podobnih okoliščinah se je že znašel prenekateri izmed novonaseljencev, te ali one narodnosti. Živimo pač v deželi, v kateri dobršen del družbe se v tem pogledu še ni pomaknil iz 19-stoletja. Če pa Avstralija, se pravi mi, vsi Avstralci, želimo svetu dokazati, da se je tudi Avstralija premaknila v 20-to stoletjo, imamo v tem primeru priliko, da to z dejanji dokažemo.
Namreč temeljito bi bilo treba prezračiti policijsko postajo, katera je prijavila Govljaka, zakrila pa si je kakor izgleda oči pred vzrokom (kazenskim prekrškom), ki je Vinka privedel pred sodnika. Avstralski zakon je najprej prekršila drhal iz Broadnieadovvsa — v samoobrambi pa seveda tudi Vinko.
Poštenom in mirnem sožitju med starejšimi, novejšimi in najnovejšimi imigranti na ljubo je treba soditi ne samo V. Gov-Ijaku, marveč tudi provokatorjem, ki so ga priveli v zapor. Sodili so majhen greh majhnega človeka, zatisnili so si pa oči pred nezaslišnim grehom — grehom po obsegu in duši velikega naroda.
Karel Drago Kodrič
Z uvedbo poučevanja slovenščine ▼ dr zanni h šolah, so se v tem letu končno uresničile želje mnogih avstralskih Slovencev. Vpisovanje je bilo izvršeno 5. februarja na treh centrih. Redni pouk sedaj obiskuje stopetdeset srednješolskih študentov, v vsakem centru po dva razreda. Otroci slovenskih staršev se bodo tako učili in usposabljali v jeziku, ki ga že poznajo v svojem domu. Ocenjevani bodo kot v vsakem učnem predmetu, tako da bo slovenščina del rednega šolskega pouka.
S tem je bil položen važen mejnik za nadaljni razvoj slovenstva v Avstraliji. Z uvedbo slovenščine v državni šolski sistem je dano priznanje skupnosti slovenskega porekla in primer upoštevanja vladnih oblasti za osnovne narodnostne pravice. Ni dvoma, da bo sčasoma uveden pouk take vrste širom Avstralije. Vsekakor je vzeti slovenski pouk kot zgovoren dokaz tvornosti avstralskih Slovencev, saj je to bila naša inicijativa in organizacijske priprave smo izvedli sanmi.
Vpisovanje ie bilo v prvem tednu februarja, ko praznujemo spomin našega največjega pesnika Franceta Prešerna, človekoljuba in narodnjaka. Oporoka njegovega življenjskega dela je ljubiti in razvijati samostojen jezik v bratskih odnosih do vseh ostalih jezikov. Melbournški Slovenci smo tako na najlepši način proslavili obletnico nejegove smrti.
Lahko se reče, da je bilo vpisovanje lep uspeh. Slovenci tu prednjačimo pred ostalimi slovanskimi jeziki, čeprav smo številčno manjši. Eden naših problemov je, da Slovenci žive razkropljeni široin Mel-bourna in še ni misliti na osnovanje razredi; na kaki krajevni šoli, kjer bi morali iincti določeno minimalno število študentov. Grki, Italijani, Nemci, ki štejejo v stotisoče, imajo v mnogem veliko lažje. Vendar, tudi oni imajo sobotni dopoldanski pouk za kraje, kjer ne morejo imeti polnoštevilnega razreda. To je dobra rešitev vprašanja, zlasti za manjše etnične skupine, ki niso močno naseljene v enem kraju.
Poučevanje se po nekaj tednih ustaljuje. Učenci in učitelji se bodo počasi prilagodili razmeram, kjer se orje ledino. Začetnih težav je mnogo. Uence je potrebno porazdeliti po starosti in obenem upoštevati različne stopnje znanja jezika. Nekateri vpisanci govorijo slovensko tekoče in imajo že dober besedni zaklad. Navajeni so govoriti slovensko od doma in so se morda tudi že naučili brati ter pisati v nedeljskih tečajih. So pa tudi učenci, ki skoraj ne znajo besede, pač pa imajo željo naučiti se. Med tema- dvema skrajnostima so vse različne stopnje znanja. Vse pa je organizirati v dva razreda na vsakem centru. Učiteljice morajo upoštevati razlike v vsakem razredu in tako ravnati, da- se učna snov ne jemlje prehitro za tiste, ki so začetniki. Oni, ki imajo že nekaj podlage,
pa se izpopoljujejo in utrjujejo v znanju. Na vsaki učiteljici je, da poiskuša s svojo učno metodo predelati snov, ki je načrtno predvidena od Education Department-a. Pridobljene izkušnje bodo tekom časa pokazale, kako je premostiti takšne probleme. Temelj za nadaljne uspehe in splošen napredek pa je vsekakor sodelovanje staršev, učiteljev in učencev.
Istočasno je ponoviti in povdariti vrednost in važnost slovenskih jezikovnih tečajev po slovenskih klubih in privatnih šolah. Precej učencev današnje državne šole je bilo lansko leto v klubskih tečajih in v Slomškovi šoli. Njihov odhod v državne šole, je bil letos izpolnjen z novimi učenci predšolske in osnovnošolske starosti. To je najboljši pokazatelj vsesplošnega porasta. Potrjena ie smoternost in upravičenost obstoja tako državnih kot privatnih slovenskih tečajev in je lep primer dopolnjevanja.
Nagrajen je idealizem posameznikov, tihih prosvetnih delavcev, ki s toliko požrtvovalnostjo poučujejo slovenščino v ne-lahkih razmerah. Potrebni so primerni prostori, oprema, učno gradivo. Takorekoč vsi pogoji za uspešno poučevanje. Na posameznih odborih je, da poskušajo po danih možnostih omogočiti dobre pogoje. Letos je vredno vložiti prijave za denarne podpore, ki jih podeljujejo ministrstva za etnične zadeve po posameznih državah. Denarni viri so sicer omejeni, toda dobro utemeljena prošnja bo morda upoštevana.
Omeniti je tudi veliko zanimanje za slovenski pouk izven Avstralije. Priznani slovenski univerzitetni profesorji pozdravljajo pričetek sistematičnega pouka in so v primeru potrebe pripravljeni nuditi pomoč. To je vsekakor zelo dobrodošlo. V mno-gnem nam bodo prišle v prid ameriške izkušnje dvojezičnega poučevanja; ameriški pogoji imajo sploh veliko sorodnosti s nukajšnjimi. Seveda so pa tudi tam precej pred nami v teh vprašanjih.
Slovenščina se danes poučuje po deželah širom sveta. To pa ne zmanjšuje kulturnega zanimanja za matično deželo Slovenijo. Slovenski jezikj in književnst so del kulturne dediščine naših prednikov. Vse dokler Slovenec ohranjuje pravico svobodne izbire besede in volje, je vreden dedič svojih prednikov brez obzira na državljanstvo.
Z razvojem šolstva se bo kulturna dejavnost povečala in rojaki se bodo seznanili z deli naših kulturnih delavcev in strokovnjakov. Povojna generacija sloveni-stov uspešno nadaljuje delo tistih velikanov naše preteklosti, ki so nam izoblikovali jezik in ohranili narodnost. S svojim strokovnim delom na polju književnosti in jezikoslovja uvrščujejo naš jezik na enakovredno raven z ostalimi svetovnimi jeziki. Vsak Slovenec je do neke mere deležen tega uspeha.
A.L.C.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postrežem boste v domačem jeziku
»L jflr I 1	I jC I % I % I
BALINANJE
se je v Elthamu vršilo 5. in 6. februarja, ko so se dvodnevni medigri ba-linarji borili za njihov pokal.
Da je vreme v soboto precej prevarilo naše balinarje se to ni preveč poznalo pri končni podelitvi pokalov.
Toda kljub dežju je bilo razpoloženje lepo domače ob prijetni glasbi "Rudija in njegovih fantov", ki so v sobto zvečer zažingali, da se nikomur ni mudilo domov.
