Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBO" ^	Cena	posamezni	številki	1	Din.
TRGOVSKI
ST
Časopis za trgovino^ industrijo in obi
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
%/
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toz.
'O
leta
jljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 23. junija 1923.
ŠTEV. 72.
Hilarij Vodopivec, načelnik finačnega ministrstva :
Banke in davki.
Glavno načelo modre davčne politike je, da se vse vrste rentabilnega kapitala in dela obdavčijo tako, da so bremena javnih davščin enakomerno, toda po ekonomski moči davčnih subjektov porazdeljena. Izvesti to načelo pri nas ni lahka naloga, prvič radi različnih davčnih sistemov, ki še vedno živijo v posameznih pokrajinah in drugič, ker tudi v okvirju posameznih pokrajin z enotnim davčnim sistemom (n. pr.
Slovenije) so davčni odstotki in pro-gresije v postoječih zakonih urejeni za normalne čase z zlato valuto in se radi tega ne dado zlahka prilagoditi sedanji devalvirani valuti. Ta nedostatek se pojavlja na najbolj občutljivi način pri onih davkih, kateri se odmerjajo po faktičnem dohodku ali dobičku v vseh onih primerih, v katerih davek progresivno raste s povečanjem davčnega temelja .V tem pogledu prideta v prvem redu v poštev .dohodnina in davek, ki ga plačujejo podjetja obvezana javnemu polaganju računov (delniška in slična društva). Ta društvena podjetja so danes v naši državi nerazmerno visoko obdavčena in sicer se težina davka pojavlja najmočnejše v Vojvodini, za njo prideta Slovenija in Dalmacija, dalje ilrvulska in Slavonija, potem Srbiia in Črna gora in nazadnje Bosna in Hercegovina, kakor bomo pozneje dokazali s primeri.
Ker sloni društveni davek v vseh pokrajinah naše države na principu progresivnosti, ne moremo podati splošnega odstotka obdavčenja, temveč se moramo omejiti na konkreten primer in to temveč, ker se fiskalna stran pojavlja v posameznih pokrajinah na različen način že pri ustanovljenju davčnega temelja, t. j. čistega dobička samega. Nekatere bilančne postavke se namreč v posameznih pokrajinah pasirajo kot izdatki, dočim se iste postavke v drugih pokrajinah prištevajo bilančnemu čistemu dobičku; zato je težko podati sliko splošnega vsporeda davčnega bremena, ki ga v posameznih delih naše države nosijo delniška društva. Vsporediii bi mogli samo konkretne bilance in izračunati po istih odgovarjajoči davek za poedine pokrajine, kar bi pa vodilo predaleč.
V naslednjih primerih — gre za obdavčenje denarnega zavoda ali banke — vzamemo kot bazo proučevanju že ustanovljene davčne temelje, brez ozira na to, kako so jih davčna oblastva v poedinih pokrajinah po dotičnih zakonih ustanovila.
Din
Ako znosi delniška glavnica 10,000.000-—
Po davčnem oblasivu ustanovljeni čisti dobiček........... 2,000.000-—
in izplačana dividenda . .	.	1,600.000-—
Potemtakem se davek izračuna na sledeči način:
I. V SLOVENIJI IN DALMACIJI.
Od čistega dobička 2,000.000
farjev 10%....................... •
'y%na dividenda	delniške
klavnice od 10,000.000 Din Znaša	1,000.000	Din
lzDlaČana dividenda	1,600.000	Din
200.000--
višek 600.000 Din
Pd onega dela viška, kateri paovarja 5% delniške glav-HiCc> t. j. od zneska 500.000
jPnapev še 2%.....................
oh ostalega dela viška, t. j.
Zneska 100.000 Din še 4% _ osnovni davek........................... 214.000--
10.000— 4.000--
90% državna doklada rentabilitetna doklada, katera se ustanovi z odstotnim raz-gicrjem izmed napravne glavnice in čistega dobička po odbitku obresti posojil in posebne pridobnine z dokladami; vzemimo, da bi ta odbitek iznašal vkupno 780.000 Din, ostane čisti dobiček 1,220.000 Din, potemtakem iznaša rentabilnost 12-2% in vsled tega rentabilitetna doklada 70% od osnovnega davka 200.000 Din (brez dividendne doklade) .	.
vkupno . .
k temu še 20% invalidski davek .............................
vsota državnega davka . .
Din 192.600—
140.000- -546.600- -
1(10.320' — 655.920—
11. V HRVATSKI IN SLAVONIJI.
Od onega dela čistega dobička. kateri odgovarja 10% delniške glavnice to je od 1,000.000 Din 12%	. . . .
od nadaljnjega dela čistega dobička, kateri odgovarja 5% deln. glavnice, t. j. od 500.000
dinarjev 14%.....................
od naslednjega dela čistega dobička, kateri odgovarja 5% delniške glavnice, t. j. od osta-,lih 500.000 Din 16% ....
osnovni davek...................
60% vojna doklada . . . . 30% občna dohodarinska doklada .......................
tecivarina II. razreda . .
vkupno .	.
k temu še 20% invalidski davek ............................
vsota državnega davka .	.	.
