4 Gradili bomo ... ^ Živimo v sožHju z naravo ^ Kiasična aii montažna gradila ^ InstaiacUo pri gradnji IndMduaino hišo ^ Prigiasttov obnovttvonih del Uporaba deževnice O kakovost o četrtek, 28. marca 2002, naklada: 12.500 izvodov Prodaja keramičnih ploščic I Skrbimo za udobnejše bivanje lajpl Pipa Paffoni AR 161 "Ipipa Paffoni AP 070 _mw Pipa Paffoni KA 070 ■ V enem tednu popolnoma obnovimo vašo staro kopalnico! Ogrevalna tehnika 91.924,80- Bojler CTC 280 Gemini Pius Feroterm FKB 25i 15 faktor du{. amp. oscilac. temp. a) n = 97,0 > 15 faktor duš. amp. oscilac. temp. b) h = 4,5 < 6 (8) — fazni zamik - temp.zakasnitev b) h = 9,2 > 6 (8) — fazni zamik - temp.zakasnitev (veljavni standard ne vrednoti ve~!) (veljavni standard ne vrednoti več!) 3. Difuzija vodne pare: 3. Difuzija vodne pare: ni kondenzacije. a) čas, potreben za izsušitev: 7,5 dni < 60 dni b) povečanje vsebnosti vlage 2,1 % c) navlaževanje in sušenje je v dovoljenih mejah in manjše od 60 dni dnejša klasična gradnja. Kot je bilo že omenjeno, temperaturne zakasnitve obstoječi standard ne vrednoti več. V primeru, ko je dušenje temperature oziroma faktor n > 35, temperaturna zakasnitev ni več tako odločujoča. Zmotno pa je mnenje, da že dovolj masivna konstrukcija lahko prepreči pregrevanje hiše v poletnem času. Toploto, ki jo čez dan sprejme konstrukcija, moramo prenesti iz zgradbe z nočnim prezračevanjem. Število prezračevanj mora biti znatno večje, kot je potrebno za zagotovitev svežega zraka v stavbi - v strokovni literaturi je navedeno, da mora biti več kot trikrat na uro. Na sliki št.2 so prikazane temperature v stavbi v poletnem dnevu. AKUMULACIJA TOPLOTE V ZIMSKEM OBDOBJU Poglejmo, kako je z akumulacijo toplote pri klasičnem zidu v zimskem obdobju; v našem primeru je bil narejen izračun toplotne prehodnosti in toplotne stabilnosti za klasičen način gradnje, kjer je bila toplotna izolacija nameščena na zunanji strani (možna pa bi bila še vgradnja toplotne izolacije na notranjo stran zidu in vgradnja vmesne toplotne izolacije). Postavitev sloja toplotne izolacije na dolo- čeno mesto v zunanjem zidu ima pozimi velik vpliv na akumulacijo toplote v gradbenih konstrukcijah. To je še posebej pomembno pri prekinitvah ogrevanja in ponovnem segrevanju zgradbe. Pri prekinitvah ogrevanja se temperatura v prostoru zniža, del akumulirane toplote pa se iz zidu sprosti nazaj v prostor. Če naredimo izračun akumulirane in Slika št 2. Temperature v stavbi v poletnem času sproščene toplote za različni nameščene sloje toplotne izolacije (na zunanji strani, vmesna toplotna izolacija, izolacija z notranje strani), lahko sklepamo: - neposredni pokazatelj koli~ine akumulirane toplote je povpre~na temperatura zidu, - pri vseh treh na~inih vgradnje toplotne izolacije je toplotna prehodnost gradbene konstrukcije enaka, - pri vseh treh na~inih konstrukcije je notranja povr{inska temperatura zidu enaka, - v zidu z zunanjo toplotno izolacijo je akumulirane najve~ toplote (prostor se najpo~a-sneje ogreje in potrebuje najve~ energije), - najmanj akumulirane toplote se nahaja v konstrukciji z notranjo toplotno izolacijo, - najmanj toplote se ob prekinitvah sprosti pri konstrukcijah z notranjo toplotno izolacijo, - najve~ toplote se ob prekinitvah sprosti pri konstrukcijah z zunanjo toplotno izolacijo, - z najmanj energije in tudi najhitreje se ogrejejo prostori, ki jih obdajajo konstrukcije z notranjo toplotno izolacijo. Son~no sevanje absorbirajo tudi masivne konstrukcije, zato je toplotni tok v notranjosti zgradbe odvisen od lokacije (namestitve) toplotne izolacije v gradbeni konstrukciji. Iz tega sledi: - ~e je toplotna izolacija name{~ena na zunanji strani, se zunanja povr{ina mo~no segreje. Visoko površinske temperature pov-zro~ajo mehanske obremenitve v zaklju~nem sloju. Zaradi izolativnosti zunanjega sloja toplota minimalno prehaja skozi zid v prostor; - v primeru vmesne toplotne izolacije son~no energijo sprejema zunanji masivni zid pred slojem toplotne izolacije. Notranji toplotni zid je zaradi akumulirane energije (zaradi ogrevanja) toplej{i in se ohlaja po~a-sneje; - v primeru, da je toplotna izolacija name-{~ena z notranje strani, son~no energijo akumulira celoten masiven zid. Nihanja temperature zidu so zaradi intenzivnej{ega ohlajanja pono~i od vseh primerov tu največja. Temperature zidu so namreč nižje kot v prejšnjih primerih, zato je učinkovitost zajema sončnega sevanja pri zidu z notranjo toplotno izolacijo najvišja; - zajem sončnega sevanja je ob jasnem dnevu najučinkovitejši pri konstrukciji z notranjo toplotno izolacijo. V tem primeru je tok toplote v prostor največji. Teh pravil ni možno potrditi z enostavnimi enačbami za prenos toplote, ampak le z ustreznimi računalniškimi programi, s kate- rimi lahko rešujemo nestacionarni prenos toplote. S takšnimi programi lahko popisujemo toplotne odzive gradbenih konstrukcij glede na različno vgradnjo toplotne izolacije (toplotne tokove, toplotne izgube, toplotne dobitke in temperature na notranji površini konstrukcij). Pri vseh teh ugotovitvah glede lege toplotne izolacije pa je potrebno upoštevati še prehod vodne pare, ker se lahko pri izdatnih toplotnih izolacijah in neprezračevanih konstrukcijah pojavi kondenzacija. Posebej je ta pojav prisoten pri gradbenih konstrukcijah, kjer je toplotna izolacija nameščena z notranje strani. V takem primeru je potrebno konstrukcijo obvezno preveriti, ali ustreza kriterijem prehoda vodne pare. Vendar pa lahko ob še tako dobri oziroma zadostni toplotni izolaciji dobre bivalne razmere izniči premajhna zrakotesnost objekta oziroma obodnih konstrukcij. Ta je lahko velik vzrok prevelikih toplotnih izgub v ogrevalni sezoni in tudi vzrok pregrevanja stavbe v poletnem obdobju. TRAJNOST Montažne gradnje morajo svojo trajnost še dokazati, medtem ko za klasične gradnje to ni potrebno, saj jih gradimo že stoletja. Glede potresne varnosti so montažne gra- RAP Raiffeisen Leasing /ymm^ Sedađn^; Cetíav Beče 12, imO£JUaUAříí,lel^/fiih +3861 434^7S0 w.rap-leasing.si Z RAP Raiffeisen Leasing, d.o.o., do stanovanja, hiše, poslovnih prostorov ... Kdo smo? Podjetje RAP Raiffeisen Leasing je bilo ustanovljeno v letu 1996 med prvimi v Sloveniji, ki se ukvarjajo z leasingom nepremi~nin. Smo me{ana družba z omejeno odgovornostjo v ve~inski lasti avstrijskih družbenikov. Spadamo v skupino Raiffeisen, ki je med vodilnim flnan~nimi skupinami v jugovzhodni Evropi. Kje se nahajamo? V Mariboru: Svetozarevska 6, SI-2000 Maribor, tel: 02/229 42 31, faks: 02/229 42 40; v Ljubljani: Cesta v Kle~e 12, SI-J000 Ljubljana, tel./faks: 01/ 434 47 80, info@rap-leasing.si; za Vas tudi v Kopru, @alcu in Murski Soboti ... Kaj nudimo? Trenutno ponujamo ve~ razli~nih vrst leasinga: ❖ flnan~ni ali klasi~ni leasing, ki je namenjen predvsem nakupu nepremi~nin, ❖ "sale and lease back" ali prodaja in najem, ki je namenjen predvsem obnovi nepremi~nin, ❖ gradbeni leasing, ki je namenjen predvsem izgradnji nepremi~nin, ❖ komunalni leasing, ki je namenjen komunalnemu opremljanju prostora ter ❖ leasing premi~nin, in sicer predvsem specializirane opreme za individualne potrebe. POKLIČITE NAS, PIŠITE NAM - RADI SE BOMO ODZVALI! Izra~un flnan~nega leasinga na 15 let - izra~un je linearen in obrok ostane vso dobo odpla~evanja enak: čas leasinga v letih 15 v EUR* v SIT Vrednost predmeta leasinga: 25.000,00 EUR 5.591.365,00 SIT Polog 7.500,00 EUR 1.677.409,50 SIT Obrestovana glavnica: 17.500,00 EUR 3.913.955,50 SIT Str. leasinga: 625,00 EUR 139.784,13 SIT DDV na stroške 125,00 EUR Varščina: 327,46 EUR 73.238,78 SIT Skupaj: 8.577,46 EUR 1.918.389,23 SIT Mesečna anuiteta (obrok) 180,92 EUR 40.463,41 SIT * srednji te~aj BS na 08.03.02 TRGOVINA STORIIVE BELA d .o.o. ZABOYCI 85,2281 AAARKOVCI PRI PTUJU tel.: +386(0)2 788 88 12 faks+386 (0)2 788-88-18 DOBAVUAMO, IZDELUJEMO, MONTIRJUHO