V nedeljo pa je bilo vse še bolj živahno. Kočno se je vreme zboljšalo in pokazalo se je, da bo za vse lep piknik, že zgodaj popoldan, je naš ansambel "SAVA" privabil v dvorano veliko ljubiteljev glasbe, da ne govorim o končanem tekmovanju, ko je bil čas podelitve pokalov. PUST
Kot vsako leto smo tudi letos imeli pustno zabavo, toda prvikrat v naši Elthamski dvorani.
Ne vem zakaj, toda pustnih šem smo imeli zelo malo. Mar smo postali leni, ali hočemo zatajiti naš, tako dragocen del tradicije? NE! Morda pa si le mislimo: "Lani sem bil jaz maškara, letos pa bom dal prednost drugim", in tako počasi vse izumira, ker se vsak izgovarja na drugega.
Teh nekaj šem bi skoraj prezrli, in bi pozabili da smo pust letos sploh proslavljali, če ne bi s pustnimi dobrotami, kot so krofi, kislo zelje, in klobase ter podobno, obogatili našo kuhinjo.
Kot objavljeno naš ansambel "En-cijan" ni zabaval zaradi bolezni ki je doletela enega izmed godcev, zato nas je ansambel "Velenje" presenetil z njihovim igranjem in nas spravil iz zadrege.
ČLANSKI SESTANEK
20. februarja ob 3h popoldan se je na zemljišču vršil prvi članski sestanek v tem letu, ki je ob lepem vremenu privabil na pogovor veliko število naših članov.
Po otvorilni točki sestanka je bilo podano finančno poročilo od kar je v delovanju nov odbor.
Gradbeno poročilo, ki ga je podal tajnik Peter Mandelj je vseboval nekaj naslednjih točk: Inštalacija vode, Vhod na zemljišče ,v obliki kozolca, Izvršitev doma: balkoni, tuši itd., Košarka — ki je že v programu.
Med drugim so člani razpravljali tudi o uporabi dvorane za otroke ob deževnih dnevih, prostoru za parkiranje avtomobilov, kulturnem delu in
podobno. Skratka, ta članski sestanek je bil v korist našim članom tako, da v čimvečji povezanosti nadaljujemo z ostalim delom.
MLADINSKI PIKNIK
Mladinci pa so v nedeljo 27. februarja odpotovali na piknik v Sheppar-ton, o katerem vam je več napisala Miss D. Dolenc.
MOOMBA
V soboto 5. marca so mladinci S.D.M. pokazali kaj znajo, ko so za "MOOMBA" nastopili na odru pred publiko od 4h do 5 h popoldne v Alexandra Gardens. Oblečeni v narodne noše so najprej zaplesali nekaj polk in valčkov ob spremljavi ansambla "SAVA", nato pa so plesali folkloro ob spremljavi harmonikaša G. Viktorja Lampe. Po odigranem folklornem plesu, katerega je plesalo šest parov so se zopet zavrteli na odru, tokrat ob zvokih ansambla "DRAVE".
Vsem nastopajočim čestitamo za njihov trud in upamo, da bodo tudi drugo leto tako lepo zastopali naš slovenski narod.
Isti dan pa je v Geelongu bilo balinarsko tekmovanje S.B.Z.V., ki se je nato nadaljevalo v nedeljo 6. marca.
Ne da so se samo starejši borili za zmago, ampak tudi mladinci S.D. Gee-long in S.D.M., ko so se pomerili v odbojki. Zmagali so fantje S.D. Gee-long, naši pa jim že sedaj zagotavljajo, da jih bodo povabili na igro košarke, tako da bomo potem videli kdo je komu kos.
VINSKA TRGATEV
12. marca smo v Elthamu imeli pravo pravcato trgatev. Na enem izmed mostičkov ki vodita v dvorano je bilo toliko trte z grozdjem, da smo si ga lahko vsi privoščili. Eni so brez kakršnihkoli komplikàcij, tajno policijo, ki je pazila ta naš vinski pridelek, kar lepo zvozili, ne da bi plačali 50 centov. Drugi pa so bolj težko prišli skozi.
Pri žrebanju vstopnic pa je eden srečnih dobitnikov zadel "Portable TV", čestitamo. Po nekaj časnemu oddihu v Elthamu pa je bilo zelo lepo slišati ansambel "Drava" in njihove nove melodije.
ženska sekcija pa je imela precej dela s pripravo večerij, čeprav sta bila dva prašička pečena na ražnju.
"Jana"
PREDVIDENI SPORED ZABAV S.D.M. ZA LETO 1977
APRIL:
11. Apr. — Ponedeljek PIKNIK S PLESOM
30. Apr. — Sobota
REDNI PLES
Igra "DRAVA" in "BLACK DIAMONDS" Igra "SAVA"
MAJ:
7. Maj • 14. Maj -
JUNIJ: 11. Junij
Sobota Sobota
Sobota
VEČER NAŠIH MAMIC Igra "SAVA" (Brezpl.)
JULIJ:
9. Julij — Sobota
REDNI PLES
LETNI PLES
REDNI PLES
Igra "SAVA"
Igra "DRAVA" in "SAVA"
Igra "DRAVA"
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnika : Jaka in Jim Korošec Svoji k svojim !
IZLET UPOKOJENCEV SDM
Gospa Mici Hartmanova, ki ima v oskrbi naš krožek je organizirala enodnevni izlet na Dandenong hrib. Določena je bila nedelja 13. marca. Zbirališče po jutarnji maši izpred naše cerkvice v Kew. Do tam pa je bilo treba zbrati vse upokojence, kar so preskrbeli ga. Hartman, ga. Danica Kozole, ga. Nada Lauko ter ga. Čar in g. Florenini, oba upokojenca z lastnima avtoma.
Prekrasno jutro brez ikakega oblačka nam je obetalo sončen in topel jesenski dan. Po približno enourni vožnji smo bili že nekje sredi hribovja Dandenong med vitkimi eukaliptusi in bori ter visoko praprotjo. Vonj po smoli in svežem zelenilu grmičevja, katerega so krasile še sveže kapljice jutranje rose nam je začel polniti naša pljuča. Še nekaj ostrih ovinkov pa smo stali na vrhu hriba ob hotelu Skyline. Od tam se nam je nudil prekrasen razgled po prostranem okolju hriba z obrisi Melbourna v ozadju.
Po kratkem odmoru in slikanju smo nadaljevali pot do bližnjega prostora s pripravami za pečenje na žerjavici, kjer sta nam gospe Danica in Nada spekle klobase in druge vrste mesa. Ga. Mici pa nam je pripravila salate a v paniki je ugotovila, da je pozabila doma kis . . . Pregovor pravi, da je človek v zadregi iznajdljiv, tako je tudi Mici krompirjevo salato začinila
KAJ SO MAŠKARE?
Najidealnejša zvrst ljudi. Ti ljudje spremene svoj obraz zgolj enkat na leto.
12. febuarja smo na elthamskem Hribu srečali maškare. Dan je bil hudo vroč, prav kot priprave v kuhinji. Pravzaprav pa se je še huje godilo moškim, ki so nam stregli osvežilne pijače.
Slovenci smo pač Slovenci. Najhujša vročina nam ni kos. V takem primeru pač bolj znatno zalivamo svoja žejna grla. No, osvežilnih pijač ni manjkalo. Torej ni čudno, če je potem še pozno v noč donela pesem s Hriba. Tudi tradicionalni Ju-hu-hu! je vsekakor opozoril muzikante, naj malo bolj privijejo svoje inštrumente.
Naši najmlajši, ki so se podnevi potepali po igriščih na Hribu, so prišli do svoje veljave, ko se je mednje pomešal zares pravi štajerski kurent. Žal, da se je slika te mrcine pokvarila, sicer bi se kosmatinec, (sedaj že preoblečeni Lojze Cvetko) še enkrat videl na strani našega tiska.
K.K.
z mineralno vodo mesto kisa. Morda ni bilo velike razlike ali pa so bili naši želodci že precej prazni, da to nihče ni opazil. Ko smo ukrotili naše želodce smo še kake dve uri posedeli in se ob šumenju grmičevja ter po-žvižgavanja ptic navžili gorskega zraka. Nazadnje smo dali duška našim grlom in zapeli nekaj naših domačih.