120.000—
/0.000—
80.000—
270.000—
162.000- —
81.000—
8—
513.008—
102.601-60
615.609-60
III. V VOJVODINI.
Gornjemu za Hrvatsko in Slavonijo izračunanemu vkup-
nemu znesku od......... 513.008—
se dodajo še sledeče doklade, ki sc izračunajo od osnovnega davka 270.000 Din + te-civarine 11. razreda 8 Din =
270.008 Din
a) drumarina (cestarina)	s 25%	67.502—
b) doklada za bolniško nego
s 15%................. 40.501-20
k temu še 20% invalidski davek od gor. zneska 513.008	D	102.601-60
vsota državnega davka . .
723.612-80
IV. V SRBIJI.
Od čistega dobička 2,000.000
dinarjev 7%.......................
osebni davek (lični porez) s 5% od gornjih 140.000 Din . . .
osnovni davek.....................
Državne doklade:
1. občna 153-5% od 147.000 D
2. drumarina (cestarina)
a) na glavo.....................
b) 10% od gornjih 147.000 D
vkupno . .
k temu šc 20% invalidski davek od vsote 147.000 Din + 225.647 dinarjev = 372.645 Din (ker se drumarina ne všteje v temelj za izračunanje invalid, davka
vsota državnega davka . .
140.000-
7.000-
147.000— 225.645—
2—
14.700—
387.347—
74.529— 461.876—
V. V BOSNI IN HERCEGOVINI.
Od čistega dobička 2,000.000
dinarjev 3%................... 60.000—
400% državna doklada od gornjih 60.000 Din	.	. .	.	240.000—
20% cestna doklada (cestarin-ski prirez)................... 12-000—
vkupno	.	.	312.000—
k temu šc 20% invalidski davek ................................. 62^400—
vsota državnega	davka	.	.	374.400—
(Dalje sledi.)
M n prevzemanje poštnih pošiljk in iežnine.
Roki za prevzemanje poštnih po-šiljatev so dvoje vrste in sicer za ožje in za širše dostavno področje. Za ožje področje se smatra kraj, kjer je pošta z okolico do 500 metrov. Vse vasi in kraji preko te izmere pa spadajo v širše dostavno področje.
Za ožje dostavno področje veljajo
tile roki:	.
Vse vrste posilik, ki se prevzamejo na pošti, razen poste restante naslovljeni pošiljk, se morajo dvigniti v roku 7 dni.
Pošiljke, ki so naslovliene poste restante, se morajo dvigniti v roku enega meseca (30 dni), če so pa obremenjene s povzetjem, v roku
7 dni.	.	.	.
Izjema so samo posilike z živimi živalmi, ki se morajo vselej prevzeti v roku 48 ur.
Ti roki se začemajo prvi dan po prihodu pošiljke oziroma prvi dan po dostavi obvestila naslovniku.
Pri nakaznicah velja ta rok samo za prevzem nakaznice. Nakaznice se pa izplačujejo v roku enega meseca. Mesec, v katerem je bila nakaznica vplačana, se ne računa.
Ti roki veljajo tudi za pošiljke, k: se pošiljajo za naslovnikom ali ki se vračajo pošiljatelju. Pri izpremembi naslova, črtanju ali znižanju odkuo-nine in sploh vselej, kadar se pošlje pošiljatelju obvestilo, da se pošiljka ne more dostaviti, se podaljša ta tok še za 7 dni, ki se začenjajo pivi dan po prihodu pošiljateljeve odredbe.
V širšem dostavnem področju veljajo za pošiljke z živimi živalmi, za poštne naloge, povzetne pošiljke in z.a izplačilo nakaznic isti roki, kakor v ožjem dostavnem področju, /a
druge pošiljke, naslovljene v šaše dostavno področje, velja rok 14 dni.
Ti roki pa ne veljajo:
1. za pošiljke s pokvarjeno vsebino;
2. za pošiljke, o katerih se že pri prvem dostavnem poizkusu ugotovi, da so nedostavljive;
3. pri pošiljkah s prepovedano vsebino;
4. pri paketih in poštnih nalogih, če jih naslovnik ne sprejme in če je pošiljatelj nanje napisal odredbo, da naj jih pošta takoj vrne, če jih pošta ne more dostaviti.
Od vsakega paketa, ki leži na pošti po krivdi naslovnika, se plača ležnina po pristojbeniku.
Ležnina se ne plačuje:
1. za isti dan, ko paket dojde;
2. za dva naslednja dneva in
3. za dan, ko naslovnik paket prevzame.
Od Iežnine so oproščeni samo paketi za podčastnike in vojake. — Ležnina se pobira pri vseh poštah. Računa se samo od poštnih paketov, medtem ko so druge pošiljke Iežnine proste.
Ležnina /naša za vsak paket po treh dneh in za vsak dan po 1 Din, brez ozira na velikost in težo paketa. Vsled te določbe so pokrenili v zadnjem času interesirani trgovci, ki obavljajo večino svojega prometa potom poštnih paketov, da bi se za slučaj, da ni v namembenem kraju naslovnika, odnosno, da pošiljke ne prevzame in da sc mora pošiljka vrniti odpošiljatelju, bil podaljšan Iežnine prosti rok na 8 dni od dneva, ko se je odpošiljatelja obvestilo o rtedostavljivosti odpošiljatve.
Ivan Mohorič:
(Nadaljevanje.)
Razvoj tektonskega in brzojavnega omrežja v Sloveniji.