IN VZDRŽUJEMO: • CENTRALNE KURJAVE NA OLJE IN PLIN • KOMPRESORSKE POSTAJE • VODOVODNE •KLINIATSKE INSTALACIJE NAPRAVE dnje grajene protipotresno do 9. stopnje MCS. Pri klasični gradnji pa je protipotres-nost odvisna od na~in gradnje. Ker je pri gotovih hi{ah glavni konstrukcijski element les, se pojavlja logi~no vpra{anje požarne varnosti, vendar proizvajalci zagotavljajo, da se stene montažnih hi{ lahko 60 minut upirajo ognju. CENA Zaradi cene se marsikdo raje odloči za klasično gradnjo kot montažno, ker na tak{en način lahko gradimo postopoma, gradnjo lahko prilagodimo glede na trenutne finančne možnosti in čas. Ta prednost je včasih le navidezna, ker je velik finančni prihranek pri klasični gradnji ponavadi lastno delo. Montažno hi{o moramo kupiti in plačati. Proizvajalci so zaradi različnih finančnih možnosti graditeljev pripravili več različic prodaje hi{. Tako lahko hi{o kupimo do četrte montažne faz, ki zajema vse potrebna montažna dela. Hi{a je na zunaj končana, to pomeni s streho in fasado ter zaprta. Vsa obrtna dela lahko opravimo sami ali z izvajalci. Delo od te faze naprej lahko poteka postopoma enako kot pri klasični gradnji. Cena se pri slovenskih ponudnikih giblje od 140.000 do 180.000 SIT na kvadratni meter. Po nekaterih izračunih, ki so jih pripravili nekateri proizvajalci hi{, je montažna gradnja po za 10 do 15 odstotkov cenejša od klasične gradnje. Seveda to velja za enake tlorisne povr{ine ter tudi enake izolativne lastnosti sten in oken. Tak{na primerjava, ki temelji predvsem na predra~unu, je le orientacijska, zato jo je potrebno jemati z določeno rezervo. ZAKLJUČEK Glede videza končane hiše lahko rečemo, da sta oba na~ina gradnje enakovredna. Poglejmo {e nekatere prednosti klasične gradnje pred montažno in obratno. Klasična gradnja ima pred montažno gradnjo te prednosti: - financiranje in gradnja hiše sta lahko postopna, - masivne stene imajo večjo toplotno akumulativnost, - boljša toplotna stabilnost, manjše pregrevanje stavbe v poletnem obdobju, če zagotovimo v nočnem času primerno prezračevanje. Montažna gradnja ima pred klasično gradnjo te prednosti: - gradnja je hitrejša, potrebno je manj aktivnosti investitorja, - izolativnost zunanjih sten je boljša, s čimer je lahko objekt varčnejši glede porabljene toplotne energije. Seveda moramo pri tem v čim večji meri preprečiti toplotne mostove in zagotoviti primerno zrakotesnost zgradbe. Predvsem zrakotesnost montažne zgradbe lahko predstavlja večji problem. V drugih pogledih pa lahko rečemo, da ni bistvenih prednosti pred enim ali drugim načinom. Iz podatkov proizvajalcev hiš zasledimo, da se pri nas delež montažnih hiš povečuje. Glede na smernice v tujini lahko zasledimo, da prevladujejo montažna gradnja pred klasično. Če pogledamo razmere pri nas, znaša delež montažnih hiš proti klasičnim le slab odstotek, v zahodni Evropi pa se ta delež giblje med 20 in 30 odstotki. Bojan Grobovsek, univ. dipl. ing. str. Viri: - JUS U.J5.600: Tehnične zahteve za projektiranje in gradnjo stavb - JUS U.J5.510: Metode izračuna toplotne prehodnosti v zgradbah - JUS U.J5.520: Metoda izračuna difuzije vodne pare v zgradbah - JUS U.J5.530: Metoda izračuna toplotne stabilnosti obodnih konstrukcij zgradb za letno obdobje - DIN 4108 - Prospekti proizvajalcev gotovih hiš NOVOGRADNJE ADAPTACIJE EA8ADE GOD€NINCI 2/n, 2277 Središče ob Dravi tel.: 02/719 14 24 gsm: 031 256 251 Hermanova 3, Pfuj, tel.: 02/ 78 78 830, GSM: 041/ 328 440,031/500 598 Izdelava in montaža žlebov in ostalih kleparskih izdelkov. okna * vrata * vetrolovi * zimski vrtovi ograje vseh vrst * stopnice 'jeklene konstrukcije Spuhlja 15, 2250 Ptuj Tel.: 02/779 50 71 Fax: 02/779 50 70 s.p. GSM: 040 320 145 KAGER HIŠA, D.O.O., PTUJ Skupaj ustvarjajmo boljše hiše Razvojna vizija industrije montažnih hiš ni v izdelavi in ponudbi nekaj deset slabo fleksibilnih modelov, ki jih je možno z minimalnimi spremembami sprotno prilagajati drobnim željam kupcev, ampak v premišljeni izdelavi različnih sestavljivih in prilagodljivih elementov, ki bi jih v tovarnah zaposlene skupine sposobnih strokovnjakov z dobrim poznavanjem slovenskega stavbarstva sestavljale v raznolike arhitekture, ki bi se sprotno prilagajale danemu prostoru, njegovim naravnim danostim, grajenim strukturam ter načinu življenja in dela bodočih prebivalcev. Z nekaj univerzalnimi tipi stavb, ki so po obliki in funkciji prilagojeni likovno manj izobraženim kupcem, ali z nekaj posebej monumentalno in unikatno oblikovanimi hišami, hišami s poudarjeno Idejo (moderna in postmoderna) za "zahtevnejše" naročnike, nikakor ni mogoče zadostiti v slovenskem prostoru tako različnim pogojem gradnje - raznolikim oblikam zemljišča, vremenskim vplivom, oblikam naselij. KAGERJEVA SLOVENSKOGORIŠKA HIŠA V Grajenščaku v Slovenskih goricah je zapuščena stala lesena domačija in počasi postajala ruševina. Ker so se lastniki Korparjevi želeli znova naseliti na tem kraju, je po idejni zasnovi arhitekta Marjana Suše podjetje Kager Hiša, d.o.o, iz Ptuja izdelalo montažno hišo, ki so jo postavili na mestu stare v njeni velikosti. Kljub temu da je hiša sodobna ter ima današnjemu načinu življenja in dela prilagojeno zasnovo, je oblikovana v skladu z vsemi novimi načeli in usmeritvami ter se povsem prilagaja kulturni krajini in značilno oblikovanemu stavbarstvu. Nova stavba namreč z umestitvijo v prostor in videzom ohranja vrednote, ki so se v slovenskogoriškem okolju v gradnji oblikovale z upoštevanjem Stara Korparjeva domačija Novogradnja Korparjeve domačije lokalnih naravnih danosti in varovanjem naravnih dobrin (naravni viri, kmetijska zemljišča, odprt prostor), dodane pa so ji nove vrednote, povezane s stopnjo sedanjega kulturnega, socialnega in gospodarskega razvoja (izboljšanje bivalnih razmer, spreminjanje vrednote lepega in podobno). Sedanja domačija Korpar je v pokrajini dobro opazna, sveže nova, pozornosti pa ne pritegne le z zunanjostjo, temveč s presenetljivo usklajenostjo z gričevnato pokrajino, njenimi naravnimi in kulturnimi danostmi. Slednje namreč večinoma ni lastnost sodobnih objektov, saj ti zvečine ne kažejo nobenih krajevnih značilnosti in večkrat na silo posežejo v krajino. Upoštevanje prvotne zasnove je opazno tudi v razporeditvi prostorov: v središču objekta je oblikovana sodobna prostorna veža s kuhinjo in ločeno potjo v sredini. Na desno se razširi v bivalni prostor - dnevno sobo. Sanitarije in spalni prostori so na levi strani. Z gotovostjo lahko zapišemo, da se arhitekt v oblikovanju zasnove objekta ni ujel v ponavljanje preživelih oblik, ampak je vrednote preteklega stavbarstva izkoristil za svoje ustvarjanje. In kako je potekala gradnja? Konec junija 1999 je bil stari del domačije porušen in ruševine odstranjene. Sledila je izdelava betonskih temeljev in plošče. Gradnja nove Korparjeve domačije je potekala "na ključ". V podjetju Kager Hiša, d.o.o., so v sodelovanju z arhitektom izdelali izvedbene načrte in pripravili lesene elemente za montažo oziroma postavitev objekta (nosilno konstrukcijo, polnila, ostrešje, stavbno pohištvo). Po končani montaži in prekrivanju strehe sta sledili še izdelava inštalacij in flnalna obdelava celote - tudi pod okriljem podjetja Kager Hiša, d.o.o. Konec oktobra je bila po zaključeni montaži notranje opreme (od sanitarne keramike do lončene peči) stavba že primerna za bivanje. Gradnja z rušitvijo vred je trajala nič več in nič manj kot dobre štiri mesece. Za konec pa še zanimiv finančni podatek. Gradnja novega objekta je stala okrog 22 mio SIT, od tega so lastniki za rušitev, izdelavo temeljev in plošče ter za dokončno opremo objekta odšteli 7 mio SIT. SALON POHIŠTVA - TAPETNIŠTVO TALNE OBLOGE - ZAVESE DEKORATERSTVO - TAPETNIŠTVO TRGOVINA S POHIŠTVOM - proizvodnja oblazinjenega poliištva - izdelava sedežnih garnitur (po naročilu) - izdelava postelj (po naročilu) - prodaja in polaganje talnih oblog - izdelava in montaža zaves (po naročilu) - prodaja in montaža kuhinj, regalov za dnevne sobe - ugodna ponudba italijanskega pohištva Franc Kline, s.p. Dornavska c. 5,2250 PTUJ telefon: 02 780 90 40 trgovina: 780 90 42 faks: 780 90 59 mobi: 041 674 893 PROIZVODNJA: - SVEŽIH BETONSKIH MEŠANIC - BETONSKIH IZDELKOV PREVOZI: - BETONA S ČRPANJEM - GRAMOZNIH AGREGATOV - CEMENTA .