8554 AA 60100200 PRI plačana v gotovini _ _AA .. *bL- 1 gruppo Ldia 500 lli* OSREDNJA KNJIŽICA p A P*126 66001 KOPER DNEVNIK Leto XXXVIII. Št. 195 (11.323) TRST, sobota, 11. septembra 1902 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskat ni • Doberdob. * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskanj partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi MEDTEM KO JE SPflDOLINI V BARIJU ZAGOVARJAL SVOJE VLADNE PARTNERJE V Se vedno v polnem razmahu polemika o povezavi med krščansko demokracijo in mafijsko oblastjo Berlinguer v Palermu - Nobene polemične besede iz vodstva socialistične stranke RlM _ Včeraj zjutraj je vlada »rWjložila zakonski odlok o usklaje-borbe proti mafiji tudi v se-"*• § zakonom notranji mini-'er pooblašča prefekta, ki so ga i-®w°yali za visokega komisarja, da rli-. uie delo upravnih organov in tako na krajevni kot vse-•žavni ravni. Naslednik generala Chiese, prefekt De Francesco f®,torej imel pooblastila, ki jih po-general karabinjerjev ni nikoli jjtol: imel bo dostop do bank, lahko , “kazal telefonsko prisluškovanje, .^Pomembnejše pa je to, da se bo j. Ko poslnžil strukture tajne obve-eTalne službe Sisde. Relativno hiter zakonodajni pošto-Pek v zvezi z odobritvijo zakona za .» pro*> mafiji nikakor ni omilil rjdičnih polemik: deželno vodstvo banske demokracije, ki se je se-aio včeraj v Palermu, ostro kritizi-Chie0 ne*Je ce*° ža*' Nanda Daila .Najbolj značilen dogodek včerajš-jega dne. pa je najbrž stališče, ki j. je zastopal predsednik vlade ^“dolini v svojem govoru na otvo-lj T1 barijskega velesejma. Spado-je imel za potrebno, da se o-“no zavzame v obrambo krščan-$.-* demokracije. Nepravično je dol-4* cele stranke ali pa celo stru-, nekatere stranke (v mislih je Stas .imel Andreottija), je rekel jedolini in prav tako nepravično j. zaskrbljujoče bi bilo se prepu-,a,1 črnobelemu tolmačenju do-dn i0V ‘ se dogaja v današnjih jj?"* Spadolini se je poslužil tudi j I npnetacije, ki jo je pred dnevi J Salvo Lima: predvsem pa je PfaviČno in tudi zelo nevarno o-su • P°litični boj, pa čeprav o-d r’Jn odpirati moralna vprašanja. Ce ne gre za točno dokazana ^,’stva, lahko samo povzročajo su-^j.' ki preprečujejo kaznovanje res-, cnih krivcev, saj je v oblaku pra-j nemogoče razločiti za kaj gre. k Pa koristi nikomur, medtem J. > v Italiji potrebna globoka j^darnost med demokratičnimi si- (Spadobnj je tako delno izplačal jjJ dolg onim, ki so mu omogo-HjL1' n® ostane na položaju predsed-olja ylade. V Bariju je dosledno fjJ°v'l svojo gospodarsko finančno flčtofijo, ponovil je že obrabljene “šd a borbe proti inflaciji. Padel je delavce, ki se nočejo Povedati premični lestvici ter o-s/ril. da bo vlada še nekaj ča-da bi se medtem ob-J dialog med družbenimi silami, tošit^ k° pr^s^ena Predložiti svojo ^endar pa je politični problem, tj to skriva za polemiko glede smr-Elfe?erala Dalla Chiese, mnogo sko f gre za odnos s krščan-dte demokracijo, ki spravlja v zait. g0 vse zaveznike naj večje stran-'Ideradne koalicije. Socialisti so Filipi Berlinguer med svojim obiskom na Siciliji nadaljuje kampanjo proti mafiji (Telefoto AP) MERLONIJU USPELO SPROŽITI POLEMIKO MED SINDIKATI RIM — Predsedniku Confindustrie Merloniju z zadnjim predlogom o začetku pogajanj za obnovitev delovnih pogodb, toda z nekakšno »zamrznitvijo* draginjske doklade, medtem ko naj bi pogajanja o sploš-šnejšem problemu stroškov za delovno silo lahko potekala počasneje, sicer ni uspelo spraviti odnosov med delodajalci in sindikati z mrtvega tira, posrečilo se mu pa je zrahljati enotnost sindikalnega gibanja in oživiti polemike v njem, ki so se bile polegle. Največji italijanski sindikat CGIL, ki ima toliko članstva kot ostala dva skupaj, je namreč zelo ostro zavrnil Merlonijev predlog, češ da spet postavlja nesprejemljive predpogoje in da ni mogoče sprejeti zamrznitve draginjske doklade ravno v času, ko inflacija spet narašča, kar je potrdil tudi včeraj Lama. Pri CI SL in UIL pa so sprejeli novo tak tično potezo Confindustrie mnogo bolj ugodno in kažejo izjave Carniti-ja in Benvenuta na pripravljenost, da bi pristala na »prehodno dobo* z omejenim kritjem delavskih plač pred inflacijo. Prave namene delodajalcev pa sta odkrila funkcionar Confindustrie za sindikalne odnose Olivieri in predsednik državnega podjetja »Alfa Romeo* Massacesi, ki sta na seminarju ACLI dejala, da v sedanjih kriznih razmerah «ni mogoče ohraniti kupne moči plač*. Cto)d v dokajšnji zadregi. Tajnik je včeraj v svojem uvodnem •>e t na seji vodstva socialistič-jStrankc počastil spomin umor-,ga Palermskega prefekta, ni pa tje n°El izpostaviti v polemiki gle-j0 .Ve*i med krščansko demokraci-0'b mafijo ter je samo nekajkrat topa vlog0, ki j° ima palermski t>fa n- Socialistična stranka se WZapr?v boji, slediti stopinjam Vče”u^stične partije: Berlinguer je v Palermu poudaril trdno t komunistične partije v pa .' Proti mafiji. Z druge strani ve 'mai° socialisti dokajšnje teža-eij0v ,°dnosih s krščansko demokra- ’ ki je zaveznik P5?I v vladi in ()«. tok,o zaveznik PSI v sicilskem vflsL- em odboru. Predsednik si-kopee dežele Laurieella je bil le Sovjc koncev izvoljen tudi z gla-eijii krščanske demokracije. So-*elo*St' s° se fako v zadnjih dneh bi . toalo kompromitirali, čeprav t^tolucija o mafiji, ki sta jo v %nhentu siglirala Labriola in (Jrjkjbtano utegnila pomeniti, da se brat' av'i;i skupna pobuda levice IjJ' Mafiji. V ta okvir sodi tudi la,Ja vest, da je Craxi obiskal Pa-sito^’ vest, ki so jo objavile ti-tij^^agencije in so jo potem de- . R. G. Nn, KONČALA SE JE 12. KONFERENCA NA VRHU ARABSKIH DRŽAV Namesto dosedanjega vojaškega reševanja so se v Fesu odločili za diplomatsko pot Posredno priznali Izrael - Obnovili zahteve po samostojni palestinski državi - Večja vloga OZN Predsednik PIA) Arafat se je udel :iil arabskega vrha v Fezu (AP) DELJENO REAKCIJE OB NOVI ARABSKI POBUDI Beginova vlada zavrača mirovni načrt iz Fesa Za zahodno Evropo je to dober zaietek - Libijska in iranska obsodba • Previdnost v ZDA TEL AVIV, BEJRUT - Izrael je «v celoti zavrnil* arabski mirovni načrt iz Fesa, ker ne vsebuje po trditvah Beginove vlade nobene novosti v primerjavi s prejšnjimi stališči arabskih držav. Zunanje ministrstvo poudarja, da je sedanji načrt še slabši od Fahdovega, ki ga je Izrael že zavrnil. Za Beginovo vlado je Višek vsega arabska. zahteva po ustanovitvi svobodne palestinske države. Sam premier pa je včeraj izjavil, da «arabski predlogi niso mirovni načrt ali mirovni sporazum, saj bi kaj takega pred- l|l>l"llll,Hm,mm nul, iiiiiim 1111111111111111111 mili liillliMlimi*iiiil»imiliiililliii Aretirali domnevnega Semerarijevega morilca 1aj,.J^GIA — V Bastii Umbri ne-'toth- ^ Assisija je policija včeraj teg. a‘a Giovannija Sassa, domnev-AJcla borilca rimskega kriminologa jtonierarija in enega od tolikih v4ft(liod'j neapeljske kamore. Gio-s®sso je bil na begu od ja-Denja letos, ko je zbežal iz nea Polit P°liklinike, ^to-rtv 8 Je Sassa izsledila, ko je Nre ralno stoMila avtu njegove Lucie, ki je z zaročencem ^aia a 81 Graziolijem včeraj obi-ia' kidrugega brata, Salvatora Sas-' Postaja v spoletskem zaporu zaradi ropa. Po obisku se je a s svojim avtom podala proti Perugii, pred Bastio se je ustavila pred neko kmetijo, kjer je v avto vstopil Giovanni Sasso. Nekaj mi nut kasneje je policija prešla v akcijo, a Sasso je odgovoril s stre; ljanjem, na kar so agenti izstrelili proti bežečemu avtu rafal. Streli so težko ranili Sassovo sestro, ka-moristični kolovodja in Grazioli pa sta se predala brez nadaljnjega odpora. Sasso pripada kamoristični skupini «nuova famiglia*, ki se že dalj časa bori proti «novi kamori* Raf-faela Cutola. Prvič so ga aretirali zaradi umora leta 1978, a je že po enem mesecu' zbežal postavljalo tudi, da bodo nekaj dali, da bi kaj imeli, medtem ko oni (arabski voditelji) hočejo samo dobiti vse od nas*. Po prvih vesteh je tudi laburistična opozicija nezadovoljna z arabskim načrtom, tako glede ustanovitve samostojne palestinske države, kot tudi glede dejstva, da niso Arabci izrecno priznali obstoja Izraela. V Tel Avivu poudarjajo, da bi zadostoval stavek: ^Priznavamo obstoj Izraela*, da bi ves načrt dobil drugačno težo. V zahodnoevropskih državah pa se kot kaže zadovoljujejo že s posrednim priznanjem Izraela, kar je vsekakor novost in izhodišče za bodoče mirovne pobude. Tako v Parizu kot v Bonnu navajajo, da so Arabci opustili strategijo vojaškega spopada in finančnega uničenja izraelske države in so s tem odvzeli Beginu glavno pretvezo, da lahko nadaljuje svojo agresivno politiko. Zahodnoevropske ocene posredno potrjujejo ostre libijske in iranske ocene arabskega vrha v Fesu. Za Libijo so sklepi le navadno rizdaj-stvo», ki ne odraža hotenj arabskih množic, Teheran pa je poudaril zgrešenost stališča, ki posredno priznava obstoj Izraela. Povsem nepričakovane so reakcije novega libanonskega predsednika Gemayela, ki se v glavnem strinja s sklepi arabskih voditeljev. Moti ga le. da se bo moral šele pogajati o sirskem umiku Za VVashington je arabski načrt »zanimiv*, državni tajnik Shultz je le diplomatsko navedel, da vsebuje »podobnosti, a tudi razhajanja* glede na Reaganov načrt. FES — V noči s četrtka na petek se je v maroškem mestu Fesu končal 12. arabski vrh, ki se ga je u-deležilo 20 držav. Odsotna sta bila le Egipt, ki so ga izključili iz Arabske lige leta 1979 zaradi camr^ia-viaskega sporazuma, in Libija,' ki se ni udeležila vrha iz protesta, ker so arabske države pristale na umik palestinskih borcev iz Bejruta. Sklepni dokument vrha je včeraj sporočil maroški zunanji minister Buseta. Dokončno besedilo v bistvu ne spreminja vsebine, ki je bila znana že predsinočnjim. V glavnem lahko trdimo, da je vrh v Fesu soglasno odobril mirovni načrt za Bližnji vzhod, ki vsebuje smernice Fahdovega in Burgibovega načrta. V njem se posredno priznava Izraelu pravica do obstoja, ko predlagajo arabske države, da bi varnostni svet OZN jamčil za mir in varnost vseh držav na Bližnjem vzhodu vključno s palestinsko državo, katere glavno mesto bi bil Jeruzalem. Načrt poudarja pravico palestinskega ljudstva do samoodločbe in do izvajanja njegovih neodtujljivih pravic pod vodstvom Palestinske o-svobodilne organizacije, edine zakonite predstavnice palestinskega ljudstva. Pred tem bi nadzorstvo nad Cisjordanijo in Gazo za nekaj mesecev prevzeli združeni narodi. Židovska naselja, ki so jih zgradili na zasedenih arabskih ozemljih po letu 1967, bi moral Izrael porušiti. Poleg osmih točk mirovnega načrta sklepni dokument obsoja izraelsko agresijo v Libanonu in pooblašča libanonsko vlado, da lahko začne pogajanja o umiku sirskih «mirovnih sil* iz Libanona, v luči izraelskega umika iz Libanona. To je navsezadnje edino presenečenje, saj so dosedanje vesti napovedova le. da so na vrhu v Fesu sklenili takojšen umik sirske vojske. Delegacije 20 arabskih držav so tudi sklenile, da bodo konkretneje prispevale pri mirnem reševanju i-ransko - iraškega spopada, vsekakor pa so ponovile svojo obvezo, da bodo smatrale napad na neko arabsko državo ,kot agresijo proti vsej arabski skupnosti. Arabski vrh je izrazil podporo Somaliji in napovedal, da ji bo pomagal, da bo izgnala s svojega o-zemlja etiopsko vojsko. Obenem so poudarili, da morata Etiopija in Somalija po umiku etiopske vojske spoštovati načelo suverenosti in ne- dotakljivosti. Vsekakor pa so arabske države že sedaj pripravljene, da se vsestransko zavzamejo za mimo rešitev etiopsko - somatskega spopada. Kot je bilo že predvčerajšnjim znano bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo stopila v stik s stalnimi članicami varnostnega sveta OZN, da bi jih seznanila z arabskimi sklepi in da bi spoznala njihova nova stališča do bližnjevzhodne krize. Komisija bo o vsem kasneje poročala vladarjem in predsednikom držav članic Arabske lige. BEOGRAD — Delegati odbora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za tržišče in cene so sklenili, da je treba v celoti podpreti sklep zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen, ne glede na to, da gre za povsem administrativen u-krep. Po njihovem mnenju je bil ta korak nujen, ker v sedanjih razmerah ni bilo drugega načina, da bi onemogočili grozečo inflacijo. Hkrati so predlagali ZIS. naj takoj začne oblikovati program ukrepov PO POSTOPKIH PROTI UDELEŽENCEM NEMIROV NA POLJSKEM V Sovjetski zvezi odobravajo ostre ukrepe poljskih oblasti Ost moskovskih političnih krogov je obrnjena zlasti proti disidentom in pripadnikom sindikata Solidarnost MOSKVA — Začetek sojenja udeležencev zadnjih nemirov na Poljskem in aretacija štirih vodilnih članov organizacije KOS - KOR je pritegnila veliko pozornosti sovjetske javnosti. Kot je bilo pričakovati, so sovjetska sredstva množičnega ob veščanja z odobravanjem sorejela odločnejše in trše korake poljskih oblasti proti »disidentskim krogom*, saj so v teh strukturah, kakor tudi v krogih Solidarnosti, v Moskvi vseskozi videli «glavno leglo poljske kontrarevolucije*. Preseneča le, da so v zadnjih dneh v Moskvi ostro napadli tudi nekatere voditelje poljske •''opozicije*, ki jih prej niso no sebej omenjali, med drugim tudi Lecha Waleso Takšni pogledi sovjetskih komen latorjev na razpored poljskih družbenih sil samo kažejo, da v Sovjetski zvezi niso nikdar resno računali na možnost, da bi ooliske vojaške oblasti v procesu obnove Doli-tičneea in družbenega življenia v deželi obnovile dialog tudi s strukturami, ki so bile v ospredju dogodkov iz pred dveh let in ki so bile v tem času nosilec širokega družbenega gibanja za demokratizacijo Poljske. Ne samo vodstvo, ampak tudi celotna Solidarnost je bila za sovjetske opazovalce »globoko kon trarevclucionarna* in kot taka «oo-polnoma nesprejemljiv* sogovornik za poljsk«- partijo in državo. Zato je povsem razumliivo, da zadn;ih napadov na voditelje poljskega neodvisnega sindikalnega gibanja v tem trenutku skoraj ni moč razumeti drugače, kot pa jasen namig da morajo poljske oblasti pri »diferenciaciji* med »prijatelji in sovražniki* v bližnji prihodnosti no seči tudi v sindikalni vrh. ki je od lanskega 13. decembra naprej v internaciji. »Literaturnaja Gazeta* je bila tista, ki je pred dvema dnevoma prva na glas spregovorila tisto, kar je bilo med vrsticami tako že nekaj časa prisotno v sredstvih javnega obveščanja, pod velikim naslovom «ne valescvati, marveč delati* je na.iprej sovjetski javnosti, pa seveda tudi drugim, sporočila, da mora,jo Poljaki »pustiti pri miru politiko*, sindikalno gibanje, prizadevanje za družbene in ekonomske spremembe in vse drugo, kar je bilo v določenem trenutku tako resno po vezano z imenom Lecha Walese, ter »začeti delati*, potem Da je še ostro napadla samega Waleso. V preteklosti je po pravilu sovjetski tisk \Valesi prizanašal z neposrednimi napadi in največ.ii del krivde za »kontrarevolucionarno* usmerjenost Solidarnosti valil na njegove «svetovalce» iz krogov KOS -KOR, zdaj pa je »Literaturnaja gazeta* z vsem potrebnim cinizmom in ironijo napadla tudi njega in jas no povedala, da je on prav tako •odgovoren za dogodke na Poljskem, kot vsi drugi iz vodstva tega sindikata. Avtor politične reportaže v «Li teraturki*. Id se je presenetljivo hitro vrnil iz Varšave in .je tekst napisal kot odgovor na tamkajšnje zadnje avgustovske proteste, v ka terih se je — kot je znano — še enkrat pokazalo, da je poljska družba daleč od vsake pomiritve, pa tudi rešitve temeljnjih problemov, pravi, da nova beseda »valesovati* pomeni »brezglavo stavkanje*, v zdajšnjih trenutkih pa »pasivno ah pa celo zelo aktivno sabotiranje procesa obnove v poljski družbi*. Ker je -»sabotaža družbene obnove na Poljskem* za sovjetske komentatorje že nekaj časa «skra.ino r eakcionarno dejanje*, .je samo po sebi ra zumljivo, da se mora potemtakem Poljska odreči vsega, kar jo veže in spominja na Solidarnost To »Literaturnaja gazeta* tudi naravnost pravi, saj poudarja, da Walesa »sploh ni nikakršen 'želez- ni človek'*, kot ga je imenoval v svojem zadnjem iinnu Andiej Majda, »metalna folija, v katero 'O poljske anlisoeiaiistične sile zavile svoje kontrarevolucionarne cijcv. Pri tem se poslužuje tudi nekai zelo poceni insinuacij, češ. da je to človek, ki ni v živl.enju prečita! niti ene knjige*, ki ima »zelo omejeno polit i-jno obzor.ie* in ki so mu drugi »jirivzgojili napuh, kako ga je sam gospod bog' izbral za v o ditelja-. »Literaturka* je še enkrat opozorila da plapolajoče zastave »buržoazne Poljske iz časov Piisudske-ga». »znamenja Vatikana* in portreti »železnega človeka*, ki so jih nosile «tolpe» po ulicah Varšave in drugih poljskih mest 31. avgusta ter 1. septembra letošnjega leta. najbolje dokazujejo, da »kontrarevolucija na Poljskem še ni izčrpala vseh svojih potencialov* in da morajo biti zaradi tega poljske vojaške oblasti še vedno previdne. DANILO SLIVNIK PO USPEŠNO ZAKLJUČENEM PODVIGU POLICIJSKIH Sl Švicarji že predali ambasado Poljakom Znana so imena vseh komandosov Obširno poročanje poljskega tiska ŽENEVA — Švicarske oblasti so več dni zasedeno veleposlaništvo v Bernu že izročile poljskim diplomatskim predstavnikom. Včeraj so