252
Listek.
novega leta 1892. do konca meseca septembra. (Odslej bodo poročila izhajala ob občem zboru ter bodo obsezala šolsko dobo). Ustanovnikov šteje društvo 38, med njimi nadškofa goriškega, knezoškofa lavantinskega in ljubljanskega. Knezoškof lavantiuski je častni ud. Novi ustanovniki so: slavna mestna občina ljubljanska (100 gld.), gg. Feliks Stare, graščak v Domžalah, dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru, in Viktor Rosiua, c. k. notar v Mokronogu, ki so društvu darovali po Jo gld. Podpornikov, rednih udov in dobrotnikov je štelo društvo I2f, med temi 22 duhovnikov. Na prvem mestu je Maribor z 31 udi, potem Dunaj z 21 udi, Kranj z 11, Ljubljana z 8, Postojina z 8 ; Krško šteje 6, Vojnik 5, Brežice, Konjice, Mala Nedelja, Podgora pri Gorici, Polhov Gradec po 2 uda. Po 1 uda imajo : Bled, Celje, Cadram, Češki Brod, Črnomelj, Dovje, Fran-kolovo, Gradec, Kalobje, Kamena Gorica, Litija, Ljutomer, Nabrežina, Nova cerkev, Radovljica, Stillfried, Stražišče pri Kranji, Skorja Loka, Smartin v Rožni dolini, Št An« draž pri Gorici, Trst, Vrhnika. — Posojilnica v Črnomlji, kmetska posojiluica ljubljanske okolice in hranilno in posojilno društvo v Radovljici so društvu darovale po 10 gld. Dohodkov je imelo društvo 1424 gld. 68 kr. Osnovna glavnica znaša 4144 gld. q8 kr. Največje je darilo neimenovanega gospoda iz volila pokojnega rodoljuba Kotnika s 400 gld. — Podpor se je razdelilo 456 gld. 25 kr. med 32 podpirancev v 125 slučajih, in sicer v gotovini 47krat, v znamkah obednicah pa 78krat (1035 obednic po 25 kr.). Zal, da je moral odbor večkrat tudi res potrebnim dijakom podporo odreči ali jim nakazati najmanjšo malenkost Med podpiranci je bilo 15 ju-ristov, 7 medicincev, 6 filozofov, 1 tehnik in izredoma 1 akademik in 2 veteriuarca. — Posebno hvalo odborovo so si zaslužili : g. Fr. Dolenec, trgovec v Mariboru, g. Avg. Drukar, not. kandidat v Kranji, g. Ivan Hočevar, not. kandidat v Krškem, g. yurij Kraigher, trgovec v Hraščah pri Postojini, č. g M. Servicelj, župnik na Reberci; potem dijaki vseučiliščniki gg Zmavc, Bcnedik, Dokler, Mihalič, Zupančič. Društvo žaluje po blagem udu g. dru. Skofiču, c. k. okr. sodniku v Škofji Loki. Ker je društvo res vredno in prepotrebno, zato je prav toplo priporočamo. — Doneske je pošiljati vč. g. doktorju Fr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kapelami in ravnatelju v Av-gustineji na Dunaji, I.  Augustinerstrasse   7.
Podpiralna zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradci je z letošnjim aka-demiškim letom dovršila dvajsetletnico svojega delovanja. Šibek je bil početek, vender se je društvo po ugodnih razmerah razvilo in ojačilo tako, da mu je moči deliti dvakrat in trikrat tolike podpore, kakor jih je iz početka več let zapored delilo zaradi pičlih tedanjih dohodkov. V akademiškem letu 1890/91. se je razdelilo med slovenske vseuči-liščnike 809 gld , leta 1891./92. pa 1070 gld. Čistih dohodkov z obrestimi vred je bilo II75 gld. 32 kr., a od prejšnjega leta je ostalo v gotovini 868 gld. 51 kr,, torej skupaj 2043 gld- 83 kr. Troški so znašali 1151 gld. 28 kr., in gotovine je ostalo 892 gld. 55 kr, kateri so na račun prihodnjega akademiškega leta v hranilnici shranjeni na obresti. V hranilnici je tudi vsota 550 gld., katera je bila po odborovih sklepih leta 1889./90. 1890./91. in 1891./92. dodana glavnici v gotovini. — Odbor je zboroval osemkrat in je rešil 144 (prejšnje leto 87) vloženih prošenj ; odbitih jih je bilo 9, drugim I35im pa se je dovolila vsota 1070 gld. Najmanjša jeduokratna podpora je bila 5, največja pa 15 gld. Podpiranih je bilo 31 slovenskih vseučiliščnikov: 13 pravnikov, 14 medicincev in 4 modroslovci. Po deželah jih je bilo 17 s Štajerskega, lis Kranjskega in 3 s Primorskega. Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, to leto ni bilo nobenega. — V minulem akademiškem letu je preminil vseučiliški profesor dr. H. Ign. Bider-mann, ki je bil dru=tvu mnogo let delaven in vesten odbornik in več let tudi skrben blagajnik.  —  Odbor podpiralne zaloge je  sestavljen   takole:  g.  dr.   Gregorij Krek, pred-
Listek.