Slovenske Gorice in Prekmurje.
Iz Maribora vodijo proti severu trije direktni vodi, eden mrtev vod in vod v obmejno postajo Št. lij v Slovenskih goricah. V Zgornjo Sv. Kungoto vodi poseben vod, ravno tako tudi k Sv. Jakobu v Slovenskih goricah ter k Sv. Lenartu. Vod k Sv. Marjeti ob Pesnici je od prevrata mrtev in je baš sedaj zaintresiralo poštno ravnateljstvo krajevne faktorje, da se ta vod preuredi v krajevno centralo pri Sv. Marjeti in promet na njem poživi. Želeti bi bilo, da se odpre telefonska centrala v Pesnici, ki ima zelo veliko eksport-no trgovino. Tudi bi bilo v interesu hgovine, da se izvede projekt zgradbe telefonske centrale pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Preko Slovenskih goric vodi telefonski vod iz Maribora v Gornjo Radgono; Iz Gornje Radgone gre vod v Ljutomer s krajevnimi centralami v Radenci in Križevcih, in iz Ljutomera pa preko Ivanjkovcev v Ormož. Iz Zgornje Radgone gre kratek vod v Apače. Ljutomerski okraj bi bil zelo intere-siran na tem, da se otvori promet preko Gornje Radgone v Avstrijo in sicer v Radkersburg, Gradec in druga tamošnja mesta. Avstrijska poštna upravat pa je nedavno predlagala s svoje starni, da bi se otvoril telefonski promet med Radkersbur-gom in Ljubljano.
Prekmurje ima telefonsko zvezo od obeh strani, eden vod gre iz Čakovca v smeri železnice do Dolnje Lendave, drugi pa iz Radencev na Mursko Soboto, odnosno na Cankovo. Od Murske Sobote naprej vo-
di v Proseniakovce ter preko Belin-cev in Črenševcev v Dolnjo Lendavo. Za telefonsko centralo se sedaj poteguje ob vodu Murska Sobota -Petrovci, občina Puconci in občina Veliki Dolenci.
Projekti v ptujskem in ljutomerskem okraju.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo je izdelalo za izpopolnitev omrežja v ptujskem in ljutomerskem okraju načrte za sledeče nove zveze:
1. Telefonsko progo Ptuj-Sv. Urban- Sv. Bolfank v Slovenskih go-ricah-Sv. Andraž v Slovenskih go-ricah-Sv. Anton v Slovenskih goricah - lvanjci, s telefonskimi centralami v navedenih petih poštah; 2. lelefonska proga lvanjci - Sv. Jurij ob Ščavnici - Ljutomer z novo centralo Sv. Jurij ob Ščavnici, na katero bi se priklopna kot vzporedna centrala Mala Nedelja; 3. lelefonska proga Ptuj - Sv. Vid pri Ptuju - Lich-tenek z 2 telefonskima centralama v navedenih poštah; 4. lelefonska proga Strnišče - Sv. Lovrenc na Dravskem polju - Ptujska gora z dvema telefonskima centralama v navedenih poštah.
Poleg teh vodov bi se imele otvo-riti krajevne telefonske centrale na že obstoječih vodih in sicer: 1. Sv. Barbara v Halozah, 2. Sv. Bolfank pri Središču, 3. Hoče, 4. Ponikva, 5. Podčetrtek, 6. Kozje in 7. Šmar-jeta ob Pesnici. Nadalje bi se Jur-šinci priključili na Ptuj in lokalna telefonska centrala Sv. Lovrenc pri Mariboru bi se priklopila na inter-urbansko telefonsko mrežo.
Načrti, odnosno predlogi za večino teh zgradb ležijo že dalj časa v ministrstvu in je sedaj naloga vseh krajevnih organizacij, kakor tudi poslancev, da ob priliki sestave proračuna delujejo na to, da se za zgradbo potrebni krediti stavijo v prihodnji budžet. V to svrho je treba nabrati vseh potrebnih podrobnih podatkov s katerimi bi se dokazala rentabiliteta naprave kakor tudi utemeljila gospodarska potreba novega spoja. Sicer pa prevladuje mnenje, da te raztresene telefonske mreže, ki vežejo manjše kraje, itak nimajo nikdar takega prometa kot je med velikimi gospodarskimi centri, kakor so glavna mesta, kjer je denarnim zavodom, veletrgovskim podietjam in industrijam telefon živec vsega delovanja.
Ne samo ob slovesnih pojedinah,
ampak v petek in sveiek naj kuhajo naše gospodinje »PEKATF.TE«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
Običaji v trgovini s kavo.