Po tem oddihu so nas odpeljali na drugo stran hriba, kjer imata ga. Marta in g. Jože Gierek na kraju Upwey svoj prijazni domek s prekrasnim velikim vrtom. Oba sta nas z veseljem sprejela in postregla s kavo, pecivom in drugo pijačo. Posedeli smo na vrtu in se tako razgovorih, da nam je popoldne kar prehitro minilo.
Ko smo se začeli odpravljati proti domu nas je v hiši čakalo veliko presenečenje: Mize polne raznih vrst mesa, salat in pijače so se raztezale po vsej jedilnici. Vrh vsega pa je bilo še polno sladkarij, kot da smo na ohceti. Pa ni bila ohcet. G. Jože je slavil svoj rojstni dan. Ga Marta, mati dveh malčkov, zelo prikupne zunanjosti je izvrstna kuharica; je tudi zelo spretna, vse je sama pripravila. Kadar pa naraste trava pa sedi tri ure za kosilnico.
Obema želimo še dolgo vrsto let sreče za skupni napredek ter od nas vseh upokojencev iskrena hvala za lepo popoldne in gostoljublje.
Prav tako pa tudi najlepša hvala gospem Mici Hartman, Danici Kozole in Nadi Lauko ter vsem ostalim, ki so nam pomagali pripraviti tako lepo nedeljo.
Minka Peršič
TISKARNA
PÖLYPRINT
PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417
se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
MARINA KLANCIC IN SONJA ROTAR V NARODNIH NOŠAH IN TUDI PRAVE "PEVKE"
RDEČA MARELA POD VROČIM SONCEM AVSTRALIJE — DAJE SENCO MARIJI MANDELJ
GRUPA NARODNIH NOŠ — FOLKLORNA SKUPINA
DROBTINICE
IZ SYDNEY A
V marcu, se po 18.. letih življenja v Avstraliji, vrača v domovino dolgoletni odbornih SDS, Frank Stare. Njegova žena Anica, sin Marko in hčerkica Vanessa ga v domovini že pol leta težko čakajo. Pridnega delavca za našo slovensko skupnost, kakor tudi dobrega prijatelja Frenka, bomo neizmerno pogrešali. Najraje bi ti rekli: "Ostani!", kajti bolečina slovesa je zmeraj grenka. A ker vemo, da tako pač mora biti, ti iz srca kličemo: "SREČNO, dragi Frenk!" Da bi ti življenje v krogu družine v domovini teklo srečno in zadovoljno in da bi hitro premostil vse začetniške težave! Upamo, da na naše Društvo, za katerega sta oba z Anico toliko žrtvovala, ne boš pozabil, kakor tudi ne številnih prijateljev in da se nam boš kdaj pa kdaj oglasil vsaj s kratkim
pisemcem. Vse dobro in srečno pot!
*
3. marca se je s počitnice v domovini vrnila članica našega Društva gospa Ivanka Pohlen. Vsi, ki jo imamo
radi smo je veseli, še posebno, ker po vrnitvi izgleda tako čila, mladostna in
vesela. Dobrodošla Ivanka!
*
V	februarju sta se v domovino, z obiska v Sydneyu pri sinu Lojzu Go-minšek in družini, vrnila njegova oče in mama. Upamo, da jima je naš slovenski hribček ugajal, saj sta kar rada prihajala med nas in da sta v Sydneyu doživela veliko lepega in nepozabnega.
*
24. februarja se je Danici in Jožetu PETR1Č rodil prvorojenec To-mažek-Andrej, ki je bil za očka največje darilo za njegov rojstni dan. Tomažek je ob rojstvu tehtal 3.5 kg in je dolg 52 cm. Mali možek je zdrav
in krepak v veliko veselje staršem.
*
V	fabruarja sta praznovala 12. obletnico ' skupnega življenja v zakonu, Darko in Beba BOREC. Da bi vama življenje tudi v prihodnje teklo srečno in zadovljno, ter da bi rada prihajala na naš slovenski hribček, vama
želijo vsi, ki so radi v vajini prijetni družbi!
10. obletnico pa sta praznovala Ivica in Tone KUSTEC, ki ju često vidimo v društveni kuhinji, kako marljivo pomagata. Draga Ivica in Toni, s hvaležnostjo za vajin trud, vama želimo iz srca še veliko, veliko let sreče, zadovoljstvo in zdravlja! Upamo tudi, da bomo ob vajini 20. letnici spet tako veselo praznovali v Horsley Parku.
ZAHVALA
Ob rojstvu najinega prvorojenca Tomažka, se iskreno zahvaljujeva odboru Slovenskega Društva Sydney, za prelepo ikebano cvetja in košaro sadja, kakor tudi za vse dobre želje. Upava, da bo tudi Tomažek zvest član naše slovenske skupnosti!
Obenem se iskreno zahvaljujeva za številne darove in šopke cvetja tudi vsem prijateljem!
S prisrčnimi pozdravi, hvaležna:
Danica, in Jože Petrič
Od izida zadnje števila "Vestnika", januar 1977 so sledeči darovali za gradnjo našega doma v Horsley Park:
Dr. M. in Mrs. B. Colja	$200.—
M. Sereni	200.—
T. Colnarič	200.—
O. Zorzut	100.—
F. Mramor	100.—
D. Borec t	100.—
I. in J. Jež	200.—
Z. in D. Brkovec	-00.—
B. Marine	300.—
M. Pahor	100.—
J. Petrič	100.—
J. Lah	100.—
M. Smuk	40.—
E. Dolinsek	40.—
E. Ribič	50.—
S. Šernek	50.—
M. Godec	50.—
T. Ša-nj	4.—
Vsem darovalcem najlepša hvala v imenu odbora S.D.S. Se naprej priporočamo na ta način bo šlo delo dosti hitreje naprej.
NOVICE IZ SPRINGVALE
Sloga je nasa moc
Ponosno je plapolala slovenska trobojnica med zastavami drugih narodov na letošnji proslavi "Australia Day" v Dandenongu. Preko sto slovenskih narodnih noš je vzbudilo občudovanje publike in v vseh tukajšnjih dnevnikih teìna radio in televiziji smo videli in slišali slovensko ime.
Največja zasluga za to gre odboru in članom Slovenskega kluba Planica v Springvale. Meseci priprav ,ure in ure dela, desetine dobrovoljcev je uspelo dati afirmaciji slovenskega ime v tej zemlji povdarek, ki nam je prav v tem času vse večje etnične razgibanosti še prav posebno potreben. Tudi ostala tukajšnja slovenska združenja so se odzvala povabilu Planice in sodelovala na tej proslavi. S tem smo spet dokazali, da se Slovenci tukaj prav dobro zavedamo, da nam bo le s skupnimi napori uspelo doseči, da nas bodo mero-dajni krogi dokončno priznali kot samostojno etnično skupino ter nam s tem avtomatično odobrili pravice, ki nam kot taki pripadajo.
Dosedaj smo bili na pravi poti. V preteklih mesecih še posebno smo lahko zabeležili lepe uspehe, katerih morda najpomembnejši je uvedba učenja Slovenščine na državnih šolah. Seveda je to vse šele začetek in trdno, pazljivo in složno bomo morati nastopati tudi v bodoče, ne samo, da si pridobimo nove ugostnosti temveč tudi, da ne izgubimo že pridobljenih.
Na žalost naša slovenska etnična skupina nima tako enostavnega stališča kot večina drugih, kajti otežkočeno nam je s tem, da tukajšnji merodajni krogi ne poznajo bistvenih razlik med narodi iz Jugoslavije. Še večjo zmešnjavo pa povzročajo oni, ki se iz kakršnihkoli razlogov zavzemajo za obstoj takozvane jugoslovanske etnične bitnosti. Toda primeri iz bližnje preteklosti nam kažejo, da bomo z močno zavestjo skupnosti uspeli. Saj vsi dobro vemo, da cilj našim prizadevanjem niso ustvarjanje neke male Slovenije v Avstraliji niti razdiran je
SLOVENCI NA AUSTRALIA DAY INTERNATIONAL FESTIVALU U DANDENONG-U
International Festival-u v Dandenongu
Slovensko Društvo Planica, Springvale, je sprejelo povabilo, da se udeleži tridnevnega Internationalnega Festivala v Dandenongu in si s tem zadalo nalogo s sodelovanjem drugih društev Melbourna, da predstavi naš mali slovenski narod, tako bogat na lepi glasbi, narodnih plesih, slovenski kuhinji in sladki kapljici, naši novi domovini — Avstraliji.
