Leio in., šiev. l. V Celjts, soteota due 1. jasmarja 1921. PavSaln! franko. Stane celoletno 120 K, mesečno 10 K. Oglasi za vsak mm višine stolpca 1 K 20 v. Rcklama med tekstoni, osairtnice in zahvalc 1 K 50 v. — Posamezna säevilka staue 1 K. Izhaja vsaSt forek, eeirteS«. in soboto. UffednlštVO Strossmajerjeva.ul. ši. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upraviiistvo Strossmajerjeva ul. it. 1. pritličjc. Telefon št. 65. Račun kr. poštnega čekovnegn urada št. 10.066. Vsem naročnikom, sotrud- nikom, inserentom in prija- teljem ,Nove Dobe1 vošcimo srcčno Ko o kto! UredništTO in upravnlštvo HOYE DOBE. Ob Novem letu. Celje, 31. decembra 1920. V znamenju treh važnih dogodkov stopamo v Novo leto: pogajanja in krize v Beogrsdu, stavka rudarjev in kapitulacija d'Annunzija v Reki. Kriz in pogajanj v Beogradu smo vajcni. Toda tokrat imajo dogodki ve- liko dalekosežiieiši pomen. Gre za n- Stvarjenjo močnega bloka, ki naj na- vzlic na^protstvom raznh protidržavnih elenientov da d.žavi trdno, solidno podiago z ustavo in z isto v zvezi sto- ječimi zakoni. K3že se, da ste vkljub razcepljenosti ustavotvorne skupačine v najrazličnejše stranke in strančic.e v njej vendar dve rnočni skupini, ki tvo- rite steber celega parlamenta, okoli k;i~ terih se suče ves tok dogodkov, brez katerih se ne more nič zgoditi: detno- krati in radikalci, vsaka skupina z blizu 100 čbni. Kakor sicer obstojajo medscbojna nasprotja mrd oberna skupinama gleds pogiedov na svetovno naziranie, ven- dar imata mnogo skjpnega. Ba5 glet'.a nazqrov o intavi ste si tako blizu, da je mc^oče misliti na skupno de!o- \n tako je upat.i, da se razblinijo v do- ^lednem času upi nasprotnikov naše clržave znotraj in zunaj njen'Ii mej, da iz zmesi jugosloviinske^a ljudstvn ne bo mogoče ustvariii države in o.gani- ziranega naroda. Ravno tako je sigurno, da na pridejo ua račun oni, ki so ko- vaii kapitsl iz pojava Racličevskega re- publikanstva, pojava, ki bo izginil, ka- kor so je pojavil. Vsako ponuščanje napram političnim pustolovccm Radi- čcve sorte bi iilejo našega narodnega \n državnega edinstva, ki stoji pred nami kot gotovo dejstvo, moglo samo oškodovati in kompromitir?ti, zdrav razuni našega naroda bo prežive! tndi dobo Radičevske demajrogije. Na trenutne trzavice med radikalci in demokrati gledamo s hbidnirn ra- zumom treznih politikov. Take trzavice se pojavljajo vsikdar, kadar si stojite nasproti ali v tekmi dve nrilično enako močni stranki. Da demokiati vztrajajo p.a st?,liši!u dosledne izvedbe agrarne refor.ne, katere počttniki in zagovorniki so, in da vsled tega vztrajajo tudi na teni, da to ministrstvo ne preide v roke konzervativnih, begom prijaznih radi- kalcev, smatraino kot nekaj naravnega in samoobsebi umevnega. Prepričani pa suio, da bo končno zmagala ideja, ki veže obe stranki, ideja absolutnega državnega edinstva, ki ne pripušča več nobene debate, nobenih pogajanj in nikakih kompromisov. In v lein prepričanju, da se za položitev temeljev državi dostže spo- razuni med oberna vclikima strankama, demokrati in radikalci, v prepričanju, da bo konstituanta na podiagi tega sporazuma delazmožna in da bo po sprcjetj'i.1 u^tave prežla na reševanje drugili, gospodarskih in socijalnih vpra- žani, v tem prepričanju slopamo v Novo Ieto. Stavka rudarjev je pojav, ki seka globoke rane v na5e celokupno go- spodarsko Življenje. Zato je jasno, da se razvoj t«kega pojuva ne sme pre- puütiti samernu scbi, ampak' da je na- loga in dolžnost države, da pcseže vme:: z veo svojo avtoriteto. Čo bi bilo tokrat Slo po nazorih in željah kapitalistov pii trboveli^Vi družbi, b' se bilo rudarje prepustilo njih usodi, zlasti kor se z mnoj>i!i strsni trdi, da ima stavka komunistično-politično ozadje. Toda minister za socijalno poiitiko dr. Kukovec je bi! mnenja, da je v interesu države nujno razvozla- nje tega vpražanja, zato je zahleval, da liubljanska vlada z vso resnostjo vzamc v roko pogajauja med družbo in rudarji, ki se ta čas tudi vršijo, Ne verno trenutno, a!i so in kako so končala. Vemo le to, da je stavka v mnogih ozirih opravicenn, zakaj ro- tovo je, da so nižje katcgorije delav- CGv sramotr.o plačane in da rudarji žive v higijeničnem pog'.eriu v skrajno škandaloznih razmerah. Dobro vemo tudi, da driižba kanitaüstov pri trbo- veljski družbi grdo meCe peska v naše oči, če trdi, da je nemogofe vsak»5no ugodenje rudarskim zaktevam. ne da bi se ti poviški provalili na konzn- menta. Vemo dobro, du ima družba v osebah neStetih sve'cnikov in oscb s podobnimi, visoko zvenečimi naslovi celo vrsto parszitov, ki vlečejo ogro- mne dohodke za lenuhanje na račun delavca in konsumenta. Zato smo tudi prepričani, da trenutno zvišanje mezd rudarjeni boluzni, ki gltida v družbi, ne bo ozdravilo, arr.pak da bo morala vlöda poseči po drugih, iz socijalnega vidika nujno potrebnih korakih: do- voliti bo morala sokontrolo delavstva pri gospodarstvu družbe, z?.ikaj taka kontrola bo