ÉílB€LCONT/rir Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 GSM: 031/755 853 www.belcont.si NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA [oiFteJûgriîS© Z8 najboljie dosežke »s ..... ZA STORITEV ZA MONTAŽO PVC oken in vrat in ZA PROIZVOD Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami: II'' okna II'' senčila 11'" vrata 11"" zimski vrtovi ir garažno vrata |l"'' police [ Uporabljamo kvalitetne in preizkušene materiale: II'" les II'" PVC II'" ALU C ENERGIJSKO VARČNO OKNO DANA BESEDA OBVEZUJE PVC okno -INTER PLAST POSLOVNA SKUPINA interles nt.E>MBrr Slovenija Instalacije pri sradnji individualne hiše Na splošno lahko instalacije razdelimo na strojne (vodovod, plinska instalacija, ogrevanje, prezra~evanje), elektri~ne instalacije in kanalizacijo. Med instalacije lahko {tejemo tudi instalacije centralnega sesalnega sistema, ki se zadnje ~ase vse bolj uveljavlja. Po fazah ločimo grobo in fino instalacijo. Prva, groba faza je napeljava vodov (vodovod, električna instalacija, plinska instalacija, dvižne cevi za centralno ogrevanje, razvodi za centralni sesalec) in jo izvedemo pred izdelavo ometov, drugo, fino fazo pa izvedemo po končanih ometih in pred izdelavo tlakov. V to fazo spada predvsem instalacija talnega ali radiatorskega ogrevanja. STROJNE INSTALACIJE A. GROBE INSTALACIJE Grobe instalacije pričnemo polagati takoj po končani zidavi nosilnih sten, cementnem obrizgu in izdelavi faž. To velja v primeru, če bodo stene ometane klasično, to je z malto. V primeru strojne izdelave ometov izvedemo grobe instalacije v tanjšem sloju ometa, takoj ko smo končali zidavo sten. Pred začetkom del moramo določiti nivo, ki bo označeval višino 100 cm od gotovega poda. Upoštevati moramo še pripire (kopalnice, garaža itd.) in upoštevati višino tlakov. Priporočena višina tlakov znaša 15 cm, saj je vse več instalacij v tlakih (talno in radiator- sko ogrevanje, električne instalacije, razvod za centralni sesalec). Prav tako moramo določiti natančno lokacijo predvidene sanitarne opreme. Razpored je pomemben predvsem zato, ker glede na razpored opreme kasneje vgrajujemo priključke odtokov in vodnih izlivov. To je posebej pomembno pri vgradnji podometnih izpiral-nikov, stenski namestitvi WC školjk in bide-jev, pa tudi posebnih vrstah umivalnikov. Za odtočne cevi se uporablja plastika, ki je povsem nadomestila svinčene in litoželezne cevi. Tudi za razvod hladne in tople vode ter ogrevne vode za talno in radiatorsko ogrevanje velja, da se vse več graditeljev odloči za cevi iz zamreženega polietilena, ki ga označujemo s PE - Xa, PE - Xb, PE - Xc (zadnja črka v označbi pomeni postopek, po katerem je polietilen zamrežen: a — kemično, b — silansko, c — elektronsko zamreženje). Vodovod Hišo lahko priključimo na mestni ali medkrajevni vodovod. Med hišni in javni vodovod je potrebno na vidno mesto namestiti vodomer. Glede na predpise je ta lahko vgrajen v zidno nišo ali se nahaja v talnem jašku v objektu ali pred objektom ter zaprt z ustreznimi pločevinastimi vrati. Vodovodne cevi polagamo pod omet in v tlake. Groba vodovodna instalacija zajema kompletno odtočno instalacijo in razvod mrzle in tople sanitarne vode. Ločimo dva možna načina razvoda PE — X cevi od razdelilne omarice do porabnika. Prvi je ta, da teče od omarice do vsakega porabnika samostojna oziroma posamična cev, drugi pa je, da so porabniki povezani zaporedno, povratni vod pa vodi nazaj na razdelilno omarico. Če imamo več etaž, izvedemo razvod tako, da ta poteka od vodovodnega priključka na vodomeru do razdelilnih omaric in grelnika vode v vsaki etaži. Dimenzija razvodnih cevi je O 20 x 2,8 mm ali O 25 x 3,5 mm. V razdelilnih omaricah so vgrajeni razdelilniki za hladno in toplo vodo. Do posameznih razdelilnih mest vodijo razvodne cevi dimenzij O 16 x 2,2 mm. Iztočna mesta so v obliki posebnih vodovodnih doz, ki morajo biti pravilno "znivelirane" zaradi lažje kasnejše fine montaže (montaže vodovodnih pip). PE — X cevi za dvižne in razvodne cevi so položene v zidove in tlake v rebrastih ceveh. Tako lahko razvodne cevi v primeru poškodbe zamenjamo tudi po končanih ometih in tlakih. Imeti moramo dostop do spoja v vodovodni dozi, v razdelilni omarici pa je spoj tako vedno dosegljiv. V fazi polaganja razvoda mrzle in tople vode vgradimo tudi odtoke. Odtočne cevi je potrebno speljati v oddušek, ki poteka skozi streho na prosto. Hkrati montiramo tudi vgradne WC izpiralnike in nosilce za stensko pritrditev bideja. Priporočljivo je, da na vodovodno instalacijo vgradimo ustrezne filtre za odstranjevanje morebitnega peska in napravo za znižanje tlaka. S takšno napravo preprečujemo nihanje vodnega tlaka in tudi šumenje pretakajoče se vode. Po končani grobi montaži opravimo tlačni preizkus razvoda in tesnosti odtočnih cevi. AKCIJA - AKCIJA AKCIJA RAČUNALN . Zn&bite 5B starega, prifiEsiteg3lc£i.mabilu. RAČUNALNIK AMD DURON 1000 DISK 40 GB RAM 128 MB DVD ROM 16x/48x MONITOR LG 17" TISKALNIK EPSON C 20 UX ZVOČNIKI 120W .MODEM + INTERNET bEHA SAMO: 189.500 sit DDV JE V CENI. TEL. 02/7400-999 VRAZOVA UL.5, ORMOŽ TEL. 02/7870-^9 OB GRAJENI llSrUJ 6.000 SIT! NOKIA SIT* NOKIA 3:^"-'2500 SIT« ^ NOKIA 5210 - 25.000 SIT* ^ NOKIA 5510 - 35.000 SIT"« ERICSSON T 65 - 30.000 SIT* SIEMENS S45 - 40.000 SIT* *0b posebnih pogojih simobil Centralno ogrevanje Grobe instalacije so enake tako za radiator-sko kot talno ogrevanje. Pod ta dela spada vgradnja razdelilnih omaric v vsaki etaži in montaža dvižnih vodov od kotlovnice (kotla) do razdelilnih omaric. Prav tako je potrebno položiti ustrezne električne kable za napajanje kotlovnice in regulacijo ogrevanja. Dimenzija PE — X cevi za dvižne vode je O 20 x 2 mm in O 25 x 2,3 mm, položene pa so v rebraste zaščitne cevi. Centralni sesalni sistem za vzdrževanje prostorov Zadnje čase se veliko graditeljev odloči za centralni sesalni sistem. Sesalni agregat je najbolje postaviti v pomožen prostor (garaža, podstrešje, balkon, terasa itd). Agregat sesa prah iz vsakega prostora po podometnem razvodu iz PVC ali po kovinskem razvodu. Pri individualni gradnji uporabljamo največkrat cevi O 50 mm. Premer cevi je lahko tudi O 40 ali 75 mm, vsekakor pa mora biti premer razvodnih cevi večji od premera gibljive cevi od vtičnice do nastavkov za sesanje. Le tako preprečimo morebitne zamašitve sesalnega sistema. Moč sesalnega agregata je odvisna od površine, ki jo nameravamo sesati, in dolžine sesalnih cevi. Centralno sesanje prahu ima nekatere prednosti pred klasičnim sesanjem: - prihranimo 30 do 50 % časa za sesanje, ker sesalca ne prenašamo, temveč prenašamo le sesalno cev, - pršice in mikro prah se pri klasičnem sesanju preko filtra vrnejo v prostor, centralni sesalni agregat pa jih preko izpuha odvede na prosto, - sesanje je manj hrupno, ker je sesalni agregat v pomožnem ali ločenem prostoru, - vgrajen je tudi dušilec zvoka, - z uporabo posebnih sestavkov je možno tudi sesanje tekočin, - po električni plati je sistem centralnega sesanja varnejši (napeljava 12 V). V primeru, da se odločimo za centralni sesalni sistem, je potrebno položiti električne instalacije skupno s polaganjem drugih instalacij. Vtičnice za sesanje vgradimo ob vselitvi ali kasneje. V nobenem primeru ni priporočljivo za sesalni razvod uporabiti odtočne kanalizacijske cevi. Spojna mesta cevi in fazonskih kosov so pri ceveh za centralni razvod lepljena in zato bolj tesna, to pa za spoje pri razvodih iz odtočnih