Trgovska in obrtniška zbornica v Trstu ie odobrila lokalne uzanse za kupčijo s kavo. Člen 1. določa, da se trguje s kavo po 100 kg netto brez sconto transito (t. j. nezacari-njcno v tržaški prosti luki — stara luka, porto Vittorio Emanuele III. — vskladiščeno blago). Člen drugi govori o pomenu označbe »ekspedira-no blago«, čl. 3. o obveznosti pri prodaji kave kot »ekspedirano blago« odnosno »za vkrcavanje pripravljeno blago«, čl. 4. pa o prodaji GIF. Po členu 5. določa obseg jamstva prodajalca pri vzorčnih prodajah (popust na podlagi arbitraže, odnosno primerna odškodnina). Čl. 6. Klavzula »z izločitvijo poškodovanega blaga« se razume v interesu kupca, ki mora izločiti poškodovane komade iz pošiljke. Čl. 7.: Razpoložljivo, po vzorcu prodano blago mora odgovarjati vzorcu. Kupec more ogledati na lastne stroške en del ah celo pošiljko. Ogled pa se mora izvršiti v teku 24 ur (izvzemši praznike) po sklepu kupčije. Morebitni ugovori se morajo izvesti v tem roku, sicer se smatra, da je bago ogledano in sprejeto. Čl. 8.: Če je blago prodano pod pridržkom ogleda (salva vista), ie kupec upravičen, da ga odkloni v teku 24 ur (izvzemši praznike); če tega ne stori, velja blago za ogledano in prevzeto. Čl.
9.: Teža se ugotovi s pretehtanjem najmanj 5 vreč. Pri kavi v sodih ali zabojih se vsak komad tehta posebej. Čl. 10.: Pri prodaji s skladišča, bruto teža ene vreče iz serije brazi-lijanskegaizvora povprečno ne sme biti manjša kot 58 in pol kg, niti ne sme presegati 61 kg. Pri kavi drugega izvora služi kot podlaga običajna teža dotične dežele izvora ali vkrcališča — če ne obstoji nikak poseben dogovor. Čl. 11.: Če je do-
LISTEK.
Gustav Freyiag.
Dati - Imeti.
(Nodalievanje.l
»Kako morete zahtevati tako veliko svoto za en sam pot?« je jezno kričal Ehrenthal. »Motil sem se v vas, ko sem vas smatral za zanesljivega moža.«
»Hočem tudi biti zanesljiv!« je zadonel vmes Pinkusov glas; »moram pa dobiti štiristo tolarjev, sicer ne bo nič s kupčijo.«
»Kako morete reči, da ne bo nič s kupčijo? Kaj veste vi o celi kupčiji? Kdo pa ste vi, da morete kaj vedeti o tem?«
»Vem, toliko, da mi baron rad izplača štiristo tolarjev, ako grem k njemu in mu povem, kar vem, je glasno kričal Pinkus.
»Vi ste umazan človek!« je razsrjen vpil Ehrenthal; »zaničujem vas kot miš, ki tiči v svoji luknji. Ali veste, s kom tako ravnate? Z menoj ravnate tako!« je vedno bolj razdra-
govorjeno promptno prevzetje, mora biti blago prevzeto tekom 5 dni (izvzemši praznike) od dne sklepa kupčije, če ne nastopi nikaka ovira višje sile (force majeure). Čl. 12.: Prevzem iz hangrejev se mora izvršiti takoj, čim sporoči prodajalec kupcu, da je blago izkrcano in mu je na razpolago — s kaija pa istega dne, ko je bilo blago izkrcano. V obeh primerih gredo vsi stroški in škode, ki so nastale radi zakasnelega prevzetja, na breme kupca. Kar se tiče kave v vrečah, ki mora biti predana v hangarjih, prodajalec ni dolžan, na svoj račun popraviti komade, katerih zavoj ni zadosten za reden prenos v skladišča v mestu. Čl. 13.: Pri Kavi brazilijanskega izvora se računi uzančna tara VL>kg za navadno vrečo in 1 kg za dvojno vrečo. Pri kavi drugega izvora se računa resnična tara. Da se ta ugotovi, se vzame za podlago rezultat tehtanja 16 vreč od vsakih 100 komadov; od teh označi 8 prodajalec in 8 kupec. Ugotovitev tare se mora izvršiti v navzočnosti obeh strank v skladišču kupca. S tem zvezana dela in stroški gredo na račun kupca. Pri kavi, ki dospe v sodin, zabojih itd., se izračuna prvotna, na vsakem koliju naznačena tara; kupec pa je upravičen, zahtevati v 48 urah po prevzetju blaga (izvzemši praznike), da se resnična tara ugotovi na njegove stroške. Čl. 14.: Koleke faktur in morebitnih menic plača kupec.
Barva za štampiljke.
THE REX CO., LJUBLJANA.
Izvoz in uvoz.
Končna ureditev izvoza živine iz Ru-munije. Izvozna pristojbina je namesto prvotno mišljenih 6000 določena na 2000 lejev za komad. Pri drobnici znašajo izvozne pristojbine 600 lejev za komad.
Pred ukinjenjem dogovora s Češkoslovaško glede izvoza vina in piva. Iz
fteograda javljajo, do namerava $č>spo-
darsko-finančni komite ministrov razdreti omenjeni dogovor, ker je deloma škodljiv pivovamištvu, deloma pa je izvoz vina v Češkoslovaško nemogoč zaradi visokih češkoslovaških carin.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Italijansko-češkoslovaška trgovinska zbornica v Pragi se namerava v kratkem osnovati.
Avstrijska zunanja trgovina. V prvem četrtletju je uvozila Avstrija blaga za
1,707.000 ton v skupni vrednosti 348 milijonov zlatih kron, a izvozila blaga za 46.'i.OOO ton v skupni vrednosti 208 milijonov zlatih kron.
Denarstvo.