vzbudiia v delavstvu tudi čut odgovornosti za razvoj podjetja. Zahtevati bo morala brezpogojno, da spravi družba nemudoma vse svoje knjige, ki jih sedaj skrbno skriva na Dunaju in jih tako čuva pred vpogle- dom, od tarn v našo državo, v Lljub- Ijano. In končno bo morala delati na to, da se odpravi parjrzitstvo pri dru- žbi, obstoječe, kakor rečeno, iz nešteto upravnih svetnikov, ki vlečejo milijone na račun in škodo delavstva in kon- sumentov. Trenutno zvišanje delavskih mezd je primerjati z aspirinom, ki začasno pač utiši bolefine, boJezni pa ne odpravi. V trdni veri, da bodo odgovorni činitelji prišli do spoznanja lieamisel- nosti mt'hanicneffa zviSevanjamezd brez korenitih socijalnih reform, stopamo v Novo leto. Na Rski se doigrava med tern tudi zadnie dejanje d' Annunzijeve tra- gikoniedije. Za povränega gledalca je bilo vse h pusta komedija, za poliliČ- licga. m':;lcca so imc-li do bit v uniforme Da bi bolj imponiral. BoXenka se ga kar ni mogla nagledati. Kako je Jep, je Sepetala sama s seboj. WI« je radostno razburjena. Kdo ve. Če m dopadem, se je vpraSevala. Hitela zijo. Zmagalo je 2ivo življenje in ita- lijanski narod se je odločil za realno poiitiko, odioCil se jo, da odvrže člo- veka, ki je ^azil v blato cast itaüje, ki je hotel uničiti enotnost italijanske vojske in razpaliti meSčansko voino. Mesece in mesece je oficijelna in ne- oficijelna italijanska javnost pustila d' Annunzija gospodariii na Reki, vedno pričakujoč in upajoč, da pride v Ju- goslaviji do težkih zapletljajev, ki bo- do razrušili m'ado državo. Moral je priti prernisljeni in hladncrauunajoči Giolitti, ki je vide), da lahko Reka po- stane iztotiSce požara ne samo za Ju- goslavijo, ampak tudi za Italijo. Ce^: Reko so se pletle niti za povratek Habsburgovcev in s tem v zvezi sto- ječimi posledicami, in kakor mi, tako je tudi Italiia prišla v položaj, da vo- li: ali nedogledni zapletljaji in nova težka vojna, ki lahko uniči obe dr?;a- vi, ali pa sporazum. Rapaliski sporaz- urn, v katerem srno začasno doprinesli mi težke žrtve, pomeni na drugi stra- ni jez proti habsburgovski agitaciji, katera nevarnost je vcČja, nego si marsikdo predstavlia. In da hose ita- lijanska v'ada v Rapallu podpisano pogodbo točno izvesti, dokazuje dej- stvo, da se ni bala niti prelivati itali- jansko kri na Reki, kri izdajalcev do- mo vine, ki so rnšili avtoriteto in cast države. To dokazuje, da hoče nstva- riti ob Jadranu re2:m tniru, režim svoboduega trgovsk^ga življenja, re- 2im medsebojne znos^osti in vzHjem- ne obrambe skupnih interesov. In tako je upaii, da nam tudi ta dogodek prinese v Novem lefu srečno razvozJanje marsikaterega vpra- Sanja, ki je za na§ polltični in gospo- darski razvoj ogromnega pomena. Trdno smo prepričani, da bo ta do- godek tudi v naši notranjosti pripo- mogel do konsolidacije tudi v obram- bi države nasproti vsem rovarjem proti naSemu državnemu edinstvu. Dogodkl v Beograait. Sporazum doiežen. — Novo vlado sestavijo demokrati In rsdikalcl. . Bcograd, 29. dec. Regent je iz- , razil Phsicw obžalovanje, da se obe največji stranki v državi nisie mogli sporazumeti. Pozval ga jo, naj stori vse, da pride do sporazuma. Tekom večera je Pašič zopet konferiral z de- mokratskimi voditelji. V današnji seji je v svojo sobico in se postavila pred ogledalo. Saj sen tudi jaz lepat si je Sepetala. Bila je naštudirala razlifne poze, v katerih je mislila, da mu bo bolj ugajala. Toda ko je stopila pred njega, je pozabila naučene poze in dala se je, kakoršna je bila. On jo je inotril re- zervirano in ona je pred njegovimi j kritičnimi pogledi povesila oči. Govoril je malo. O ženitvi pa sploh ne. In vendar je ona ravno tega n&jtežje pri- Cakovala. Konečno je odše), ne da bi spre- govoiil odločilno besedo. Born v krat- kem pisal, je rtkei pri odhodu. Besede so mu tekle neroduo. Zato je rajši opravil pismeno. A sicei' je bil z uspe- honi svojega ženitvanjskega ogleda za- dovoljcn. Dekle mu je ngajalo. Mejtem je zopet obolel Boženkin oče. Morala je streči boiniku in poleg je slonelo vse delo in vsa skrb z-\ gostilno na njenih ramenih. Nekaj dni po Kadunčevem odhodu je dobila Boženka sledeče pismo: Hum, due 23. septembra 1913. SpoStovana gospodium! Vi ste se mi prav dopadii. Jaz sern pripravljen se z Vami poročtli. Prosim, da mi sporočite, kdaj bi lahko bila poroka. S spoštovanjem Mihael Kadunc, železniSki poduradnik. BoŽetika nevesta, zaročenka, prav zares. Doživela je toroj toli zažeijeno srečo. In vendar se te sreče nl mogla odkritosrčno veseliti, dokler je bil oče holan. Tako dolgo tudi ni mo^la misliti na poroko, ker riikakor ni mogla za~ pustiti bolnega očots. B;l je težak boj med ljutx:znijo in hrepenenjern ter dolž- nostjo, n zmagala je dolžnost. Zato je odgovorila svojeniu Ženinu: Podpeč, (Ine 27. septembr« 1913. Spožtovani gospod! VaSc pisino sem prcjela. J;iz bi se prav rada poročiia /. Vaiui. Toda moj oče je obolel in njega ne smem zapn- stiti. Prosirn