253
sednik in blagajnik,  g.  Emanuel Deteani,   njega namestnik,  g. dr.  Bogomil Krek,  tajnik ; odborniki so gg. :   Edvard Pajnič, Fr.   Krušič,  Fr.   Eller in Milan Mencinger.
Matica Hrvaška je razposlala svojim članom, kakor smo omenili že v poslednji številki, devet krasnih knjig, s katerimi je sijajno postavila svojo petdesetletnico Ta odlični zavod napreduje od leta do leta, čemur najlepši dokaz je pač vedno rastoče število društvemkov, ki se je od lani zopet povišalo za tisoč udov, tako da so se knjige natisnile v 9000 izvodih in tudi precej razpečale. — Prva knjiga se imenuje ,,Slike iz občega zemljopisa". napisal dr. Ivan Hoic\ izšla pa je kot 17. knjiga poučne knjižnice, katero je ,,Matica" leta 1877. započela s Klaičevim ,,Prirodnim zemljopisom Hrvatske", ali kot tretja knjiga ,,Slik iz občega zemljopisa". Hoičevo delo je bilo nagrajeno iz zaklade grofa Iv. Nep. Draškoviča, prinaša pa na 268. straneh opis skandinavskega polotoka, Danske in Nemčije. Knjiga je pisana toli korenito, kakor smo temu že vajeni od pisatelja, kakeršen je g, dr. Hoic, krasi pa jo 74 slik, izmed katerih so posebno lepe slike nemških mest; mimo tega ima tri zemljevide. — Drugi knjigi je uaslov „Poviest francuzke revolucije od godine 1789. do godine 1815." Preveo, pvipomenkom i kazalom popratio Ivan Rabar. I/.med premnogih del, ki so izšla o francoskem prevratu, izvestno je Mignetova zgodovina najimenitnejša. Pisatelju je naklonila čast, da ga je francoska akademija imenovala za svojega člana, in dandanes je že prevedena malone v vse jezike evropske. ,,Matica" se po pravici ponaša, da ta knjiga vredno pristoja knjigam ,,svjetske poviesti", katere je izdala dosihdob, zakaj Mignetovo delo je uprav klasiško, nežno in ozirno v verskih in vseh drugih stvareh. Mignet završuje svojo zgodovino s prvim pariškim mirom in pregnanstvom Napoleonovim na Elbo, prof. Rabar pa je dodal svojemu prevodu tudi opis poslednje borbe evropskih držav proti Napoleonu in je zajedno opisal temelje, na katerih se je razvijalo politiško življenje evropsko po dunajskem kongresu. Rabarjeva knjiga obseza petnajst poglavij in naposled jako umestno kazalo imen in stvarij. Kakor nas je razveselila ta publikacija, takisto radostno pričakujemo zgodovine devetnajstega veka, katera se nam obeta. — Nekaj posebnega je knjiga ,.Hrvatska antologija". Umjetno pjesništvo starijega i novijega doba. Sa-stavio Hugo Badalic. Ta knjiga obseza štiri stoletja hrvaškega pesuištva! Leta 1501. je zapisal Marko Marulič, da je dovršil svojo ,Judito", in tako bodo Hrvatje za nekaj let slavili štiristoletno slavo umetnega pesništva svojega. ,,Sva je naša povjestnicj. velik samo zbor pjesama!" Pesmi so razvrščene po kronološkem redu, vzprejete pa so le tiste, katere lahko umeje vsak izobraženi Hrvat. Vsega skupaj čitamo v antologiji imena 69 pesnikov in preko 200 pesmij, pravih biserov poezije hrvaške. Prekrasni vsebini je dostojna tudi izredno  ukusna zunanja oblika.  Da  bi  pač tudi  kdaj  pri  nas učakali takšno
slovensko antologijo!
(Konec prihodnjič.)
Prosvjeta. List za zabavu, znanost i umjetnost. — Tak<5 se imenuje nov leposloven list, ki je začel ob novem letu izhajati v Zagrebu Lastnik mu je g. Fr. Folnegovic, urednik pa g. A. Tresič-Pavičič. »Prosvjeta« se odlikuje po lepih člankih in ukusuih ilustracijah; med sotrudniki čitamo imena mnogih odličuih pisateljev hrvaških, tako da se list v vsakem oziru vredno druži s starejšim, izborno uredovanim »Viencem«. »Prosvjeta« se ozira tudi na našo književnost, in zato iskreno želimo, da si pridobi prijateljev tudi med nami. List izhaja vsak petek na dveh polah in stane po pošti 7 gld. za vse leto.  Naročnina se pošilja tiskarni Antona Scholza  v Zagrebu.
Glazba. List za svjetovnu i crkvenu glazbu i dramatsku umjetnost. Uredjuje prof. Vacl. Novak. Tisak i naklada knjižare Lav. Hartmana (Kugli i Deutsch) u Zagrebu. — Ker je koncem minulega   leta prestal   glasbeni  časopis   »Gusle«,   odločila se je gori na-