tudi že vzpostavili vse telefonske zvgze. ki so bile prekinjene pred napadom. Še vedno pa je zaprt konzularni del poslopja, ker .je bil med posegom policije precej poškodovan. Policija je tudi sporočila imena vseh štirih komandosov. Poleg 42-letnega Floriana Krusz.vka, ki je bil vodja, so skupino sestavljali še 29 letni Mark Michalski, 23-letni Miroslav? Plevvinski in 33 letni Krvstof Wasilewski. Bili so oboroženi z brzostrelkami remington. bajoneti imeli pa so tudi plinske maske. Predstavnik švicarskega ministrstva za sodstvo in policijo .je sporo čil. da še vedno ni prispela uradna zahteva poljskih oblasti za izgon štirih upornikov. Obe državi sta sklenili medsebojni dogovor o ek-stradiciji že leta 1939. Včerajšnji poljski tisk je zelo obširno poročal o dogodkih v Bernu, vendar ni uspel povsem zakriti svo- Marinci zapustili Bejrut g**s,v \ k' mm wmm - aw *** v vsem ločena od Solidarnosti, oboroženi boj pa bi gotovo vzpodbudil vstajo, sa.i je poljska zgodovina mnogo bolj vezana na tradicijo aktivnega, kot pa pasivnega odpora. Vesti o ponovni poostritvi nadzora varnostnih organov prihajajo iz Spodnje Šlezije. Tam so namreč spet izolirali zveze s to pokrajino, vendar pa ni podatkov o kakih nemirih. V Lubinu so pokopali še neto smrtno žrtev nedavnih nemirov. Pogreba se .je udeležila izredna množica in čeprav ,ie bila v velikem številu prisotna tudi policija, ni bilo nobenega incidenta. PARIZ — Pariško prizivno sodi šče je sklenilo odgovoriti šele 15. septembra na prošnjo za izpustitev na svobodo italijanskega terorista Oresteja Scalzoneja. Novojc Vremja potvarja zgodovino SKOPJE — V zvezi s člankom sovjetskega časopisa Novoje Vrem.a ob prazniku Bolgarije 9. septembru skopska Nova Makedonija med drugim piše. da si je Novoje Vremja vedno prizadeval, da bi bil časopis mednarodnega ugleda in tla bi kot tak verno izražal stališča uradne sovjetske zunanje politike, da pa občasno hote ah’ neliote potvarja zgodovinska dejstva. Nova Makedonija v članku z naslovom »Grobo potvarjanje* piše, da je sovjetski časopis dokazal resnično mojstrstvo, ko je sodeloval pri zgodovinskem prirejanju preteklosti nekega naroda, katerega najsvetlejše simbole in dosežke pripisuje drugemu. Gre za besedilo posebnega dopisnika tega tednika Alberta Pina, ki v zvezi z bolgarskim praznikom 9. septembrom že drugič v minulih nekaj letih piše o pirin-skem območju, ki je imelo težko in herojsko usodo ta poudarja, da so številni dali življenje za svobodo Bolgarije. Med številnimi revolucionarji, ki so bili povezani z bolgarske domovino, so po navedbah Pina tudi Goce Delcev, Jane Sandanski, Nikola Vahcarov in drugi. Težko je oceniti zgodovinsko znanje sovjetskega avtorja glede herojske zgodovine Pirinske Makedonije ta njenega narodnoosvobodilnega boja, še težje pa je ugotoviti, če je sploh seznanjen s simboli tega boja ter mestom in vlogo, ki sta jo imela Delčev in Sandanski pri osvobajanju izpod turške nadvlade, pa tudi v boju za narodno osvoboditev makedonskega ljudstva proti balkanskim tiranom, med katerimi je posebej prevladoval sofijski dvor. (d4) PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 11. septembra 1982 S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA PRVI KRITIČNI POSEGI V RAZPRAVI 0 PROGRAMU OBČINSKEGA ODBORA Monfalcon (KPI) očital socialistom in laikom podrejenost Listi za Trst - Demokristjani naj bi še naprej ostali v opoziciji Tržaški občinski svet je sinoči pričel razpravo o upravno - političnem programu večinske koalicije (LpT in laično - socialistične stranke), ki upravlja občino in pokrajino. Bolj kot stvarna upravna vprašanja pa so bila včeraj v središču pozornosti strankarska pogajanja za morebitno rešitev politične krize na deželi, ki jo je sprožila KD s tem, da je enostransko povzročila odstop Co-mellijevega odbora. Politična poteza, ki je imela za cilj spremembo dosedanjih zavezništev v tržaški občini in pokrajini, pa se sodeč po razpletu dogodkov, ni obnesla tako zaradi zahtev LpT, kot tudi zaradi odločnih stališč pokrajinskih vodstev PSI, PRI, PLI in PSDI, proti lastnim deželnim vodstvom. Po vsej verjetnosti bo torej KD ostala v o-poziciji tako na občini kot na pokrajini vsaj do glasovanja o proračunu še pred koncem leta. To je sicer samo ugibanje, zato ostajajo tržaške politične igre v marsičem še odprte, vsaj do prihodnje srede, ko se bo prvič po krizi sestal de želni svet. Kritike na račun programa, ki ga je prejšnji petek prebral župan Ce-covini, so sinoči prišle tako iz vrst demokristjanov kot iz vrst komunistov, medtem ko je listar Gambas-sini (politični glasnik stališč LpT) napovedal še precej dolgo življenje sednaji koaliciji. Komunist Monfalcon je podrobno orisal zelo kritična stališča svoje stranke do sedanje koalicije in ni štedil kritik tudi na račun KD, zla-ati zaradi njenih zahtev na deželni in krajevni ravni. Govornik je očital laično - socialističnemu polu, da je v sedanjem odboru politično podrejen pozicijam liste kar zadeva najpomembnejša vprašanja gospodarskega in družbenega' preporoda Trsta in pokrajine. Od programa občinskega odbora, je nadaljeval Monfalcon, je bilo pričakovati med drugim jasnejša stališča do odnosov z Jugoslavijo in zlasti obvezujoča stališča do perečih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti in do sožitja v našem mestu. «Naša stranka je mnenja,» je rekel Monfalcon, »da si Trst s svojimi številnimi problemi ne zasluži takega odbora in takih nejasnih političnih programov * Istega mnenja je bil tudi njegov strankarski tovariš Costa, ki je svoj poseg osredotočil zlasti na mednarodno vlogo Trsta kot stičišča gospodarskih in kulturnih tokov, ki ga pa sedanji odbor ni znal ali hotel uveljaviti v svojem programu. V razpravo, ki se bo nadaljevala prihodnji petek, sta posegla kritično tudi demokristjana Tomizza in D A-lessandro, ki nista skrivala razočaranja zaradi razpleta pogajanj na deželni ravni in zaradi velike verjetnosti, da bo KD v glavnih tržaških izvoljenih upravah še vnaprej v opoziciji. Drigani poslal v Rim listine o Geliijevih stikih v našem mestu Prostozidarski kolovodja zloglasne lože P2 Licio Gelli in sardinski posestnik Flavio Carboni, ki je o-sebno vpleten v tragični konec Roberta Calvija, sta imela skupne, čeprav posredne, finančne posle. To potrjujejo listine, ki so jih tržaški finančni stražniki odkrili med pregledovanjem dejavnosti nekaterih tukajšnjih finančnih družb. Namestnik državnega tožilca Dri-gani, ki vodi zadevno preiskavo, je že poslal v Rim dosje o zaplenjenih dokumentih, v prihodnjih dneh pa bo posredoval poseben dosje poslanki Tini Anselmi, predsednici parlamentarne komisije, ki preiskuje delovanje Licia Gellija in njegove prostozidarske lože. Dri-gani je zaenkrat zanikal, da bi finančni stražniki v našem mestu odkrili nov seznam pripadnikov lože P2, a o vsebini in pomembnosti zbrane dokumentacije, ki jo je poslal v Rim, se ni hotel izreči. Danes zaključek tečaja oceanologije V laboratoriju za morsko biologijo se danes zaključi drugi tečaj oceanologije, ki se ga je udeležilo 35 znanstvenikov iz raznih italijanskih univerz. Na letošnjem tečaju je sodelovalo tudi nekaj profesorjev Zavoda združenega rveta. Danes, ob 11. uri bo zaključna slovesnost, ki se je bosta udeležila tudi rektor tržaške univerze prof. Fusaroli in rektor Zavoda združenega sveta prof. Sutcliffe. VODILNA MISEL OB VČERAJŠNJI OTVORITVI 18. SEMINARJA ZA SOLNIKE Mladim ljudem mora šolnik tudi odpirati poti za enakopravno vključevanje v družbo Pozdrav namestnika šolskega skrbnika De Rose in predsednice Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje SRS Poljanščkove - Pesnik Tone Pavček o razširjenosti slovenske knjige v svetu Ob prisotnosti predstavnikov prefekture, dežele, občine, šolskih o-blasti, generalnega konzula SFRJ v Trstu Mirošiča, predsednice Republiškega komiteja za vzgojo in i-zobraževanje SR Slovenije Poljanščkove, pedagoškega svetovalca Faturja in številnih šolnikov so včeraj zjutraj v glavni dvorani Kulturnega doma slovesno odprli 18. seminar za slovenske šolnike. Pozdrav tržaškega državnega šolstva je v imenu šolskega skrbnika prinesel namestnik skrbnika Luigi De Rosa, ki se je po pozdravih zahvalil uglednim gostom iz Slovenije, vsem italijanskim državnim, deželnim in krajevnim oblastem ter vsem italijanskim in slovenskim osebnostim, ki so s tem, da so se odzvale vabilu tržaškega šolskega skrbništva, «podčr-tale pravi pomen tega vsakoletnega srečanja, ki ga je možno strniti v eno samo misel: vzajemno in mirno sodelovanje med dvema kulturama.* «Ne more biti miru, kjer ni sodelovanja*, je ugotovil De Rosa, NB*iiisviiaviVBKiBiii(iaiiiitn(iiiiiiiis(ittainiiav&iiiiiiictacciiiitiitiitcsiBtiKiiiv(ifiis>iioKiiiiii(aitiff wi ■■iitdttBici mmi iBiniiiiiiamiitiUBiviviiadiiviiii 11 vi w vtiacttisin iv 1111 ■ s Z VČERAJŠNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Predsednik Clarki je orisal osnovne programske smernice nove večine Spregovoril je o «filozofijb koalicije in omenil tudi vprašanja v zvezi s slovensko manjšino Na včerajšnji seji tržaškega pokrajinskega sveta je predsednik Cla-rici prebral programsko poročilo odbora. V njem je najprej podal za ris tega, kar naj bi bila »filozofija* sedanje večine, ki jo sestavljajo socialistične in laične stranke in Lista za Trst. Nato je Clarici podal upravno - programske smernice, ki bodo vodile delo posameznih odborov. Glede »filozofije*, ki združuje sedanjo koalicijo, je govornik dejal, da sedanja večina temelji v spoznanju, da je bilo nujno priti do razjasnjenja in do pomiritve med tistimi občani, ki so se čutili »izdani ali pa zapostavljeni* od političnih sil in tistimi političnimi silami, ki so čutile potrebo, da odprejo možnost za (-razjasnjevanje in pomiritev*. Naslednji cilj, ki si ga je zastavila sedanja koalicija, je poudaril Clarici, je nuditi rešitve, ki gredo v smeri »socialne pomiritve in preraščanja umetnih nacionalnih pregrad*. Predsednik pokrajine je nato o-menil osimske sporazume in dejal, da mimo tega, kaj so dobrega prinesli ali ne, je del Tržačanov čutil, da so bile sprejete določene odločitve od zgoraj in to s strani tistih, ki so v preteklosti pokazali, da ne poznajo pravih potreb Trsta. V tem smislu ni mogoče izolirati tistih ljudi, ki pomenijo znaten del javnega mnenja in ki niso hoteli o-stati pasivni ob teh odločitvah. Treba je torejt ije* »adaljeval Clarici, z njimi sodelovati ln skupaj razjasniti, kaj slabega je bilo vsiljene ga in kaj dobrega ponujenega. ■imillllllMUlKIIIMIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIMMIIIlIVtIMMIIIIIIIIIIIIIIIMItllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIlllIIIIIIIIIMllIMIimillllllMIIMIIIIIIIimilllllllllllimlIKtIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII ZAKLJUČEN PRVI KROG SESTANKOV RAJONSKIH SVETOV Tudi pri Sv. Ivanu in na Kolon ji še niso izvolili predsednikov Misovski svetovalec predložil resolucijo, v kateri odreka Slovencem pravico, da se v rajonskem svetu poslužujejo svojega jezika S sejama rajonskih svetov za Ko-lonjo in Škorkljo ter za svetoivan-sko področje se je zaključil prvi krog politične razprave na rajonski ravni, ki je bil namenjen izvolitvi predsednikov in podpredsednikov. V večini primerov — in tako se je zgodilo tudi na obeh sinočnjih sejah — pa je bila izvolitev preložena z utemeljitvijo, ki je sicer v različnih odtenkih nekako skupna vsem rajonskim svetom, in sicer, da še niso bili prečiščeni pogledi na programe posameznih rajonskih svetov, da ni bilo ustreznega soočenja okrog temeljnih rajonskih problemov in zato tudi ni moglo priti do takšnih političnih izhodišč, ki bi upravičevala izvolitev tega ali onega svetovalca na predsedniško mesto. Rezultat prvega kroga sestankov je torej dokaz, da ni prodrl predhoden dogovor med Listo za Trst in strankami laično - socialističnega pola o porazdelitvi predsedniških in podpredsedniških mest. Nasprotno je prevladala težnja, da se mora najprej izoblikovati določena e-notnost glede ocenjevanja problemov, ki naj bi jih rajonski sveti pomagali reševati ter glede potreb in zahtev krajevnega prebivalstva, in da se na osnovi takšnih programskih sporazumov nato izvolijo predsedniki. Obe sinočnji seji sta bili zato zelo kratki. Pri Sv. Ivanu je resolucijo z zahtevo, da se preloži izvolitev predsednika, predložila KD in resolucijo so podprli svetovalci •lltMIIIMIItlltllllIMmilllimHIHIIIIIItHIMillllllllltMlIlllHIllMlIlMIMlIMIIMMIHimiHMIItlllllMIIIMHtIMMim OBISK PREDSEDNIKA BADEN-WUERTTEMBERGA V TRSTU Predlogi za gospodarsko sodelovanje med deželama Delegaciji nemške dežele in F-JK sklenili ustanoviti posebno strokovno komisijo Obisk predsednika nemške dežele Baden - Wuerttemberg Lotharja Spaetha v Trstu je rodil pozitivne sadove. Delegacija iz nemške dežele, ki ima najbolj razvito mrežo izvozno - uvoznih podjetij in delegacija Furlanije - Julijske krajine ata namreč preučili možnosti z» sodelovanje na različnih področjih. Govorili sta o turizmu, o znanstveno - tehnoloških raziskavah, o elektroniki pa še o velikih cestnih povezavah itd. Nemška delegacija se je zanimala tudi za pristaniške strukture v našem mestu, predsednik deželnega odbora Cotnelli pa je poudaril vlogo FJK, to je dežele ob meji. Da bi vse te predloge o sodelovanju uskladili in jih preučili, so predlagali posebno strokovno komisijo, ki jo bodo ustanovili, ko bo predsednik dežele FJK Comelli obiska* Stuttgart Možnosti za gospodarsko sodelovanje med Badnom - VVuerttember-gom so torej številne, saj se med njima usklajujejo številpi interesi. Po sestanku na sedežu deželnega sveta je predsednik Speath obiskal vladnega komisarja Marrosuja, s katerim sta spregovorila o nekaterih vprašanjih glede prometnih in drugih povezav med deželama, na kar se je eost iz Baden VVuerttem berga sestal tudi s predstavniki ti ska in jih seznanil z glavnimi a spekti in nameni svojega obiska tei z zaključki stikov, ki jih je imel z upravnopolitičnimi predstavniki v naši deželi. • V krožku Pečar v Ul. Fleming bo danes in jutri festival komunističnega tiska, • Združenje radikalcev za alternativo prireja danes na Trgu Stare mitnice pacifistični shod »Nikoli več Hi-rošime, vsi proti vojni*. • Tržaška občina sporoča, da bo zaradi popravila drogov električne napeljave prepovedano parkirati avtomobile v Ul. Soncini (med ulicama Giacometti in Sulpicio Gallo). LpT, KPI in SSk Na Kolonji pa so isto zahtevo s sicer različnimi utemeljitvami predložili KD, KPI in LpT. Sprejeta je bila listarska resolucija. Druga značilnost prvih sej rajon skih svetov so bili ostri napadi skrajne desnice na pravico slovenskih svetovalcev, da se poslužujejo svojega materinega jezika. Do takšnega šovinističnega izbruha je prišlo tudi včeraj pri Sv. Ivanu, kjer je fašistični svetovalec celo predložil resolucijo z zahtevo, da na sejah rajonskega sveta ne sme biti prevajalca, češ da slovenski svetovalci obvladajo italijanščino. Sledile so še druge nedopustne argumentacije. Do glasovanja o resoluciji ni prišlo, ker jo je sama predsedujoča svetovalka LpT Udinova, ob grobem negodovanju misovca, o-značila za nesprejemljivo. 