vas zato, da pocak.it.?, da bo moj ooe ozdravil. Upam, da bodcte poč&kali. Pi'osim Vas, da me zopet obiščete, kadar vain bo mrgoče. S spošlovaniem Bo/ena Klopfii!. O.ia bi bila i;iko r?uia zap^isala, kako rada ga ima, kako hrepen-i po njern, k«ko misli vzeno ie na njega, toda dokler on t;i uičesar pi^nl o Iju- b^zni, tiKü Oiia ni snuitrain za primeino, da bi pisala o tem. Ženin je oc^ovorii toČno: demokratskega kluba se je povdarjala polivba, da se nadaljujejo pogajtinja z radiki'.Jci. Sklenilo se je storiti vse, da' pride do sporazuma. Nocoj se j»? go- vorilo, da je po ponovnih pregovorih med delegati obeh strank pvišlo do povoljne re^itve spornih vpraSanj in Podhum, dne 2. oktobra 1913. Spo^tovana gospodifna! Men» je zelo 2al, da je Vaš oče obolel. Ker jaz čutiiu v svojem sreu ljubezen za Vas. In zato ze'o težko čakam na srcčo, da bi Vi postala moja 2ena. In čeprav težko čakam, bom vendar čakal, da VaŽ oče ozdravi. V kratkem Vas bnm obiskal. Vas lepo pozdravim Mihael Kadunc, železniški poduradnik. Kako srečna je zopet bila Boženkal Piše jej, da jo ima rad, da jo ljubiJ Obljubuje ji, da jo obiščel Kako se je veselila toTu zop«?tnega obiska, kako se je topila v sreči in blaženstvu. V tej svoji sreSi in tem svojem veselju je pozabila celo skrbi, ki jih jej je po- vzročalti očotov« bolezen in oskrbo- vanje gostilne. Zopet in zopet je čitala pismo, vzela v roke sliko Ženina in io pokrila z neštetlmi poljubi. OdgovoriJa je takoj sli.'diiCe: PodpeC, dne 7. oktobra 19U. Lj^bljcni gospod! Zelo KtMn se ra'veselila VaSega pisrna. Mojo sree zelo hrepeni po Vas. Jaz mislim na Vas po noČi in po dr.evi. Kako srec'na bi bila, ko bi mogla bit» 1 vedno pri Vas in z Vami. Jsz Vas zelo Danes na Silvestro^Fvecer vse v Nar. dom! v UUBUAfc Stran 2. »NOVA DOBA« Štev. 1 da je spotazum dosečen. Paš:č in Da- vidovič sta bila pozvana na dvor. Beograd, 29. dec. V svojih pred- logih glede spremembe poslovnika za- htevajo klerikalci, zemljoradniki in muslimani dvetretjinsko večino za spre- jetje ustave. Beograd 30. dec. Sporazum med radikalci in demokrati dosežen. Vlado sestavite ti dve stranki. Vsaka dobi 6 mandatov, demokrati finance, notranje, trgovino, socijalno politiko, prosveto ter šume in rude, radikalci agrarno reformo, pravdo, poljedelstvo, prompt, zunanje. Ostali portfelji ostanejo re- zervirani za stranke, ki Se vstopijo v vlado. Od demokratov vstopijo naibrže v vlado : dr. Draskovic (notranje), dr. Stojanovič (finance), PribiČevič (pro- sveta), dr. Krizman (Šume in rude), dr. Kukovec (soc. politika), dr. Ku- manudi (trgovina in industrja). Pašič bo min. predsednik in zum- slovan- stvo. A istotako je sistematično pod- pirral vsako delo, s katerim se je med nami utrjevalo nemško, nejugo- slovensko, neslovansko mišljenje. Oso- bito zadnja desetletja pred svetovno vojsko smo bili v toliko večji opjar,- nosti, ker se je v slnžbo našega narod- nega ubijanja postavil tudi yelik del našega Ia:tnega ljudstva in sicer oni del, ki ga ie vklenila v svoje; verige klerikalna stranka MahniČa, išu^teršiča, in Korošca. Po zaslugi teh mož je c'ela Slovenija postala eno veliko svetiSče za nroslavljanje Rima in Dunaja, za proslavljanje Habsburžanov in s tern posredno za proslavljanje nemŠtva. Proti jugoslovanstvu se je v tej sku- pini otvoreno nastopalo, a osobito proti Srbom. O slovanstvu tarn niti govora ni bilo. Nasprotno, zasmeho- vaii in preganjali so može, ki so med nami zagovarjali slovansko miSljenje. Nemci in naši lastni klerikalci so bili največji neprijatelji našega narodnega jugoslovenskega pokreta. Njihova je zasluga, da danes zaostajamo s svo- jim rnentalitetom, s svojim miSljenjem o narodu, o svobodi, o domovini, o državi tako daleč za zlatitn narodom šumadinskim. Gospa Neda. Božična črtica. Gospa Neda ni bila navadna dama. fzkal bi jo daleč naokrog zaman, ki bi ji bita slična po intelektu, naravi in značaju. Kamor je prišla, je prinesla seboj nek nepopisljiv nemir, neko vr- venje, ki se je čestokrat polotilo cele družbe. Pela je, plesala je, igrala gitaro in vines žgolela, kakor lastovka na strehi ob lepem pomiadanskem jutru. In njeno petje je segalo marsikomii do srca. Globok žametast alt je vrel iz njenih prsij in videlo se je, da čuti samo lepoto narodne pesmi, kateri je dala izraza. In v takih trenotkih si je bila v svesti, da štejojo med njene ča- stilce vsaj vsi moSki člani družbe. Na- pivali so ji, hoteli z njo plesati, prosili njenega prijateljstva. In gospa Neda se je zavedala tega, da jo moški obožujejo, ker je bila dru- gačna kakor navadna ženska in je bila ponosna na to, da so jo čestokrat imenovali svoje solnce. Za prijateljice ni marala dosti. Trdila je, da so ženske preveč druga drugi zavidne, kadar gre za oboževa- telja in častilca, skratka za kavalirje. In iz zavisti se rodi obrekovanje, ne- i>lev. "! »NOVA DOB A« StraaS. Vsekakor je dejstvo, da se je med nami že pred vojsko močno utrjevalo jugosiovansko narodno