Kako je ravnati s poškodovanimi bankovci. Obrabljene, natrgane ali zlep-
žen nadaljeval. »Odtegnem vam lahko kredit ter vas razglasim pri vseh trgovcih kot ničvredneža!«
»In jaz. bom obvestil barona, kak ničvrednež ste vi!« razkačeno zakliče Pinkus.
Pri teh besedah se odpro vrata, in Itzig se z enim samim skokom umakne nazaj v temo.
»Dam vam čas do jutri zjutraj, da si premislite«, je zaklical odhajajoči Pinkus nazaj v pisarno ter planil nato ven.
Z največjo ravnodušnostjo je stopil ltzig v pisarno; njegov gospodar je divjal po male mprostoru gori in doli, kot divja zver v kleti, in ga niti ni opazil: »Bože mili, da more biti ta Lobel tak izdajalec! Vse bo izblebetal na trgu; uničil me bo!« je jediko-val ter vil roke.
»Zakaj naj bi nas uničil?« je vprašal ltzig ter vrgel klobuk na mizo.
»Kaj hočete vi tukaj? Kaj ste slišali?« ga je Ehrenthal jezno nahrulil.
»Vse sem slišal«, je hladnokrvno odgovoril Itzig. »Saj sta se vendar oba tako drla, da se je moralo slišati v vežo. Zakaj ste mi tako prikrivali to kupčijo? Če bi mi bili po-
ljene bankovce, od katerih ne manjka noben košček, so pošte dolžne sprejemati. Pač pa ne sprejemajo pošte takih bankovcev, katerim manjka kak del. — Odklanjanje takih bankovcev pa se na poštah ne vrši iz nagajivosti, ampak samo zato, ker Narodna banka odtrga 50 par tudi od takega poškodovanega bankovca, kateremu manjka samo beli rob. V smislu delegacije finančnega ministrstva (št. A. IV. 1450 z dne 14. marca t. 1.) pa morajo davčni uradi sprejemati v plačilo ali pa v zamenjavo obrabljene bankovce, kateri niso več sposobni za promet. Stranke naj oddajajo tak denar, ako le mogoče, pri davčnih uradih ali pa pri podružnici Narodne banke.
Odgoditev našega posojila v Franciji.
Ministrstvo zunanjih del je dobilo poročilo, da je francoska parlamentarna komisija za zunanje posle odložila predlog glede posojila 300 milijonov francoskih frankov kraljevini SHS.
Fakturiranje v zlatih markah. Iz Ber-lina poročajo : Zveza veletrgovcev z drobnim blagom ie sklenila, da bo s 1. iulijem fakturirala le v zlatih markah.
Ukinjenje trgovanja z valutami in de-vizaim v Varšavi. V torek je borzni svet v Varšavi sklenil, da zaenkrat ukine notiranje valut in deviz. Vsem bankam je odvzeto dovoljenje za trgovanje z devizami.
Obtok bankovcev v Madžarski je narasel v drugem tednu junija za 6.88 milijarde na 129 milijard Km.
Carina.
Carinske izpremembe. Po poročilu ministrstva trgovine in industrije z dne 15. maja 1923 se izdelujejo svinčene cevi za gradbene in industrijske potrebe v zadostni meri v državi sami. Z ozirom na to izgubi opomba k tarif. štev. 589 svojo veljavo. Na podlagi gori navedenega, se v smislu odloka carinskega sveta št. 29381 z dne 19. maja 1923, katerega je odobril minister financ, odredi, da se v bodoče plača uvozna carina na svinčene cevi za gradbene in industrijske potrebe po št. 589 splošne carinske tarife.
Povišanje potiske uvozne carin« sa z veljavo od 22. junija 100% .
Promet.
Poštno-čekovni promet. Poštno-če-kovna zavoda v Ljubljani in Zagrebu ter poštna hranilnica v Sarajevu so imeli v prvih sedmih mesecih 1923 skupno prometa za 5.439,699.201-35 Din.
Ukinjenje paketnega prometa z Bolgarsko. Prometno ministrstvo je ukinilo promet kosovnega in vagonskega blaga za Bolgarsko in preko Bolgarske, nadalje promet kosovnega blaga za Češkoslovaško preko Madžarske.
Zvišanje železniškega tarifa v Nemčiji. Na zadnji odborovi seji vodstva državnih železnic je bil z večino glasov sprejet predlog upravnega sveta, da se zviša blagovni tarif za 250%. Tudi predlog glede zvišanja potniškega tarifa je bil z znatno večino glasov sprejet. S
I. julijem se zviša potniški tarif za I. in
II. razred za 300%, za III. in IV. razred
vedali, kaj nameravate, bi vam bil pripravil Lobela za zmernejšo ceno.«
Ehrenthal je osupel pogledal na drznega mladeniča in s trudom je izpustil besede: »Kaj pomeni to?«
»Poznam Pinkusa«, je nadaljeval Itzig, odločen, da hoče na vsak način pristopiti pri tej drami kot soigralec. »Ako mu daste sto tolarjev, bo kot zvest mož prodal za vas baronu dobro hipoteko.«
»Kaj veste vi o hipoteki?« je prestrašeno siknil Ehrenthal.