'Dejala je, da prevajalsko službo predvideva pravilnik o rajonskih svetih, sicer pa da živi na področju Sv. Ivana in Lonjerja veliko slovenskega prebivalstva, ki se je že v preteklosti posluževalo prevajalca v okviru rajonskega sveta. Sveto-ivanski rajonski svet naj bi se spet sestal 22. septembra, kot je bilo rečeno na sinočnji seji. Delavski svet obrata Terni o krizi v železarstvu Delavski svet kovinarskega obrata Temi je na svoji skupščini sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da je doživel načrt za preporod javnega železarskega sektorja popoln neuspeh, za kar je v prvi vrsti odgovorna vlada. Delavski svet zato zahteva od vsedržavne sindikalne kovinarske zveze, da mobilizira delavce in sprejme vse tiste sindikal ne pobude, ki lahko prispevajo, da se zaščitijo interesi kovinarjev. Prav tako zahtevajo, da se sindikalni predstavniki čimprej sestanejo z vlado in preverijo njeno dejansko politično voljo za uresničevanje načrta o javnem železarstvu. Kar zadeva Trst in njegovo industrijo pa delavski svet zahteva dosledno in popolno izvajanje vseh obvez, ki jih je vlada sprejela za dvig železarske industrije. Delavski svet je tudi sklenil, da zaprosi za srečanje z vsemi deželnimi parlamentarci. Dobršen del svojega govora je Clarici posvetil gospodarskim vprašanjem Trsta in dejal, da je nesmiselno razpravljati o tem, ali je bolje ovrednotiti pristanišče ali pa industrijo. Gospodarskih problemov se je treba lotiti kompleksno, treba je seveda ovrednotiti tržaški industrijski potencial, to p« v okviru olajšav s strani širše skupnosti, skratka, na ravni nadnacionalne gospodarske politike, ki so jo nakazali osimski sporazumi in ki jo je treba poglobiti in razložiti. Clarici se je nadalje zaustavil tudi ob vprašanjih upravne narave in ugotovil potrebo, da se tudi na tem področju zadeve uredijo, saj je imtogoS> šističnemu nasilju in potrjujejo s jo pripravljenost v naporih za utr tev bratskega sožitja in enotnos med Slovenci in Italijani. ba pa reči, da med predsinočnjo sejo občinskega sveta ni prišlo do kakšnih izbruhov nestrpnosti, temveč je bila obravnava problema zmerna in še kar tvorna. Izjemo je predstavljal le očitek demokristjanov, liberalca in svetovalcev Liste za MO je občinskemu odboru, češ da je s problemom skrčenih državnih nakazO poprej seznanil širšo javnost na ljudskih zborovanjih, namesto da bi sklical občinsko skupščino. Župan Bordon in za njim podžupan Rossini, ki je vodil del seje, sta odvrnUa, da je odbor brž po prejemu vesti o državnem finančnem ukrepu oz. zadevnega gradiva, sklical sejo načelnikov političnih skupin in jih z zadevo potemtakem pravtfŠašno ‘ in' temeljito seznanil. «Ljudem pa smo imeli vso pravico^spo pftve/dati, da bo, j j treba stiskati*, le tako so ukrep mogli laže sprejeti. Sicer pa je Rossini pristavil, da je razpravljanje o tem brezpredmetno in pozval naj se rajši vsi lotijo dela v korist javnih in socialnih storitev. In res je nato prodrl skupen predlog — torej tudi iz vrst opozicije — o skupnem iskanju najustreznejših rešitev. Skupščina je zatem ratificirala sklepa o popravilih na osnovni šoli in nakupu dveh vozil za odvažanje smeti in raznih odpadkov iz predmestnih četrti, še poprej pa je odobrila sklep o povečanju bančnega posojila kot predujma na državna sredstva, namenjena občini. Danes v Rarkovljah praznik Unita in Dela Na vrtu barkovljanskega Pr^ve?e nega društva (Ul. Bonafata 6' \ bo danes nadaljeval z začetkom 17. uri tradicionalni praznik kori nističnega tiska, ki ga prireja kf, jevna sekcija KPI «Marij Matjas* Milan*. Ob 19. uri bo nsistopil8 9 klorna skupina «Stu ledi*- °le® bo naston ansambla «1 Cardinal Praznik se bo zaključil iutrLj govoroma senatorke Jelke Gcfu”7 in občinske svetovalke Ester Pah° ’ Pridržana prognoza za 14-letnico Sinoči so prepeljali iz tržiške b°) nišnice na neurokirurški naše glavne mestne bolnišnice letno študentko Sandro Trevisa0 Ul. Isonzc- 5 v Tržiču. Dekle F y komi, ugotovili so ;i hud udarec glavo, zlom leve lopatice in v : drugih poškdob. zaradi česar so zdravniki pridržali prognozo. P® se je ponesrečila z motornim k® som v Vermeglianu (Ronke), dar ne v kakršnem trku, ampak -preprosto sama padla. šolske vesti Na šolskem skrbništvu ln na li- ceju F. Prešeren je objavljen poseb- ni seznam suplentov za poučevanje na šolah s slovenskim učnim jezikom za šolski teti 1982/83 in 1983/84. Državni poklicni zavod Jožef Stefan javlja, da se začne pouk z mašo v cerkvi pri Sv. Ivanu v sredo, 15. septembra, ob 9. uri, Ob 10. uri naj se dijaki zberejo v razredih na sedežu šole. Ravnateljstvo srednje šole F. Lev- stik sporoča, da bosta šolski maši v sredo, 15. t.m., ob 8.30 na Pro- seku ter ob 9. uri v Sv. Križu. Pouk se prične v četrtek, 16. t.m. ob 8. uri na Proseku in ob 7.50 v Sv. Križu. Repentabrska občinska uprava vabi vse starše otrok, ki obiskujejo o-troški vrtec, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo na srečanje, ki bo v torek, 14. t.m., ob 20.30 v domu A. Bubniča. Dnevni red: služba občinskega šolabusa, refekcija v otroških vrtcih, malice na osnovni šoli. Celodnevna osnovna šola Mara Samsa pri Domju in Ivan Trinko Zamejski Iz R k-mani sporoča, da bo šolska maša v sredo, 15. septembra, ob 9. uri pri Domju. Glasbena matica obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia v torek. 14. septembra, ob 8.30 na šoli Glasbene matice v Trstu šola F.S. Finžgar - Barkovlje: šolska maša bo v sredo, 15. septembra, ob 10. uri. Učenci naj se zberejo ob 9.45 v šoli za navodila — na razpolago so brezplačni predpasniki. Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan obvešča, da bo začetna maša 15. septembra za šolo Oton Župančič ob 11.30 in šolo F. Milčinski ob 9. uri. Ravnateljstvo srednje šole Sv. Ciril in Metod sporoča, da bo šolska maša v sredo, 15. septembra, ob 9. uri. Dijaki naj se zberejo v šoli ob 815. Za oddaljene razrede na Ka-tinari je zbirališče ob 8.15 v šoli na Katinari — maša ob 9. uri. Dne 15. septembra bodo šol«ke maše na šolah: J. Ribičič ob 10.30, Marica Gregorič na Kolonkovcu ob 9. uri. Ivan Grbec v št-ednju ob 15.30, Karel širok ob 9 30. Učenci naj se zberejo pred cerkvami, Srednja šola Fran Erjavec ln o- snovna šola Bazoviški junaki v h janu bosta imeli skupno začetno ^ sko mašo v rojanski župni cerkv,It_ sredo, 15. septembra, ob 10-30- septembra, ™ čenči naj se zberejo v šoli za vodila ob 10. uri. j8 Osnovna šola D. Kette sporoča ^ bo šolska maša 15. septembra-9. uri v kapelici v Ul. Marconi-Znanstveni in klasični licej F* šeren, trgovski tehnični zavod * & Zois in geometri ter učiteljiče A-Slomšek s priključeno vzgojite1'], šolo obveščajo, da bo začetna ^ ska maša v sredo, 15. septembra-9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. M*‘ . val bo tržaški škof msgr. Oe* j(|, Redni pouk se prične v četrtek, septembra, ob 8. uri. ^ w Pomorski tehnični zavod v sporoča, da bo začetna šolska "Lj ša 15. septembra, ob 10.30 v cer ^ Santa Maria Maggiore. Po maj1 .. v dvorani v Ul. del Collegio 6 grajevanje najboljših dijakov v " teklem šolskem letu. Do 21. septembra vpis v tečaje «150 ur* za diplome nižje srednje šole Deželni sindikat slovenske šole obvešča, da bo 21. tembra zapadel rok za vpis tečaje «150 ur* za dosego j* plome nižje sredn.je šole v venščini. Tečaji so dostop1" vsem delavcem in odraslim. brezplačni, trajajo eno šolsk leto in ob njihovem zakljuck®' po uspešno opravljenem ključnem izpitu, prejmejo ud leženci diplomo nižje srednl šole. Obrazci za vpis, ki jih ,C treba z ustrezno dokumentacij" izročiti v tajništvih slovensk**| nižjih srednjih šol v tržaški P8" krajini ali na sedežu Sindikat* slovenske šole v Trstu, so ** razpolago v omenjenih uradi*1 in v Tržaški knjigarni v Trst“’ Ul. sv. Frančiška 20. PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK • : : f $ .. - i:'- C > 11. septembra 1982 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE organizira v šolskem letu 1982/83 DVOLETNI TEČAJ ZA KVALIFIKACIJO MIZARJEV Podrobnejše informacije na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicero-ne 8/B vsak dan od 9. do 12. ure. DEŽELNI KNJIŽNIČARSKI TEČAJ Deželno odporništvo za poklicno vzgojo in kulturne dejavnosti je zaupalo PRIREDITEV KNJIŽNIČARSKEGA TEČAJA NARODNI IN STUDIJSKI KNJIŽNICI Tečaj se bo začel v pozni jeseni, predavanja bodo v popoldanskih urah. Čas za vpis v tečaj je do 30. septembra v upravi NšK - Ul. sv. Frančiška 20/1. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV vabi na komemoracijo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča ki bo jutri. 12. septembra, ob 16. uri pred spomenikom v Bazovici FC PRIMORJE priredi danes. 11., in jutri, 12. septembra, na Proseku «Na Ba-lancu» ŠPORTNI PRAZNIK SPORED: Danes, ob 17. uri odprtje ki-skov; ob 19. uri nagrajevanje memoriala tžarko Race*; od 20.30 do 1. ure ples z an samblom THE LORDS. Jutri, ob 16. uri odprtje kioskov in tradicionalna tekma »Stari - mladi*; °b 19. uri kulturni program: nastopajo mladinska in otroški folklorni skupini KD Rdeča zvezda iz Saleža: od 20. do 1.00 ure ples z ansamblom THE LORDS. Kioski bodo založeni s specialitetami na žaru in z domačo kapljico. Vabljeni Danes, 11. in jutri, 12. septembra 1982 , ... 1'"' ' . .1? ■-. (■■■ *«v.» t -•»•>» '■ + P • ŠAGRA V LONJERJU Oba večera ples z ansamblom L- Furlan. Jutri ob 18.30 nastop TFS Stu ledi. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Daniel L. Coburn PARTIJA REMIJA Danes, 11. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu Kino Arision K.UU »Uuaiuaio a vista*. Lino Ventura. Ritz 16.30 «La frontiera* J. Ni-cholson Eden 17.00 «11 regalo*. Claudia Car-dinale Pierre Mondy. Grattacielo 16.00—22.15 «11 bacio della pantera*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 17.00 «Interceptor il guerrie-ro della strada*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 15.00 «Questa č 1’Ameri-ca». Prepovedan mladini pod pod 14. letom. Mignon 16.30 «Pirana paura*. Tricia 0'Neil in Steve Marachuk. Filodrammatico 15.00—22.00 «La ra-gazza dalla ingordigia erotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Ma che siamo tutti matti*. Cristallo 16.30 «1 predatori dell’arca perduta* Moderno 16.30, 19.00, 21.30 «2001 Odis-sea nello spazio*. Capitol 16.30 «Animal house*. Radio 15.30 «Stretta e bagnata*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «Virus». Prepovedan mladini pod 14. letom. Lnmiere 15.30 «Agente 007 solo per i.Juoi occhi». Roger Moore. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij ZSKD obvešča, da bodo danes, 11. septembra, uradi zaprti. Dramska skupina KD Vesna sporoča, da bo prvo srečanje članov in članic v ponedeljek, 13. 9., ob 19. uri v domu A. Sirka v Križu. Vabljeni so vsi, ki jih zanima gledališka dejavnost. Krožek za rekreacijsko udejstvovanje - Trst sporoča, da bo začela v četrtek, 7. oktobra 1982 tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Članom so na razpolago vse potrebne informacije na začasnem sedežu KRUT. Ul. Montecchi 6, tel. 79-51-36 ob torkih in četrtkih, od 17. do 18. ure do 24. septembra 1982. Istočasno sprejemamo tudi prijave za telovadbo. Prot. X - 35/5-82 OBVESTILO Tržaška občina namerava odsvojiti rabljeno opremo bodisi železno — kakor železne omare — bodisi leseno ter približno 10 kubičnih metrov raznovrstnega lesenega in železnega materiala. Omenjeni material je na ogled v občinskih skladiščih v Miramarskem drevoredu št. 65 ter v Ulici Čampo Marzio št. 1 in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Ponudbe v zaprti ovojnici je treba do 27. septembra 1982 predložiti tržaški občini, p. št. 34100, Trg U-nitš d’Italia št. 4; na zunanji strani ovojnice naj ponudnik navede svoj naslov ter pripis: «Prot. X-35/5-82, Ponudba za nakup materiala izven rabe* VSE GLOBLJA GOSPODARSKA KRIZA NA GORIŠKEM Dopolnilno blagajno napovedujejo tudi tržiškem podjetju Eaton Est Poseg naj bi v septembru in oktobru prizadet 140 delavcev za 15 dni V podjetju izdelujejo dele za avtomobilske motorje LH/ Si Razna obvestila • Akcija KPI »Marij Matjašič - Mi-Barkovlje priredi danes in ju-5J1 Praznik komunističnega tiska v ^štorih KD Barkovlje. Danes ob nastop folklorne skupine «Stu Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 11. septembra r MILAN ^Jce vzide ob 6.38 in zatone ob 8-25 — Dolžina dneva 12.47 — Lu-114 vzide ob 00.22 in zatone ob 15.20. Jntri, NEDELJA, 12. septembra SILVIN Vi- eeme včeraj: na j višja temperatura “ stopinje, zračni tlak 1022,2 mb. Jr^ljen, veter 22 km na uro severo-r^°dnik, vlaga 53-odstotna, nebo {/tlačeno, morje rahlo razgibano, ^Peratura morja 22,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI JEDILI SO SE: Cristina Francese, "^Sherita Fanelli, Raoul Cuzzoni. JJMRLI SO: 77-letni Antonio Menr £Uo, 9r - — “ • ' • °dolfo ‘1 BLS!čW jakbh&o ’ 'ivl kulturno društvo - Trst h~p' 90-letna Luigia Brana, 72-letni dl°Polfo Zidarich, 73-letni Livio Te-to*chi, 78-letni Domenico Fabretto, etna Maria Pegan vd. Guarischi, la n ' Matteo Altin, 63-letna Ange-SUij Pnlini vd. Vatta, 79 letni Luigi 69 letni Guido Bonetti, 73-let-Laiigia Roncelli vd. Husu. Dnevna služba lekarn (od 8 30 do 20 30) t u* Rossetti 33. Ul. Roma 16, Ul. ' Stock 9. Trg Valmaura 11, Zgo-(s ' Roljunec. 7° do 13.00 In od 16 00 do 20.30) Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4 Nočna si.užba lekarn r , (od 20.30 dalje) {Goldonijev trg 8. Ul. Belpoggio Zgonik, Boljunec. MARIO KRALJ bo govoril o izdelovanju violin. Zanimivo srečanje bo nocoj ->b 20.30 v društvenih prostorih (Ul. Concordia 8' Vljudno vabljeni SS , . HANCA Dl CBEDITO Dl TRI E9TE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA . S. P. A. . TRST - ULICA F. FIL2I 10 - ‘IS? S1-<346 10. 9. 1982 Ameriški dolar 1400.- Kanadski dolar 1.090.— Švicarski frank 657.— Danska krona 158.— Norveška krona 199.— Švedska krona 222.— Holandski florint 506,- Francoski frank 197.— Belgijski frank 24.50 Funt šterling 2.390.- Irski šterling 1.900.- Nemška marka 561.— Avstrijski šiling 79,50 Portugalski escudo 15.— Pezeta 11,50 Jen 4,5 Avstralski dolar 1.250.- Drahma 17.- Debeli dinar 22 — Srednji dinar 21,70 MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 Izleti SPDT sporoča, da bo jutri, 12. septembra, odhod avtobusa na Ser-nio ob 6. uri izpred sodne palače. Partizani In aktivisti Opčine or ganizirajo 19. septembra enodnevni izlet preko Buzeta skozi predor Učke po novem Titovem mostu na otok Krk. Vpisovanje v trgovini Renar še danes, U. septembra od 18. do 19.30. Vplačilo pri vpisu. KD Barkovlje sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet na otok Krk jutri, ob 7. uri izpred «portiča». Devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi 19. septembra avtobusni izlet v Poreč in z lad-jp v Limski fjord. Vpisujejo A. Terčon. M. Terčon, M. Kralj in N. Gruden. Razstave V galeriji TK - Ul. sv. Frančiška 20 je razstavljen izbor slovenske grafike. PRODAM autobianchi 112 abarth 70 hp, letnik december 1977. Telefon 040/227284. PRODAM po ugodni ceni 20 kv. m hrastovega parketa. Telefon 040/ 213862. PRODAM jadrnico vagabond 25 dolgo 7,80 in široko 2,70 m letnik 1978 — kot nova. Telefonirati po 20. uri na št. 040/220555. PRODAM udobno stanovanje veliko 130 kv. m — Drevored D’Annunzio. Telefon 040/64380. PRODAM hišo v dobrem stanju v okolici mesta. Telefonirati od 17. do 20. ure na št. 040/826242. ODDAM v najem avtoličarsko delavnico (karoserijo). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnev nika, Ul. Montecchi št. 6, pod šifro «Karoserija». PRODAM zazidljiv in nezazidljiv teren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. na številko (040) 226577. FIAT poverjeni predstavnik Delavcem tržiške ladjedelnice, Detroita ter nekaterih manjših podjetij, ki so v dopolnilni blagajni, se bodo v prihodnjih tednih pridružili tudi delavci znane tržiške tovarne Eaton Est. Vodstvo podjetja je namreč zaprosilo za petnajstdnevno dopolnilno blagajno za 140 od 220 delavcev. Dopolnilna blagajna naj bi traja la od 27. septembra do 10. oktobra ter od 25. oktobra do 31. oktobra. Ukrep je v zvezi z vse hujšo krizo avtomobilske industrije. V tovarni namreč izdelujejo dele avtomobilskih motorjev in veliko izvažajo zlasti v Zahodno Nemčijo in je menda koncern Volkswagen največji odjemalec. Prav pri Volkswagnu pa so v zadnjih mesecih ugotovili drastičen padec povpraševanja in prodaje in v matični hiši že napovedujejo množičen poseg po dopolnilni blagajni. Doslej so v tržiškem podjetju poslovali brez večjih težav in je bilo podjetje pravzaprav eno najbolj uspešnih. Razmere se očitno spre minjajo! Poseg dopolnilne blagajne naj bi bil časovno omejen in naj bi pomagal k premostitvi trenutnih težav. Vsaj tako pravijo v vodstvu podjetja, kjer bodo delavcem celo izplačali anticipacijo na račun prejemkov, ki bi jih morali, za čas dopolnilne blagajne, prejeti od zavoda za socialno skrbstvo. Izgledi za bodočnost pa, resnici na ljubo, niso najboljši. S sindikalnega področja velja zabeležiti še drugo vest. V sredo popoldne bo na deželnem odborništvu za industrijo v Trstu sestanek v zvezi z reševanjem krize v podjetju Detroit. Sestanek je menda na pobudo deželnega odbornika De Car-lija. Danes odprtje razstave o Benjaminu Gigliu V tržiški dvorani Roma bodo da I nes, ob 17.30 odprli razstavo posvečeno znanemu opernemu pevcu Beniaminu Gigliu. Ob tej priložnosti bo prišla v Tržič tudi delegacija iz Recanatija, rojstnega kraja zna-I nega pevca. DANES IN JUTRI V MIRNU Prireditve ob 60-Ietniri ; ur« . • V .V • | nogometa'v tem kraju V Mirnu pripravljajo za danes In jutri vrsto športnih in kulturnin prireditev, ob 60-letnici nogometa v tem kraju. Danes m jutri bodo izpeljali nogometni turnir, jutri zvečer ob 18. uri (po jug. času) pa bo na nogometnem igrišču v Mirnu glavna svečanost s podelitvijo pokalov in priznanj. V kulturnem delu spore- da bo sodeloval mladinski mešani zbor Bilje - Orehovi je - Miren. Daljši zapis ob 60-letnici nogometa v Mirnu objavljamo na športni strani. S Sovodenjci na Oktoberfest Svetovnoznani praznik «Oktober-fest* v Miinchnu nameravajo letos obiskati tudi Sovodenjci. L, 2. in 3. oktobra pripravljajo namreč av- tobusni izlet na Bavarsko, spotoma pa si bodo ogledali še nekaj zanimivosti na Salzburškem Odpeljali se bodo tudi do zloglasnega nacističnega uničevalnega taborišča Dachau ter se poklonili spominu domačinov in tisočev drugih, ki so tu umrli. Prijave sprejemajo Vilko Fajt in Zlatka Pelicon ter v pekarni Cotič, kjer dobijo interesenti tudi vsa pojasnila. Zaradi organizacijskih vprašanj bodo prijave sprejemali samo še do ponedeljka, 13. t.m. V DEŽELNEM AVDITORIJU Odprtje fotografske razstave «Koroška - Sto veni ja - Furlani ja» Ob 10.30 predvajanje barvnih diapozitivov in podelitev priznanj • Razstava črno.bele fotografije ter skupinska razstava bosta na ogled do 25. septembra Gorica bo v prihodnjih dneh gostiteljica še ene mednarodne prireditve, tokrat s področja fotografije. V deželnem avditoriju bodo namreč jutri, ob 10.30 prvič predvajali najboljše barvne diapozitive z letošnjega 10. (jubilejnega) natečaja, ki ga prireja krožek CIFI iz Gorice, pod