mišijenje vkljub jakemu nemško-klerikalnemu naspro- tovanju. Ravnotako je istina, da je tekom silne svetovne vojne to mi5- Ijenje še bolj napredovalo. Osobito od leta 1917 naprej, ko in ker se je že jasno videlo propadanje nemškega nasilja. Nac'ijonalni moment, ki je vslvaril že toliko držav, je zadobi! takrat posebuo moč tudi med nami. Vsled nemškega propadanja je tudi med nami nacijonalnemu momcntu bila dana možnost svobodnejšega poleta. Samo naravno je, da je Sei razvoj v br?.cm tempu v jugosloven- skem pravcu, v pravcu narodnega in s tem tudi državnc-ga jedinstva Slo- vencev, lirvatov in Srbov. Naša velika nacijonalna mise! se je uresničila v trenotku, ko so vsled nemäke propasti bile zlomljene moči vsem onim silam, ki so dotlej najhuje nasprotovale na- Semu nacijonalnemu pokretu. Celo kle- rikalizem je začasno umolknil, ker mu je z izidom vojne bil zdrobljen habs- burškokatoliSki Dunaj, njegov do tja najsilnejši zaveznik in zaščitnik. Naš nacijonalni moment takrat torej s kle- rikalne strani ni mogel občntiti naspro- tovanja. Ali dnevorn naše nacijonalne zma- ge je sledilo zopet realno življenje z vsemi svojimi težavami, ki so bile izredne, ker so nastopile kot pcsledi- ca straSne vojne in posebej za Slo- vence kot posledica združenja Slove- nije z novim ozemljem, od katerega je bila Slovenija dotlej gospodarsko in kulturno celo tisočletje ločena. Tre- ba!o se je vživeti v nove prilike. Mala kopa najboljih je vedela, da bo pre- hodna doba huda in je takoj razumela vse težkoče, ki so nastale. Niso pa tega raznmele mase in niso hoteli razumeti oni, ki jim Jugoslavija iz kakoršnihkoli razlogov ni bila po volji. Nastala je huda borba med ljubitelji nove domovine in svobode in med onimi, ki so bodisi iz nevednosti, bodisi iz zlobe ali kakoršnekoli ne- patrijotične sebičnosti začeli naspro- tovati novi svobodni domovini. Strah nas je bilo te domače vojne. Vedeli smo, kako velike uspehe je že dose- glo nemško-klerikalno zastmpljavanje slovenske duse in vedeli smo, da je v povojnih gospodarskih težkočah starim neprijateljem našega jugoslo- vanskega mišljenja nastal skrajno o- pasen zaveznik. Spominjamo se. kako so v teh prilikah naäi klerikalni ta- borjani iz 1. 1917. zopet postali od dne do dne predrznejši, dokler se niso vrr.ili popolnoma nä ono stališče iz 1.1914, ko so peli pesem >Srbe na vrbe«. Zopet so tarn, Nadrahi in njegova črna družba so dokaz. Zopat bijemo boi, kakor smo ga bili do sve- tovne voine, boj za Jugoslovenstvo. Ona trohica nemštva. kolikor ga je ostalo med nami, je zopet zvest za- veznik skupine Nadrahov, a razun tega so se pridružili neresni elementi Ljeninove Sole. Boj je, kakor nekdaj, za in proti Jugoslovenstvu. Kdo ma- guje? Ako sodirno po izidu volitev za konstituanto, tedaj moramo vsekakor dolžno veselje se toimači hudobno, prirojena živahnost kot limanice, na katere naj se vsedeio samski in za- konski možje. Ona pa si veselja nad tem, da je moškim ugajala, ni hotela dati skvi.riti po dvoumnem sikanju takGzvanih prijateljic. Zato se jih je tem rajše ogibala, ker se je na ta na- Čin najložje ubranila nepotrebne kri- tike vsake svoje kretnje. Usoda jo je bila razvadila že v najmlajSi dobi. Komaj je dovršila sole, že so se oglašali snubaci. Za nekatere se je zanimala, drugi so ji bili nevšečni. 0 važnosti in globokem pornenu za- kona Fa ni nikdar razmišljala. Konečno ie dala svojo lepo, malo, belo ročico inlademu možu ne toliko iz Ijubezni kakor vsled njegove vstrajnosti in trdne volje, s k?tero si je znal pri- dobit; vpliv na brezskrbnega metuljčka. Sedaj krasi deveto božično drevo v zakonu. Ko je to storila prvič, je bila mlada, lepo cvetoča mati mlade deklice. Sedaj ji hčerka pri delu že pomaga in prašuje to in ono. A misli gospe Nede, še vedno cvetoče, plavajo nemirno od prošlosti preko sedanjosti v bodočnost. Spomin za spominom vstaja, med njimi so lepi, pa tudi taki, k> gre rada hitro mimo njih. Koliko z največjo radostjo konstatirati, da dosedanji najopasnejši neprijatelj na- Sega jugoslovenskega pokreta propada. Slovenski klerikalizem je ime! pred svetovno vojno razun ljubljanskega prav vse sloveuske državnozborske mandate v svojih črnih grešnih kremp- ljih. Pri sedanjih volitvah pa je dobil od 40 mandatov jedva njih petnajst. Niti riaS največji optimist ni mogel pričakovati tolikega uspeha. Klerika- lizem je zrušen in s tem nam je od- prta pot v Jugoslavijo! Sedaj nam preostaje samo, da izkidamo raz sebe vse ostanke pogubonosncga klerikalno- germanskega poCetja. Ven mora iz naših src in naSih glav vse. kar nas spominja na Dunaj in Rim, a osvojiti si moramo čim največ šumadinstva. Neomajna ljubezen do naroda, neo- majna zvestoba domovini, to je osno- vna karakterna poteza Šumadincev. Slcdimo jim na tem potu in naša bodočnost bo istotako lepa in uspešna. kakor je lepa in uspešna prošlost Šu- madincev. Postanimo Šumadinci! J—n: Dvo usodni napaki ratlikaliie stranke. Srbska radikalna stranka, ki si je v prošlosti stekla za narod velikih za- slug, je napravila v zadnjih dveh letih veliki politični pogreški, radi katerih je narod mnogo prizadet. Prva se tiče nienega ravnanja napram slovenskim klerikaloem, a drug?