Pa si oglejmo te-le slike in priznajmo, da lahko, če hočemo, kljub temu, da smo tako majhen narod, postanemo znani. Samo korajža, samozavest ter sloga je potrebna in že se nihče več ne vpraša: "Who are they?" Samo
škoda, da nimamo tudi slik od naših 140 požrtvovalnih sodelavcev, ki so vse tri dni pridno in veselo delali ter stregli obiskovalcem. Zahvala in čestitke vsem, ki so prispevali k našemu uspehu!
Posebne pohvale so vredne grupe "muzikantov", ki so tri dni neutrudno in nesebično igrale in s svojo poskočno glasbo privabljale mnoge goste in plesalce v naš paviljon.
Barvnost slovenskih narodnih noš, balinarskih skupin ter ostalih sodelavcev v paradi, so s svojo številčnostjo predstavljali največjo in najbolj pestro etnično skupino na festivalu.
S. in R.
Jugoslavije tam preko morja; niti nismo gostinski delavci, ki so prišli sem samo, da si ekonomsko opomorejo. Mi smo si tukaj zgradili domove, ter si ustvarili družine. Nova, že tukaj rojena generacija se vedno bolj uveljavlja med nami. In kot takim nam je ambicija le ta, da si ohranimo družabno življenje v slovenski sredini, da ohranimo vsaj del naših tradicij in kulture ter jih prenesemo na mlajše generacije in končno, da z utvrditvijo slovenskega Imena v tujini tudi nekoliko primoremo k pogojem bodočega obstoja slovenskega naroda.
Prav dobro se zavedamo, da smo številčno premajhni, da bi se mogli brez škode vpletati v boje za interese drugih; prav dobro tudi vemo, da nam brez naših trdnih zahtev ali brez protiuslug nihče ne bo ničesar dal. Vse kar naše skupine premorejo v obliki premoženja ali kulturnih dobrin je nastalo od nas samih, iz naših žuljev. Niti Canberra, niti Ljubljana se ne moreta pohvaliti z velikodušno radodarnostjo do nas. Na drugi strani pa se sami dobro zavedamo, kakor nevarno je sprejemati darove od kogarkoli, saj je le redko, da darila nimajo nobenih "strings attached".
Če hočemo ostati prosti in neodvisni, zmožni delati po svoji volji in preudarku, za svoje potrebe, tedaj se lahko zanesemo le sami nase in nadaljujemo po poti, ki smo jo hodili do sedaj. In tak postopek mi v Viktoriji dajemo za primer tudi rojakom drugod po Avstraliji. Spomnite se na primer iz naše davne zgodovine, ko so Karantaski Slovenci poklicali na pomoč Bavarce da bi izgnali Obre. Obre jim je uspelo pregnati, toda Bavarci so ostali in nam gospodovali čez tisoč let.
V slogi in neodvisnosti, ne v številu in hlapčevskemu uklanjanju je naša moč in možnost doseči polnopravnost slovenskih etničnih skupin po Avstraliji.
X
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SLOVENCEM
IN PRIJATELJEM SLOVENSKO DRUŠTVO PLANICA — SPRINGVALE
POSTANI CLAN S.D.M.
NOVICE OD VSEPOVSOD
O, HO, HO — ZAHTEVAM DENAR!
St. Gallen (Švica): V tukajšnjem mestu se je v banko prismehljala maškara in v smehu — se ve, s pravo pištolo v roki — zahtevala denar od bančnega osebja. Bančno osebje je takoj spoznalo, da se ne gre za smehljajoči karnival, ko je ošemljeni bandit odnesel 200.000 švicarskih frankov (približno 73.000 dolarjev). Medtem ko je preračunljivi bandit opravil premišljen "hold up", se je zunaj na ulici karnival nemoteno nadaljeval, kajti nihče ni niti najmanj posumil, kaj se je zgodilo v notranjosti banke.
PREBIVALSTVO POBEGNILO PRED OBLAKOM STRUPNEGA PLINA
Baton Rouge (ZDA) Strupeni oblak klo-l inskega plina se je po eksploziji v kemični tovarni razširil v predmestje Louisiana. Zelenkasti strupeni plin, ki lahko povzroči opekline v pljučih, se je ob vetru naglo pomikal proti predmestjam tega mesteca. Kot protiukrep je policija takoj evakuirala vsa živa bitja iz teh predmestij, tako, da ni bila zaznana niti ena sama zastrupitev. Zares ekspeditivna policija!
AVTOMOBILSKA 'FIESTA' — TOKRAT BREZ FORDA
20-tega februarja so v Londonu priredili pravcato parado novih verzij iiiini avtomobilov. Mini avtomobili se namreč iz ekonomskih razlogov (štednje goriva) vse bolj in bolj uveljavajo v svetu. V tej tako imenovani 'fiesti' so največ priznanj potegnile močne avtomobilske firme, kot so: Leyland s svojim 'Mini', Fiat 127, Renault 5, VW "Polo, Pugeot 104 in Vauxhall Chcvette. Ford, najmočnejša firma, proti pričakevanju se ni z ničemer predstavila. Tudi druge ameriške firme se niso predstavile z manjšimi verzijami avtomobilov. S tega se da sklepati, da se Amerikanci še vedno navdušujejo za večja vozila, neglede na nujnost varčevanja goriva, medtem ko so Evropejci sprejeli varčevanje goriva kot nujnost. Kot Evropejci, tudi Japonci in mi v Avstraliji vse bolj in bolj posegamo po manjših vozilih iz dveh razlogov: predvsem jemljemo v obzir štednjo, drugotno pa tudi po-kretnost vozila v že tako prenasičenem prometu.
Za nas v Avstraliji bo morda tudi zanimiv podatek iz Canberre, ki nam pove, da je (v običajno najslabšem mesecu za prodajo novih avtomobilov), v januarju tega leta prodaja novih avtomobilov narasla v primerjavi z januarjem lanskega leta kar za sedem odstotkov. Statistika pa nam zaenkrat še ne pove, katera vozila so šla najbolj v prodajo.
VOLILNA LEKCIJA IZ ZAPADNE AVSTRALIJE
19-tega februarja so imeli v Zapadni Avstraliji državne volitve.
No, čeprav so podobne državne volitve več ali manj državnega značaja (kdo bo boljše vodil administracijo in ekonomske posle države), vendar se iz takih in podobnih volitev lahko izlušči težnjo volilcev v federalnem, vseavstralskem duhu. Znano je, da federalen prijem trenutno ni najbolj popularen — zaradi sredine svoje volilne dobe, ko se vijak lahko nekoliko privije, tik pred volitvami pa nekoliko popusti.
Zatorej ni čudno, če se Premier Sir C. Court ni nič kaj preveč identificiral z osebjem federalne liberalne administracije.
Proti koaliciji nastopajoča opozicija Avstralske delavske stranke lahko da-
nes po znatni izgubi zabeleži, kako stereotipna in zgrešena je bila njena ne samo volilna kampanja, marveč tudi njena politika v vsej mandatni dobi. Delavska stranka je izgubila predvsem zaradi zgrešene politike v vprašanjih države in rudninske politike — takoimenovane Mining policy. V volilni kampanji je Delavska stranka ves svoj napad osredotočila na rivalstvo in razlike med Deželno in Liberalno stranko, vendar to ni za-dostvovalo, kajti te razlike so se izražale zgolj medsebojno med partijama, ne pa v administraciji države, ki je kar povoljno opravila svoj mandat.