kanalizacijskih cevi ne velja. Odtočne kanalizacijske cevi so tudi z notranje strani manj gladke, kar lahko povzroči zamašitev sistema. Ker razvod za sesanje poteka pod ometom, stenskimi oblogami ali tlakom, ga je najbolje načrtovati že v fazi načrtovanja nove hiše ali pri večjih obnovitvenih delih. Plinska instalacija Instalacijo za plin lahko izvedemo nado-metno ali podometno. Če smo se odločili za podometno izvedbo, v fazi grobe instalacije položimo ustrezne cevi. Po končani montaži opravimo tlačni preizkus instalacije in preizkus tesnosti. Izvedeta ga izvajalec montažnih del in distributer plina glede na tehnične predpise. Po končanem preizkusu izdelata ustrezen zapisnik. Glede na vrsto trošila za plin lahko v tej fazi izvedemo tudi montažo nerjavečega dimnika. Gradnja dimnika dejansko spada pod gradbena dela, vendar je pri nekaterih tro-šilih za plin dimnik lahko tudi sestavni del plinske instalacije. Prezra~evanje in klimatizacija Vse več graditeljev se odloči za prisilno prezračevanje s pomočjo ventilatorja in ustreznih rešetk ali tudi vgradnjo naprav za hlajenje zraka (split sistemi). Za dovod in odvod zraka uporabljamo posebne kanale iz pločevine ali drugih materialov. Če je le možno, naj bodo ti razvodi pod ometom. Če se odločimo za podometno izvedbo kanalov, tovrstno insta- lacijo prištevamo med grobe instalacije. Če sistem hlajenja prostorov izvedemo s talnim ogrevanjem oziroma konvektorji, tovrstne instalacije ne štejemo med grobe instalacije. B. FINE INSTALACIJE Talno ogrevanje Instalacija talnega ogrevanja spada v fino fazo izvajanja strojnih instalacij, zato moramo izbirati sodobne sisteme in kakovostne materiale. Takšne so na primer sistemske plošče za talno ogrevanje, ki so obenem toplotna izolacija in PE — X cevi. Z montažo na sistemske plošče imamo zagotovljeno ustrezno gostoto cevi na določeni površini. Pri takšnem načinu ni nepotrebnega pritrjevanja cevi na armaturno mrežo med polaganjem. Poznamo dva načina vgradnje talnega ogrevanja. Pri mokrem načinu so lahko cevi položene v estrih ali pa položene v sistemske plošče pod estrihom. Pred polaganjem estriha je potrebno cevi napolniti z vodo in pregledati, ali povsod tesnijo. Voda in tlak morata biti v ceveh ves čas izdelave estriha. Pri velikih površinah je potrebno izvesti dilatacijo estriha. V enem kosu lahko pokrijemo z estrihom površino največ do 30 m2. Estriha tudi ne smemo sušiti z ogrevanjem sistema talnega ogrevanja. Za končno oblogo lahko uporabimo vse vrste kamnitih, keramičnih, tekstilnih in lesenih oblog. Upoštevati moramo toplotno upornost talne obloge. Namesto estriha lahko uporabimo mavčno-kartonske plošče debeline 10 mm, ki so v dveh plasteh položene na cevi talnega ogrevanja. Te polagamo tako, da se stiki plošč ne prekrivajo. Vidne fuge zatesnimo z mavcem in uporabimo še mrežice za armiranje. Sistem je primeren za obnovo obstoječih stanovanj in pri majhnih obremenitvah tal. Prednost je v tem, da uporabimo tovarniško izdelane izolacijske plošče, v katere enostavno polagamo plastične cevi. Nad te polo- OKNA - VRATA PRI HODNOSTI 2311 HOČE, TEL. 02/617 O 617, FAKS 02/617 O 615 ri Kako enersetsko varčno hišo imamo V večini evropskih držav so v uporabi tako imenovani nizkoener-getski standardi pri gradnji stanovanjskih hi{. Kot glavno vodilo se uporablja energijsko {tevilo, ki pomeni specifi~no porabo energije na enoto povr{ine zgradbe v dolo-~enem ~asovnem obdobju. Energijsko število, v katerem je zajeta poraba energije za ogrevanje in pripravo tople vode, se lahko izra~una za novogradnjo, kjer nam služi kot napoved porabe energije, pa tudi za obstoje~o zgradbo, da lahko ocenimo njeno energetsko u~inkovitost. Tako lahko že v fazi projektiranja izbiramo med energetsko zelo var~nimi zgradbami s porabo pod 7 litrov olja na kvadratni meter ogrevane površine ali z energijsko potratnimi s porabo ve~ kot 20 litrov kurilnega olja na kvadratni meter ogrevane površine zgradbe. Vred nost energijskega števi la zgradbe se uporablja za oceno potrebnih energetskih ukrepov, ki naj bi jih storili. Velika poraba olja kaže na energetsko potratnost, kar pomeni, da bi morali zgradbo ~imprej energetsko sanirati. (Glej tabelo za energijsko število objekta!) Glede na položaj energijskega števila v tabeli je razvidno, da spada hiša, za katero je bil narejen izračun, med energetsko potratne. Najbolje je, da se pred odločitvijo o ukrepih energetske sanacije posvetujemo z energetskim svetovalcem. V praksi se dosega nižja poraba energije z dvema vrstama ukrepov. Ločimo jih predvsem po tem, da je za izvedbo enih potreben denar (investicijski ukrepi), za izvedbo drugih pa zadošča že sprememba nekaterih navad (organizacijski ukrepi). ORGANIZACIJSKI UKREPI Poglejmo nekaj organizacijskih ukrepov za varčevanje z vodo in energijo: ■ pravilno prezračevanje: zapremo ventil na radiatorju in nekaj minut na stežaj odpremo okno. To storimo po potrebi večkrat na dan namesto dolgotrajnega prezračevanja skozi priprto okno; - izločitev zraka iz ogreval: lahko prihranimo 15 % energije; - ena stopinja nižja temperatura v prostoru pomeni 6 % prihranek energije; - odstranitev ovir pred ogrevali (npr. zavese TABELA ZA ENERGIJSKO ŠTEVILO OBJEKTA Vrsta objekta Raba energije v kWh/m2 oz. Poraba kurilnega olja energijsko število liter/m2 stanovanja/leto zelo potratna hiša > 250 > 25 potratna hiša 200 - 250 20 - 25 povprečna hiša 150 - 200 15 - 20 varčna hiša 100 - 150 10 - 15 zelo varčna hiša 50 - 100 5 - 10 hiša prihodnosti < 50 < 5 Upoštevano: 1 liter lahkega kurilnega olja = 10 kWh Energijsko število svoje hiše lahko izra~u-namo tudi sami. Za to potrebujemo podatke o letni porabi energije za ogrevanje in pripravo tople vode. Energijsko število izračunamo tako, da skupno porabo energije za ogrevanje in pripravo tople vode delimo z bruto ogrevano površino zgradbe. Tako izračunano število primerjamo z vrednostmi v tabeli in ugotovimo, kolikšen je varčevalni potencial zgradbe. Za lažje razumevanje naredimo izračun energijskega števila za stanovanjsko hišo, kjer se za ogrevanje in gretje tople vode porabi letno 3500 litrov kurilnega olja, kar je enako 35.000 kWh energije. Ogrevana bruto površina je 150 m2 (npr. hiša 10 x 15 m). Ek =233 kWh/m2, leto Če gornjo vrednost preračunamo v porabo kurilnega olja, dobimo 23 litrov/m2 na leto. preko radiatorja preprečujejo boljše oddajanje toplote); - kopanje: pri prhanju porabimo trikrat manj vode in s tem energije kot pri kopanju v kadi; - med umivanjem naj teče voda le takrat, ko jo dejansko potrebujemo (ne pa ves čas, kajti z vodo odteka tudi energija - tako tista, ki je bila potrebna za transport in pripravo vode do uporabnika, kot energija, potrebna za segretje vode na želeno temperaturo). INVESTICIJSKI UKREPI Manjše investicijske ukrepe združimo z investicijskim vzdrževanjem svoje hiše. V prvi fazi izvedemo cenejše ukrepe: tesnjenje oken in vrat, izolacija cevovodov v neogrevanih prostorih in kotlovnici. Prav tako je izredno pomembna izolacija podstrešja z debelino izolacije minimalno 15 cm. Večino del lahko opravimo sami: kupimo tesnila in izolacijske žlebake, obložimo cevovode, zatesnimo okna in vrata. Prav tako lahko za ogrevali namestimo dodatno toplotno zaščito oziroma refleksno folijo, ki toploto vrača nazaj v prostor. S pravilno izbranim načinom regulacije in njeno pravilno uporabo lahko dosežemo skupne prihranke pri rabi energije do 30% v primerjavi z nereguliranimi ali slabo reguliranimi sistemi centralnega ogrevanja. Eden od zelo primernih načinov regulacije ogrevanja hiše je sistem avtomatske regulacije. To je centralna regulacija temperature ogre-vne vode v odvisnosti od zunanje temperature. V tem primeru je tipalo zunanje temperature vgrajeno na severni fasadi objekta in je povezano z ustrezno krmilno napravo. Ta primerja temperaturo ogrevne vode in zunanjo