pokroviteljstvom deželne vlade, go-riške pokrajine in občine. Na prireditvi, ko bodo podelili tudi priznanja, bo pel zbor «Monte Sabotino*. V razstavnih prostorih avditorija pa bodo zatem odprli razstavo črno - bele fotografije. Prispevke so poslali fotografi iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije ter Koroške. o. OKLOorži pnpra.vijd.jo namreč a v* uu puncucijRa, in,m,iiHimtinititiiiiiiitiiiim...........................................im.....mi KAKO DELUJE SMETARSKA SLUŽBA V poprečju se v Gorici na dan nabere okoli 350 stotov smeti Za službo, ki razpolaga s tremi tovornjaki in enajstimi manjšimi dostavnimi vozili, skrbi 22 oseb ■ Predvideno je povečanje voznega parka Poleg tega bodo občinstvu predstavili še skupinsko razstavo fotografij, ki so jih posneli Karl Kul-terer (Koroška) Lado Jakša (Slovenija) in Carlo Bevilacqua (Furlanija - Julijska krajina). Razstava bo odprta do 25. septembra. Razna obvestila Šolska maša za učence osnovne šole v Ulici Vittorio Veneto, bo v sredo 15. septembra, ob 9. uri v dvorani šole. Kmečka zveza obvešča, da so na na razpolago izkaznice za člane, ki nameravajo obnoviti članarino, oziroma za tiste, ki nameravajo pristopiti. Izkaznice so na razpolago na sedežu v Ulici Malta 2, kjer nudijo interesentom tudi vsa pojasnila. Na sedežu Glasbene matice v Ulici della Croce 3 je v teku vpisovanje v šolo Glasbene matice. Vpisovali bodo do 15. septembra. Med poletnimi počitnicami so se v nekaterih krajevnih listih pojavila pisma uredništvom, v katerih so bralci 'navajali pripombe na račun mestne čistoče. Uporabljali so pikre besede o učinkovitosti občinske službe, omenjali kraje, kjer je nesnage še zlasti veliko, slabo spričevalo za Gorico, ki je bila nekdaj znana po svoji urejenosti. Ne vemo. če so bila ta pisma ti sta spodbuda, ali pa se je v občinski službi nekaj premaknilo, da so kmalu za tem številni občinski smetarji začeli urejati parke in javne nasade, posebno pa so se lo tili dreves v parkih, kjer so odstranili poganjke na deblu Dri zem lji in so okoli njih opleli travo. Sploh pa so travo, ki raste na pločnikih in ob cestnem robu pridno Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1982/83 TEČAJ IZ STROJEPISJA Vpisovanje in podrobnejše informacije na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Travnik št. 11. pričeli odstranjevati, tako da začenja dajati mesto videz urejenosti. To pa je le en del dejavnosti, ki sodi v skrb občine za urejenost mesta, za njegovo čistočo in higieno. Drugi del zadeva službo, ki se ukvarja z odnašanjem smeti. Ta služba je urejena na področju celotne občine, razen na prav majhnem koščku nad Pevmo. V mest nem središču odnašajo smeti trikrat tedensko, na periferiji dvakrat ali enkrat tedensko. Služba pobere na dan v povprečju od 350 do 380 kubičnih metrov smeti in jih odpelje v upepeljevalnik pri Sovodnjah. Za to delo ima na voljo 22 oseb, pobirajo pa smeti v plastičnih vreč kah. Smetarska služba je tako urejena, da z manjšimi vozili, ki spre jemajo od enega do največ štiri ku- SEJA KOMISIJE V NOVI GORICI Predlog za podaljšanje odprtja mejnega prehoda Vipolže • ... iL» ■iot a;. It! -M. - Delegati severnoprfrnoffte regije bodo v republiški konferenci zastavili vprašanje o izvajanju osimskega sporazuma Na seji skupščinske komisije občine Nova Gorica, ki ji predseduje Rajko Korenč (kratko vest smo o seji objavili včeraj) so se zavzeli za prekategorizacijo mejnega prehoda Vipolže in za podaljšanje njegovega odprtja do 24. ure, kar bi omogočilo izboljšanje stikov obmejnega prebivalstva v tem delu Brd. Takšno zahtevo so postavili tudi na nedavnem skupnem sestanku zastopnikov občine Števerjan in krajevne skupnosti Dobrovo. Ob tem so člani komisija opozorili, da se na splošno ponekod obmejni promet zmanjšuje in so zato pristojni organi sklenili mednarodni mejni prehod Učeja zapreti ponoči za 12 ur. Dogovorili so se, da delegati severnoprimorske regije v republiški skupščini, ki bo pričela zasedati 28. GRGIČ Dobrodošel *i v sorodstvo Kapunovo JERNEJI Aleš Kapun „ LEKARNE V OKOLICI i*i buiioc: tel 22M 124 Bazovica p 226 165, Opčine: iel 211 001. z usek tel 225 141, Božje polje tel 225 596; Nabrežina tol *2l; Sesiian: tol 209 197- Žavlle- ^KaVstVKNA DEŽURNA SLUŽBA tej ^"a služba id 21 do 8. ure ^2 K*«!7, prenpra/.mčna uri M do Uro g*”6 in praznična 'id 8. do 20 tol 6R441 Nadji in Andreju se je pridružil JERNEJ Srečnima mamici in očku čestita, malemu Jerneju pa želi vso srečo v življenju SD Kontovel Ob rojstvu sina JERNEJA čestita odborniku Andreju Kapunu in ženi Nadji FC Primorje PADRIČE - Trst - Tel. 226-161 Prodaja novih avtomobilov in servis JOSIP SANCIN - Samek, Dolina 112, je odprl osmico. Toči domače belo in črno vino. ZARADI veselja do obdelovanja kupim manjšo parcelo, tudi zapuščeno, v kontovelskem ali kriškem bregu. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Breg» ali telefonsko 040/794672 interna 48. PRODAM frezo za okopavanje trt. Telefon 0481/32850. IŠČEM hišo ali trosobno stanovanje v najem. Tel. 040/79-46-72 int. 53 ali 27 od 10. do 13. ure. PRODAM elegant 112, prevoženih 45.000 km — kot nov. Telefon 040/ 220363 (Križ). ZOBOZDRAVNIK Peter Ukmar obvešča, da deluje v novi ambulanti v Sesljanu št. 57/1, tel. 040/291023. PRODAM harmoniko vietoria 140 basov. Telefonirati ob uri kosi-1 la na št. 040/228171. OSMICO je odprl Robert Pipan vi Mavhinjah. . SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolo, tečaj ali se zaposlila. ji pomagam. Kaplan, Ga-1 ljevica 14, 61000 Ljubljana. ■ LL i septembra, zastavijo delegatsko vprašanje v zvezi z izvajanjem o-simskega sporazuma. Menili so. da je potrebno zakonsko opredeliti, kdo je v Sloveniji in v federaciji zadolžen za izgradnjo določenih obmejnih objektov, ki presega,jo interes novogoriške občine. Ob tem je bilo izrecno poudarjeno, da de legati zahtevajo vključitev izgrad nje briške ceste in ceste Vrtojba Selo v sedanji petletni načrt, da se zagotovijo vsaj sredstva za načrtovanje teh dveh objektov in se prihodnjem petletnem načrtu pristopi k sami izgradnji. Zavzeli so se nadalje, da se blagovne liste, ki so bile sestavljene kmalu po vojni in so zastarele, prilagodijo sedanjim potrebam S tem namenom so predlagali, naj se čim prej ustanovi skupna medobčinska gospodarska zbornica, o kateri je že tekel pogovor in so bili tudi že položeni temelji. člani komisije so navedli tudi pripombe, ki so jih prejeli v stikih s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, da Italija še ni izpolnila obveznosti v zvezi s globalno zakonsko zaščito Sloven cev, ki izhaja iz določil osimskega Sq\ T arredamenti MODERNO IN STILNO POHIŠTVO LESTENCI ZAVESE PREPROGE IvV) m 4 PRAZNIK BREGA danes, 11, jutri, 12. In 13. «ept»mbra 1982 v ZABREŽCU Igra ansambel Pomlad Strankam na razpolago opremljen laboratorij in tehniki za vsako potrebo pri opremi doma. 34074 TRZIC — Ul. Valentinis 18 (0481) 72395 bične metre, pobirajo s smetmi napolnjene plastične vrečke od hiše do hiše in jih pripeljejo v tovornjak, ki čaka na zbirnem mestu. Občina ima tri takšne tovornjake prekucnike s kapaciteto po 18 kub. metrov. Največ smeti odpeljejo ob ponedeljkih, najmanj pa med poletjem. ko so šole zaprte in ko so občani na počitnicah. Delovni čas smetarske službe, v katero sodi tudi čiščenje cest, traja 15 ur. začenja pa se ob 5. uri zjutraj Za učinkovito delo je ugoden samo čas med 5. in 7. uro, kasneje storilnost občutno upada zaradi naraščanja prometa. Odgovorni za me stno čistočo se zavedajo, da bi morali mesto očistiti ponoči, ko je na ulicah najmanj vozil in bi stroj za pometanje očistil tudi tiste ceste, kjer so ponavadi čez dan vedno parkirani avtomobili. Poleg goriških smeti žgejo v upe-peljevalniku tudi smeti iz Sovodenj in iz Zagraja in Doberdoba. Zmogljivost upepeljevalnika, ki so ga letos popravili (zamenjali so ša-mot), znaša kakšnih 520 stotov na dan. Svojčas smo v Gorici metali smeti v pločevinaste posode, ki so jih delavci nosili z dvorišč na cesto k tovornjaku, ki je posodo avtomat sko izpraznil. To delo je Pilo na pomo in tudi neekonomično. Zato so pred desetimi leti uvedli navlon ske vreče in službo razširili na skoraj celotno občinsko območje. Na občini pa razmišljajo, kako Oi službo spopolnili, da bi bilo mesto čistejše in da bi bilo torej s strani občanov tudi manj pripomb. Izdelali so program, za katerega pa bo potrebno najeti posojilo. Kupiti nameravajo tovornjak z zmogljivost,jo 22 kub. metrov, vozilo za pometanje in cisterno za izuraznje vanje greznic. Kdor je zadnje čase opazoval, kako deluje smetarska služba je lahko ugotovil, da se je starost za poslenih precej znižala, da je pri urejanju mestnih nasadov in javnih površin zaposlenih veliko mladih, ki so pridni in opravijo veliko dela. Ali je to posledica preureditve ob činskih služb, ali pa je v ljudeh prevladalo spoznanje, da je v teh časih delovno mesto dobrina, ki |o je potrebno čuvati? Z boljšo organizacijo dela in z večjo storilnostjo zaposlenih pri mestni čistoči se bodo zmanjšali stroški upravljanja te službe, kar je dodatni razlog, da pristojbine za pobiranje smeti ne bodo skokovito naraščale in bremenile že itak z življenjskimi stroški tako obre menjene družinske proračune. Kino (i urica CORSO 18.30—21.30 «Apocalipse now» M. Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 «11 falcone*. F, Nero. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 «L’esorcista». Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELS10R 18.00-22.00 «Lilly e il vagabondo*. PRINCIPE 18.00—22.00 »Delitto sotto il sole*. l\ovu C, uri ca in ukulicu SOČA 18.00—20.00 «Megla». Ameriški film. 22.00 «Beg s padalom*. A-meriški film. SVOBODA Danes zaprto. DESKLE 19.30 «Posodi mi ženo*. I-talijanska komedija. DEŽURNA LEKARNA V IRZICU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40497. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna d’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84124. uma Namesto cvetja na grob Ane Devetak vd. Pelicon daruje Franjo Cotič in družina 30.000 lir za DK So-vodnjfr. ,LM V počastitev spomina Nežice Vi-žintir - Kocjančič, sojetnice iz isto celice v letih 1940/41, daruje Tatjana Šmuc - Koren 20.000 lir za Dijaški dom v Gorici. POGREBI: Danes v Gorici, ob 9.30 Vittoria Piccola, iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 10.30 Franc češčut, iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Sovodnje, ob 11. uri, Caterina Mola:- vdova Nanut, iz bolnišnice u-smiljenih bratov v Štandrež, ob 11. uri Francesco Valenti (krsto s posmrtnimi ostanki pripeljejo iz Pordenona v Podgoro). ob 12.30 Giusep-pina Medeot iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.30 Maria Matilde Felche iz bolnišnice usmiljenih bratov v Trst. ob 14. uri Virginia Battisti iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu. sporazuma. TE DNI V LIGNANU ARETIRANA DVA MLADENIČA OSUMUENA ROPA V GRADIŠČU Doma naj bi bila iz okolice Padove, njuni imeni pa zaenkrat še nista znani - Preiskovalci iščejo še druge pajdaše, ki so sodelovali pri ropu v Banca del Friuli Prebivalci so identificirali in menda tudi že aretirali dva roparja od skupine, ki je 1. septembra letos vdrla v podružnico Banca del Friuli v Gradišču ter si prisvojila o-krog 35 milijonov lir. Menda so mladeniča izsledili v Lignanu. Njuni imeni, kakor tudi druge podrobnosti zaenkrat niso znane in to iz razumljivih razlogov. Preiskovalci nameravajo čimprej odkriti še o-stale člane roparske tolpe, oziroma njihove pomagače. Pri podvigu so namreč, po ugotovitvah preiskovalcev, sodelovale vsaj tri osebe, pri organiziranju bega pa je bil po vsej verjetnosti zraven še kdo. Kljub strogi preiskovalni tajnosti pa se je le izvedelo nekaj podrobnosti o tem. kako je roparjem v prvem trenutku uspelo zabrisati za sabo vsakršno sled. Takoj po ropu so se s skuterjem odpeljali v bližino ustanove Brovedani, kjer jih je čakal pajdaš z avtomobilom, ki je menda last prijateljice enega od roparjev. Na podlagi sicer bolj skromnih izjav nekaterih očividcev in opisa vrste avtomobila ter na podlagi registrske številke, so pre- iskovalci po nekajdnevnem inten zivnem delu prišli na sled mladeničema, ki naj bi bila odgovorna za rop. Doma sta menda iz okolice Padove. Medtem še ni nobenih vesti o u-spehu preiskave z drugim ropom, ki so ga prav tako 1. septembra, izvršili v podružnici goriške hranilnice v Romansu. Ob prezgodnji smrti učiteljice IVICE NANUT - URBAN izraža učiteljski zbor doberdobskega okrožja, ravnateljica in neučno o-sebje globoko sožalje sinu Ediju, hčerki Mariji in vsem sorodnikom. Ob tragični izgubi drage učiteljice Ivanke Nanut - Urban, Izrekajo starši in učenci sovodenjske šole globoko sožalje hčerki Mariji, sinu Ediju in sorodnikom. Osebje in starši otroškega vrtca v Sovodnjah in v Rupi izrekajo iskreno sožalje Anici in Veri češčut ob izgubi dragega očeta. Ob izgubi dragega očeta Franca, izrekajc učitelji iskreno sožalje tajniku Ivu češčutu. Ob 9. obletnici žalostnega slovesa DANILA JELENA se ga z ljubeznijo boleče spominja MAMA Tržič, 11. septembra 1982 1 PRIMORSKI DNEVNIK 4 11. septembra 1982 Zares praktična novost f ! Nekdo je rekel, da je naša doba doba konzervirane hrane. Cesto pa nam je konzervna hrana odvratna, ker jo moramo užiti hladno. Ra-mon Apellanis pa nam prikazuje svojo iznajdbo: pločevinka ima dve steni med njima je tekočina, v kateri je le njemu znana snov, ki se vname, ko konzervo na vrhu odpre ali le preluknja. Toplota vsebino konzerve segreje in hrana je okusnejša ZADNJI INTERVJU NAHUMA GOLDMANNA NEMŠKI REVIJI «DER SPIEGEL* «Če bi Izrael ostal tak, kakršen je danes bi to bila karikatura judovske zffodovine» v Begin, Saron in njuni ponoreli generali so pravzaprav izdali judovsko ljudstvo Libanon si počasi celi rane, v Bejrutu so topovi utihnili, tudi bersaljerji in druga tuja vojska se že pripravlja na vrnitev domov, sedaj, ko so morali palestinski borci v begunstvo. Sicer so se tudi predstavniki arabskega sveta v Fezu domenili, da bodo priznali judovsko državo, brž ko bodo Palestinci dobili svojo domovino in ne bodo več prisiljeni živeti razpršeni po svetu, kot žive danes. Skratlca, našla se je rešitev za začasni mir na Bližnjem vzhodu. Toda prav v trenutku, ko je bil spopad med izraelsko napadalno vojsko ter med pelastinsko vojsko n Bejrutu na vrhuncu, je umrl eden izmed očetov Izraela Nahum Goldmann, ki je bil tudi eden izmed ustanoviteljev Svetovnega judovskega kongresa in dolgo let tudi njegov predsednik. In čeprav je bil Goldmann eden izmed tiste ožje skupine Judov, ki so postavili Izrael na noge, ni že dolgo živel v Izraelu in je celo umrl v tujini. Ne samo Beginova vlada in politika mu ni bila sprejemljiva, pač pa vsa novejša politika Izraela. Poglejmo, kaj je tik pred smrtjo povedal časnikarju zahodnonemške revije *Der Spiegel*: «Judovski narod se je ohranil zaradi tega, ker je imel svoje preroke, zahvaljujoč svojemu Mojzesu, zahvaljujoč bibliji, pa tudi Einsteinu in Heineju, nikakor pa ne na račun svojih generalov in Beginove demagogije. Če bi Izrael ostal takšen, kakršen je danes, bi to bila karikatura judovske zgodovine, judovskih idealov. Če bi Izrael ostal tak, kakršen je danes, bi kmalu pripeljal Jude po svetu v konflikt.