« se odnosi na njeno zadržanje napram hrvatskemu norcu Stipi Radiču. Najvnetejši zagovorniki jugoslo- venstva, t. j. narodnega edinstva Srbov. Hrvatov in Slovencev so bili v Slove- niji do svetovne vojne napredni krogi, današnji dernokratje ; a najhujši so- vragi jugoslovenske misli so bili kle- rikalci pod ŠušterSičevim in Koroščevim vodstvom. Demokratje so započeii ve- lik jugoslovenski pokret med Slovenci, a kierikalci so spesnili pesem »Srbe na vrbe« in so demokrate najhuje pre- ganjali radi srbofilstva. Najbolji dokaz za to je klerikalno fasopisje iz pred- vojne dobe. Osobito spominjamo na srbobulgarsko vojsko leta 1913. Ta- krat je klerikalno časopisje kar divjalo proti Srbom in slovenskim srbofilom, ker je dunajski, nemžki interes zahte- val zmago bulgarskega orožja. 5e dosti divlje je nastcpil klcrikaüzem 1. 1914. Srbska radikalna stranka je leta 1919 vkljub temu smatrala za potrebno, da kooperira s slovenskimi kierikalci in jih drži celo na vladi v Beogradu in v Ljubljani. Ta stranka, ki si do- mišljuje, da je ustvaritev Jugosiavije izključno njeno delo, podpira največje neprijatelje Juccoslavije. Silno nas je bolelo to početje srbskih radikaiov. No, naša Ijubezen do naroda in države je pobedila tudi to radikalno oviro in klerikalizem je v Sloveniji propadel. AH še temeljiteje bi se bil zrušil v prah, ako ne bi bili radikalci zakrivili tako velike politične napake in držali klerikalce na vladi. Upamo pa, da se bodo tudi radikali nekaj učili iz pro- šlosti in da v bodoče ne bodo več znancev je Že občudovalo njeno bo- žično drevo ! Koliko laskavih besed je slišala od njih pod njini! Kölikokrat ji je igralo radosti srce, ko je opazila, kako jo božajo z vročimi pogledi, kako divja v njih srcih burja strasti, vihar hrepenenja po nečern, kar jirn je tako blizu in vendar tako daleč! In v takih trenotkih je bila srečna. Čutila je neizmerno zadosčenje v zavesti, da se jo obožava, da je predmet hrepe- nenja in cilj slaclkih žeija, ugajala ji je igra s srci, v kateri se ni nikdar utru- diia in v kateri tudi nikdar ni postala dolgočasna. Skrbno je čuvala svoj album. Bil ji je živa priča marsikaterega triun.fa in če je bila sama, je rada listala v njem in prebirala vrstice, posvečene njeni slavi in lepoti. A danes ji je bilo celo nekam mračno, delö je ni veselilo, rajši bi bila imela, da bi bil božič že pri kraju. Lepši so bili minuli časi, je šep- nila komaj pred se. In njena misel se je za trenotek vstavila pri tem a!i onem prijatelju, ki ji je pokloni! svoj čas cvetko nežne poezije. Kako veselje je čutila takrat, slično kakor svoj Čas kot mlada doklica, ko ie trgala cvetje na vrtu. Bilo je to lepo, čisto veselje. ponosna je bila na svojo vlogo kot nudili potuhe Koroscu in njegovi brez- domovinski družbi. SHčno napako so radikali zagre- šili v Radičevem slučaju. Demokratje so Radiča zatvorili radi njegovega puntarskega vedenja napram Jugosla- viji. Radikalno-klerikaina Protič-Ko- roščeva vlada lansko leto v februarju pa ni imela nujnejšega dela, nego iz- pustiti Radiča iz zapora. Seveda so se s tem sami vdarili po zobeh, ker je 2e čez nekaj malo časa morala ravno ista vlada RadiČa radi hujskanja proti državi zopet vtakniti pod kliuč. Radič je prize! pred sodišče in bi! je obsojen v dveletno jeČo. Posledice v Radičevi stranki so se kmalu čutile. Oberdema- goga ni več bilo, pamet je začela pri- hajati do veljave in v strankinem vod- stvu je nastal razdor, češ da treba priznati državo in monarhijo. Uverjen sem, da bi se bila zadeva povoljno razvila. Ali zopet so napravili napako radikali, ki so Radiča baš za volitve izpustili. Posledice so kmalu čutili. Radikali so se v obeh slučajih iz- kazali kot Skodljivci države. Tej družbi, v kateri sedi cela vrsta politikov, ki so se celo življenje bavili samo s politiko in so slično ŠušterŠiču vendar postali siini bogataši, tej družbi je domovinski interes devetdeseta briga; prvo jim je strankarski interes. Samo na ta način se da razumeti, da se vežejo z vsemi hudiči, 7. vsemi štirimi pa se branijo demokratov, dasiravno Ie ti predstav- Ijajo v državi najjačjo državotvorno politično skupino. Interes stranke je vodilna misel cele današnje radikalne strankarske politike. Samo na ta način se more zgoditi, da se ta družba veže z očitimi sovražniki države. A osobito da se v Sloveniji veže z družbo, ki nas je pred vojsko preganjala radi našega srbofilstva. Veže se proti nam srbofilom. Onila je ta radikalna politika in skrajni Čas je, da tudi ta družba izgine s površja. PoEitične vestL Hrvatska zajednica (starčevičanci) je na sestanku 28. dec. v Zagrebu sklenila, da bo podpirala Radičevo stranko. Ne bo priznala ustave, ki bi ne bila plod sporazuma (oz. pogodbel?) med Srbi, Hrvati in Slovenci. Predsed- nikom je izvoljen dr. Laginja. — Go- spodje se vkljub porazu pri volitvah še vedno nečeio vživeti v resnico ! Sovjetski rubljl za komunistično propagando v Jugosiavijl. Beograj- »tipoha« prinaša poročilo svojega var- šavskega dopisnika o delovanju avstro- sovjeta v Kijevu. Pravi, da je bilo sovjetski delegaciji na Dunaju dostav- Ijenih 50 milijonov rubljev v zlatu za propagando v Češkosiovaški in Jugo- slaviji. Polovico teg-a denarja ie šlo v Zagreb in Beograd. V Zagrebu, Sara- jevu in Leskovcu je videti razne tipe iz Harbina, ki so biii poslani od avstro- sovjeta v Kijevu, da širijo boljševiško propagando v Jugoslaviji. Neuspeh Stambolijskega v Pragi Bölgarski min. predsednik je šel v Prago, da izposluje posredovanje Če- škoslovaške med Jugoslavijo in Bolgar- sko. Češkoslovaška vlada je posredo- valno vlogo odklonila, ker vidi, da pevska vila, svet se ji je zdel kakor liarmonija vsega lepega in dobrega in sredi te harmonije je plavala ona kot duhteča žlahtna roža med cvotjem in petjem. In sedaj? . . . »Mamica, kedaj bom stnela ie jaz iti s Teboj na pies?« jo praSa hčerka čisto ntpričakcvano. »Ne misli še na to, neurnni otrok«, je odgovorila gospa Neda in vsa se je stresla. Pogledala je svojo hČerko s pornembnim pogledom in opazüa, da je -res že krepko razvita, da ji sega 2e do ramen in da bo imela čez dobrih 5—6 let v istini pravico pohajati zabave in plese. Zakaj ji je bila ta mise! tako neprijetna? Spomnila se je uloge garde-dam in ogorčono je vzkliknila: nikdar ne! Ona, tako slav- Ijena plesalka, ki ji je ime samo na- ložilo ulogo zabavati sebe in druge, naj se tedaj poniža do garde dame? Toda hčerka je rasla in se raz- vijala. Čudno, da tega do sedai ni opazila. In razvoj hčerke pomeni sta- ranje matere. Do misli, da bi kedaj mogla postati stara, se v lahnih valč- kih svojega dosedanjega živl.enja §e ni dokopala. Sedaj ji pa ta možnost naenkrat tako izrazito stopa pred oči. Mar radi tega pojema prijatljev krog, ker se stara? Ali že sam cut ali možnost bolgarska vlada noče ali pa nima moči, da bi zatrla bolgarsko iredentistično gibanje proti Jugoslaviji. Zunanja po- litika Češkoslovaške teži proti Beo- gradu in Rimu. Ž vseruskega sovjetskega k;n- gresa. Na drugi seji vseruskega sov- jetskega kongresa dne 23. dec. so vo- ditelj menševikov Dan in zastopniki soc. revoiucijonarjev ostro kritizirali politiko sovjetske vlade. Ljenin jim je odgovarjal, da je njihov nastop delo antantne politike ter da so njihove stranke pomagalke protisovjetske po- litike. Iz Korotana. Netnška svoboda se je zopet jas- no dokumentirafa o Božiču v Celov- cu. Tarn sta se mudila pred Božičem bivši gerent v Velikovcu Cars in ka- nonik Štih. Nemci so ju na ulici na- padli in pretepli. Cars se je vrnil v Velikovec, za kanonikom Štihom pa je izginila vsaka sled. Ne ve se, kaj so Nemci z njim storili. Nemsko-nac'.janainl benediktincl v Št. Pavlu na Koroškem so s svoji- mi gojenci v gimnazijskem zavodu priredili nedavno proslavo »ujedinjönja Koroške«. Slovenske šolske sestre, ki oskrbujejo v zavodu gospodinjstvo, so baje bile prisiljene, prisostvovati sra- motenju Slovencev, ki se je uprizprilo pri tej priliki. Mariborske novice. Mesto kapelnika pri mariborskem gledališču je prevzel goriški rojak, skladatelj Ii. Vogrič, znan po svojem glasbenem delovanju iz Trsta. V Mariboru se je začasno nase- lil župnik Treiber iz St. Ruperta pri Velikovcu, ki se je vsled zbesnelosti in divje gonje tamoSnjih Nemcev mo- ral umakniti. Marlborskl socljaHstlČni list »Volksstimme« se razlikuje od kake- ga nemško-nacijonalnega lističa samo v naslovu, kjer se po krivici imenuje »Organ soc. dem. stranke«. Odlikuje pa se s tem, da neprestano prinaša napade na demokrate; list smatra svo- je napade očividno za silno duhovite, nam se pa zde pusti in smešni do ogabnosti, nevredni, da bi se splačala zanje Ie kaplja črnila. Zato bodo ti napadi mariborske štimce za nas, ka- kor doslej, tudi zanaprej — zrak. Koroški večer prirede mariborski koroški Slovene; dne 11. jan. v Nar. domu. Celjske novice. Tukajšnji nemški HstlČ namerava z novim letom izhajati trikrat v tednu in baje v doglednem času postati dnev- nik kot konkurenčno podjetje »Mar- burgerci«, ki naSim Nemcem piše pre- več v jugoslovanskein državnem duhu. Par celjskih nemških žovinistov se pa bojij da bi trezni Nemci vendarle sčaso- ma postali lojalni državljani, zato jih hočejo s celjskim lističem še dalje vzgajati v sovraštvu proti Slovenstvu in proti državi. Značilno je, da je glede poročevalske službe z Dunaja Cillierca staro5ti ubija navdušenje, striže polet? Pogledala se je v zrcalo. Črni svi- leni kodri so ji okrožali lepo belo čelo, imeia jih je zvite po najnovejši modi tudi med ušesi in s fino rudečico na- dahnjenimi žametastimi lici, namrdnila je ustnice kakor v vabeč poljub in se ozrla preko nekoliko bujnih grudij na svojo še vedno gibčno in sloko