temperaturo ter vpliva na mešalni ventil z elektromotornim pogonom tako, da dobimo ustrezno temperaturo ogrevne vode v ogrevalih. Regulacija je zvezna, zajema pa regulacijo mešalnega ventila in nadzor obtočne črpalke. Vsebuje lahko tudi digitalno uro, ki omogoča oziroma vklaplja nočno znižanje temperature dovodne vode, s tem pa tudi temperaturo v prostorih za nekaj stopinj (znižanje temperature za 1C = prihranek energije za 5 do 6%). Porabo energije lahko zmanjšamo tudi tako, da izvedemo lokalno regulacijo ogrevanja z vgradnjo termostatskih ventilov. Tako prilagodimo delovanje vgrajenih ogrevalnih naprav trenutnim potrebam po toploti v nekem prostoru. Vgradnja teh ventilov brez ustrezne centralne regulacije sistema ne zagotavlja, da bomo imeli v hiši najustreznejšo temperaturo in da bomo varčevali s porabo energije. To omogoča le centralna regulacija ogrevanja, ki v odvisnosti od sprememb zunanje temperature zraka zagotavlja, da bo voda primerno ogreta in bo ogrevanje stanovanja optimalno. Naloga termostatskih ventilov je, da vzdržujejo v prostoru čim enakomernejšo temperaturo. Pri tem izkoriščajo tudi notranje izvore toplote in prilagajajo razmere v prostoru našim potrebam in tako varčujejo z energijo. Pri vgradnji glav ventilov oziroma njihovi namestitvi je pomembno, da je to opravljeno po navodilih proizvajalca termostatskih ventilov (oddaljenost tipal od polic, od zidu v niši, samo vodoravna vgraditev za termostat-ske glave z vgrajenimi tipali). Prav tako je pomembno, da tipal ventilov po vgradnji ne zaslonimo s pohištvom, zavesami in raznimi oblogami radiatorjev. Na tipala tudi ne sme vplivati prepih ali drugo sevanje, saj je to najpogostejši vzrok za njihovo nepravilno delovanje. Bojan Grobovsek, univ. dipl. ing. str. Po strehi se hiša pozna. Zato se pri gradnji ali obnovi hiše največ ljudi odloča za Bramac. Zakaj je Bramac dober izbor? Ker pomeni celovito, do najmanjših podrobnosti premišljeno rešitev. Ker zagotavlja najvišjo zaščito in varnost. Ker ugaja z raznovrstnostjo modelov in barv. S 080 20 30 RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC Kotel z zeolitom Eden največjih nemških proizvajalcev opreme za ogrevanje je strokovni javnosti prestavil ogrevalni kotel, katerega osnovo predstavlja zeolit — voda. Način delovanja je podoben kot pri toplotni črpalki. Modulna izvedba kotla omogoča izkoristek primarne energije do 135 kar pomeni v primerjavi s kondenzacijskimi kotli povečanje izkoristka za 25 %. V primerjavi z nizkotemperaturnimi ogrevalnimi in konden-zijskimi kotli kotel z zeolitom dosega tudi od 20 do 30 % manj emisij CO2 v okolje. Prototip kotla je že bil prikazan na strokovnih sejmih, na tržišču pa ga lahko po zagotovilu proizvajalca pričakujemo do konca leta 2002. NACIN DELOVANJA KOTLA Kotel z zeolitom je dejansko toplotna črpalka. Adsorbcijsko sredstvo je zeolit, kot hladilo pa služi voda. Termodinamični proces temelji na osnovni lastnosti zeolita - na njegovi sposobnosti sprejemanja velikih količin vode. Zeolit je bela kristalinična snov, podobna glinam. Je negorljiv in nestrupen. V osnovi ga sestavljata aluminijev in silicijev oksid (natrijev alumo—silikat). V ekološkem smislu je zelo sprejemljiv in omejitve za njegovo uporabo v neposredni okolici ljudi ni. Zaradi svojih termodinamičnih lastnosti je zelo primeren za ogrevalne sisteme ali sisteme za pripravo tople sanitarne vode. OSNOVNI ELEMENTI KOTLA Osnovni elementi kotla z zeolitom so zeo-litni moduli, primarna in sekundarna prenosnika ter plinski gorilnik; ostali elementi so podobni kot pri klasi~nem kotlu. Zeolitni modul je vakuumska posoda, sestavljena iz adsorberja/desorberja in upar-jalnika/kondenzatorja. Moduli (dva ali ve~) so v kotlu serijsko povezani. Termodinami~ni proces poteka pri podtlaku 5 do 200 mbar. Na shemi {t. 1 je prikazan procesni diagram zeolit — ogrevalni sistem. Vlažen zeolit se v kotlu posredno segreje s pomo~jo prenosnika toplote, ki ga ogreva plinski gorilnik. Voda, zbrana v zeolitu, se pri Slika 2: Zmanjševanje CO2 pri različnih ogrevalnih kotlih Slika 1: Procesni diagram ZEOLIT - OGREVALNI SISTEM (HT - hranilnik toplote, U - uparjalnik, K - kondenzator, PT - prenosnik toplote) tem uparja. Para nato kondenzira na površini prenosnika toplote ter v procesu kondenzacije oddaja toploto delovnemu mediju (vodi) ogrevalnega sistema ali sistemu za pripravo vode. Ko je dosežena določena temperatura delovnega medija, se zeolit ohladi, izločena in kondenzirana voda pa ponovno izpareva pri nižji temperaturi in pri tem izkorišča toploto iz okolice (zrak, zemlja, talna voda). Možna je tudi priključitev solarnega modula (adsorberja). Termodinamični proces je dejansko nekon-tinuiran proces, to pa za delovanje kotla ni najbolj primerno. Zaradi tega je potrebno proces izvajati v več modulih sočasno. Kotli v takšni modulni izvedbi omogočajo po zagotovilih proizvajalcev izkoristek primarne energije celo do 135 %, kar v primerjavi s kondenzijskimi kotli pomeni povečanje izkoristka za 25 do 30 %. Emisije CO2 so za 20 do 30 % manjše, če kotel z zeolitom primerjamo z nizkotemperaturnimi ogrevalnimi kotli in kondenzijskimi kotli. ZAKLJUČEK Pri zgorevanju fosilnih goriv prihaja do izločanja škodljivih snovi v ozračje. Količine teh snovi so zaradi intenzivne rabe energije tako velike, da povzročajo že zaznavne spremembe v ozračju. Najizrazitejše spremembe so povečanje učinka tople grede in spreminjanju vsebnosti ozona v različnih slojih ozračja. Za zmanjšanje porabe fosilnih goriv obstaja veliko možnosti. Ena izmed njih je uporaba novih tehnologij, s katerimi lahko sočasno dosežemo tudi večjo izkoriščenost obstoječih virov in zmanjšanje škodljivih emisij v ozračje. Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing. str. Vir: Zeolit-Heizgerat - Vaillant GmbH říř-ř^' šterman Anton s.p. ,ii Betnavska 152, Maribor r L ^rt^V Razstavni prostor: StrossmayErjeva 34a, Maribor ARCONT OKNA, VRATA, ZIMSKI VRTOVI >31A IZDELANI IZ KBE PVC PRI Vzdrževalna dela- pozabite!!! SERVIS IN GARANCIJA ZAGOTOVLJENA k IZDELANI IZ KBE PVC PROFILOV. SO IZPOPOLNJENI TRO IN VEČ KOMORNI PROFILI. NUDIJO ODLIČNO ZVOČNO IN TOPLOTNO IZOLACIJO, TER TUDI OBVARUJEJO PRED VLOMILCI NUDIMO SE: GARAŽNA VRATA-POŽARNA VRATA PLOČEVINASTA VRATA VHODNA PVC IN ALU VRATA V PONUDBI: PROTIVLOMNA VRATA, MREŽE, REŠETKE, ŠEFI Uredimo vam tudi elektronsko varovanje!!! ziCMH^ Airtem, klima naprave d.o.o. Langusova 19, 2250 Ptuj, Slovenija Tel./fax: +386 (0)2 746 53 01 svetovanje takojšnja dobava čas vgradnje samo 2 - 3 ure zagotovljen servis 3 leta garancije obročno odplačevanje Izbira sistema za hlajenje prostorov V bivalnih prostorih naj bi ostala temperatura tudi v vročih poletjih v mejah ugodja za človeka, zato hlajenje prostorov postaja čedalje bolj nujnost in ne razkošje. Je pa res, da samo hlajenje zraka v bivalnih prostorih še ne pomeni popolne klimatizacije, če v bivalnem prostoru ne zagotovimo poleg primerne temperature še primerno čistega zraka, njegove izmenjave in primerne vlage. Popolno klimatizacijo, to je izmenjavo zraka, vzdrževanje temperature in vlage zraka v zaprtem prostoru v mejah zaželenih vrednosti, lahko zagotovimo samo z ustreznimi, popolnimi klimatskimi napravami. Popolne in tudi delne klimatske naprave so relativno drage, zato pri individualnih zgradbah in stanovanjih ponavadi vgrajujemo samo naprave za hlajenje zraka. HLAJENJE Z LOKALNIMI NAPRAVAMI V primeru, da imamo že vgrajen sistem za prisilno prezračevanje, lahko prigradimo še napravo za hlajenje zraka in s tem tudi v poletnem obdobju zagotovimo boljše bivalne razmere. Če pa nimamo vgrajenega prisilnega prezračevanja, za vgradnjo centralne klimatske naprave pa ni finančne možnosti, si lahko pomagamo z lokalnimi napravami. Vsi se še spominjamo okenskih "klimatov", ki so bis- tveno vplivali na estetski videz fasad, poleg tega so