Po volilni zmagi je pričakovati, da po Premier Sir. C. Court še nadaljeval v naglem razvojnem vzponu svoje države in tudi v populaciji ter v gospodarskem porastu središča Perth, ki je, kot še nikoli pred njegovo administracijo, doživel pravcati razcvet. Ljubosumno pa bo moral čuvati in še gojiti dobre in še boljše vezi v koaliciji sami — med Liberali ter Nacionalno deželno partijo. Ne smemo pozabiti, da so Liberali že potrebovali Deželno stranko in da jo bodo morda v bodoče še potrebovali.
Za Delavsko stranko pa lahko pri-bijemo: razčistiti bodo morali svojo državno politiko v vprašanjih ekonomije, administracije, predvsem pa bodo morali položiti več pažnje vprašanju vodilnega kadra.
K.K.
MORALNI DOLG AVSTRALIJE
Avstralija se je v bližnji preteklosti angažirala v tragični vietnamski vojni, danes, po nekaj letih končane vojne, pa se zanjo še vedno postavljajo vprašanja, ki jih je treba* iz moralnih razlogov rešiti: v Tajlandu anmreč živi 77.000 izbežnikov iz Vietnama, Kambodžie in Laosa. Doslej je Avstralija sprejela vsega 2.000 takih beguncev.
Trenutno prihajajo vesti iz Bangkoka, da je približno 500 takih beguncev v pripravljenosti, da se izkrcajo na severni obali Avstralije ter vstrajajo, da jih Avstralija sprejme kot emigrante. Ob zaključku tragedije v Indokini smo imeli v Avstraliji Whithunovo administracijo, ki ni bila naklonjena niti tistim beguncem iz J. Vietnama, ki so sodelovali z Avstralskimi četami, ali Embasado v J. Vietnamu. Leta so minula, vendar tudi današnja liberalna
administracija ki je morda v tem pogledu zaa las boljša, še nima določenega stališča, kako naj se reši vprašanje teh nesrečnih ljudi. Avstralija vsekakor ne potrebuje, da bi ji nekontrolirano odlagali emigrante na severni obali, vendar, če ne bo sprejela nekakšno humano akcijo v tem smislu, inora1 računati na ilegalne pristanke, ob tem pa še, da jo bo ves svet ožigosal kot deželo, ki odvrača svoje moralne dolžnosti.
K.K.
RADIOAKTIVNO ŽARČENJE
Sydney, — Iz Hunters Hill je bilo nekaj družin pripeljanih na zdravniški oz. znanstveni pregled zaradi bojazni, da v sebi nosijo radioaktivno žarčenje. Družine prihajajo iz hiš, zgrajenih v Nelson Pde., ki so bile pred časom zgrajene na zemljišču stare uranske predelovalne tvornice.
Geigerjev števec, ki beleži radioaktivno žarčenje, je ob pregledu ugotovil da so vse te družine varne pred vsemi posledicami takega žarčenja.
ZA ŽRTVE POŽARJEV V VIKTORIJI
Sredi februarja so deželni požarji hudo razsajali po zapadnem predelu Viktorije. Takoj so se dobri ljudje iz Wimmere in Mallee zbrali, da priskočijo na pomoč žrtvam požara v okolici Horshama. Hors-hamska policijska postojanka, ki se je začasno spremenila v operativni štab za pomoč od požarjev prizadetih, je doslej sprejela znatno pomoč iz vseh delov Viktorije. Pomoč prihaja v vseh oblikoh: denarju, hišni opremi in obleki, živini, balah sena, skratka z vsem, kar je pogorelim potrebno. Tudi država Viktorije je ponudila prav znatno pomoč,
TUDI V FRANCIJI BREZPOSELNOST NARAŠČA
Prvič v povojni dobi je v Franciji brezposelnost narasla na 944.700 brezposelnih. To število ne bi bilo prav toliko kritično, če bi ne zapažali še nadaljnji vspon brezposelnosti. Samo v mesecu januarju je bilo na novo prijavljenih 45.000 ljudi, ki so zgubili delo.
NATURALIZACIJA NOVONASELJENCEV
Uradna statistika nam pove, da je bilo v poslednjih dveh mesecih zabeleženih 62 ceremonij s 3.635 kandidati.
Taista statistika tudi pove, da je bilo
največ kandidatov (1.821) iz države Viktorije; ostale države pa so sledile z naslednjimi števili: NSW (980), Queensland (220), S.A. (186), W.A. (380), N. Ter. (48).
Toliko število na novo naturaliziranih dovolj jasno priča, željo novonaseljencev di bi se čimprej uvrstili med polno vredne državljane Avstralije.
NACISTIČEN NAPAD
V	NEW YORKU
F. Cowan (star 34 let) je, preoblečen v uniformo nacističnih ostrostrelcev, v središču New Yorka z orožjem napadel množico ljudi, med kateri jih je 5 obležalo mrtvih. Ko je blazneš pomoril toliko ljudi, si je sam sodil: ustrelil je še samega sebe«,
Blaznež je bil poznan po svojih čustvih do nacizma. Adolf Hitler mu je bil vselej najvišji idol; nacistične skupinice zdolgo-časencev v Ameriki pa so mu bile spremstvo v kovanju načrtov, kako bodo "osvobodili" ZDA.
NOVA POLITIČNA NADPOLICIJA
V	AVSTRALIJI?
Canberra: — Ministrski predsednik M. Fraser podvzema prve korake k formiranju politične nadpolicije ameriškega tipa — Nacionalni varnostni odbor. Ta policija naj bi koordinirala in nadzirala dela vseh ostalih varnostnih agencij, ki so doslej obstojale v Avstraliji. Nova policija naj bi bila po vzoru ameriškega National Security Councila, direktno odgovorna ministrskemu predsedniku.
KOMPJUTER ZA AVTOMOB1LISTE — ČLANE RACV
Viktorijski Avto klub RACV bo v kratkem času instaliral 2-milijonski komunikacijski kompjuter sistem za svoje člane na območju viktorijskih cest. Po trditvah RACV, bo ta sistem eden izmed najmodernejših na svetu, in bo, ko bo dograjen, v popolnosti s pritiskom na gumb v servisnih avtomobilih, kontroliral in dirigiral servis svojim 660.000 članom. Zatrjujejo tudi, da bo ta nov sistem znatno znižal stroške tega kluba in s tem pristojbine svojih članov.
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
■»U	W	m	■ M

SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! L nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede razervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ail z osebnim obiskom nave pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli.
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah:
Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorieh, 1844 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
lORIS ST AVAR IN ANITA SLUGA

POVORKA V NARODNIH NOŠAH V SOBOTO
il SMO!
iMYJiiiiimisajgi« rè»
FÜLKLORNA SKUPINA "MLAJŠI"
igranpi
EDA IN GRETA POD SLOVENSKO ZASTAVO

VESTNIK, Feb.-Mar. 1977 — Stran 7
NOVICE IZ SYDNEYA
Prešernova slavnost PRIREDITVE,
Člani Slovenskega društva v Sydneyu, so 13. januarja priredili 128. obletnico smrti našega velikega genija, v slovenski poeziji, Franceta Prešerna. Prijaznemu povabilu na to za nas Slovence pomembno slavnostno prireditev, so se odzvali predstavniki vseh slovenskih društev iz Sydney a, Wollongonga in tudi predstavniki društva Karantanije iz Canberre. Razumljivo je, da se predstavniki slovenskih društev iz oddaljenih krajev, niso udeležili te slovnosti, zaradi daljave in v zvezi s tem, omejene možnosti. Prepričani pa smo, da so bili z nami v duhu Slovenstva.
Otvoritveni govor je obdržal g. Ovijač, predsednik Slovenskega društva Sydney, ki je dal pomen te slavnosti. Prireditev je bila uspešna in zanimiva. Organizatorji Prešernovega večera so bili člani Slovenskega društva Sydney a, v harmoničnem sodelovanju s klubom Triglav. Kar je vse kakor lep vzgled, vsem slovenskim skupinam v Avstraliji. (Predvsem pa razdvojenim rojakom v Canberri). Člani Slovenskega društva Sydney, so poskrbeli za recitacijo izbranih Prečernovih poezij, člani pevskega društva Triglav, pa so nam zapeli venček prelepih domačih pesmi, pod vodstvom g. Bora Šelenbauerja. Prepričan sem, da se je marsikom ob tem domačem petju, prebudil občutek nostalgije.