po- stavo. Bila je zadovoljna sama s se- boj, se vsedla k mizi in hitro napisala nekaj vabil najboljšim prijateljem na čaj za Štefanov dan. še enkrat sa hoče prepričati, da je vstal čas njene osebe neizpremenjen, da razpolaga s srci vseh prijateljev kakor ona hoče, biti hočo še enkrat njih solnce v nekdanjem sijaju ! Toda željno pričakovanih prija- teljev ni i:i!o, vsak je imel drug izgo- vor. Ostala je sama z najožjimi so- rodniki pod božičnim drevesom. Bo- gate svečice so obsevale s trepetajočo svetlobo njen bledi nemirni obraz v okviru črnih svilenih kodrov. Hotela je biti žareča roža v veseli družbi, a ostala je tiha vijolica na samem. Ali sem res že tako stara in odurna, je vzdihnila, sklonivši se v naslonjač. Saj čutim v vseh svojih udih še ne- izčrpane zaklade vroče življenske sile, Strati 4. »NOVA DOB Stev. 1 stopila v zvezo z znano ultra-Židovsko korespondenco Herzog. Cillierca jo se~ veda s svojimi par sto naročniki glo- boko pasivna in jo vzdržujejo z ogrom- nimi podporami razna nemSka indu- strijska in trgovska podjetja, ki pa so na drugi strani toliko previd-ia, da ne inserirajo v tern lističn, ampak v raznih slovenskih in hrvaSkih listih. To smo hoteli pribiti. Pa ne, da bi si gospodje pri Cillierci nazadnjedomisijali.dase bojimo njene skrajno suhoparne in dolgočasne konkurence! Šemalna vojašnica kupljena za invalidskf dom, Država je od dozdaj- nega lastnika — vojaSko-nastanjeval- nega društva — kupila šemalno vo- jašnico za 750.000 K. Napravila bo iz poslopia invalidsko zaveMšČe za Štajer- sko v z-vezi z invalidsko solo. Posa- mezni invalidi, ki so že vešči v kaki obrtni stroki in sposobni za zadevno delo, bodo dodeljeni raznim obrtnikorn, stanovanje in hrano pa bodo imeli v zavetišču. Toplo pozdravljamo ta korak vlade v prepričanju, da bo znatno od- pomogel sedaj vladajoči bedi med in- validi. Prememba v trgovln*. Trgovino Antona Dimetza v Cankarjevi ulici sta prevze!a gg. Ludovik Petek in Stanko Pečovnik. Uredila bota prodajo špece- rije in Železnine. Slovenska trgovina v Celju se razveseljivo razvija. Smrtni slučaji. One 27. dec. 1920 je umrl na Dobrovi posestnik Fr. Šribar, star 59 let. Zadela ga je kap. — Dne 28. dec. 1920 je umrl na glavnem tr^u vpok. jetniški paznik Miha Koračin, star 63 let, na cirozi. Porodi, smrtni slučajl in poroke v celjski župniji v letu 1920. Rojenih je bilo 380 (206 fantov, 174 deklic). Ppročenlh je bilo 235 parov. Umrli so 204 domačini ter 263 oseb v celjski bolnici z domovinstvom izven celjske župnije. Klub naprednlh slov. akademlkov priredi dne 2. januarja 1921 ob 8. uri zveCer prijateljski sestanek »Kluba«, pfi Radeju na Bregu! Vabljeni so vsi gg. starejSine in klubašil Klubaški po- zdrav! -•¦- Odbor. Celjske brlvnice bodo tudi v bo- doče odprte od 7.—-12. ure do/Soldne in 13.—19. ure pop., ob sobotah do 20. in po! zveCer, Ob praznikih bodo do- poldne odprte, ob nedeljah ves dan zaprte. DomaČo vesellco s plesom in prosto zabavo priredi hotelir Bernardi v soboto 1. jan. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Beli vol«. Glej oglas! Novo obrtno podjetje v Celju sta nstanovila v Gosposkj ulici št 24 brata Knez. Otvorila sta zlatarsko in riraguljarsko delavnico. »S«mopomoČ« v Celju javlfa, da j« dobila novo zimsko blago za tnoSke in damske suknje ter drugo damsko in otročje konsekcijsko blago po nizki ceni za svoje Clane. Za Dljaäko kuhlnjo v Celju je podaril g. Ivan Prekoršek, upravitelj eeljskt javne bolnice, 20 K kot odkup- nino za novoletnc čestitke. Javna zahvala. Pfi božičnici, ki se ]e vrSila dne 23. decernbra t. I. v ielovadnici mestne osnovne Solo, je bilo obdarovanih okrog 400 revnih otrok s saj moje srce še vedno poje o spo- mladi, lepoti in ljubezni in saj me moja lastna Custva ne morejo varatf. SJaro&ti sploh nil Spominjam se, da sem se učila, da so misli, Custva in stremljenja pojavi duševnosti v Clo- ve"ku, Spreminja se telo in spreminja se duševnost, ali oboje je od vekomaj. Telo ne izgine, po smrti se spremeni samo v drugo snov, ki postane potom pretvarjanja lahko zopet človek. Vse je nastalo iz necesa, \z nič tudi Bog ne more ničesar vstvariti, ker je ne- skončno zvest svojim lastnim zakonom. in ker je človeška duša, ki se pojavlja v mislili, čustvih in stremljenjih, go- tovo dejstvo, ne more nikdar izginiti, je morala že od vekomaj obstojati. Zato ni v svetu ne rojstva, ne smrti, ne mladosti, ne starosti, ampak le eno samo življenje, večno, brezkončno, v kterem pomeni doba med našim roj- stvom in našo fiziCno smrtjo le kratek dan. Starosti tedaj ni, tudi za me je ni BlaŽeno se ja nasmehnila, zaprla od apornih mislij utrujeno oci in se za'/ibala pod božičnim drevcsoni v sanje o večni harmoniji, večni lepoti veCni mladosti in večnem živ)jeuju. J. Podpečan. pecivom in blizu 200 najubožnejših je dobilo tudi obleko ali obuvalo. Vodstvi obeh mestnih osnovnih Sol izrekata naj- prisrčnejšo zahvalo vsem, ki so k tej Človekoljubni prireditvi pripomogli