bili zelo hrupni, moteče pa je tudi bilo kapljanje konden~ne vode po oknih. Okenski klimati po~asi izginjajo iz na{ih zgradb. V zadnjih letih se je zelo raz{iril na~in hlajenja z deljivimi ("split") sistemi, ki se naj-ve~krat uporabljajo za hlajenje enega prostora. Izraz "split" označuje naprave, ki so sestavljene iz notranje in zunanje enote. Za hlajenje ve~jih bivalnih prostorov pa se je uveljavil multi-split sistem, kjer je možen priklop do 5 notranjih enot na eno zunanjo enoto. Proizvajalci so napravo za hlajenje ločili na dva dela: zunanjo in notranjo enoto. Enoti sta med seboj povezani z dobro izoliranimi cevmi, po katerih se pretaka hladilno sredstvo (freon). Tako sta kompresor, ki je izvor hrupnosti, in zračno hlajeni kondenzator name{čena v zunanji enoti, v notranji pa so name{čeni uparjalnik, ventilator in filter. Od notranje enote je potrebno odvesti vodo, ki se v obliki kondenza izloča na napravi. Kot hladilno sredstvo (hladivo) se namesto freona R 22 uporablja freon R 407 c, ki je okolju prijaznej{i. Ker je uparjalnik na mestu, ki ga ohlajamo, govorimo o neposrednem hlajenju. Kaj pomeni neposredno hlajenje? Po načinu odvoda toplote ločimo neposredno in posredno hlajenje zraka. Če je uparjalnik na mestu, to je v toku zraka, ki hladi prostor, govorimo o neposrednem hlajenju. O posrednem hlajenju pa govorimo takrat, če v uparjalniku ohlajamo drugo sredstvo, ki je nosilec toplote, npr. vodo. Naprav, ki zrak samo hladijo, v celoti pa ga termodinamično ne obdelajo, ne moremo uvr-{čati med popolne klimatske naprave. Popolno klimatizacijo (izmenjava zraka, vzdrževanje temperature in vlage zraka v zaprtem prostoru v mejah zaželenih vrednosti) lahko zagotovimo samo z ustreznimi, popolnimi klimatskimi napravami. Z njimi lahko zrak v zaprtem prostoru ogrevamo, hladimo, su{imo, filtriramo, me{amo obtočni zrak s svežim in reguliramo vlažnost. To pomeni, da v poletnem in zimskem času lahko zagotovimo v prostoru določeno temperaturo, primerno čistimo zrak in zagotovimo tudi primerno vlažnost. Split sistemi omogočajo v glavnem funkcije hlajenja in filtriranja. Obstajajo tudi sistemi, ki omogočajo delno vlaženje zraka (v soparnih dneh). Zaradi nizke cene (velikoserijska proizvodnja), visokega hladilnega {tevila in dobrega izkoristka ti sistemi dejansko nimajo konkurence, kadar potrebujemo le hlajenje. Seveda to velja le za manj{e enote od 2 do 20 kW hladilne moči. Izvedba ima pomanjkljivost, da je omejena glede na vi{ino med notranjo in zunanjo enoto (15 m). Multi-split sistemi so tudi precej občutljivi na razne spremembe temperature in moči, zato vključujejo veliko elektronike. Popravilo in tudi vzdrževanje je zato zahtevnej{e in dražje. Možna je tudi izvedba s toplotno črpalko, ki poleg omenjenih funkcij omogoča tudi ogrevanje. Normalno lahko ogrevamo samo do zunanje temperature + 5 °C. Kakovostne naprave (po zagotovilih proizvajalcev) omogočajo ogrevanje tudi pri zunanji temperaturi -10°C, vendar je potrebno ta zagotovila jemati z rezervo. Hladilne moči in grelne moči so 2 do 20 kW. Pretok zraka zna{a od 10 do 2500 m3/h. Obstajajo tudi izvedbe hladilne moči od 0,7 do 6,5 kW, ki so namenjene za posamična stanovanja in individualne zgradbe. Slika 1: Prikaz povezave med notranjo in zunanjo enoto Obstajajo različne izvedbe notranjih enot: - stenske v enojni in multi izvedbi, - stropne kasetne, - stropne kanalne. Notranje enote je zaradi razli~nih izvedb možno montirati na zid (najbolj razširjena izvedba), na tla, pod, strop, spuščen strop ipd. Novejši sistemi split in multi-split so dobavljivi s frekvenčno regulacijo vrtljajev kompresorja. Te naprave imajo nižjo porabo električne energije (do 17 odstotkov) v primerjavi z drugimi klasičnimi sistemi. Na sliki št.1 so prikazane namestitve zunanje - kompresorske enote in notranje enote ter maksimalne razdalje med njimi za povprečno individualno zgradbo oziroma družinsko hišo. IZBOR IN MONTAŽA Nakup klimatske naprave ni tako enostaven. Lahko se nam zgodi, da bomo kupili mačka v žaklju, posebej če se odločamo za nakup klimatske naprave v poletnem času. Prodajalec nam ponudi tisto, kar ima v skladišču, ker želi klimatsko napravo čimprej prodati, in nas lahko s komercialno naravnanimi izjavami prav pošteno zavede. Zato naj velja zlato pravilo, da se za nakup, če je le mogoče, odločimo zunaj poletne sezone. Najpomembnejše je, da nabavimo klimatsko napravo, ki ustreza glede na hladilno moč. Zato moramo pred izbiro vedeti, ali želimo hladiti le en prostor ali več, ker imamo na voljo različne sisteme hlajenja. Ko izbiramo vrsto naprave in njeno postavitev, je pomembno, da upoštevamo tudi dejstvo, da je lahko stalno neposredno pihanje hladnega zraka zelo moteče. Prijetno počutje je zato odvisno od pravilnega izbora - mesta notranje enote. Slika 2: Prostor predviden za hlajenje (klimatizacijo) Motečemu pihanju hladnega zraka (temperatura približno 12°C) se lahko izognemo s pravilnim izborom montaže. Tudi razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo hlajenega prostora ne bi smela biti večja od 5 °C. Ne smemo pozabiti tudi hrupnost zunanjih in notranjih enot, ker nekateri proizvajalci podajajo hrupnost na razdalji 1 m, nekateri 10 m. Prav tako je pomembna hrupnost črpalke za kondenz. Nekatere izvedbe črpalk povzročajo dodaten hrup, ki je lahko višji od same naprave za hlajenje. Že v sami fazi gradnje je možno montirati povezovalne instalacije in instalacije za odtok kon-denza. Najbolje je izbrati napravo z vgrajenim mikroprocesorskim krmilnikom za regulacijo Slika 3: Sistem ogrevanja in hlajenja prostorov temperature v prostoru. Vse novejše naprave je možno daljinsko upravljati. Prav tako mora biti vgrajena za{~ita proti zamrzovanju upar-jalnika, proti ponovnemu zagonu kompresorja, termi~na za{~ita, za{~ita kompresorja ter vgrajen sistem za odmrznitev uparjalnika. Pri izbiri kompresorja imamo dve možnosti: lahko izberemo batnega ali se odlo~imo za rotacijskega. Pri izbiri naprave ne upoštevamo ocene ali izra~una hladilne mo~i, ki jo naredi prodajalec. Primernejše je, da to zaupamo ustreznemu strokovnjaku oziroma projektantu. Potrebna hladilna mo~ se izra~una tako, da pri tem upoštevamo vdore toplote v prostor od zunaj in tudi njene izvore v prostoru. Pomembno, je da so na steklenih površinah nameš~ena sen~ila, da sonce neposredno ne sije skozi nezasen~ena okna. Zunanja sen~ila (rolete, polkne, žaluzije) so boljša kot notranje zavese ali žaluzije. Ponavadi je dovolj, da v stanovanjski hiši hladimo tisti prostor, ki je soncu najbolj izpostavljen. Izra~un toplotnih izvorov je kar zahteven, zato pavšalna ocena 30 W na kubi~ni meter prostora, ki ga želimo hladiti, ne velja vedno. Ta kriterij velja le za prostore, ki ne odstopajo od povpre~ja (npr. dve okni proti soncu, vendar zasen~eni, dobra izolacija mansarde, v sobi dve osebi in ra~unalnika). Za vse, kar je tu našteto, je potrebno hladilno mo~ prišteti k pavšalni oceni 30 W/m3. Za prostore, ki so obrnjeni na sever, pa je kriterij previsok. Poglejmo še notranje izvore toplote: - osebe s 100 do 150 W, - hladilniki, hladilne skrinje, - ra~unalniki, - halogenske lu~i (reflektorji), - pomivalni stroji, - ostale elektri~ne naprave. PRIBLIŽNI IZRAČUN TOPLOTNIH IZVOROV Znane in kvalitetne firme imajo posebne vprašalnike, s pomočjo katerih lahko sami izračunamo potrebno hladilno mo~ za vsak prostor, razen za prostore s prisilnim prezračevanjem. Za primer izračunajmo toplotne izvore najneugodnejšega prostora (slika št. 2) stanovanjske hiše. Podatki: - nad prostorom, predvidenim za hlajenje, je podstrešje, - standardna izolacija, - pod prostorom, predvidenim za hlajenje, je prostor, ki ni hlajen, - okna in vrata imajo notranje žaluzije, - {tevilo oseb je 4, - notranji izvori toplote zna{ajo 500 W. Predpostavimo, da bo maksimalna toplotna obremenitev prostora takrat, ko bo sonce TABELA Toplotni izvori Velikost x Faktor ( W) 2 3 4 1. Notranji in zunanji zid v senci 1 m2 20 10 4 =Q1... 