»Vem dovolj, da va mpn tem lahko pomagam, ako vam hočem. In jaz vam hočem pomagati, ako boste imeli zaupanje do mene.«
Gospod Ehrenthal je še vedno začuden strmel v obraz svojemu knjigovodji, polagoma se mu je začelo dozdevati, da poseduje njegov pomočnik več hladnokrvnosti in odločnosti, nego on sam. Končno je z veseljem in obenem v skrbeh vzkliknil: »Vi ste vrl dečko, Itzig, pripeljite mi Pinkusa nazaj, dobi naj sto tolarjev.«
»Čital sem tudi naslove pisen^ ni jih je oddal sodni svetnik na pošto. Med njimi je bilo pismo, naslovljeno
pa za 200%. Ministrstvo prometa tega sklepa še ni potrdilo.
Iz naših organizacij.
Seja Zveze Gremijev. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo vabi na sejo širšega odbora, ki se vrši v ponedeljek, dne 25. junija ob 2. uri popoldan v prostorih Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani (Bcthovnova ulica štev.
10./I.) s sled. dnevnim redom : 1. Konstituiranje ožjega odbora. 2. Stališče gremijev proti sklepom občnega zbora Zveze gremijev in določitev zvezne doklade za gremije. 3. Pravilnik o delavnem času v trgovinskih obratih. 4. Slučajnosti. Ker je seja vsled pomislekov posameznih gremijev proti sklepom Zveznega občnega zbora zelo važna in bo treba še enkrat sklepati glede ustanovitve Zveznega zastopstva v Beogradu, potnin za zunanje delegate Zveze in enkratnega brezplačnega dostavljanja »Trgovskega lista«, je v interesu gremija, da se po svojem delegatu odnosno odborniku seje brezpogojno udeleži, Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Načelnik: Ivan Jelačin ml., m. p.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani naznanja p. n. članom, da se vrši v torek dne 3. julija t. I. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17./I. XXII. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Gg. člane vabimo k mnogoštevilni udeležbi.
Trgovsko šolstvo.
Na trgovski šoli v Novem mestu bo
vpisovanje v L in 11. letnik v četrtek 28. in soboto 30. t. m. vsakokrat od 10, —12. ure. Šolnina znaša 75 Din mesečno, v slučaju pa, da sc ne oglasi v vsakem letniku zadostno število učencev in pa učenk, se šolnina lahko zviša na 80 do 100 dinarjev mesečno.
Dobava, orodaia.
Dobava podnožnic iz trsja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 4. julija t. I. ofertalna licitacija glede dobave 5.000 podnožnic iz trsja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbonrice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava naftalina, salmiaka in caher-lina. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 6. julija t. I. ofertalna licitacija glede dobave 200 kg naftalina, 100 kg salmiaka v gručah in 10 kg caherlina. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava manometrov in ur za merjenje brzine. Pri ravnateljslvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 5. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 50 manometrov in 25 ur za merjenje brzine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
na sodnega komisarja Waltherja v Rosminu.«
»Mislil sem si,« je veselo zaklical Ehrenthal; »dobro je, Itzig, pripeljite mi Lobela!«
»Pisarju sodnega svetnika moram plačati pet tolarjev in jaz imam dobiti tri tolarje, znaša skupaj osem tolarjev,« je nadaljeval ltzig, ne da bi se preje ganil z mesta.
»2e dobro,« odvrne Ehrenthal, »denar dobite gotovo, toda zdaj moram predvsem govoriti s Pinkusom.«
Itzig je odhitel v prenočišče ter poiskal ubeglega trgovca. Ta se je zaprl v svojo sobo, tekal razburjeno gori in doli in v duhu prebaval vse nedostojnosti, katere mu je Ehrenthal vrgel v obraz.
Itzig je odprl vrata ter energično dejal: »Pinkus, prihajam od Ehreni-hala in hočem, da vzamete sto tolarjev ter pomagate mojemu šefu. Hočem, da ne ravnate z njim podlo. Ako veste vi o njem kaj takega, kar bi mu lahko škodilo pri baronu, tedaj vem jaz nekaj o vas, kar bi vam škodilo pri policiji.«
(Dalje sledi.)
VABILO
L redu občniu zboru
del. Me jmr i milini
ki se vrši
cine 17. julija 1923 ob 3. uri popoldne v tiskarni Merkur v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 13.
DNEVNI RED:
1 Poročilo upravnega svela o poslovnem
letu 1922 in predložilev bilance z dne 31. decembra 1922.
2 Poročilo nadzorstvenega svela.
3 Odobritev bilance za leto 1922 in sklepa-
nje o podelitvi absolutorija.
4. Volitev treh članov upravnega sveta za
izpraznjena tri mesta in volitev treh novih članov upravnega sveta.
5. Volitev treh članov nadzorstva. Izprememba pravil, in sicer:
V § 6., odst. 1., sc naj označuje delniška glavnica v bodoče v dinarski veljavi.
V § 7., odst. 1., sc sprejme določilo, sme družba izdajati komade po 5, 10
•m 25 delnic, vsled česar se izprcmcnc ozir. izpopolnijo tudi obrazci delnic, ku-oonov in talonov.
Prvi stavek četrtega odstavka § 11. se glasi odslej: Upravni svet pa mora iKoophrati, če se število njegovih članov zmaniša pod 9, t. j. devet.
*.£rTnu odstaXku § 23. se doda dolo-vom nh' sc-vabila k občnim zbo-»om objaviti naimani 14 dni pred zboro-van,em, ne vštevši dneva občnega 7bora.