Majhen narod smo Slovenci, toda naše kulturne dediščine v literaturi in Slovstvu na splošno, so tako bogate in široke, da se na tem področju, lahko s ponosom primerjamo z vsemi velikimi narodi.
Prešeren, o katerem v tem slučaju govorimo, je svetu dokazal, da je slovenska beseda lepa, bogata, pesniška in visoko kulturna. Njegovo neutrudljivo delo, je rodilo prvi vzpon in doslej največji dosežek, v slovenskem slovstvu v duhu poezije. Lepa in velika je bila njegova misel, katera se porodi samo iz čiste in iskrene ljubezni do naroda in narodne bitnosti. Zato so njegove poezije lepo zveneče, plemente in nesmrtne. Poleg njegovega umotvorstva, mu moramo prištevat tudi smelost. Kajti živel in ustvarjal je v obdobju, ko so nad Slovenstvom viseli črni oblaki zatiranja, od Austro-ogrske monarhije.
Vsi slovenski rodoljubi in ljubitelji Slovenske bitnosti, se bomo vedno spominjali Prešerna, kot največjega rodoljuba in svobodomisleca, ki se je pod težkimi pogoji, smelo potegoval za slovensko nacionalno idejo, predvsem Slovence v tujini.
Dejansko pa je širjenje naših kulturnih zakladov, ki so jih nam zapustili slovenski rodoljubi in udejstvcvanje na tem področju, v harmoničnem sodelovanju, edino, za kar se je vredno potruditi. Le to bo rodilo dobre sadove in nam doprineslo dobro ime. Torej, da bomo upravičeno ponosni pripadniki visoko kulturnega naroda.
KI SO ZA NAMI
Odbor SDS je za letos pripravil bogat program zabav in proslav. Pravijo, da mora letos biti "bogato leto", ker je jubilejno 20. po vrsti, kar Slovensko Društvo obstoja. Prva zabava v Novem letu je bila 15. jenuarja in so jo imenovali "Sobotni večer". Dvorana je bila navkljub nepopisne vročini polna in tudi plesišče ni bilo prazno, saj so "Silver Strings" tako poskočno igrali, kot da njim sploh ni vroče.
30. januarja smo se zabavali na "Predpustnem karnevalu" ob zvokih "Mavrice". Čeravno maškare ni bilo nobene, so se za mizah rumenili domači krofi in rdeči "cviček". Bilo je veselo, kot da je že pravi pust.
8. februar je slovenski kulturni praznik, ko se spomnimo našega genija Prešerna. Na nedeljo 13. februarja se je v Horsley Parku vršila Prešernova proslava, ki sta jo organizirali Olga Lah in Ivanka Bulovec, ter so jo izvajali po večini odrasli, kar je bila prijetna sprememba. Kot gost pa je na proslavi nastopil moški pevski zbor kluba Triglav pod taktirko gospoda Bora Šedelbaurja, ki so ga poslušalci navdušeno pozdravili. Organizator-
jem, kakor tudi nastopajočim prisrčna hvala za lepo proslavo!
19. in 20. februarja pa je v Horsley Porku bilo živahno in veselo. Na sobotni zabavi je igral ansambel "Silver Strings", obisk rojakov je bil lep, žal pa so povečini prišli v "civilni obleki", kot da so izgubili žilico za humor. Na nedeljo ni bilo dosti bolje. Razen organizatorjev pustovega pogreba, pustove vdove, pogrebcev in "žalujočih ostalih" ni bilo pustnih šem, kar nas je presenetilo, ko smo lani imeli tako bogato pustno povorko, da je težko bilo izbrati tri najlepše in jih nagraditi. Izgleda da bo letos "resno leto", čeprav nosi dve sedmici in bi moralo biti veselo in srečno. Na nedeljskem pustovanju je igral ansambel "MISFIT", ki je bil prijetna spremba.
To so torej prireditve, ki so za nami, pred nami pa je kot prvo Jožefo-vanje 19. marca. Vabljene Jožice in Joški, Pepce in Pepčki, pa ne le go-dovnjaki, tudi vsi tisti, ki vam Jožice in Joški dolgujejo kozarček pijače. .. Saj veste, kdor praznuje, naj tudi "Časti", kot se reče. Pa nasvidenje v Horsley Parku!
Danica
Vse druge negativne dejavnosti, pa je lovljenje vetra, v nekaterih slučajih celo podžiganje sovraštva. Z obujanjem zastarelih iluzij, katere je veter zgodovine že davno razblinil v zemeljski prah, je brez dvoma samo zapravljanje talentov in dragocenega časa. Ne, da bi se delal preroka, toda čisto po preprosti logiki, kot tudi po zgodovinskih dejstvih, lahko sklepamo, da je skrajnost in samoljublja sebičnost pripeljala ne samo posameznike, temveč celo 'i V slučaju prometne nesreče* narode prej ali slej, do razočaranja. Poleg tega pa pokvarijo razpoloženje, do katerega je vsak miroljubni zemljan polnopraven, sebi pa samo po sebi umevno, ne plemeniti vtis.
Ciril Setničar
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY ŽELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
SPORED PRIREDITEV SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY DO JUNIJA 1977:
Nedelja, 10. april, Velikonočni ples, igra ansambel "SILVER STRINGS".
Nedelja, 24. april, Razvitje prapora SDS (to bo prva prireditev v počastitev 20. obletnice Slovenskega Društva!). SDS vam pripravlja bogat kulturni program, kakor tudi prijetno zabavo ob glasbi priljubljenega ansambla "Mavrica". Ne pozabite torej na 24. april!
Nedelja, 8. maj, Materinska proslava s plesom! Igra ansambel "MAVRICA".
Nedelja, 22. maja, "Kabaretski večer". Igra ansambel "SILVER STRINGS".
NA VSE PRIREDITVE VAS PRISRČNO VABI VAŠE
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY
se posvetujte z
LAWSON MOTOR BODY REPAIRS
za kvalitetno popravilo Vašega avtomobila DELAMO ZA RAZNE ZAVAROVALNICE
Vprašajte za: DARKO BUTINAR ali: MARIO DELTOSO
Popravljamo in barvamo vsa osebna vozila, tovornjake in avtobuse
15 LAWSON CRESCENT, THOMASTOWN, VIC. 3074
TEL. 460 4102
Ure: 8.30 — 6.00
Znanost, ki naj bi ponovno odkrila greh
"Če se hočemo ohraniti v bodočnost, se pravi preživeti krizo človeštva, moramo ponovno odkriti svoj greh!" To je namreč motto ekonomista-futurista Kenneth Bouldinga. Hollywood zaenkrat še ni izkoristil prilike, da bi na temo "Dan Prerokov" prikazal 'novopečene' preroke z vsem lustrom v nekakšnih vlogah Jeremiahov in Isaiahov.
MODERNI PREROKI
Moderni preroki v marsičem niso podobni svetopisemskim, vsaj v tem ne, da se ne preživljajo s puščavskimi kobilicami in divjim medom. Moderni preroki so uglajeni, prominentni gospodje z visokimi univerzitetnimi nazivi. Njih povdarek in apel za bodočnost je: moralnost in etika, in ne tehnološki čudež! Z drugimi besedami izraženo: greh sedanjosti lahko zruši še tako opevano tehnološko civilizacijo. Skratka, če hočemo misliti na bodočnost, moramo že danes pogoltniti grenko pilulo.
Pred dobrim desetletjem bi nihče ne toleriral aspiracij podobnih modrijanov. Vsakdo bi zmajal glavo, kajti znanost in tehnologija sta takrat dosegla svoj vrhunec. Z občudovanjem smo zrli nazaj, čeprav takrat nismo še videli naprej. Bili smo, bi rekel, pijani nad uspehi. Takrat nam nekako ni bilo zanimivo, kje živimo, v Londonu ali v Bongkoku, kajti že jutri boš živel v samem predmestju Disneylanda. Takrat tudi ni bilo vprašanje morale ali etike; važno je bilo, da si smotno uspel ter da si goltal čtivo te ali one prominentne revije. No, recimo, tudi takrat je nad nami visel Demoklejev meč — naraščanje komunistične vojaške moči. Toda nekako verjel si, da bo Zapad s svojimi vojaškimi napori ter nadmočno tehnologijo preprečil kakršenkoli Sovjetski podvig. V Sovjetski nevarnosti smo videli hudiča, mi sami, v belih klobukih, pa imamo naloženo dolžnost, da se hudiču zoperstavimo in mu onemogočimo nadaljnje prodiranje. Skratka, z lahkoto smo s prstom pokazali na greh nekoga drugega.