2. Zidovi na soncu - vzhod m2 x 24 12 5 - jug m2 x 34 17 7 =Q2... - zahod 1 m2 x 40 20 8 3. Strop 1 - glede na druge prostore m2 x 14 6 - glede na podstrešje m2 x 27 16 =Q3... - ravna izolirana streha m2 x 20 4. Tla 1 - nad drugimi prostori m2 x 20 10 - nad kletjo, tla proti zemlji m2 x 0 =Q4... 5. Sončno sevanje - enojno steklo 5 6 7 - dvojno x 0,9 - severna stran, okna v senci m2 x 80 50 20 - vzhod ali zahod m2 x 340 220 85 =Q5... - jug m2 x 350 230 90 6. Toplota, ki jo oddajajo osebe - brez fizičnih naporov št. x 120 - srednje težko delo št. x 270 =Q6... 7. Električne naprave W x 1 =Q7... 8. Prezračevanje (glede na število oseb) št. x 55 =Q8... SKUPNI TOPLOTNI IZVORI Q 1 Ce so sosednji prostori klimatizirani, ni odbitkov toplote. Slaba toplotna izolacija (beton 25 cm, opečni blok29 cm, polna opeka 12 cm). Standardna toplotna izolacija k = 0,8 - 1,0 W/m2K. 4. Dobra toplotna izolacija (zid 29 cm, mineralna volna ali polistiren 5 cm k = 0,5 W/m2K). -. Brez zaščite pred soncem. 6. Notranje žaluzije. 7. Zunanje žaluzije. Izračun velja za: - zunanja temperatura zraka: 32 °C - temperatura zraka v prostoru: 26 °C - vlažnost 40 % Rezultati izračuna, pri katerih smo uporabili zgornjo tabelo, so: Q1 = 6,0 x 2,5 x 20 + 6 x 2,5 x 10 = 450 W (vmesna stena) (južni zid v senci) Q2 = 7,0 x 2,5 x 20 (zahodni zid na soncu) = 350 W Q3 = 6,0 x 7,0 x 12 (tla nad drugim prostorom) = 504 W Q4 = 6,0 x7,0 x 10 (tla nad drugim prostorom) = 420 W Q5 = 2 x (1,2 x 1,8) x 220 + 1,2 x 2,6 x 50 = 1106 W (okna na zahod, na soncu) (vrata na jugu, v senci) Q6 = 4 x 120 (4 osebe brez fizi~nih naporov) = 480 W Q7 = 500 x 1 (notranji izvori toplote) = 500 W Q8 = 4 x 55 (prezra~evanje za 4 osebe) = 220 W SKUPAJ Q1 _ 8 = 4130 W Približna ocena toplotnih izvorov: Vp,os,o„ = 105 m3 q1"8°= 4130 W qb = 40 W/m3 Približna ocena toplotnih izvorov q = 40 W/m3 Rezultat je v mejah ocene za toplotne izvore, ki veljajo za standardno izolacijo in srednjo toplotno obremenitev prostora qb = 40 do 60 W/m3. sijalo na zahodno stran ovoja zgradbe, ki ima tudi največjo površino. Stena s steklenimi vrati na južni strani je v tem času v senci. Ocena toplotnih izvorov q (W/m3) za običajne prostore 50 do 300 m3J^ - prostori z okni v senci, dobro izolacijo, mala notranja toplotna obremenitev qa = 20 do 30 W/m3 - prostori z okni na soncu, s senčili, standardno izolacijo, srednja topl. obremenitev qb = 40 do 60 W/m3 - prostori z okni na soncu, brez senčil, slaba izolacija, večja topl. obremenitev qbc = 60 do 90 W/m3 Glej tabelo! CENTRALNI SISTEMI Večje hiše lahko hladimo s centralnimi hladilnimi sistemi, ki jih sestavlja hladilnik vode (lahko zunaj ali v kleti) in ventilatorski kon-vektorji v posameznih prostorih. Ventilatorski konvektor tako nadomesti radiator in deluje povsem samostojno (samostojna regulacija temperature v prostoru). Vodni sistemi so zelo razširjeni, vendar se pred nakupom posvetujmo z ustreznim strokovnjakom in ne samo prodajalcem opreme. Konvektorje lahko priključimo na toplovodni kotel ali toplotni prenosnik, da lahko pozimi tudi grejejo. V tem primeru govorimo o centralnem ogrevanju in hlajenju, kar je razvidno iz slike št. 3. Prednosti vodnega sistema: - manjša poraba električne energije za kon-vektorje v primerjavi z lokalnimi klimatskimi napravami zaradi krajših razvodov, - sistem dopušča postopno dograjevanje oziroma širjenje, - zmanjšanje možnosti izgube hladilnega sredstva v primerjavi s freonskimi sistemi, - možnost uporabe dvocevnega sistema za gretje in hlajenje in s tem znižanje stroškov, - posegi na fasadi niso potrebni. Sistem ima tudi pomanjkljivosti: - izkoristek je slabši zaradi posrednega hlajenja, - izvedba je zaradi obsega opreme dražja. ZAKLJUČEK Ker naprave za hlajenje zraka ali popolne klimatske naprave ne kupujemo za eno ali dve sezoni, je bolje, da damo zanjo nekoliko več denarja ter nabavimo res kakovostno napravo, ki bo obratovala varčno, tiho, omogočala primerno hlajenje in gretje v prehodnih letnih obdobjih. Pri tem ne smemo zanemariti izvedbe montaže, ki mora biti narejena kvalitetno. Pomembno je tudi, da imamo zagotovljen kvaliteten servis in rezervne dele. Bojan Grobovsek W VRTNE UREDITVE V BIVALNEM OKOLJU Živimo v sožitju z naravo Zima se poslavlja, v njej počivajoče sivo rastlinje bo v prebujajoči se pomladi ponovno ozelenelo, skozi poletje barvito cvetelo, da bi v jeseni obrodilo obilo plodov. Ve~no ponavljajo~i se krog zelene narave. Zeleno okolje nas pomirja in poživlja, v njem si krepimo duha in telo, vanj se venomer zatekamo, si nabiramo moči in svežine v njegovem sožitju. Prihajajoča pomlad je čas, ko človeka ponovno zamika, kako bivati v objemu zelenega okolja in kako si urediti vrt za sobivanje. Prvotno človek, živeč in bivajoč v družinah in manjših rodovnih skupinah v naravnem okolju, kjer je bilo mogoče preživeti, ni čutil potrebe po urejanju zelenega bivalnega okolja. Z nastankom velikih naselij in mest, ko je bila tamkaj bivajočim vse bolj omejevana neposredna povezanost z zelenim okoljem, je človek začel nadomeščati stik z zeleno naravo z urejanjem javnih zelenic in parkov, ozelenitvijo balkonov, teras in oken, v najnujnejših in prestižnih primerih tudi zozelenitvijo streh. Sožitje z naravo in njenim zelenim okoljem pa omogoča zasebna gradnja manjših stanovanjskih hiš v primestnih in podeželskih naseljih, ki posedujejo ob gradbenih objektih funkcionalna zemljišča in ohišnice. Na teh zemljiščih je mogoče ob neizčrpnih možnostih in oblikah, ki nam jih nudita narava in vrtna kultura, izpolniti notranje potrebe sodobnega človeka po sožitju z naravo. KRAJINA IN VRT Vrtnarjenje in urejanje zelenega bivalnega okolja ob bivališču sta stara toliko, kot je stara človeška civilizacija, oziroma od njegove stalne naselitve. V začetku so vrtovi bili le koristni, zasajeni z raznimi zelišči in ograjeni pred divjadjo. Z zasaditvijo lepih rastlin pa so jim sledili okrasni vrtovi. Namembnost in oblika vrtov je imela skozi zgodovino svoja značilna obeležja, skozi katere je človek zadoščal svojim potrebam in izražal svojo kulturo v bivalnem okolju ter kulturo in odnos do krajine. Za okrasne vrtove je značilno, da v njih ni enoličnosti, saj vlada neomejenost v oblikovanju in posaditvi. Pa tudi v drugo skrajnost ne sme, da bi izstopal iz krajinskega sloga in njegovega vizualnega stapljanja z naravno krajino. Alpski ali primorski stil okrasnega vrta z značilnim tamkajšnjim rastlinjem se ne sklada s krajinskimi zna~ilnostmi ravninsko-gri~evnate krajine. Podrejenost oblikovanja vrta obdajajo~i krajini se izrazi predvsem v dveh smereh: izbiri krajevno tipi~nega materiala za izvedbo tlakov, ograj, sen~nic ter izbiri rastlinja, zlasti ve~jih dreves in grmov, ki so krajini tuja in povsem izstopajo~a od naravnega okolja. UREDITEV VRTA JE POTREBNO NAČRTOVATI Vrtni prostor okrog hiše že po navadi razvijamo spontano, to pa je napačno, ker je večino napak kasneje nemogoče popraviti. Ureditev vrta in osnovne razporeditve trajnega rastlinja je potrebno načrtovati; najbolje, da to načrtovanje poteka hkrati z načrtom hiše. Vrt in ureditev bivalnega okolja morata biti logična, preprosta, funkcionalna, obenem pa smiselno in lepo urejena, zato mora biti pred ureditvijo vrta že v načrtu odgovorjeno na vprašanji kaj in kje. Vrtni načrt za ureditev okolja mora upoštevati naslednje pogoje, danosti, potrebe in odločitve: 1. opis zemljišča glede na njegov položaj, lego in pedološko sestavo. V njem se morajo izkazati prednosti in slabosti zemljišča, ki jih bomo kasneje pri urejanju skušali poudariti, zakriti ali spremeniti. Ob tem rešujemo tudi vprašanje, kako in kam z zemeljskimi izkopi, ki so običajno zemlja mrtvica, in kako je z ohranitvijo zemlje živice; 2. opis hiše in