* To pa bi mogli imenovati tudi kot katastrofo sionizma, ki je želel najti rešitev za »judovsko vprašanje*? «Vsekakor. Sionizem je želel doseči dvoje: želel je Judom dati domovino in je v tem uspel. Vsak Jud, ki se. čuti preganjanega ali ki ne želi živeti v neki drugi deželi, more priti v Izrael. Sionizem je hkrati skušal rešiti tudi judovsko vprašanje v celoti, a ga je doslej le strašno kompliciral.» Menite, da je judovsko vprašanje nerešljivo? »Vse do tedaj, dokler bo kaj Judov, bo obstajalo tudi judovsko vprašanje. To vprašanje bi ne bilo več aktualno, če bi vsi Judje živeli v Palestini ali če bi se vsi Judje po svetu asimilirali. Normalno stališče glede tega vprašanja je naslednje: vsi Judje v Palestino! Nikoli pa se nismo držali tega. Če bi se vsi Judje v preteklosti znašli v Palestini, bi judovskega naroda ne bilo več. Ko je rimski cesar Tit 70. leta razrušil tempelj, je večina Judov že bila izven Palestine. Judovsko vprašanje bo ostajalo dokler bo živel judovski narod. Nejudje, ki jim je judovsko vprašanje vedno NA SLOVESNOSTI V KOČEVJU «Cankarjevci» bodo 5. oktobra slavili 40-letnico ustanovitve svoje brigade Od konca septembra leta 1942 do konca vojne je brigada napisala veliko lepih strani naše zgodovine - Nad 3000 borcev je šlo skozi brigado - Veliko je bilo žrtev Vojaške in politične razmere v Sloveniji so v letu 1942 narekovale potrebo po novih vojaških bolj organiziranih enotah, ki naj bi bile manevrsko sposobnejše ter uspešnejše proti sovražniku. Tako pomeni leto. 1942 velik preokret narodnoosvobodilnega gibanja. Nova situacija je zahtevala, da se partizanska vojska reorganizira. Novim potrebam niso več odgovarjali odredi, temveč so se morale organizirati manevrske enote tako za napad, kakor obrambo. Tretjo slovensko udarno brigado »Ivan Cankar* je us:anovilo Glavno poveljstvo z naredbo od 16. septembra 1942. Zaradi neugodnih vojaških razmer se je na slovesnem zboru vseh sestavnih enot sešla 28. septembra 1942 v vasi Labinje na Kočevskem. V juliju 1943 sta bili ustanovljeni 15. in 18. divizija. Tedaj je prišla Cankarjeva brigada v se- stav 15. divizije in se preimenovala v 5. SNOUB «Ivan Cankar* in je ta naslov nosila vse do ok tobra 1945, ko je prenehala obstojati. Brigado so v začetku sestavljali trije bataljoni. Prvi bataljon je nastal iz prvega • bataljona Gubčeve brigade, drugi iz prvega bataljona Kočevskega odreda in tretji iz Belokranjskega odreda. Po 19. maju 1943 so bili formirani še četrti bataljon, bri-gadno topništvo, inženirsko teh nična četa,' četa za zvezo ter iz vidniški vod. V sestavu brigade pa je bil od 24. novembra 1944 do 13. aprila 1945 še avstrijski ba taljon. Prvi komandant brigade .je postal Marjan Dermastja - Urban, politični komisar pa Jože Ravbar - Gregor. Zatem pa so se do kon ca vojne zvrstili na teh položajih še številni novi funkcionarji. Ob formiranju je brigada štela Novost na knjižni polici «Zemlja» - prva knjiga velike enciklopedije Ponošena in dopolnjena knjiga ilustrirane enciklopedije v sedmih knjigah Založba Mladinska knjiga že dol go napoveduje izid ilustrirane enciklopedije, ki na j bi v sed mih knjigah leksikalnega formata predstavila šest naslovov: Zemljo, Naravo, Stroje, Znanost, človeka in v dveh knjigah Zgodovino človeštva. Ta veliki založniški podvig pod vodstvom urednika enciklopedičnih izčfaj Marjana Krušiča pp-meni sicer slovensko prestavitev izdaje londonske založbd Michčll Beazleu, pomeni pa tudi ponaši-tev in priredbo te izdaje, ki ie dobila izjemen naslov Radost ob z.danju. Zato je predsednik Slaven ske akademije znanosti in umet nosti dr Janez Milčinski napisal prvi knjigi spremno besedo na pot z ieiio. da bi enciklopedijo doživeli vsi tako kot on: z rado stio ob znanju. V mej sicer poudarja. (la so to knjige zo živo rabo. v katerih bo vsakdo našel, kar bi rad izvedel, po njih pa bo segel tudi brez nepotrebne potrebe iv z veseliem prebral, kar je napisano o srednjeveški umetno sti. o podmornicah, o nastanku gorovij, o politiki pa o davnih kulturah in današnnh računalih kih Takšno delo potrebujemo, da bomo več znati, ne pa samo zato. da hi se na hhro informirali o stvareh, ki iih bomo čez uro ali dan uporabili nri svojem delu Gre za radost ob nabiranju zna nia brez term. da bi to znan'e nuino uporabil za olrršanie ali nbogaHtev svo iih vsakdanjih na Ion Vse to rm knHop ilustrirane evriPInperfiie obetalo odrasiim in mlarlim. Slovenska zalo+ha k uvodni besedi stovepsrena akademika rlo dam uvodno besedo a zbirki, k.i opozarja na značaj in pomen en- ciklopedičnih izdaj, ki naj dajejo bralcu zaokrožen in strnjen pregled človeške vednosti. Daje mu tudi napotke, kako naj knjigo i pridom uporablja, opozarm pa tu di na prispevek domačih, sloven skih strokovnjakov, ki so pripomogli. da ie originalna angleška izdaja doživela pomembne spre-membne in dopolnitve. Prva knjiga Velike ilustrirane enciklopedije (obsegajoča skoraj 300 strani Velikega leksikalnega formata) je posvečena Zemlji. Največ prostora v tej knOm je posvečenega geologiji m kmetijstvu, toda vsa snov obsega kar devet delov. Zgradba zemlje, pogled na zemljo, vreme, morja m oceani, geologija, zemeljska naravtia bogastva. poljedelstvo, kulturne rastline. meso. ribe in divjačina, to so naslovi posameznih delov te kniiae. V okviru teh naslovov so kratka besedila, od katerih Vsako obravnava svojo temo, povprečno oa vsako poglavje ponazarja do de set različih ilustrativnih pripomočkov. Vsako poglavje ima tudi sliko, ki predstavlja ključ. Ta je vizualni posnetek poglavja, hkra ti pa povezuje snov. da se v njej laže znajdemo. Kratki enciklopedično napisani teksti so torej ponazarjani s številnimi barvnimi podobami, to na daje knngt še poseben mik Sploh se zdi. da ie tega slikovnega ara diva toliko, da v izdaji nrevla-du ie. Sicer oa podatek o 1500 sli kah v tei knhai dovoli zgovorno navori sam zase. Enciklopedična kni:na o zvrniti nom*iti torei nov velik dosevek slovenskega založništva in moderno pomon/,ln nri bogatitvi znanja. . Sl. Ru. približno 380 borcev in bork, veliko teh je bilo mlajših od 20 let, manj pa starih nad 50 let. Številčno stanje v brigadi se ie nenehno spi-eminjalo in ob kapi tulaciji Italije doseglo 1342 bor CeV in’ bork:‘V brigadi je bilo naj čSf? 'Belokranjcev. Dolenjcev. L ju bljinčanov. ErjmorČSv 1226 mo ških in 9 žensk). Tržačanov (2) Štajercev. Korošcev, manj pa pri padnikov drugih narodnosti Sko zi Cankarjevo brigado je šlo ves čas vojne približno 3100 borcev in bork. Od tera je bilo 2952 borcev in 148 bork. Borbena pot brigade in uspehi Cankarjeva brigada se je bori la na Dolenjskem, Notranjskem, v Beli krajini in zahodni Hrvaški (Žumberak in Gorski Kotar) ter vse do Ljubljane in pri tem pre hodila več tisoč km poti. Stare šinski kader in borci so vse od formiranja brigade do konca vojne gojili in ustvarjali dragocene vezi bratstva s hrvaškimi borci in narodom Hrvaške. Od svoje ustanovitve, do maja 1945 je brigada vodila 293 pomembnejših akcij. Brigada .je v bojih izgubila 770 borcev in bork. V tem številu so zajeti tudi tisti Cankarjeva, ki so padli v drugih enotah, predčasno pa so bili v tej brigadi. Brigada je dala veliko žrtev za osvoboditev. približno 2009 če upošteva mo mrtve, ranjene in pogrešane. Veliko je bilo težje ranjenih, ki so ostali trajni invalidi Iz bri gade pa je izšlo kar 14 narodnih herojev. Brigada se je v zaključnih operacijah borila za Grosuplje, Orle in 9. maja vkorakala v Ljubljano. Tu se je zadržala le par ur in že morala naprej proti Domžalam in Štarjerski, kjer •je bila med Celjem in Dravogradom obkoljena nemško balkanska grupa cija in si obupno prizadevala, da bi se prebila na Koroško in se vdala zahodni zavezniški vojski. Nikakor ni hotela položiti orožja pred Jugoslovansko armado. Zato se je vojna v Jugoslaviji nada Ijevala vse do 15. maja, ko so kapitulirale zadnje nemške in kvi-zlinške čete. Brigada .je obstojala še do oktobra 1945 nakar se .je združila s 3. slovensko brigado KNOJ. Kulturno-vzgojno in politično delo v brigadi Brigada je bila v stalnem maršu. Le od časa do časa ji .je uspelo, da so se borci nekoliko od počili Četudi je bila v brigadi večina delavcev, kmetov in obrt nikov. se je našlo toliko sposob nih borcev, ki so znali s preprosto besedo seznanjati borce in borke z raznimi aktualnimi temami. Tudi kulturno in propagandno delo .je bilo v brigadi zelo aktivno. Gledališki igralee-rojak iz Gorice Aleksander Valič - Muki pripoveduje. da .je propagandno de lovanje »samoniklo delovanje, ki se je razvijalo ob političnih de batah, priložnostnih mitingih, kjer so slučajno odkrili talente nosa meznike. ki so čutili nagnjenje do petja, recitiranja in podobno. Na hitro so nastajali kratki skeči iz dogodkov okrog borcev, ki so v različnih inačicah nato krožili iz enote v enoto. Program takih mitingov je bil čedalje bolj bogat in umetniški. Prevladovale so recitacije, zborovsko petje, gledališke igre (skeči zabavne vsebine), kronika 'Tz'' ; raft a vi jivo in veselo vsebino. Nikoli pa ni manjkala harmonika*.""' V brigadi je zelo aktivne delovala mladinska organizacija, saj je bilo kar 125 fantov in deklet mlajših od 16 let. skoraj 1000 borcev in bork pa še ni dopolnilo 20 let starosti. Delo brigade in borcev v povojnem obdobju Starešine in borci tudi povojna leta ne držijo križem rok. V Ljubljani so formirali brigadni odbor. ki ima pododbore na Bledu, Radovljici. Mariboru, Novi Gorici, Kopru. Črnomlju in Novem mestu ter razne komisije. Brigad ni odbor m pododbori povezujejo danes preko 600 borcev in bork ne več v četah in bataljonu1 tem več občinskih in drugili organizacijah. Vsako leto organizirajo zbor z družabnim srečanjem v Ljubljani in drugih mestih Slovenije. Letos pripravljajo posebno jubilejno srečanje vseh borcev in bork 5. oktobra v Kočevju, kjer ima brigada svoj domicil. Tu bodo borcem in borkam podelili spo minske listine ter jubilejne značke, brigada pa bo prejela domicilno listino Skupščine občine Ko čevje Brigadni odbor ter komisije še vedno skrbijo za postavitev spo menikov. obeležji in znamenj na krajih, kjer so se odvijale težke in odločilne bitke. Vsi borci brigade so pred leti prejeli obšir no in zajetno monografijo brisa de. Prav letos ob 40. obletnici ustanovitve brigade pa je brigada dobila svojo pesem, ki jo ie napisal preživeli borce Janez Lu žar. uglasbil pa Radovan Gobec. Borci in borke Cankarjeve brigade! Vsi se dobimo 5. oktobra letos v Kočevju. LEOPOLD KOTAR delalo preglavice, se morajo s tem sprijazniti, kajti tudi Judje so neverjetno veliko dali svetovni kulturi: Marxa, Freuda, Einsteina, pa tudi preroke itd. Toda Beginova napadalna politika ter solidarnost pretežnega števila Judov z njim bo ponovno privedla do krepitve antisemitizma. Vedno, v vsej zgodovini se je na Jude gledalo kot na element, ki ograža mir. če se to mnenje nanaša na ljudi, kakršni so Begin, Šaron in njuni ponoreli generali, potem je gotovo, da nejudovski svet ne bo pripravljen jih sprejeti.* Kaj bi pomenilo za Izrael, če bi mu po svetu razpršeni Judje obrnili hrbet? »Brez njihove pomoči bi Izrael ne preživel. Če se potegujem za nevtralizacijo Izraela, počnem to tudi zaradi Judov v diaspori. V Izraelu živi manj kot 20 odstotkov vseh Judov. V doglednem času, če ne bo miru, jih ne bo več veliko prihajalo v Izrael. Leto 1982 je bilo glede tega tragično: število tistih, ki so Izrael zapustili, v glavnem mladih Judov, je bilo večje od števila Judov, ki so se naselili in to so bili v glavnem stari ljudje. To pa je nevaren znak.* S čim si to razlagate? »Ljudje nočejo vojne, ne želijo biti vsako leto po tri mesece vpoklicani kot rezervisti. Ne želijo, da se jim iz leta v leto ekonomsko godi vedno slabše, kar je nujna posledica ogromne inflacije. Prvič sem bil v Palestini, ko sem bil star 18 let. O tem sem tedaj napisal knjigo. Če danes berem to, kar sem tedaj upal, in vidim, kaj je iz tega nastalo, ne morem zaspati.* Ste se tedaj zavedali, da tam živijo tudi Arabci? »Seveda. In ne samo jaz, tudi vrsta mojih prijateljev. Sebi si o čitam le to, da nisem napravil dovolj, da bi se moje prepričanje bolj razširilo.* Kako si zamišljate življenje Judov in Arabcev v nekem nevtralnem Izraelu? Vodja PLO Arafat je mnogokrat poudaril, da se poteguje za večversko laično državo, za Arabce in Jude, pač v nasprotju s teokratsko judovsko državo. Je med vami in Arafatom kaka stična točka? »Ne grem tako daleč. Bil je čas, ko se je določena skupina v okviru sionističnega giba^ja„potog«n,>i-,, la za dvonacionalno državo. Te- • daj sem bil proti fgjd je^tvLgkgr,, menim, da so Arabcu podobno kot Judje, preveč svojeglavi, da bi mogli živeti v skupni državi. Po-gasto sem rekel, da če bi bili A-rabci podobni Angležem, ki so genialni v tem, da pozabijo na poraze, bi že zdavnaj zavladal mir. Toda Arabci, podobno kot mi Judje, ne pozabljajo. To je vrsta ljudi. ki ne odpuščajo in ne pozabljajo. In v Libanonu se je prav te dni videlo, kaj prinaša s seboj multinacionalno življenje: kaos.* Vi ste torej še vedno proti dvo-nacionalni državi? «Sem za to, da Palestinci dobijo lastno državo v konfederaciji z Jordanijo, vendar se za to morajo odločiti sami in se jim ta rešitev ne sme vsiliti.* Toda do tega ne bo prišlo, dokler je na krmilu Begin. Kako se rešiti te hipoteke? »Bombardiranje Bejruta je bilo zločinsko početje. Izraelska vlada je v bistvu prevarila tudi lastni narod, ko ga je prepričevala, da z akcijo »mir v Galileji* želi uresničiti varnostni pas v globini 46 km. Če bi bili ostali pri tem, bi načrt sprejel tudi jaz.* Do 40 km bi soglašali tudi vi? »Bi. Toda Šaron je prevaral vlado. vlada pa je izigrala ljudstvo. Vse skupaj pa je zavzelo že nemogoč obseg. Bil je to poskus, da se palestinski osvobodilni organizaciji zdrobi hrbtenica. In vendar je napad na Libanon imel dve pozitivni posledici, pač v skladu z Goethejevim verzom, ki pravi: «Del sem tiste sile, ki stalno ustvarja dobro in stalno ustvarja zlo*. Ta napad je prepričal PLO, da se morajo otresti oboroženega načina boja.» Pa se ne bi morda zgodilo tudi narobe? »Vse do tedaj, dokler bo žive) Arafat — ne. Kolikor vem, je položaj .jastrebov’ oslabljen.* Če Arafat izgubi ugled zaradi umika iz Bejruta, je propadel? Če on pade, bi mogli radikali v PLO ponovno prevzeti oblast? »Ne verujem, da bo Arafat izgubil na svojem ugledu. Kar se političnega razvoja tiče, je zelo dobro vodil bitko, zelo modro je držal Izraelce na distanci.* Smatrate, da je uspel v nečem, v čemer ni uspelo nobeni arabski državi, da se je namreč več tednov upiral Izraelcem? «Točno. In prav zaradi tega ne verujem, da bi ga odžagali, še več, upam da bo Arafat ustanovil vlado v begunstvu, ki jo bo nato priznala večina članic OZN.* In katera je druga pozitivna posledica invazije na Libanon? »To, da je krepko obremenila odnose med Izraelom iz ZDA. A-meričani so končno dojeli, kako napadalen je Izrael. Ko pride do pogajanj o avtonomiji zahodne o-bale Jordanije in ko bo Begin trmasto vztrajal pri svojem, tedaj bo, tako upam, prišlo še do hujše konfrontacije z Ameriko. V trenutku, ko ZDA obrnejo Beginu hrbet, ga bodo pognali tudi njegovi Izraelci.* Postavlja pa se vprašanje, kaj bo tedaj z judovskim «lobyem» v ZDA? Ali ne bodo izžvižgali Reagana in ga prisilili, da vzame v zaščito Begina in njegov Izrael in da mu da denar? »Judovski ,loby’ v Ameriki nima več one vloge, ki jo je imel. To dobro vem. Tudi sam sem pri speval, da je tak ,loby’ nastal. V času Reagana pa je njegov vpliv veliko manjši kot v času Carterja in Kennedyja. Verjetno vam je znana moja ocena Reagana: .Reagan je povprečen igralec, ki pa odlično igra vlogo slabega predsednika’.* Torej verujete, , da bi mogel Reagan prisiliti Begina k pameti? »Prav gotovo. To se je že izkazalo. Begin bi zagotovo zasedel Bejrut, če bi se bil Reagan ne razjezil. Ko se Američani razjezijo. mora Izrael popustiti.* Toda Zahod bi bil mogel izvajati mnogo močnejši pritisk na Izrael, da sprejme ustanovitev palestinske države, seveda pod pogojem, da bi Palestinci pristali na to, da si ne organizirajo države tam, kjer so pd 1948. leta dalje zgradili svojo državo Izraelci, Judje? TUL »Arafat je na y& pristal. Z njim se nisem tj^so^p^jjpo sre čal, toda preko skrajno zaupnih ljudi sem z njim v stalnem stiku. Arafat je zelo sposoben politik. Ni pa dovolj trden. Vedno se boji opozicije v lastnih vrstah. Dobro ve, da more dobiti lastno državo le ha zahodni obali Jordanije ter na področju Gaze * Kako naj se, reši stvar Jeruzalema? Sami sie rekli, da mora ostati izraelski? »Jeruzalem je najtežje vprašanje, ker^ je emothno najbolj obrerne niujoče. Arabci ne bodo pristali na to. da bi stari del Jeruzalema postal izraelsko glavno mesto. Izrael bo treba deliti, ne toliko fizično, z nekim zidom. Novi del mesta, kjer sta izraelski parla ment. in vlada, kjer Arabci nima jo nikakšnili verskih spomenikov, laiiko ostane glavno'mesto Izrae la. Stari del mesta pa mora biti nevtraliziran.* In kako bi to bilo praktično? «Arabcem bi morali omogočiti, da prihajajo sem brez Vizuma, kajti. noben Arabec bi ne pristal na judovski vizum, da bi prišel v Jeruzalem. Policija bi mogla in morala biti mešana, arabsko izraelska. Begin bi seveda ne smel prenesti svojega sedeža v stari Jeruzalem. Takšen načrt sem ob času predložil Sadatu. In tedaj mi je rekel, da bi na to takoj pristal.* In vse to bi bilo možno, če bi zavladal mir. »Vsekakor. In moja največja želja je ta. da bi se na Bližnjem vzhodu ustanovila neke vrste ekonomska skupnost, ki bi jo sestav ljali Izrael, '’alestina in Jorda nija. Ko bi te tri dežele ekonom sko sodelovale, bi mogel Bližnji vzhod v času ene generacije ali dveh postati eden izmed velikih svetovnih centrov. Nekoč' sla jevila zgradba, ki jo vidimo na sliki, in dvorišče ob njej služila za zapor. Bil je to celo zapor na zelo slabem glasu v Amsterdamu. Pa je odslužil In vse skupaj so spremenili v prijazno gostišče, v katerem se posebno radi zbirajo umetniki, ki jUi vidimo ob mizah (Foto A.P.) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton - Balet 13.30 Dnevnik 1 17.00 Vsi za enega vmes risanke iz serije Astro-boy, Bugs Bunny in Pink Panter 18.10 Izžrebanje loterije 18.25 Trije nečaki in majordom -TV film 18.50 Glasba, predstave in aktualnosti v studiu Barbara D’Urso 19.10 Angelica - film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.40 Kaj delaš, .... se smeješ? Oddajo vodi Carlo Verdone 21.45 Quark - posebna oddaja Izredno zanimiva znanstvena oddaja «Quark* se zaključuje in sicer s svojevrstno oddajo. Nocoj se borno spoznali z izredno zanimivim in če hočemo tudi drznim in požrtvovalnim zakonskim parom. Gre za zakonca Root, ki sta si izmislila vrsto načinov, kako snemati na filmski trak pravo pravcato življenje v prirodi. Doslej srno mogli velikokrat videti »življenje* živali, ki pa so ga snemali kar v zoološkem vrtu, torej na varnem. Tokrat pa bomo videli resnično življenje v naravi, kar sta o-mogočila zakonca Root 22.35 V poklon Benetkam 23.35 Programi prihodnjega tedna 23.50 Dnevnik in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Pozor na Luni - risanka 13.45 Programi prihodnjega tedna 14.00 Monza: avtomobilizem Padova: kolesarstvo 16.00 Evrovizija: Svetovr.o prvenstvo v atletiki 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Figure, figure, figure televizijski revival 19.45 Dnevnik 2 Vesti 20.40 Borgijevi - TV nadaljevanka Smo spet v dobi, ko je družina Borgijcev krojila u-sodo Rima in papeževega posvetnega in tudi cerkvenega gospodsfva. Smo sredi poletja leta 1949. Francoski kralj Karel Vni vdre v Italijo. da bi se polastil neapeljskega kraljestva in da bi hkrati vrgel s papeškega prestola Aleksandra VI. Hkrati pa francoska vojska ugrabi Lukrecijo. hčer papeža Borgie. ki se je bila omožila z Giovannijem Sforzo, da bi še tesneje povezala svojo «casado* z mogočno družino Sforza 21.35 Festivalbar 82 - glast^jfl, oddaja 23.50 Dnevnik 2 Zadnje vesti °Tr&fi kanai,fnf 5si0* 18.45 Programi naslednjega tedna I9.C0 Dnevnik 3 19.20 Programi tretje TV mreže 19.50 Antclogija oddaje »Vsi na oder* '0.2i CJasbena oddaja 20.40 Tnšrektor Hackett - TV film Policijski inšpektor Hackett je v težavah. Ker so ga zalotili z deset tisoč funti šter-lingi v žepu. ga osumijo, da je sprejemal podkupnino in sicer za to. da je dopuščal Pakistancem, da so se skrivaj in protizakonito naseljevali na Angleškem. Ob tolikšnem prekršku je samo 00 sebi razumljivo, da ga slovijo. Ker ostane sam m na cesti, mu ne preostane drugega, kot da se sam ion raziskave. In ne bo lahko, kajti... 21.55 Teme fotografskega bogastva Benetke: laguna in vrtovi 22.25 «Cantamare 82* - glasbena oddaja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Poročila 9.05 Zbis - Vrček se razbije 9.20 Ciciban, dober dan: Klovn piše Cicibanom - 9.35 Pisani svet: Tralala P16® stava 10.05 Gusarji kapitana Gancha TV nadaljevanka 10.30 Dediščina za prihodnost: Uničevanje in obnavljanj 11.30 Pred izbiro poklica: poklici v geologiji in rudarstvu 12.00 Včeraj ... za jutri: Trenutki svobode - dokumentarec 12.35 Ljudje in zemlja 13.15 Poročila 15.55 Atene: EP v atletiki 19.30 Muppet sho\v: Diana 19.50 Naš kraj: Luče Sodelavca celjskega TV 'fr pisništva. novinar Peter Božič in snemalec Franci Gaber, sta obiskala krajevno skupnost Luče in pripravil® filmski zapis o prizavedanjni krajanov, da bi v svoji krajevni skupnosti kar najbolj razvili turizem in dejavnosti. ki so z njim v zseP-Krajevna skupnost Luče im? namreč že dolgoletno turistično tradicijo in v zadnp11 letih se lahko pohvalijo z uspešnimi turističnimi sezonami. Res je sicer, da je h*' ristična sezona v gornji Savinski dolini kratka, žara di posebnih razmer, kljub temu pa krajani poskrbe Z® svoje goste, ki se radi vračajo. Seveda pa so krajam pred kamero spregovorili tudi o svojih načrtih na (»talili področjih, vendar jih T če je to le mogoče — P°\ vezujejo s turizmom 20.05 Zlata ptica 20.15 Risanka 20.30 TV dnevnik 2) .00 TV križanka 22.30 Zrcalo tedna 22.45 Človekova glasba: Znano m neznano 23.40 Poročila Koper 15.25 Nogomet: Dinamo - Dinam0 Zagreb 16.15 Lahka atletika - evrops* prvenstvo ... r.19.15 Inšpektor Bluey - TV fm” 20.00 Risanke 20.15 TVD - Stičišče 1 20.30 Skrivnost volčje glave - mm 21.50 TVD - Danes irn 22.00 čas v sliki - avstrijski TVy Zagreb 17.30 Namesto top liste 18.00 Rokomet: _ Metaloplastika - Medveši® - 19.20 Operna glasba 19.30 Živeti z naravo . dokumeIV 21.00 Igrani film , .1 TRST A 7.00. 8.00. 10,00, 13.00. 17.00 in 19.00 Poročila 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Radijski mozaik: Alj manah: Videti, vedeti, vaditi mali leksikon telesne kulture in prostega časa: 8.30 Potpuri napevov in melodij: 9.30 Dramatizirani roman: Tolstoj: »Ana Kareni na* 8. del: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: baritonist Samo Vremšak in organist Hubert Bergant v goriški -talnici 8 nov. 1980; 11.30 Opoldanski zbornik: Literarni listi: 12 00 Magična ura: 13.20 Iz studia nepo srediio: Glasba po željah: 14.N) Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: »Bratovščina Sinjega galeba*: 14.55 Diskoteka: 15.30 Gremo v kino; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Poslušali boste: 17.44 Romantične melodije; '.8.00 Kevin McGrath: »Poraz*; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25, 15.00, 17.55 Po ročila; 7.00 Glasba za dobro ju tro; 7.37 Objave; 7.45 Cestne raz mere: 8.15 Radijski, televiziiski in filmski spored: 8.28 Zaključek: 14.00 Na valu radia Koper glasba: 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaža iz zamejstva; 15.10 Predstavitev oddaj, glasba, informacije: 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah: 17.00 Primorski dnevnik: 17.15 Zabavna glasba. 17.30 Počitniški vrtiljak. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30 in 19.30 Dnevnik, 9.30, 10.30, 11.30, 12 30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je...: 10.15 Orkester Bob James, 10.32 Glas beni premor in Horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Plošče: 11.32 Kirn, svet mladih: 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Super poletje: 15.33 Poročila v nemščini: 15.36 Diskorama: 16.45 Italijanski zbo ri; 17.15 Orkester Casadei: 17.32 Modri val; 17.55 Pismo iz...; 19.45 Slišimo se jutri. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13 03, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 -8.40 Glasbena kombinacija: 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.00-10.03 Vikend - radijski variete; Glasbeno srečanje z Ornello v® noni; 11.44-12.03 Kinematogr®' ske aktualnosti in zanimivo®1,; 12.24 Radijska priredba; ‘•'v Rock viliage: 14.03 Dopisniki J Zera; 15.03 Poletni spored ‘“rj Poje Louis Armstrong; 16.50 Atjjf tika - evropsko prvenstvo; 1 Triladijska priredba; 19.15 Glasb ' 19.30 Jazzovska glasba; 20 00 -K velo vino: 20.30 Radijska PrU! ba: 21.00 «Z» kakot zdravje; 21-. Radijska kriminalka: 22.00 R®07 ska priredba: 22.28 Večerni var te; 23.03 Telefonski klic. RADIO 2 6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, ‘13.30, 15.30. 16.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 6.00-Glasbena matineja; 8.45 SP°r Radia 2; 9.00 Preden petelin * poje - radijska nadalj.; 9.32 1 dio. ljubi moj - radijski vari®*"' 11.00 Lestvica LP: 12.48 Nag®* dno tekmovanje - kvizi; 7' . Sound-Track glasba in ki"®' 15.00 Pjotr Rjič Čajkovski: n.ie za glasbo; 15.37 Hit P®r®® ' 16.32 Izžrebanje loterije: 16 67 . dijska priredba: 17.02 Protag0111’, jazzovske glasbe: Woody Herd)®,j 17.32 Glasba za vse okuse; V- ‘ Splash glasba včeraj, danes lD,r jutri; 21.00 Radijski koncert. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 7.30, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15|U. 18.00. 20.00 Poročila: 7.21) Rekr*f ci.ia: 7.50 Dobro jutro, otr®0’ 8 25 Iz našili sporedov: 8.30 Z . diom na poti; 9.05 Pionirski J ^ nik: 10.05 Zapojmo pesem; J/K, fCnmnrni intormovm IH j rab18 re Komorni intermezzo: 10.35 stični napotki: 11.05 Pand lahke glasbe; 11.40 Svetovna portaža: 12.05 Zborovska «laSUr, 12.40 Plesi z Balkana...; 13.10 . dala v ritmu: 13.30 Kmetijsk' ■ sveti. 13.40 Naši poslušalci ce>y, tajo: 14.00 Iz naših kraje'- ' t naših sporedov; 14.20 Žaba' glasba; 14.30 Priporočajo vaw;'o0 13.05 Glasbena panorama: j”' Dogodki in odmevi: 16.30 Z®®, na glasba: 16.50 Radio danes, , dio jutri: 17.00 Vrtiliak; lfi-G3 j-a turna panorama: 19.00 Poie -a sist Ivan Sancin; 19.30 Iz ® jj Glasbene mladine Slovenije: - ' Zabavna glasba: 20.35 M'adi y". stori; 21.00 Sobotni zabavni v*-.^ 22 00 Za S’ovencp r>o svetu; u’.0 Lirični utrinki; 0.10 Od tod polnoči. . primorski DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. septembra 1982 pf r. .................................................... • ' • 13, evropsko atletsko prvenstvo v Atenah "..................... .... ....;.. . . . Včerajšnji dan s poprečnimi rezultati Katastrofalni nastopi Jugoslovanov - Niti Italijani se niso izkazali Danes bodo podelili enajst kompletov medalj, jutri pa se EP zaključi ATENE — Včeraj so na evrop-. m atletskem prvenstvu podelili Sesl kompletov kolajn. Dan je mi-v znamenju Sovjetske zveze, ki j® končno osvojila dve zlati kolaj-® ® nekoliko popravila svoj katastrofalni izkupiček, saj so doslej teWiovali sovjetski atleti zelo slabo. "čeraj si je tudi Švedska prikrila svoje prvo zlato, in sicer po f?s|ugi presenetljive Skogulndove, zmagala na 400 m z ovirami, “^tem ko je Francozinja Rega o-"°jila šele bronasto kolajno. Sicer J® je samo troskok, kjer je sla-Anglež Connor, postregel s tehtno vrhunskim rezultatom, med-ko so bili dosežki v ostalih di-KjPlinah poprečni. .dalijam so veliko pričakovali od J-000 tn z zaprekami, kjer je na-,t0P'l Scartezzini. Ta je dobršen •""mi, del teka tudi vodil, vendar v končnici so mu zmanjkale moči, tako da se je moral zadovoljiti s sedmim mestom. Italijani pa so lahko zadovoljni s svojo štafeto 4X400 m, ki se je uvrstila v finale in v kateri je nastopil tudi Mennea. Jugoslovanom pa letos očitno ne gre. Hegediš se je v troskoku u-vrstil samo na 10. mesto, medtem ko je štafeta 4X400 m tekla katastrofalno in se ni uvrstila v finale. Edino upanje Jugoslavnov, da o-svojijo kako izmed kolajn, je današnjih 1.500 m, kjer bosta nastopila Zdravkovih in Pokrajčič. Zdravkovih ima realne možnosti za visoko uvrstitev, saj razpolaga z dobrim sprintom. Danes bo torej evropsko prvenstvo v atletiki doseglo svoj vrhunec in se bo v bistvu zaključilo. ittumiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiutiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitfiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiin avtomobilizem JUTRI VN ITALIJE TAMBA Y NAJHITREJŠI Danes bo na sporedu drugi dan poskusnih voženj - Tudi Mario Andretti odličen MONZA — Včeraj je bil prvi dan ~adnih poskusnih voženj za veliko I^fhado Italije, ki bo na sporedu Ntri. prve poskusne vožnje so do-kat8*6, Je dirkališče v Menzi asor nalašč za motorje s «turbo» ,1 So tovrstna vozila zabeležila Sen šest najboljših časov. ...^senetljivo dobro sta se obne-,1 Jerrarijevi vozili, saj je najbolj-J čas dosegel Patrick Tambay, ki , tudi popravil rekord proge, ki :® 3e lansko leto postavil Arnoux j® renaultu in ga popravil kar za 'n sekunde. Tudi Mario Andretti je vozil zelo '•dno, saj kljub temu, da je šele i ®d nekaj dnevi poskusil vozilo, j' dosegel šesti čas. Drugi najbolj-V’, as je dosegel svetovni prvak ^■son Piquet, ki bo, kot zgleda, j« d i Si z s j/afo prodal svoj naslov Tretji .četrti čas sta dosegla Prost in ?[noux z renaultoma, prvi od ita-J^kih pilotov pa je bil Patre-ki je s svojim brabhamom do-gel peti čas. VRSTNI RED J.< POSKUSNIH VOŽENJ ^ Patrick Tambay (Fr.) ferrari *oL!oq? 1,29,,275 2. Piquet (Braz.) brabham 1’29”709 3. A. Prost (Fr.) renault 1’30”488 4. R. Arnoux (Fr.) renault 1’30”520 5. R. Patrese (It.) brabham 1’30”818 6. M. Andretti (ZDA) ferrari 1’31”474 7. K. Rosberg (Fin.) williams r32''340 8. De Cesaris (It.) alfa romeo 1’32’546 9. J. P. Jarier (Fr.) osella 1’33”531 10. M. Alboreto (It.) tjTell 1’33”553 ODBOJKA Paloma premočna Odbojkarska ekipa Palome Branik iz Maribora je pričela turnejo po Italiji s prepričljivima zmagama. Gostje so najprej odpravile Bor, nato pa še vrsto Sloge. Tekmi sta se končali z naslednjima izidoma: Bor - Paloma Branik 0:3 • (-4. -3. -61 Sloga - Paloma Branik 0:3 (-0. -8, -3) Na sporedu bo 11 finalnih preizku- šenj, podelili pa bodo prav toliko kompletov kolajn. Jutri sta na spo- redu samo še maratoni za moške in ženske. Rezultati včerajšnjih finalov Troskok 1. K. Connor (VB) 17,29 m 2. V. Gritčenkov (SZ) 17,15 m 3. B. Bakosi (Madž.) 17,04 m 8. R. Mazzucato (It.) 16,13 m 10. J. Hegediš (Jug.) 16,03 m 3.000 m z zaprekami 1. P. Ilg (ZRN) 8’18”52 2. B. Maminski (Pol.) 8'19''22 3. D. Ramon (Šp.) 8’20”48 7. M. Scartezzini (It.) 8'24”68 KOLAJNE EP z s b NDR 10 6 6 ZRN 5 1 2 Sovjetska zveza 4 8 6 Velika Britanija 2 3 0 Bolgarija 1 2 1 Španija 1 2 1 Romunija 1 2 0 Italija 1 1 1 Poljska 1 1 1 Finska 1 0 2 Grčija 1 0 1 švedska 1 0 0 ČSSR 0 3 4 Francija 0 0 2 400 m z ovirami (ženske) 1. L. Skoglund (Šve.) 54”58 2. P. Pfaff (NDR) 54"90 3. C. Rega (Fr.) 54”94 Met kladiva 1. J. Sedikh (SZ) 81,66 m 2. I. Nikulin (SZ) 79.44 m 3. S. Litvinov (SZ) 78.66 m 11. P. Urlando (It.) 73,72 m Hoja na 50 km 1. R. Salonen (Fin.) 3.55’24” Tekmovalni spored EP DANES 16.00: višina moški (finale); 16.15: 110 m ovire (finale); 16.30 4X100 m ženske (kval.); 16.40: disk moški (finale); 16.55 : 5.000 m (fina-, le); 17.15: 4X100 m moški (finale); 17.25: 1.500 m ženske (finale); 17.35 : 4X400 m ženske (finale); 17.50: 1.500 m moški (finale); 18.10 : 4X400 m moški (finale). JUTRI 16.00: maratonski tek moški; 16.20: maratonski tek' ženske. ^"""'iiiiiiiiniimiiiniiniiiiiM..:niinmiiiiitiiiiiimiiimiiiiiMinM«itiiiiiiHliiiiiilMmiiiiMiiiimniiiiiMmHM«n"Mi» V Priprave košarkarjev SZ Bor 2. J. Marin (Šp.) 3.5918” 3. B. Gustaffson (Šve.) 4.04‘51” Sedmeroboj (ženske) 1. R. Neubert (NDR) točk 6.622 2. S. Noebius (NDR) 6.595 3. S. Everts (ZRN) 6.420 NOGOMET Južnoameriški pokal MONTEVIDEO — V tekmi za no gometni pokal »Libertadores* sta u rugvajski enajsterici Penarola in Defensorja remizirali 0:0. HOKEJ NA LEDU BIARKiTZ — Na Mednarodnem turnirju v hokeju na ledu je Francija presenetljivo premagala Itali jo z rezultatom 8:2 (4:0, 2:2, 2:0). OB 52-LETNICI USMRTITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV ODBOJKA Spored športnih prireditev DANES Skupina A — igrišče Zadruge 15.30 I. Breg - Koper 16.30 II. Sloga - Sokol 17.30 zmagovalec I. - zmagovalec II. Skupina B — Slomškov dom 15.30 III. Fužinar - Kontovel 16.30 IV. Bor - Merkur 17.30 zmagovalec III. -zmagovalec IV. V primeru slabega vremena bodo tekme A skupine pri Banih, B skupine pa na Opčinah. JUTRI Igrišče Zadruge 10.30 finale za tretje mesto 17.00 finale za prvo mesto V primeru slabega vremena bosta tekmi pri Banih. POHOD 11.00 zbirališče pred spomenikom padlih v Bazovici 11.30 začetek pohoda NOGOMET JUTRI 11.00 Zarja - Korotan Prevalje OS PROSLAVI 60-LETN1CE TEGA ŠPORTA V TEM KRAJU Od danes nogometni praznik v Mirnu Miren je te dni v nogometnem pričakovanju. Domači nogometni klub Adria namreč pripravlja danes in jutri praznovanje 60-letnice mirenskega nogometa. To bo prav gotovo velik nogometni praznik, saj se malokateri klub lahko pohvali s tako dolgoletno tradicijo kot mirenska Adria. Sicer pa je mirenski nogomet v letu 1922 vzbrstel izven društev, ko so se domači «muloti» začeli poditi za žogo na travnikih na Brežnicatr oziroma Grivah. Po tem neorganiziranem začetku so v letu 1924 osnovali športni odsek pri Slovenskem izobraževalnem društvu v Mirnu, v okviru katerega so gojili tudi nogomet. Še večji razvoi je mirenski nogomet doživel v društvu Vipava, ustanovljenem leta 1925, ki je imelo sedež v spodnjem delu Mirna, svoje delovanje pa je razširilo tudi v bližnjo Rupo Sedež nogometne ekipe »Vipava* je bil prav v Rupi. od koder .je Pilo tudi največ igralcev kot Zdravko in Beno Butkovič, Venček Buzin. Ernest Pavletič, bratje Tomažič, Evstahij in Stanko Zavadlav. Franc Pavletič - Kovačev in Albert Vinaci sta bila iz Rubij, Milan Kogoj iz Mir na. Ludvik Primožič iz Sovodenj in Vilko Krajnik s Peči. V gostilni v Rupi si je mogoče ogledati fotografijo ekipe »Vipave* iz tistih časov. od dokaj improviziranega igri šča na travniku pod Rupo v smeri hruškovih nasadov v mirenskih Delali pa ni več sledu. Prvo obdobje mirenskega nogometa se končuje leta 1927. ko je fašistična oblast ukinila obe mirenski društvi. Drugo obdobje nogometa v Mir nu se začenja z izgradnjo igrišča pri Štantu ieta 1933, kjer je tuai danes sedež nogometnega kluba in končuje v dobi vojne, leta 1942. Kmalu po koncu vojne, že septem bra 1945 so se mirenski nogometa ši ponovno organizirali, igrali dve sezoni v domačem kraju, nato Da se jeseni leta 1947 po priključitvi Primorske k Jugoslaviji v Šempetru združili v enotno društvo z bi-ljenskim Partizanom in Športnim društvom Šempeter. Tretje obdobje je tako trajalo le dve leti. Zadnje, -^m-tmrminiiimmmiiuntt—i-nninnm-r----------------------------------...........■■■■*■■ ■nmmminiiinnnnimiiuiimmiiminiiinim»m«MiiMinimmnniiiiiiH«iniiu REKREACIJSKI TEDEN KRASA TURNIR ZA «P0KAL RESTAVRACIJE KRIŽMAN* NOGOMET Vesna tesno premagala Gajo Prihodnji teden na sporedu polfinalne in finalne tekme Gaja — Vesna 0:1 (0:1) GAJA: Sancin, šavron (v 50. min. Gregori), Pecchiar, Boris Ris-mondo, Marko Rismondo, Kalc, Gabrielli, Mahnič, Zippo, Milič (v 50. min. Grgič in Mule). VESNA: Bubnič, Purič, Sodomaco, Basiacco, Somma, Zucca, Bruno, Pipan, Candotti, Jerman, Kostnapfel (v 55. min. Starc). STRELEC: v 5. min. Bruno SODNIK: Ruzier iz Trsta V sinočnji zadnji kvalifikacijski tekmi B skupine sta se pomerili ekipi Gaje in Vesne. Tudi v tej skupini sta bila praktično polfinalista že znana. Gaja bi lahko pripravila senzacijo, če bi premagala Križane, kar s tremi goli razlike. Prvi polčas ni bil dolgočasen, ven dar v tem delu srečanja nismo videli nič posebnega. Vesna .je dosegla zmagoviti gol že v 5. minuti, ko je Bruno izkoristil podajo iz prostega strela in z glavo lepo preusmeril predložek za hroet nemočnega Sancina. Gajevci niso pokazali v nadaljevanju nobene reakcije in da bi bila tekma nekoliko bolj zanimiva je poskrbel sodnik, ko .je najprej neupravičeno izključil Muleja in nekaj minut kasneje še Sommo. V drugem polčasu je omembe vreden le strel Pipana iz precejšnje razdalje, ki je končal za las čez prečko. Vesna se, je thlfo kot prva v B skupini uvrstila v ponedeljkov polfinale. ko se bo ob 21. uri pomerila z Bregom ali s Polisportivo Opi-cino. Z. S. igrali v popolni postavi. Še zlasti so se izkazali Desnica, Tomih in Fegič. Trener Vukoje je zamenjal kar 8 igralcev, Brnčič od Rijeke pa 5. Sodnik Tomšič se ni izkazal. Rudi Varl Rijeka zlahka premagala Vozila ,?