•31 Slučajnosti.
Opomba: V smislu § 28. družbinih pravil imaio glasovno pravico na občnem ' boru oni delničarji, ki založijo najkasneje do vštetega 9. julija 1923 v pisarni •aruzbe v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica 13, začasno potrdilo o vplačanih ■delnicah, za katero se jim izdajo legiti-snaciie, glaseče se na njih ime ob navedbi števila njim pripadajočih delnic ter iste odpadajočih glasov.
V L j u b 1 j a n i, dne 21. junija 1927».
UPRAVNI SVET.
Razno.
Subskripcija novih delnic Ljubljanske kreditne banke, kol se nam poroča, z ozirom na ugodni tečaj nove emisije zelo dobro napreduje in je že veliko število optiranih in neoptiranih delnic upisanih. Subskripcijski rok poteče v ponedeljek 25. junija 1923, ki je zadnji subskripcijski dan.
Prodaja cementa. Vsi p. n. trgovci v Ljubljani in okolici se opozarjajo, da prodajo Prodajni urad portland cementa v Ljubljani, Dunajska cesta 31 iz svoje zaloge cement v vrečah od 50 kg naprej po znižani ceni.
Koruza za Slovenijo. Minister za so-cijalno politiko je odobril, da se pošlje v Slovenijo 28 vagonov koruze. Razdeli se onim občinam, ki so sc potom okrajnih glavarstev prijavile. Koruza se ne plača takoj, ampak do 1. nov. 1923.
Znižanje vozarine za pekovski kvas. Vozarina na južni železnici za pekovski kvas se do preklica, odnosno spremembe v tarifi računa po vozarinski postav-ki za znižano brzovozno blago.________
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRI1A“, Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
Tržna poročila.
Zagrebški žitni irg (21. t .m.) Postavno vojvodinska postaja: pšenica 76—77 kg, 425 — 450, turščica žolta 260—270, defektna 200-250, rž 71-72 kg, 350-360, ječmen za pivovarne 325—345, za krmo 290—305, oves 295 — 310, fižol 450—600, moka »0« 665 — 690, »2« 640—665, .»4« 615—640, za krmo 200—205, ržena 450 do 475, otrobi drobni 140-150, debeli 200. Tendenca mirna, ustaljena.
Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Pšenica: baška, 77—78 kg, 2—3 odstotki, 2 vagona 440; baška, 76—77 kg, 9 vagonov 437—440; baška, 75—76 kg, 4 vagoni 430—440, banatska, 77—78 kg, Zenta, 2 vagona 440. Ječmen: baški, 64 do 65 kg, ponudba 290. Oves: baški, povpraševanje 300. Turščica: baška, promptna, 40.5 vagona 260 - 267.5;
okrogla, 5 vagonov 265—267.5; bela, 1 vagon 300; sremska, ponudba 280. Fižol: beli, baški, povpraševanje 600. Moka: baška »0«, 4 vagone 655—662.5; »2«, ponudba 640; »5«, ponudba 375; »6«, 4.5 vagona 490 — 495. Otrobi: baški (juta) ponudba 135; isti (papir) ponudba 130. Tendenca nespremenjena.
Trg z usnjem in surovimi kožami. Danes notirajo goveje kože lahko Din 19 do 20, težke 22.50—24, telečje 26.50. Promet z usnjem se je razvijal v zadnjem tednu precej živahno in je vprašanje ponajveč osredotočeno na spodnje usnje (podplate). Cene istih so se nekaj učvrstile, akoravno ne v tem obsegu, kakor bi lo odgovarjalo današnjim cenam surovih kož in vseh surovih ma-terijalij. Na trenolno rezerviranost vpliva kolikortoliko okolščina, da glavni konsumentje iz dežele krijejo vsled zaposlenosti pri poljedelstvu le najnujnejšo potrebo, nakupovati pa se bo pričelo v najkrajšem času, ker velikih zalog nikjer ni in se bodo morale nadomestiti. Za usnje na debelo in proti takojšnjemu plačilu veljajo sledeče cene. vaš-pod-plati v polovicah Din 70—75 za kg, trikrat vloženi podplati (sivi) 85—90, no-tianjki 50—55, okrajevne (aferni) 37.50 do 40, vratovi 45—55, likancc (blank usnje)'75—77.50, črni gladki kipsi 90 do 100, črne gladke teletine 130—140, rjave kravine 95 — 100. boks teletine črne 25 do 30 kvadr., barvane 35 — 40, ševro črn inozemski 37.50—40, barvan inozemski 45—50.
Budimpeštanski žitni trg (19. t. m.) Cene v tisočih Km: pšenica od Tise I. 34.75—35,	34.5—34.75,	peštanska	34.25
Trgovski
pomočnik
dober detajlist se sprejme v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod ,,D£TflJLIST“ na upravništvo »Trgovskega lista11.
do 34.5, rž 26.5—27, ječmen za krmo 24.5-25.5, oves 27.5-28, turščica 24.5 do 25, otrobi 11.5—12.
Padec cen na madžarskem lesnem trgu. Iz Budimpešte javljajo, da so zaradi obilice zalog v državi cene lesu oslabele. Zlasti mnogo je gradbenega lesu. Povprašuje se le še po lesu za kurjavo.