vrtne okolice, s čimer je že v načrtu potrebno vzpostaviti povezavo hiše in V priloženih načrtih je skicirana razmestitev različnih vrtnih kultur v različici, kako je mogoče na enaki površini optično povečati vrt vrta in kje ob hiši je smiselno, da se razvijajo določene značilne vrtne enote; 3. opis in razčlenitev dejavnosti, ki bi jih radi uresni~ili v vrtu. Ugotoviti moramo svoje želje in potrebe, ki bodo dale vrtu določeno vsebino; 4. namestitev izbranih dejavnosti v vrtni prostor. Iz naravnih in prostorskih danosti razpoložljivega zemljišča ter naših potreb in želja je mogoče skleniti smiselno delitev vrta na posamezne vrtne enote, kot so bivalni vrt, zelenjavni del, prostor za otroško igro, pred-vrt itn.; 5. pripravljenost in sposobnost lastnika vrta, da bo načrtovani vrt uredil in nato oskrboval tako, da bo lep, preprost in mikaven, da bodo uporabniki v njem uživali, ne pa da bodo njegovi sužnji. Pri načrtovanju in urejevanju vrta pride do izraza naša domišljija, sposobnost prostorskega načrtovanja, poznavanje gradiv in oblikovalskih načel, in kar je najvažnejše, imeti osnovno znanje in voljo za vzgojo in nego vrtnega rastlinja, ki ga bo v tem vrtu gojil. VRSTE VRTOV Bivalno okolje in vrt ob hiši nimata več pridobitnega namena v pridelovanju sadja, zelenjave ter raznih zelišč in le v manjši meri cvetja, kot sta ga imela prvotno. Zato so se vrtovi tudi po svoji proizvodnosti ločili v sadne, zelenjavne, zeliščne, okrasne in podobne več- ali manjnamenske. Vrtni prostor oziroma ohišnica je v sedanjih razmerah namenjen izvajanju in uresničevanju najrazličnejših dejavnosti, v katerih bivalno, okrasno in rekreativno presega proizvodno. Večji kot je vrt, bolj ga lahko vsebinsko razčlenimo, medtem ko se moramo v majhnem kakšni dejavnosti odreči, bolj ali manj pa v vsakem najdemo predvrt, bivalno-okrasni in sadno-zelenjavni vrt kot smiselno in uporabno razporejene enote, ki se med sebojno tudi estetsko in tehnično vključujejo. PREDVRT je del vrtnega okolja, ki povezuje hišo z javno površino. Njegova ozelenitev je odvisna od harmoni~nega videza celotne soseske in ulice s tak{nimi vrstami trajnic in drevnin, ki dajejo videz odprtosti ter da se izgublja vtis ozkosti in omejenosti. BIVALNI VRT je del vrta, ki neposredno povezuje notranje bivalne prostore z zunan-njimi zelenimi povr{inami in na njih zgrajenimi po~ivali{~i in rekreacijskimi povr{inami. Drevnine in okrasno grmi~evje naj bodo razporejeni tako, da povr{inam in objektom za po~ivanje v zelenem okolju zagotavljajo ~im ve~jo zasebnost in spro{~enost, po svoji rasti, razsežnosti krošnje, gostoti in odmaknjenosti od meje pa za sosesko naj ne bodo nemote~i. V bivalnem vrtu naj bo ~imve~ negovane trate, ki daje vsakemu vrtu videz razsežnosti, sproš~enosti in svežine. Ob funkcionalni razporeditvi bivalnega vrta se poleg dobre razporeditve trajnic in okrasnih drevnin na obrobju trate in poti najdejo površine, kamor ljubitelji in zbiralci raznih cveto~ih trajnic in enoletnic posadijo svoje zanimive primerke okrasnih rastlin. V bivalnem vrtu smo pozorni na izbiro izvirnih gradbenih materialov. SADNI VRT daje vrtu videz zna~ilnih geometrijsko razvrš~enih sadnih vrst. Pridelovanje sadja v doma~em vrtu je priljubljeno in udoma~eno, ker ga lahko pridelujemo od najzgodnejših vrst jagodi~evja, breskev in drugih koš~i~arjev do poznih za zimsko hrambo primernih sort jabolk, hrušk in lupinarjev. Gojimo jih lahko na šibko rasto~ih podlagah z nizkim deblom in majhnimi krošnjami v raznih vzgojnih oblikah, kar ima poleg uporabne tudi pomembno estetsko vrednost. Neugodno za nekatere sadne vrste je zahtevno varstvo pred sadnimi boleznimi in škodljivci, za kar je neizbežna uporaba za naravo manj Komunalno podjetje Ptuj d.d. Žnidaričevo nabrežje 3 Telefon: (02)787-51-11 Telefax: (02) 771-36-01 E-mail: tajnistvo@komunala-ptuj.si www.komunala-ptuj.si Opravljamo naslednje dejavnosti: - zbiranje, čiščenje in distribucija vode - osl(rba s paro in toplo vodo, izvajanje meritev porabljene energije v stanovanjsidh objeldih - vodovodne, piinslœ in sanitarne instalacije - kanalizacija in delovanje čistilnih naprav - urejanje in vzdrževanje ulic, vrtov in zelenili površin prijaznih pripravkov oziroma je za njihovo uporabo in neškodljiv vpliv na okolje potrebna velika mera opreznosti. ZELENJAVNI VRT lahko ob spremenjeni tehnologiji in razporeditvi tudi na manj{i povr{ini zadovolji doma~e potrebe po zelenjavi in zeliš-š~ih, ki so za vsako kuhinjo najbolj priro~na, zmeraj sveža in z znanim ekološkim poreklom pridelave. Pri intenzivni obdelavi lahko ra~u-namo letno na povpre~ni pridelek 2,5 kg zelenjave po metru površine. Pri letni porabi 125 do 200 kg vrtnin na osebo potrebujemo 50 do 80 m2 vrtne površine. Pri setvi vrtnin moramo biti zaradi omejenosti površin skrajno racio-onalni. Izberemo sortiment vrtnin, ki bodo najbolje ustrezale talnim in podnebnim razmeram glede na lego našega vrta. Na majhni površini tudi ne bomo sejali kultur, ki potrebujejo veliko površino za malo plodov, kot so na primer jedilne bu~ke. Setev na manjših površinah v mešanih posevkih z ugodnimi sosedi, ki odvra~ajo škodljivce in bolezni vrtnin, ter setev in sajenje ob pogostejših ~asovnih presledkih in upoštevanju kolobarja lahko zelenjavno-zeliš~ni vrt naredi donos-snejši, uporabnejši in prijaznejši. MEŠANI VRT je ve~namenski, v njem pa z nekaj gredicami pokrijemo potrebe po pridelavi najnujnejše zelenjave in zeliš~ ter po sadju, predvsem jagodi~evju. Nešteto rastlinje razvrstimo po obrobju. Naj-ve~ji osrednji del vrta naj bo vrtna trata, sestavljena iz mešanice trav, ki prenesejo obremenitev pogoste hoje, kot je to za športna igriš~a. Ob izhodu s terase, od koder se nam nudi najboljši pogled na vrt, si namesto sen~ne utice lahko tudi omislimo kako drevo ve~je razsežnosti, kot je med pisanolistnatnimi listavci rde~a bukev ali med iglavci srebrna smreka. Takšno drevo v bivalnem vrtu pomeni neko posebnost, ~esto ga proglasimo za hišno drevo in je vrtu v okras, njegova senca v poletni vro~ini prijetno osvežuje, lahko pa je tudi koristno v obrambo pred mo~nejšimi vetrovi. Za ozadje v takšnem vrtu z ve~ nameni in mnogo kulturami si uspešno zakrijemo pogled v sose-š~ino s ~ešnjo, ki se v ve~ini okolij lepo ujema z drugimi drevninami in okrasnim grmi~evjem, le da smo pozorni, da ko bo dorastla, ne bo povzro~ala škode sosedom na drugi strani meje. Smiselno in koristno lahko vrt zastremo s posaditvijo vinske trte, vzgojene na brajdah. Miran Glušic, ing. agr. V podjetju Revital, d.o.o., Kidričevo se ukvarjamo z: - urejanjem okolja hiš (novi nasadi, vzdrževanje zelenic) po načrtu ali po zamisli stranke - imamo velik izbor cipres - vzgajamo lončnice, balkonsko cvetje in rože za cvetlične grede - vzgajamo sadike vrtnin Vrtni center KALIA Semenarne Ljubljana ^^ Ormoška 3, Ptuj WS- ŠIROKA PONUDBA: | {jr^jmff"^"^^ ^ semena in sadike vrtnin in cvetlic, ........ okrasne čebulice, vrtnice, čebulček ^ semena poljščin in okrasnih trat ter semenski krompir ^ lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plastenjaki, folije, agrokoprena, posode za kmetovanje ^Sli:« ^ sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota ^ hrana in oprema za male živali SVETOVANJE: ^ strokovno svetovanje dipl. ing. agr. UGODNOSTI: ^ ponudba meseca (akcijske cene vsak mesec od 5. do 20. v mesecu) ^ kartica popustov UREJENO PARKIRIŠČE Informacije na tel.: 02/774-04-11 Delovni čas od marca dalje: vsak dan od 7.30 do 17. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure www.semenarna.si FACiLIJA K- ' rv r i Z naravo v srcu - SEMENARNA Ljubljana Semenarna Ljubljana, d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana TERMO d.d., www.termo.sî < f- t- V ■ iiS ■ wmm^m ? —1 m TO + u + o 5: 00 hO P 00 o. Os "o lO O- b_ M Iv O OT Cn cot O z! K! Q" 2 o o o s- S" o < s o f%l s s > 3 > >