ČUDEŽI NASPROTI DISKONTINUITETI
V 60-tem desetletju je bil 'čudež' zelo precizna beseda v prognotističnih slovarjev. Vsaka napoved za bodočnost se je glasila nekako takole: "Jasna in lepša bodočnost, polna novih, prijetnih odkritij. Živel boš boljše, kot doslej. Pripravi se za še večje tehnološke čudeže". No, poglejmo še nekaj briljantnih napovedi iz tistega časa:
Atomske elektrarne z neizčrpnimi viri energije;
direktne telefonske povezave z daljavami;
televizijski prenosi preko oceanov;
vesoljna potovanja, tudi na Luno.
Čutili smo nekako kontinuiteto znanstveno tehnološkega razvoja, in verjeli, da bo čudež sledil čudežu. Verjeli smo, da bomo že v toku našega življenja dospeli v dobo, ki bi jo le s težavo razlikovali od one nebeške— seve v našem orbitu.
No ,danes že, eni več, drugi manj, instinktivno čutimo nekaj povsem drugega. To drugo bi v prispodobi najbolje izrazil: okusili smo vse vrste cigaret; navadne, dolge, filter in mentol. Rezultat — v prsih se nam je zasadil rak.
Zatorej ni čudno, če se v slovarjih današnjih dni beseda "čudež" ne pojavlja več. V slovarjih današnjih dni se vse češče pojavlja beseda "diskontinui-teta" (pretrganost). Podobna razglabljanja in uporaba te najnovejše besede se že oglašja od vseh strani sveta, predvsem pa iz razvitejših dežel; Pisec-essejist Lester Brown vidi bodoči svet v odmikanju od razvojnega napredka, ter odmikanje dejanske politične moči od razvitih industrijskih dežel k surovinskim in energetskim bazam: k deželam, ki posedujejo te energetske in surovinske bazene. Po mnenju taistega pisca se čedalje bolj zapaža odmikanje od ekonomske rasti v distribucijo mednarodne trgovine, ter obenem vse bolj in bolj se zapaža skrb za konservacijo okolja, v katerem živimo. "Najvažnejše zapažanje," pravi pisec, "je vse bolj in bolj spontani revolt proti oblastvenim in
družbenim institucijam nasploh. Še pred dobrim desetletjem smo na take institucije gledali kot na svetinje."
STARE PREROKBE PREDVIDEVAJO DANAŠNJO ZAGATO
Svetopisemski opazovalec Jeremia je že takrat opozarjal na dobo, v katero se mi dandanes z naglico pomikamo. Ni uporabljal moderne besede "dis-kontinuiteta", govoril pa je o nezaslišanem terorju, splošni zmedi . . . , skratka o biču današnjega dne. Ob istem času je tudi drugi židovski vedež, Danijel, oznanjal, da bo pred koncem prišlo do kaotičnega stanja, terorja . . . Tudi vsi poznejši preroki so oznanjali hude stvari: "Ko se bodo železne kače vile po cestah ... Ko bodo železni ptiči ..."
V moderni dobi smo zapostavljali prerokbe in svaritve plejade teh vede-žev. Njihove prerokbe smo smatrali za zastarele, in, vsekakor pretirane. Toda, poglejmo, kaj ne zapažamo nov val zainteresiranost za krščanstvo — in s tem v zvezi za vse, kar je zajeto v bibliji. Biblija se še nikoli ni toliko brala, kakor prav danes! Besede Jezusa Kristusa vedno bolj pridobivajo na svojem pomenu. Res pa je tudi, da si marsikaj še ne moremo do popolnosti obrazložiti. Prerokbam ko so: "Sonce se bo zatemnilo . . . Zemlja se bo ..." še vedno pripisujemo nekakšno pripono "licentie poetice". Vendar led je prebit. Nova vizija se imperativno glasi: ključ v bodočnost je v morali in etiki, v odkritju greha!
Kot starodavni, tudi moderni preroki niso nič kaj priljubljeni med množicami. Za ušesa množic njih nauki zvene nekako pesimistično. Ušesa množice so prilagojena na vse nekaj lagodnejšega. Toda poglejmo stvar globlje in videli bomo, da njihove teze niso pesimistične, marveč optimistične, saj naznanjajo spremembo; ne tehnično spremembo, marveč spremembo človekovega značaja v kvaliteto.
NOVA PRIČAKOVANJA
Vse doslej je večina uradnih in neuradnih institucij zakrivala oči proti novi smeri. Vendar poglejmo: s čudeži opevana tehnologija še ni uspela očistiti nezdravega ozračja ne nad Los Angelesom, ne nad Tokiom, čeprav vemo, da ga je sama onesnažila. Teoretična impariteta nuklearne fizike tudi še ne odstranja nevarne tekme v nuklearnem oboroževanju.
Na ekonomskem področju, domačem in mnednarodnem se imperativno pojavlja vprašanje nesorazmerje med bogastvom in revščino. Veliki, kot mali poslovni ljudje že slutijo, da jim je za lastno eksistenzo nujno, da reagirajo v
smeri približevanja h množicam, ki so vsak dan zahtevnejše. Lev_ te ne
zahtevajo zgolj artikle, temveč tudi etični standard; od industrijalcev pa zahtevajo zaščito naravnega okolja, v katerem živijo.
MAR JE ŽE PREPOZNO?
Kot vidimo, nekatere spremembe že opažamo. Vrednosti so delno že spremenjene, in so v zagonu — naprej! Koliko in kaj (nič več kdaj!) je še potrebno spremeniti, bo verjetno stvar vse češčih diskusij, za in proti. Vendar ena stvar je jasna: nujne so temeljne spremembe, če se človeštvo hoče ohraniti v bodočnost. Novorojenčka bo treba krstiti z imenom Globalna filozofija.
Na gornjo temo že uglašeni preroki modernega časa morajo stopati po gazeh svojih davnih prednikov v sandalih, ker so bili le-ti že takrat v bistro-vidnosti naprej od današnje modrosti. V bibliji že takrat pravi Jeremia: "Obrnite se, vsakdo izmed vas, od hudičevih dejanj . . ."
No, saj, tudi novi preroki so že v zagonu. Seveda zaenkrat še v modernem duhu brez stalne aplikacije na stare prerokbe. Korakajo naprej z geslom: "Več morale in etike, in ne verjamite v tehnološke čudeže!" Človeštvo mora prisluhniti temu klicu, sicer bo bodočnost kaj klavrna, za človeštvo katastrofalna. Ali pa kot bi postavili to stvar stari preroki: zagotovo se boste našli iz svojih grehov.	^
ČRNA REDKEV
Če si zaprt, imaš pokvarjen želodec ali bolezni črevesja, če imaš slab apetit, si bled, če si bolan na ledvicah, sapniku, če imaš kamne na mehurju, ledvicah ali žolču, če krvavo kašljaš, če imaš gliste v črevesju — za vse to je uspešno naravno zdravilo črna redkev. Če ješ pred kosilom in pred večerjo črno redkev, bo pomagalo.
Proti bolezni mehurja, sečnega kanala, težkega odvajanja vode iz ledvic pij zjutraj na tešče in pred spanjem po 2 žlici redkvinega soka. Sok dobimo, če redkev drobno nastrgamo in iztisnemo skozi redko platno. Drugi sok pa dobro zdravi tudi pljučne bolezni, krče v prsih, astmo in pljuvanje krvi. Dobimo ga tako, da v redkev izvrtamo luknjo, jo napolnimo z medom in pečemo na žerjavici. Vsako jutro po 5 žlic tako dobljenega soka
pij dalj časa, potem se bo pokazal uspeh.