®Ptember je obdobje, ko se M pril Jri-1 NK Vozila - NK Rijeka 0:9 (0:7) VOZILA: Jeremič (Trampuž), Jarc (Živec), Gregorič (Tomič), Plohl (Markič), Merljak (Klanjšček), Jogan (Šatej), Bric, Bratkih (Besednjak), Lasič (Forčič), Simončič, Pavlin. RIJEKA: Ravnič (Savič), Marjanovih, Milenkovih, Šestan, Radin, Peranih (Rubčič), Lukič (Ljepoje-vič), Malbaša, Tomič (Stipančič), Fegič (Mijolovih), Desnica. STRELCI: Tomič 3. Fegič 2, Malbaša 2, šestan 1 in Radin 1. Novogoričani niso bili kos razigranim Rečanom, ki so jih prekašali v vseh pogledih: z boljšo tehniko, hitrostjo in učinkovitostjo in bi lahko dosegli še nekaj zadetkov. Domačini so bili v tej prijateljski jubilejni tekmi 35. obletnici obstoja kluba in ob občinskem prazniku precej slabši kot običajno: kazali so utrujenost in so dosegli le 3 kote, ne da bi enkrat samkrat streljali na nasprotna vrata. Gledalci so bili zadovoljni posebno z igro gostov v 1. polčasu, ko so ..................i..........................■■■■■n.......................................................i......m Nogometna prvenstva po radiu Koper Z začetkom nogometnega prvenstva v sosednji Italiji uvaja Radio Koper posebno rubriko v italijanščini z naslovom »Vsi ob žogi*. V eter bo šla vsako soboto ob 13.33, od oktobra dalje pa ob 14.33. Ponovitev bo vsako nedeljo zjutraj ob 08.45. Rubriko bo pripravljal zunanji sodelavec, vsebovala pa bo sporede tekmovanj ter pogovore i. igralci, trenerji in novinarji. on Jugoslovansko nogometno prven stvo pa bo Radio Koper spremljal v italijanščini v rubriki Nedeljski šport (po radijskem dnevniku ob 18.30). razen tega pa še v posebni rubriki, ki bo šla v eter vsak ponedeljek po končanem radijskem dnevniku ob 07.30. L. O. Druga regata jadralnih desk Windsurf Club Devin priredi jutri v Devinu pod pokroviteljstvom de vinskega princa drugo regato ja dralnih desk «long distance* za tro fejo «Devinski grad* Predvidena je ena sama tekma na dolžini 9 morskih milj, start in cilj pred devinskim portičem. Po uspehu regate v letu 1981, iti se je je udeležilo mnogo tekmovalcev in ki je žela velik odziv občinstva, si Windsurf Club Devin obeta, da bo letošnja prireditev enako uspešna kot lanska in da bo ob ustreznih vremenskih razmerah celo presegla lanske dosežke. Start bo ob 10. uri Nagrajevanje tekmoval cev in podelitev trofeje ppvemu u-vrščenemu bo na dvorišču devinskega gradu7§i^. navzočnosti prjnca Raimonda Turn und Taxisa. Splošni pravilnik 1. Tekmovanje organizira odsek za rekreacijo ŠK Kras. Udeležijo se ga lahko le njegovi člani oziroma članice, ki so redno porav nali članarino (kdor še ni plačal, lahko to stori ob vpisu). 2. Tekmovanje bo potekalo v naslednjih panogah: atletski če tveroboj za moške in ženske, skok v višino, skok v daljino, met krogle in tek na 60 metrov), namizni tenis, posamezno moški in ženske ter moške, ženske in mešane dvojice, mali nogomet za tričlanske ekipe z eno rezer vo, počasni tenis — posamezno moški in ženske, balinanje — dvojice moški in ženske bliža-nje dvojice, moški in ženske, rusko kegljanje, šah —■ moški in ženske ter tek na dolgi progi za moške in ženske. 3. Prvi trije oziroma štirje uvrščeni v vsaki panogi bodo nagrajeni. Ob koncu tekmovanjabo skupna lestvica na na boljšega rekreativca oz. rekreativko. 4. V vseh panogah bo organizator razglasil pravilnik pred začetkom tekmovanja. 5. Vpisovanje bo 1 uro pred pričetkom vsakega tekmovanja, Vpisnina pa znaša 2.500 lir za vsako panogo. 6. Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe med tekmovanjem. 7. Organizator si pridržuje pravico, da ta pravila spremeni po svoji uvidevnosti kolikor bi to narekovale specifične okoliščine. četrto obdobje mirenskega nogometa ima začetek v letu 1956 oziroma 1957. ko je bil najprej po neformalni obnovitvi kluba naslednje leto (15. marca 1957) tudi ustanovni občni zbor Nogometnega kluba Adria Mi ren. Od takrat dalje je Adria vseh 25 let neprekinjeno delovala kljub različnim težavam in krizam, pri čemer je največje . uspehe zabeležila v sedemdesetih letih, ko je kar sedem let zaporedoma igrala v drugi republiški ligi (zahodni conski nogometni ligi). Na jubilej se odborniki Adrie že dlje časa skrbno pripravljajo. Izdali so poseben spominski obesek z znakom kluba (ladijsko krmilo s svetilnikom), ki ga je Adria prva leta po vojni prevzela od mirenske čevljarske zadruge, ki je nosila isto ime. Posebej za to priliko je iz delovalec medalj Jože Kogoj iz Mirna naredil prikupna priznanja, ki prav tako ponazarjajo znak kluba na eni strani, na drugi strani pa nosijo napis «60 let nogometa v Mirnu 1922-1982». Priznanja bodo podelili dvajsetim najbolj zaslužnim nogometnim delavcem in igralcem kluba, med katere so uvrstili tudi 72-letnega Milana Kogoja kot najstarejšega mirenskega nogometaša. Seveda nogometnega praznika ne more biti brez tekem. V soboto se bo zato praznovanje začelo prav z odprtjem turnirja in prvo tekmo med ŠD Sovodnje in NK Brda (Dobrovo) ob 14.30 (po jug. času). Ob 16.15 bo druga izločilna tekma, v kateri se bo ekipa domače Adria pomerila s štandreško Juventino, V nedeljo se bosta ob 14. uri poraženca srečala v tekmi za 3. mesto, medtem ko bo ob 16. uri finalno srečanje. Če spet pogledamo pet let v preteklost, potem lahko ugotovimo, da je bila na turnirju ob 55-letnici finalna tekma med Adrio in Sovodnjami zelo izenačena, zrna gala pa je Adria z 1.0 ob avtogolu sovodenjskega igralca. Kdo bo v nedeljo finalist? Ob 18. uri, po končanih tekmah, pa bo na igrišču v Mirnu glavna svečanost, na kateri bodo podelili pokale in priznanja, tel pa bo mladinski mešani zbor Bilje - Orehov-lje - Miren. Organizatorji so na praznik povabili vrsto svojih nekdanjih članov in gostov, zaradi česar pričakujejo, da bo tudi družabno srečanje po uradnem programu bogato doživetje za udeležence mirenskega nogometnega nraznika. Peter Budin AVTOMOBILIZEM Jose Luis Laguia OGASSA — Španski kolesar Jose Luis Laguia je zmagal prvo etapo kolesarske dirke po Kataloniji Pla-ya de Aro-Ogassa (177 km). Na prvem mestu skupne lestvice je Švicar Daniel Gisiger. .....................iiiiimiiiiiliiiiiiitiiiiiiMtiMiiiiiimimiitiiiiiittiiiiiiiliiiiiiiiMiiiii.................................................................................................................................i RO NEPREMIŠLJENI POTEZI ITALIJANSKE KOŠARKARSKE ZVEZE Zmešnjava v C-l in D ligi naših društvih začenjajo pri-frj ® na bližnja prvenstva. Tudi (L °0ru so v prvih dneh meseca Hij, i° z»čeli s treningi posamez-HUj.^šarkarskih moštev. Razen «tit,a . igralcev minibasketa in ti-V^' Ki bodo letos nastopali v pr-,u propaganda, so vsi ostali ®6bo arJi na®e8a društva pričeli z ijVovj eiani kj bodo ietos nosili tL^sih napis Radenska, saj je HiljSka firma iz Radencev skle kinu dogovor z vodstvom našega N *’ trenirajo trikrat tedensko S v°dstvom Rajka Ožbolta. Le-H * je v Borove vrste vrnil Klo-HjL’ K’ bo za »plave* nedvomno veti .Pridobitev. Z druge strani pa Povsem gotovo ali bo v vej Hi $e igral center Karel Ra-ali pa ne. Sestava moštva bo v glavnem nespremenjena, tu * ostalih lanskih igralcev, ki £tnazen Corbattija (posledice pro-H* .® Oesreče) zagotovili prisotnost «V*nmgih in tekmah, pa sta k moštvu pristopila še £ nca Maver in Furlan. klanov pa se na novo se-liito. Vestno pripravljajo tudi mla-* W •Poštva Bora. Mladinci so ♦ort!® tednu začeli s treningi pod Hiu0? Okretiča, mlajši kadeti JtvoiJ? ;e celih deset dni pod vod-Sta števca. Klobas in Poljšak Hi« v tem tednu sledila prvim 1*1^ ,gom starejših kadetov, med Hi Ko so dečki že ves teden na Httatv rokah* Ražma in Va- Cancia PRVENSTVO ZDA Zanimivi polfinalni boji Za vstop v finale se bodo borili Vilas, Connors, McEnroe in Lendl FLUSHING MEADOW - Vilas -Connors in Lendl - McEnroe: to bosta polfinalna dvoboja na teniškem prvenstvu ZDA. Connors je z zmago nad 21-letnim Američanom Rodne-yom Harmonom s 6:1, 6:3 in 6:4 postavil tudi svojevrsten rekord. V devetih letih, odkar nastopa na prvenstvu ZDA, bo to že njegova deveta polfinalna igra. Connors je tako dokazal, da lahko računa tudi na nastop v finalu, vendar bo moral prej preskočiti zelo težko oviro, ki jo predstavlja Argentinec Vilas. Vilas je namreč z lahkoto odpravil Američana Toma Gulliksona v samih treh setih igre z rezultatom 6:2, 6:1, 6:3 in tako dokazal, da zna uspešno igrati tudi na hitrih igriščih in ne samo na zemlji. Skratka, polfinale bo v znamenju veteranov teniških igrišč, vendar je zelo težko napovedati, kdo bo zmagovalec. Res je. da je Lendl v dvobojih z McEnrojem v prednosti, saj igra Američan proti Čehoslovaku vedno nekoliko zmedeno, po drugi strani pa je tudi res, da je McEnroe nosilec prve skupine in mora na do- mačih tleh upravičiti svoj sloves. Včeraj pa so odigrali tudi prvi finale letošnjega teniškega prvenstva ZDA. V igri dvojic sta Curren in S. Denton po ogorčenem boju, ki je trajal več kot pet ur, strla odpor Amaye in Pfisterja in si tako zagotovila 36 tisoč dolarjev (skoraj 50 milijonov lir) nagrade. Curren in S. Denton sta zmagala v štirih setih z rezultatom 6:2. 6:7, 6:2 in 6:4 ATLETIKA De Oliveira okreva SAO PAOLO — Zdravstveno sta nje 27-letnega Joaa Carlosa De Oli-veire, svetovnega rekorderja v troskoku. ki so mu v četrtek amputirali nogo pod kolenom, je precej zadovoljivo. Zdravniki so izjavili, da ko bi ne prišlo do komplikacij, hi lahko De Oliveira shodil (s protezo seveda) že čez mesec dni. Vsekakor pa so se razblinile sanje De Olivei-re, ki je po prometni nasreči 22 decembra upal, da bo lahko še tek moval. ROKOMET Veliko priznanje slovenskim dijakinjam ORVIETO - V prejšnjih dneh se je odvijal v Orvietu «4. turnir dežel*, ki je namenjen naraščajnikom in naraščajnicam. Turnirja se je udeležila tudi izbrana vrsta Furlanije - Julijske krajine. Fantje niso ravno zablesteli in ob koncu turnirja zasedli mesto na sredini lestvice. Dekleta pa so se odlično izkazala in dosegla presenetljivo drugo mesto, saj so samo v finalnem srečanju klonila močni reprezentanci Veneta. Med dekleti, ki so dosegle ta veliki uspeh, so tudi tri dijakinje o-penske srednje šole »Srečko Kosovel* Sonja Grgič, Elena Kalc in Tanja Petaros. Tekmovanja bi se bila morala udeležiti še ena dijakinja iste šole, Valentina Počkaj, ki pa se « morala odreči sodelovanju. Sodelovanje slovenskih dijakinj na tako pomembnem tekmovanju je vsekakor velik uspeh in dokazuje, da so na openski šoli pravilno zastavili delo, predvsem v telesni kulturi, z mladimi. DANES BALINANJE V okviru rekreacijskega tedna ŠK Kras bo danes na sporedu balina nje. Tekmovanje se bo začelo ob 19. uri in pravico do nastopa imajo mo ške in ženske dvojice. Italijanska košarkarska zveza je v zadnjem času zakuhala precejšnjo zmešnjavo v C-l in D ligi in je prišlo celo do tega, da so se nekatere ekipe odpovedale nastopanju. Za kaj gre pravzaprav? Nekatere peterke, ki nastopajo v C-l ligi in ki imajo močno «politično» in gospodarsko zaslombo so namreč dosegle. da so jih iz severovzhodne skupine premestili v severozahodno. S tem si bodo občutno zmanjšale potovalne stroške (izognile se bodo namreč daljšim potovanjem poleg tega pa gre tu očitno še za interese sponzorjev. Docela nepričakovano tako v severovzhodni skupini ne bo več San Bonifacia, Bergama in Bočna, na njihovo mesto pa je košarkarska zveza vključila Teramo, Recanati in Firence. Ta poteza košarkarske zveze, ki so ji očitno prva skrb profesionalci A lige ter postavlja manjšim ekipam nemogoče pogoje za igranje, je hudo oškodovala ostala moštva severovzhodne skupine. Zadostuje, da pomislimo, da je Teramo od Trsta oddaljen kar 700 kilometrov. Na ta sklep so Eurocar iz Vidma, Codroipo in Vicenza ostro reagirali. Codroipo se je uradno odpovedal sodelovanju na prvenstvu, Eurocar in Vicenza pa sta še negotova, kaj narediti. Položaj v D ligi je še slabši. Vse tri tržaške ekipe (Scoglietto, Dopo-lavoro Ferroviario in Alabarda) so sklenile, da ne bodo nastopale. Razlogi so seveda preobširen program (kar 30 tekem), predolga potovanja in nenazadnje pomanjkanje finančnih sredstev. Seveda bo vse to vplivalo na dogajanje v promocijskem prvenstvu, ki se bo znašlo v še večji zagati kot lani. Za sedaj je gotovo le to, da bo Bor igral, kaj bo s Poletom in Kontovelom pa se še ne ve. OBVESTILA * i 11 SZ Sloga - planinski odsek organizira jutri tradicionalni spominski , pohod Bazoviški junaki 1982. Zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom ob 11. uri. Pohod traja približno štiri ure. Vabljeni planinci, športniki in mladina. • * a ŠD Mladina smučarski odsek organizira danes, 11. t.m., ob 20.30 v domu »Albert Sirk* v Križu družabni večer. Ob tej priložnosti bodo predstavili program za zimsko sezono 82/83. Poskrbljeno bo za zakusko. Zainteresirani se lahko javijo (prispevek 1.500 Ur na osebo) v trgovini «Pri kostanju* v Križu ali pri družini Tav-čer na Opčinah, Proseška 2/1, telefon 21-29-36. • • • ŠD Polet — kotalkarska sekcija Boršt priredi kotalkarski tečaj za začetnike s pričetkom 15. septembra. Vpisovanje na kotalkališču v Borštu (Zabrežec). Tečaj bo vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 16. do 17. ure. • * • Košarkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da se bodo priprave posameznih moštev začele ob naslednjih datumih; MINIBASKET (trener Stokeli) -sreda, 22. septembra, ob 15.30 PROPAGANDA (Oblak in Pur lan) — danes, 10. septembra, ob 15.30 Začetniki in novi igralci se lahko vpišejo neposredno na treningu. Priporočamo točnost in gotovo udeležbo! KOŠARKA NA TURNIRJU V BOLOGNI Scavolini osvojil trofejo Malo je bilo doslej košarkarskih turnirjev s toliko presenečenji, kot je bil mednarodni turnir v Bolo Na Opčinah se je včeraj pričelo mednarodno kotalkarsko tekmova nje za trofejo «Pavla Sedmaka* v priredbi ŠD Polet. Na tekmovanju je prisotnih skupno šest društev, in sicer SC Cremona, Roli Club Pa dova, Drsalno - kotalkarski klub Ve lenje, Drsalno - kotalkarski klub D limpija, Roli Eis Šport Winterthur (Švica) in Polet. Po kratkem programu so lestvice naslednje: Fantje (kat. C — do 10. leta) 1. Mitja Kokorovec (Polet — 18.66 točk), 2. Maurizio Camporese (Pa dova — 16,00), 3. Luka Klosinc (O limpija — 13,30). Dekleta (kat. C — do 10. leta) 1. Alenka Oven (Velenje — 18,20), 2. Elena Scarabotto (Padova — 15.60) , 3. Gordana Radakovič (Olim pija — 14,40). Fantje (kat. B — 10. - 12. leta) 1. Samo Kokorovec (Polet — 27.60) , 2. Damjan Kosmač (Polet — 24,90), Gabriele Piazzi (Cremona — 25,00), 4. Davis Polo (Padova — 23,70). Dekleta (kat. B — 10. - 12. leta) 1. Lea Vodušek (Velenje — 19,40), 2. Klavdija Perlič (Velenje - 18.80), Fantje (Kat. A — nad 12. letom) 1. Michele Tolomini (Cremona — 29,60), 2. Mauro Renar (Polet — 28.00) , 3. Michele Fiorotto (Pado va — 26,60), 4. Iztok Kuret (Olimpija - 26,30). Dekleta (kat. A) 1. Francesca Gallo (Padova — 28,80), 2. Nicoletta Sossi (Polet - 28.00) , 3. Violeta Mordej (Olimpija — 27,10), 4. Paola Romano (Cremona — 26,20), 5. Federica Bussetti (Cremona — 24,60), 6. Ilaria Barbie-ri (Cremona — 24,10), 7. Angelina Eberlin (Švica — 22,40). Sodniško ekipo sestavljaju: Ma ija Brleč (Jug ), Renata Galusi (It.), Federico Biasin (It.). Živa Mejak (Jug.). Danes popoldne se bo tekmovanje nadaljevalo z nastopom v prostem programu s pričetkom ob 15.30. Zvečer pa bo na vrsti nagrajevanje zmagovalcev. Po nagrajevanju, ob 20. uri, bo ŠD Polet ponovilo tradicionalno revijo. Prav tako bo ponovitev revije jutri popoldne ob 18. uri. (sk) Uredništvo, upravo, oglasni oddelek VRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 70 40 72 (4 linije) TU 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0461) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6 00 din, zo zasebnike mesečno 90.00, letno 900,00 din. za orgamzaciie in podietio mesečno 120,00, letno 1200.00, f»oštnl tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-S374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK 11. septembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vese) Zo SFRJ 2*© račun 50101-603-40361 ADII — DZS 61000 ljubliono Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mini 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih de2B v Italiji pri SPI. .t i Člen italijinsk®! Izda)« ZTT zveze časopisnih | in tiska I iTrat založnikov FlfcG GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Koga zamenjati, da bi bila stabilizacija uspešnejša Ugotovitve, da zdajšnje gospodarske