/ ut-, ? tiyi.niI, m • ; ;• •
ZALOGA PRI
I. C. KOTAR, Ljubljana.
Na veliko in malol
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, (ehtnice deci-ffl malne in balančne najceneje pri
I
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Tvornice papirja v Vevčah, Janeziji in ===== Goričanah =■	=
Tvornice lesovine v Goričanah
■	in Medvodah .........—
Tvornica celuloze v Goričanah
... .. kvrsuje sklep občnega zbora delničarjev Združenih papirnic Vevče, Uoricane m Medvode d. d. v Ljubljani z dne 5. maja 1923, provaja k temu poo lasceni upravni svet na podlagi odobrenja Ministrstva trgovine in indu-1 r. .v ^eoQradu z dne 11. decembra 1922, VI, br. 5642, na občnem zboru sklenjeno povišanje družbine delniške glavnice
od 12,5oo.ooo Din na 20,000.000 Din
z izdajo
75.000 komadov delnic h 100 Din nom.
pod sledečimi pogoji :
1.	Starim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 150-— za •^»nad tel quel v razmerju na dve stari ena nova, protivrednost plačljiva ob
Subskripciji.
Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti svoje delnice ^2 kuponske pole na blagajnah nižje navedenih mest, da se na njih označi ,2vršitev opcije.
Ljubljana, dne 6. junija. 1923.
2. Novim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 200-— za komad tel quel, plačljivih ob subskripciji.
3. Subskripcija traja od 25. junija do 25. julija 1923 in so določena kot subskripcijska mesta :
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, Hrvatska podružnica Wiener Bank-Vereina v Zagrebu, Prva hrvatska štedionica v Zagrebu in Jadranska banka a. d. v Beogradu ter njene podružnice.
4. Dodelitev delnic se izvrši po preteku subskripcijskega roka čim najhitreje. Za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najkasneje do 8. avqu-sta 1923.
5. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tega leta.
6. Ažijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli po odbitku stroškov in pristojbin rezervnim fondom podjetja.
7. Nove delnice so deležne na družbinem dobičku od 1. julija 1923 dalje in so opremljene že s polkuponom za leto 1923.
8. Uspeh emisije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu.
UPRAVNI SVET.
————————
Portland-cement
v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi.
Trgovci dobijo primeren popust. — Zastopniki se iščejo.
iiiltu mila. lili. lili! cesta 31.
mi or
STB'
S
5
S Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, m koks za kovače ter livarne, bencin in j* amerikanski ^petrolej vedno v zalogi. h	Čilski	soliter,
gj	žveplo	in	modra	galica.
d. d.
 ..........   v	Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno 1“ čehoslovaški in anlgeški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani,
Miklošičeva cesta 15./II.
Podružnica v Novem Sadu (Bačka).
MANA
tovarna kanditov in
mleraje soli in dišav
družba z c. z.
v Ljubljani
priporoča po siajnižjih cenah vsakovrstne kandite, zmleto morsko sol in zmleti sladkor
•••»•o««****
>\\M Cf/.
tovarna	W
H vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi §§
|	: najfinejši in najokusnejši :	§
|	namizni kis iz pristnega vina.	j
fj	ZAHTEVAJTE PONUDBO!	jj
| Tehnično in higijenično najmcder- ( | neje urejena kisarna v Jugoslaviji, j
H	Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje.	m’
•••• »BI* • •••
mimnnmumwmnnxmxumxm
Franc Erjavec
pri .ZLATI LOPATI"
trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (MUhleisen) nasproti križanske cerkve.
s
s
5
Sezona:
Maj — September.
Zdravlieije vseh IMA in črevesnih bolni.
Cene zmerne. - V pred- in po sezoni znatni popusti. M Največja udobnost. - Zahtevajte prospekte, g
Ravnateljstvo zdravilišča. j|j
lnTrgmrif oglašajte v „TrgOVSkem listu“!
Med dobrim najboljše!
šivalni stroji za rodbino in obrt
Vozna kolesa, razni novi modeli
LJUBLJANA IGNACI) VOK NOVO MESTO
Vljudno naznanjam, da sem otuoril
trgovino s špecerijskim, koloni-jalnim in materijalnim blagom ter z deželnimi pridelki
v Ubijali, Oraille Ji. 3 o Bi iMitte cerkve).
Za obilen obisk se priporočam. FRANC KOLŠEK.
izvršuje Tiskarna Merkur v Ljubljani Simon Gregorčičeva ulica.
“ VRSTNI KROGL3IČNA: LEŽIŠČA SPEC13AUTETE MOVO«/*TI
ime
*•% U ADAMA
PALAČA L3»KRED*BK*
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	malo!
Pristopajte kot član k društvu
I
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, masi, vsa. popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi ]ugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
.Bill
Moril »lica
IVAN ZAKOTNIK
Telefon 51.37§.	mestni	tesarski mojster	Tllllll	51.378.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja-
TRGOVSKA BANKA D. D, LJUBLJANA
PODRUŽNICE:
Maribor, Novo mesto Rakek
Slovenjgradeč Slovenska Bistrica
Šelenburgova ulica štev. 1.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000 —
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni:	139,	146,	458
EKSPOZITURE
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnea v Kolodvorski uliici)
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, lrgovsko-industrijska d. d., Ljubljano. Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.