Lahko pa skuhamo redkev z medom v kisu in to zmes večkrat na dan pojemo po eno žličko, potem pomaga proti glistam, srbežu, tvorom in mozoljem po koži.
Proti bolečinam vranice je dobro redkev kuhati v kisu in s to zmesjo obložiti bolno mesto. Ledvice pa si ozdraviš, če ješ dalj časa dvakrat na dan surovo črno redkev.
• Še nikoli se ni zbralo na enem kraju toliko ljudi z istim priimkom kot 18. oktobra 1969,ko je prišlo na povabilo zdraviliškega direktorja Hein-za Müllerja v Müllerstadt v Vestfaliji (Zvezna republika Nemčija) na Müllerfestival več kot 2000 Müllerjev z vsega sveta Tedaj so tudi izvolili za prvo in doslej edino "Miss Müller",
fotografsko laborantko Heidi Müller iz Düsseldorfa.
•	Najstarejše ljubezensko pismo sveta izvira iz leta 1630 pred našim štetjem in je prosilo za roko neke egiptovske princese. Ker je vrezano v glinasto ploščo, je verjetno tudi naj-trajnejše ljubezensko pismo na svetu.
0 Najdaljše ljubezensko pismo je odposlal leta 1875 pariški slikar Marcel de Leclure. Sicer ga ni napisal sam in tudi vsebinsko ni bilo posebno bogato. Svojemu tajniku je naročil, naj napiše 1,875.000-krat "Ljubim te". Ta izpoved je bila namenjena dami njegovega srca Madeleine de Villatoi-re. Do števila ljubezenskih izjav pa je prišel tako, da je pomnožil s 1000. ..
#	Največ ločitev si je privoščila Beverly Nina Avery, nekdanja barska
natakarica iz Los Angelesa. Svetovni rekord v tej disciplini je dosegla že leta 1975, ko je bilo 48 let. Takrat se je ločila od svojega moža Gabriela A very a in dosegla s tem rekordno šestnajsto ločitev. Izjava novinarjem: "Od šestnajstih mož mi jih je hotelo pet razbiti nos — in to samo zato, ker jim nisem bila zvesta_______"


v
j STE PORAVNALI j I ČLANARINO? :
PLANICA
GEELONG
Peter Mandel], Branko Zele, Pavel Sedmak
BALINARJI SE OGLAŠAJO
Naši zelo aktivni in znani balinarji, balinarke S.D.M. v Elthamu zopet opisujejo tekmovanja ki so se vršila na zemljišču v Elthamu.
Ob sončanih popoldanskih nedeljah letijo krogle vse križem pri treniranju, da bi uspeli doseči prva mesta. Kjer pa so krogle okrogle zelo rade letijo same po svoji volji; zanesejo na levo, desno ali pa "stramba". Kljub vsemu temu jih naši balinarji pripeljejo po pravem cilju do mesta kjer oni sami hočejo. Takole si govori ba-linar prvak, "saj sem si sam sebi kos, ne pa krogla meni." Z dobro voljo nasmehljani in z mirnim ponašanjem se doseže vse kar je mogoče. Kot na-primer tekme ki so se vršile v Elthamu, središču S.D.M., s povezavo in prijateljstvom ostalih gostov — društev; S.D. Planica, S.D. Geelong, P. S.K. Jadran v soboto 5. in 6. februarja. Kljub vsemu navdušenju in dobri volji se niso mogle tekme odigravati v soboto radi dežja.
Si je pa seveda treba hladiti in tolažiti suha grla da odmevajo po prostorih dvorane mili glasovi in vse vrste melodij. Če ptički zünaj prepevajo, zakaj nebi tudi naši srkjančki v Elt-hamski dvorani prepevali in si kratek čas delali.
Drugi dan pa je bilo res lepo vreme. Zato so se tekme začele zjutraj ob 9h, da je bilo vse v najboljšem uspešnem mirnim zadovoljstvu: igre so se odigrale samo do 13 punktov radi pri-krajšenega časa. Spodaj imenovane tekme so bile zanimive, naj si bo trojka, Četvorka ali pa ženska četvor-
ka. Ob sončnem dnevu so topli žarki pripeljali lepo število gledalcev in navijačev.
Za lačne trebuščke je pa ženska sekcija prisrbele okusno hrano. Tisti, ki jih pete rade srbijo so se ob zvokih mladih deklet, "Sava", lahko zavrteli in si nabrusili pete. Nato, poda-ritev pokalov. Naj ne pozabimo omeniti tudi naše sodnike, ter poguma, priznanja, truda in dobrovoljnega dela, ki ga tako lepo kažejo v slučajih neprilik pri balinarskih tekmih.
LESTVICA ODIGRANA V ELTHAMU NA DAN 5. IN 6. FEBRUARJA 1977
ŽENSKE EKIPE
1. S.D. Planica
1.	S.D. Planira
2.	S.D. Melbourne
3.	S.D. Gelong
4.	P.S.K. Jadran
MOŠKE ČETVORKE
1.	S.D. Melbourne
2.	P.S.K. Jadran
3.	S.D. Gelong
4.	S.D. Planica
MOŠKE TROJKE
1.	S.D. Melbourne
2.	S.D. Planica
3.	S.D. Gelong
4.	P.S.K. Jadran
V Geelongu so se vršile dne 5—6 marca kot zaključek letne sezone vseh štirih klubov, S.D.G., S.D.P., P.S.K.J., dvodnevne tekme. Seveda za organizacijo kuharicem, dobro postrežbo in prijaznost se Geelongu lepo
m :
Ena izmed mask z maškerade na Elthamskem hribu 12. teb. 1977 i
zahvaljujemo. Logično, dobra volja, lepo vreme, prijaznost, vse je pomagalo zmagovalcem. Kajne? Zelo je bila zanimiva igra trojke, med Gee-longom in Jadranom, borba za eno točko (punt). Lestvica je spodaj navedena.
ženske tekme so brez nadaljnega pomembne. Istočasno so se odigravale igre za S.B.Z.V. Zmagovalci prvih mest so bile ekipe katere so imele največ' točk v teh štirih B. Zveznih dvodnevnih tekmovanj, ki so se vršila na domu baliniščih: P.S.K. Jadran, S.D. Planica, S.D. Planica, S.D. Melbourne, S.D. Geelong.
LESTVICA ODIGRANA V GEELONGU NA 5. IN 6. MARCA 1977
ŽENSKA ČETVORKA
1.	S.D. Melbourne
2.	S.D. Geelong
3.	S.D. Planica
4.	P.S.K. Jadran
MOŠKA ČETVORKA
1.	S.D. Melbourne
2.	P.S.K. Jadran
3.	S.D. Planica
4.	S.D. Geelong
MOŠKA TROJKA
1.	S.D. Geelong
2.	P.S.K. Jadran
3.	S.D. Melbourne
4.	S.D. Planica
LESTVICA S.B.Z.V.
		skupnih
MOŠKA ČETVORKA	igr.	zmag. točk
S.D. Planica	12	10 10
S.D. Geelong	12	6 6
S.D. Melbourne	12	6 6
P.S.K. Jadran	12	2 2
		skupnih
MOŠKA TROJKA	igr.	zmag. točk
P.S.K. Jadran	12	o 8
S.D. Geelong	12	7 7
S.D. Melbourne	12	5 5
S.D. Planica	12	5 5
Jgr.
skupnih zmag. točk
12	10	10
12	7	7
12	4	4
12	3	3
ŽENSKA ČETVORKA
S.D. Melbourne P.S.K. Jadran S.D. Planica S.D. Geelong
Zmagovalci S.B.Z.V. pokalov so bili: Ženska Četvorka — S.D. Planica Moška Četvorka — S.D. Melbourne Moška Trojka — P.S.K. Jadran
B. ŽELE
—	Naša soseda strahotno trpi, dan na dan in to samo zaradi svoje čvrste vere...
—	Seveda, ker verjeme, da so ji čevlji številka 36 prav!
Sft	Oft
Prva: "Lani sva se s Tonetom ločila in od takrat naprej pije..."
Druga: "Presneto, ta pa dolgo proslavlja!"