razmere niso dobre, v Jugoslaviji niso nobena posebnost več. Take ugotovitve več ne pretresejo javnosti, pa čeprav o tem govorijo z zaskrbljenostjo v naj višjih političnih krogih. Več vznemirjenja sprožijo glasovi iz raznih podjetniških krogov, kjer se radi sprašujejo, ali je sploh možno najti izhod iz zdajšnje gospodarske krize. Ne kaže dvomiti o tem, da se ne bi jugoslovansko go spodarstvo slej ali prej postavilo na trdnejše noge, toda očitno je še vedno — kljub dokaj jasnim programom za dolgoročno stabilizacijo - precej nejasnosti, kaj na rediti in kako delati, da bi se izvili iz zdajšnjih gospodarskih težav. Tudi na nedavni seji predsedstva slovenske partije so do kaj jasno opozorili, da prav ta kolebanja oziroma različna mnenja, kako se je možno rešiti iz težav, povzročajo veliko preglavic in, kot je bilo razbrati iz novinarskih poročil s te seje, onesposobijo jo komuniste oziroma njihovo organizacijo, da bi bila bolj učinkovita. Prav na tej seji pa je bilo veliko govora, da nekateri v Jugoslaviji še nočejo dojeti, kako te zah je gospodarski položaj in da zaradi tega tudi ne izpolnjujejo svojih gospodarskih in stabiliza cijskih nalog, če bi te ugotovitve nekoliko poenostavili, bi lahko rekli, da je tekla beseda tudi o ma lodušju. (ki je pojav, kateri bi stveno vpliva na to. da v Jugoslaviji prepočasi uresničujemo na loge gospodarske stabilizacije), pa 0 takih pojavih, ki da jih je čedalje več. kot so zaslužkarstvo, kršitve, špekulacije in celo legalizi ran gospodarski kriminal. Zaradi vsega tega partija zagovarja te zo, da je treba te pojave odprav Ijati s političnimi akcijami. Ker pa je bilo jasno rečeno, da je treba natančno proučiti, kdo ni sposoben izpeljati stabilizacijskih nalog, in pri tem tudi na glas re ceno. da so to mnogi direktorji, da so to občinski in drugi funkcionarji. je 'e jasno, kam merijo, ko napovedujejo družbeno akcijo, s katero bo treba izkoreniniti oportunizem, zaslužkarstvo, spekula cije ... Teza, da bi bilo treba natančno proučiti, kdo je sposoben javni o-ziroma vodilni delavec in nesposobne zamenjati, je v Jugoslaviji že dolgo prisotna m pogosto se sklicujejo na to možnost. Toda, redkokdaj se teh možnosti tudi poslužu iejo, čeprav tega prav za Slovenilo ne bi mogli povsem trditi, saj ,'e v slovenskem gospodarstvu na direktorskih mestih veliko menjav. Toda tudi v Sloveniji je komajda kje najti primer, ko so dali ne zaupnico občinskim funkcionarjem. če že pride do takih zame njav, navadno ni niti jasno ali je do zamenjave prišlo zaradi napre dovanja ali zaradi nesposobnosti. Kot rečeno, zdaj je takšna akci ia napovedana, ne bi pa je smeli enačiti z nekakšnim lovom na čarovnice, čeprav se takšna primerjava ponuja sama od sebe. Vzroki za politično akcijo so vsaj po našem mnenju drugje, kot pa v tem, da je treba odstraniti zaslužkarje, špekulante, fzršite Ije... Za odstranitev takih nam reč ne bi bila potrebne kakšna večja politična akcija. Vzrok za sprožitev večje politične akcije, katere rezultat naj bi bila zlasti ka dravska osvežitev na odgovornejših mestih v gospodarstvu, je o čitno v uveljavljanju in prodoru tiste miselnosti, ki je bila prisot na že pri delu Kraigherjeve komi iije. Kraigherjeva komisija nam 'tč ugotavlja, da je treba v jugoslovanski družbi opraviti teme Ijitejše družbene spremembe, kajti brez takih sprememb je težko pričakovati uspehe v gospodarstvu. \'a takšno misel navajajo turjl u gotovitve. ki so bile minuli ponedeljek izrečene prav na seji pred sedstva slovenske partije. 'Zanimivo je., da se v času. ko je popolnoma iasno. da je povečevanje izvoza edino merilo gospo darske uspešnosti v Jugoslovan skem gospodarstvu (zakaj ie tako, smo v gospodarskih pismih že večkrat pisali), v marsikateri to varni požvižgajo na takšna me rila. V takih tovarnah nikakršni apeli za povečevanjem izvoza ne zaležejo, pa najsi na njih apelira 1 o bodisi tako. da prikazujejo iz voz kot popolnoma gospodarsko nujnost. bodisi tako. da govorijo o izvozu celo kot o patrintični dolžnosti. V političnem žargonu imenujejo tako brezskrbnost posa meznih tovarn često kar oportunizem in ker zdaj napovedujejo, da bodo obračunali z oportunizmom, se zdi, da se prav direktorjem v takih tovarnah tresejo direktorski stolčki. Res pa je, da samo politična akcija ne more vseh teh stvari postaviti na pravo mesto, pač pa ji mora istočasno sledili tudi delovanje gospodarske politike. Take tovarne namreč velikokrat ne izvažajo, čeprav ima jo za to možnost, zaradi tega, ker je stanje na domačem trgu takšno, da je zaslužek s prodajo na jugo slovanskem trgu mnogo večji kor pa pri prodajanju na tujem. Od dohodka pa so odvisne plače, od viseti je gospodarski položaj posa meznega podjetja, odvisna njiho va uspešnost. Ker gospodarska politika ne zna ukrotiti domačega trga (kdo pa naj ga. če ga ne bo prav gospodarska politika) je teh pojavov veliko. Ali drugače reče no: gospodarska politika ne zna potegniti takih potez, s katerimi bi naredila tuje trge bolj vabljive od domačih. Noče na primer u vesti realnejšega tečaja dinarja do tujih trdnih valut, čeprav sko rajda dosledno vsi ekonomisti pri poročajo tak ukrep, ker bi spod budil izvoz. Natančna analiza jugoslovanskih podjetij bi pokazala, da je mogoče gospodarnost njihova najslabša točka (ali, kakor je pri nas navada reči: odnos do družbene last nine in gospodarjenje z njo). Kot razumemo, naj bi politična akcija omogočila spremembe na tem pod ročju. Ničesar nimamo proti tak šni akciji, vendar se zdi, da so vzroki za takšno ravnanje (nego spodarno) v podjetjih glob ji in da jih samo s politično akcijo ni možno odpraviti. Samo primer: dobro gospodarje nje vpliva samo s sedmimi odstot ki na rast dohodka, vsa ostala rast dohodka pa je odvisna od ra sti cen. Zakaj se torej ukvarjati s tako težkimi vprašanji, kot je dvig storilnosti, ko pa je povpra sevanje na domačem trgu tolikšno, da izdelkov ni težko prodati, če prav prodajalci še tako navijejo ceno. Družbena kontrola cen, ki jo zdaj sicer opravljajo republi ke m zveza, je pri tem lahko le zavora za pretirano rast cen, ne more pa odpravljati žarišča tak šnili pojavov. Obe navedeni značilnosti, negospodarnost in oportunizem, sta se zelo močno razširili predvsem zaradi /Kipačenih gospodarskih razmer. Spremeniti se morajo to rej razmere, vprašanje pa ie, ko liko se lahko razmere spremenijo, pa če se bodo direktorski stolčki še tako tresli. Ker so stvari prav pri pojmovanju, kaj je gospodar no, zaradi premajhnega upošteva n ja temeljnih ekmiomskih zakoni tosti zašle v stranpoti (takšne stranpot je na primer tudi pojai tako imenovanega družbenokorist nega gospodarskega kriminala) bodo potrebni dokaj radikalni u Izrepi gospodarske politike. Če In ob tem stekla tudi močna politič na akcija (kakršno napovedujejo) bo spremembe lažje doseči. To pa je verjetno tudi odgovor na vprašanje, kako odpravljati malodušje, ki sicer še nima veli kih razsežnosti, se pa je tu in tam že začelo pojavljati, oziroma, kako vse ljudi pridobiti za štabi lizacijo. Z dokajšnjo gotovostjo, kt temelji zlasti na pogovorih z delavci. lahko trdimo, da so delov ci za stabilizacijo ali kot sami pravijo za — krepko stabilizacijo Pri tem namreč ne mislijo sami na to. da naj bi stabilizacija o mugočila doseganje boljših gospo barskih rezultatov, pač pa pred vsem to. da nu/ra ob tem priv tudi do korenitega obračuna z ne delavnostjo in negospodarnostjo. Delavci pa vidijo glavna žarišča nedelavnosti in negospodarnosti zunaj tovarn, zato bodo verjetno z zadovoljstvom sprejeli ugotovi tev partijskega vrha. da je treba zamenjati tudi nesposobne in ne učinkovite občinske in druge funk cionarje. če je kje iskati vzroke za to, da pri ocenah zdajšnjega politič nega položaja lahko ocenjevalci uporabljajo tudi take besede ko) tu in tam pojavljajoče se malo dušje ali vznemirjenje, potem ne dvomno v tem. da so gospodarsk rezultati v dveh letih skromni premiki šibki, da delavci težko sami vplivajo na tok gospodarstva in zlasti, da smo pri zatiranju ne gospodarnosti, nedelavnosti in zapravljivosti in podobnem premalo učinkoviti. JOŽE PETROVČIČ SRL.cn PODJETJE PIPAN ALESSANDRO TRGOVINA NA DEBELO - KUHINJSKE POTREBŠČINE — KAMPIRANJE — STOPNICE IN OKNA ZA PODSTREŠJA Stopnice UNIV in okna za podstrešja BLEFA • SESLJAM - VIŽOVUE 1/B - TEL. 040 299-182 - TRST • PO PRVI KOMERCIALNI IZSTRELITVI V FRANCOSKI GVAJANI Včeraj evropska raketa ariane ni dosegla vesoljske krožnice Motor tretjega stadija je predčasno prenehal delovati ■ Vzroka okvare še niso ugotovili * Zagrenjenost italijanskih znanstvenikov zaradi izgube satelita sirio-2 ■ Kakšne bodo reakcije med preostalimi 12 naročniki za te izstrelitve ? KOUROU — Evropska raketa a-riane. ki so jo izstrelili v včeraj šnjih zgodnjih jutranjih urah v Kou-rouu (v Francoski Gvajani) se ni vtirila v predvideno vesoljsko kroi nico. Znanstveniki so namreč določili, da bosta umetna satelita ma recs-B in sirio-2 obkrožala našo Zemljo v višini med 200 in 36.000 km. toda med tretjim izstrelitvenim stadijem je prišlo do doslej še neugotovljene nepravilnosti. Pogon ski motorji so namreč prenehali de lovati 30 sekund prezgodaj, kc je bila raketa le 180 km visoko in se je dvigala s hitrostjo šest km na sekundo. Evropska vesoljska a gencija. kateri pripadajo raketa in satelita, trenutno še ne ve povsem zanesljivo, če sta se satelita SDloh vtirala v katerokoli krožnico ali pa sta padla v Atlantik. Sicer pa tudi če sta ostala v zraku je njuna od daljenost od zemlje premajiina. da bi lebdela v vesolju in bosta v tem primeru zaradi trenja z ozračjem, gotovo kmalu zgorela. Evropska vesoljska agencija in francoski Center za vesoljske študije v svojem uradnem poročilu na vajata. da točnih vzrokov za fa neuspeh še ne morejo ugotoviti. 21U ton težka in 47 metrov visoka ra keta je štartala točno po predvide-. vanjih in vse je kazalo na popoln uspeh. Prvi in drugi stadij ie pote kal brez zapletov, tretji, ki je naj bolj zapleten, pa je deloval ie štiri minute, t.j. pol minute manj kot je bilo potrebno Pravi vzrok okvare bodo ugotovili šele potem ko bodo prejeli iz brazilske kontrolne postaje za vesoli ske poskuse v Natalu vse potrebno dokumentacijo. Znanstveniki so izjavili. da je lahko prišlo do nepra vilnosti v pogonskih motorjih, v o-lii.šju tretjega stadija, v električnem sistemu ali pa so laiiko tudi elek tronski možgani rakete «našli» kak razlog, da so ustavili motor. Materialna škoda je sicer velika, vendar pa jo bodo deino krile zava rovalnice. Satelit marecs-B. ki na bi služil pomorskim zvezam je bil zavarovan za 2 milijard lir. sirio-2 katerega so v glavnem izdelali v Italiji in bi moral sluziti znanstvenim poskusom (med drugim bi mo ral z lasersko tehniko sinhronizirati atomske ure na zemlji z natančno stjo miljardinke sekunde) pa za 25 milijard lir, vendar le do trenutka, ko se prižgejo raketni motorji, ne pa med poletom. To je bila prva komercialna iz strelitev rakete ariane in njen neuspeh bo gotovo imel neprijetne posledice. Trenutno je namreč še 12 naročnikov za podobne izstrelitve in ie težko reči. kakšna bo njihova reakcija. Precej odločilna bo s tem v zvezi uradna preiskava, oz nietn rezultati. Prihodnja izstrelitev aria ne je predvidena za letošnji no vember. Nezgoda je povzročila zagrenjenost tudi med italijanskimi znanstveniki. Sirio-2 je namreč stal 4) milpard lir. od katerih ie Italna prispevka 14 miliiard. Vanj pa ie bilo tudi vloženega množic? znan stvenega dela. katerega z rezervnim satelitom sirio-3 ne bo mogoče v IL AT AR N A URARNA «Svizzera» dl A Soroce DOXA TRST Ulico S Spiridione 12 Tel 60 252 Pri CENTRO DEL MATERASSO lastnik Gradara Petrncci (zredne cene in velika izbira vzmetnic, ortopedskih in ant: alergičnih pregrinjal za mreže in vzmetnice, prešitih in na vadnih odej, rjuh. prtov in drugib artiklov za dom. Ulica Cereria * - TRSI (II. prečna ulica na levi strani Ul. S. Michele) Tel: (140/79049!; krajšem času povsem nadomestiti. Vedeti je namreč potrebno, da so tri četrtine dela, ki so ga v sirio-2 vložili italijanski znanstveniki, tra jale kar tri leta, satelitov »dvojček* pa je še precej nepopoln. Aretirani ekologi pred špansko obalo MADRID — Ekološko združenje španske pokrajine Galicije je Špan sko vlado obvestilo, da so na nizozemski ladji «Rijnborg» aretirali tajnika tega združenja, poleg njega pa še nekega Nemca in Američana. Z nizozemske ladje v teh dneh spuščajo v «razpoko» na dnu Atlantika, 700 km pred špansko obalo, radioaktivne odpadke. Trije ekologi so se Nizozemcem približali s svojo ladjo «Sirius» in so skušali ovirati izkrcavanje radioaktivnih snovi. Kapitan «Rijnborga» je na podlagi dovoljenja nizozemske vlade aretiral vse tri ekologe in jih zaprl na ladji. Ekološko združenje je zahtevalo od španske vlade, naj posreduje v tem incidentu. Policija v Catanii preprečila atentat CATANIA — Štirje člani južno-italijanskega podzemlja so pripravljali atentat na dobrega znanca policije, 35-letnega Salvatora Pillera. Policija je atentatorje zalotila v oklopl.jenem avtomobilu v bližini Pillerovega stanovanja. Prišlo je do streljanja med policijo in kriminalci. Trije so uspeli pobegniti. 38-letni Natalino Cammisa pa je bil težko ranjen. Cammisa je bil v preteklosti večkrat obsojen, tre- nutno pa se bori za življenje v bolnišnici. BREMA Lord Lučan odkrit v Južni Ameriki LONDON — John Miller, eden najbolj znanih britanskih vojaških najemnikov je včeraj izjavil, da je v Južni Ameriki zasledil lorda Lučana, ki je izginil pred osmimi leti. ko je ubil guvernanto svojih treh o-trok ter poskusil umoriti tudi svojo ženo. Lord Lučan je bil eden najvidnejših članov britanske «high society». playboy, hazarder, navdihnil pa je tudi pisatelja lana Fleminga, da je spisal znamenitega »Agenta 007». Sam ni nikoli priznal tega zločina. zelo pa ga je bremenila obtožba žene, UL. MAZZINI 16 "sfeitta CZolacftti ARTIKLI ZA CVETLIČARJE -Keramika in vse za kompozicije Velika izbira trakov Celofan — umetno cvetje Celotne dobave za cvetličarje TRST — Ulica Rigutti 13 Telefon: trgovina 750-524 - stan. 52-143 Vam predstavlja opremo za kopalnice v naravnem kristalu. Moderne barve. «champagne», rdeča, bela, kromirana in temno plava BREMA — vabilo v realnost ugodnih cen v Trstu AVTOPREVOZI IN PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA STARC RMLLARBO Preskrbljen prevoz TRST - FERNETIČI 300 m od meje zraven avtoodpada R.M.F. TEL.: 040/829-235 ZL I #1K V I - l it IHTI LAUREIMTI Centei popravil beiko Veliko izbira ur in zlato na|bol|šib znamk ZELO UGODNI POPUSTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel 723-240 Kmetovalci, vinogradniki, kletarji pri Kmetijskem konzorciju v Trstu dobite kvalitetne stroje za proizvodnjo vina FIMA, barvane v peči z nestrupenimi smolami z zelo visoko sprijemljivostjo in torej zelo odporne proti raznim sunkom in koroziji STISKALNICE — PREŠE — PREŠE ZA STISKANJE IN ODSTRANJEVANJE -VOZOVI ZA TRGATEV — PUMPE ZA PRETAKANJE Obrnite se na naše trgovine v: T R S T U — Ul. Milano 25 — Ul. Flavia 12 — Bazoviška cesta 6 RONKAH - Ul. Mazzini 105 ČAKAJO VAS KOMPETENCA, VLJUDNOST TER PREDVSEM UGODNE CENI' IN BOLJŠA KAKOVOST! RAZSTAVLJAMO NA 2. DNEVU KMETIJSTVA V BOLJUNCU OD 17. DO 20. SEPTEMBRA Obvestilo SIP delničarjem Societa Italiana per 1’EsercizioTelefonico p.a. REDNI OBČNI ZBOR DELNIČARJEV DNE 26. MAJA 1982 SKLEPI OBČNEGA ZBORA Dne 26. maja se je v Turinu pod predsedstvom inž. Ottorina Beltramija sestal v prvem sklicanju redni občni zbor družbe. Občni zbor je odc-bril poročilo upravnega sveta in družbeno bilanco dne 31. 12. 1981 (potrdila jo je nadzorna družba Priče Waterhouse). Iz omenjene bilance je razvidno, da poleg očitnega izboljšanja ekonomskega položaja družbe po amortizacijah in akantonacijah za 843 milijard, znaša dobiček 255,2 milijarde. Redni občni zbor je sklenil: da se popolnoma krije izguba iz leta 1980 in preneseno v leto 1981 s tem, da se izkoristijo razpoložljive rezerve in delež dobička 1981; da se reinvestira del omenjenega dobička v Južni Italiji; da se razdeli ostali delež dobička kot dividenda v višini bruto 100 lir, ki se dodelijo varčevalnim delnicam. Slednje bodo izhajale iz spremembe, katero je odobril izredni občni zbor dne 19. 3. 1982. Občni zbor je sklenil, da odloži sklepe v smislu čl. 2364 št. 2 in 3 civilnega kodeksa na drugi občni zbor. predviden 21. junija 1982 v prvem sklicanju ali po potrebi v drugem sklicanju 19. julija 1982. IZPLAČILO DIVIDENDE POSLOVNE DOBE 1981 — 100 LIR ZA VARČEVALNO DELNICO — KUPON ŠT. 1 V izvršitev sklepa rednega občnega zbora je izplačljiva od 17. junija 1982 dalje dividenda poslovne dobe 1981 v višini bruto 100 lir za vsako varčevalno delnico — z odrezkom kupona št. 1 — pri družbenih blagajnah v Turinu, Ul. S. Maria št. 3 (Služba za efekte) ali v Rimu, Ul. Flaminia št. 189, pri ŠTET Societa Finanziaria Telefonica p.a. v Turinu. Ul. Bertola št. 28 ali v Rimu. Ul. Aniene št. 31 ali pa pri pooblaščenih blagajnah. GLAVNE REALIZACIJE V LETU 1981 NALOŽBE (v mlljardah lir) ŠTEVILO CENTRAL □ 2.250,1 J MESTNA IN PODROČNA OMREŽJA (v kilometrih) šli D 2m*'7 □ ITALIJA D JUG