zde- larjem, blagom ali pecivom, pred vsem pa požrtvovaini in za pomoč ubogi mla- dini vedno vneti g Eli dr. Kalanovi, atera blaga gospa si je stekla najveC zaslug za krasno uspelo božiCnico. (Pri- pomni se, da je bila to sploh prva bo- žičnica na soli, ker prejšnja nemSka sola je ni nikoli priredila. — Op. ured.) Prosveta- Mtetno gBeds^šče v CeSju V neddjo, dne 2 januarja 1921, zvečer! ne popoldne repriza »Težke ribe«. Začetek ob I9V2. konec okrog 22. Pripravlja se »Kato Vrankovič«. Narodne hlmne in dcmorodne pesml za mladino. Priredil Fran Marolt, uc'telj. Založilo društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljub- linni. Dobivn se v knjigarnah. V rnali zbirki je 18 raznih pesmi, prirejenih za petjc za sopran in alt. Sokolstvo. Sokol v Mo/itju je imel dne 12. decembra svoj 40. redni občni zbor, kaUrega se je udeležilo izvanredno mnogo bratov in sester. Društvo si je v tern letu preskrbelo lastno telovad- nico v prostorih br. Ivana Lipolda, kateri je dal lokal za dobo 25 let društvu brezplačno v najem. Na Ljub- nem se je ustanovil pododsek. Brat Wan Lipold in M*tija Puncer sta že skoz 40 let /!Iana Mozirskega Sokola, radi tega se jih izveli enoglasnočastnim članom. Br. dr. Goričar omenja požrtvo- valno delo br. staroste R. Pevca, ki naj bi bil v zgled vsem Sokolom. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči br. oziroma sestre: R. Pevec kot starosta, J. Lipold kot podstarosta ; odborniki: Jos. Troger kot blagajnik, Vekoslav PodkubovSek kot tajnik, J. Pušenjak, F. Ba5, F. CelinSek in J. Klemenak. Odbornice : Stanka Pepelnak in Zalika Goričan. Namestniki ozir. namestnicer A. Fodran, (. Pavlin in Angela GoriČan. Načelnik : A. Pelikan, namestnik Trane Faganeli. Turistika in sport. Love! in lovke pozor! Vsako težko in trudapolno delo so mora končati s pri- merno svečhnostjo, zato moramo tudi letošnjo lovno sezijo končati s svečano prireditvijo, kjer se naj zbero vsi velikl in mali »jogri« obojega spola, ter vsi prijätelji tega zaprav'jivp.^a stanu. V ta nanien priredi Siovensko iovsko društvo na Svečnico velik lovski pies v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Dolžnost vseh loveev je, da delajo pridno reklamo za ta pies tor pripelje vsak due 2. svef ana v Ljubl jano veliko število ude- ležencev iz vseh krajev Sloven!je. Za kar največjo, neomejeno zabavo bo v poln; meri skrbljeno. Dekoracija dvorane nas bo spominjala na naSe zelena gozde, vesela omizja na bahava prasnovanja upeSnih ali neusneSnih brakad, polnih lovske latinščino. Plesni truSč in zvoki valčkov bodo odmevali podvorani. Vsak- do se bo lahko razkošno in popolnoma neovirano zabaval, kakor mu bo vele- valo srce, saj so naša dekleta najiepša v narodnih nošah in tudi naSim fantom pristoja jerhovna bolj kot salonski frak. Za resničnost vseh nežnih obljub in Iovskih bahavosti ne bo treba nikakega jamstva. Klic jugosflowanske mla- dine ix Prage slovenski javeiostL V Pragi je okrog dva tisoč jugo- slov. visokošolcev. — Med najstarejši- mi so Studentje dobrovoljci, med ka- ^erimi mnogi še le letos nadcJjujejo v 1914. 1. prekinjene Šttidije. Splošno na- ši visokošolci v Pragi radi materljaln? nepreskrbljenosli izgubljajo leto in zdravje. Najbolj nesrečni sc študentje dobrovoljci. Izgubili so po pet do šest let študij, radi vojnih grozot so po- Skodovani arja1921 daliedopreklicazna- Ša oskrbnina v ljubljar.ski bolnici v III. x razredu 35, v 11. razredu 120 in v I. rau- redu 200 K dnevno. VMariboru in Celju 111. razred 30, II. razred 120, I. razred 200 K. V bolnicah v Slovenjgradcu, Bre- žicah, Ptuju In Murski Soboti 111, razred 25, il. razred 100, i. razred 150 K. V blaz- nlci na Studcncu III. razred 25, II. razred 60 In f. razred 100 K. »Hooruck bis Steinbrück!« Pod te'fn imenom je baje v Gradcu bivši urednik »Marburger Zeitung« ustanovil nemško iredentistično društvo, v ka- terem jo pritegnil zlasti nemško mla- dino in ki ima nanv n propaganda ra spojenje naše slovenske Stajerske po- krajine k Avstriji. Početje je seveda blazno, toda razgrete glave raznih nemSkih govinistov gotovo ne bodo dale mini in bodo skušale sejati seme sovraStva napram na5i državi v gospo- darsko propadajoči Avstriji. Ker so tudi Se v naSi državi elemenli, ki s taUiin početjem simpatizirajo, je naloga naŠih oblasti, da preprečijo v kali vsak po- skus gorl navedc-ne organizacije, da bi skuSala vtlhotapljiti med neniSke ire- dentiste v naSi državi propagandne časopise in bro5ure fantastov v Gradcu. Velike slepa;lje ?. Izseljenci so razkrile oblasti minolc dni v Ljubija- ni pri izseljeniški agenturi Štrukelj in Horak. Stara stvar je, da mnoge izse- Ijeniške pisarne izseljeuce grdo izko- riščajo in goljufajo. Sedai so oblasti končno prišle eni na sled. Pisarno so zaprli. Oglasilo se je že več kmeCkih fantov, ki trde, da so v roke Štruk- lia plačali potne listine po 21.000 K, Štrukelj pa trdi, da jih še ni nikdar videi. Preiskava bo v zadevo prinesla jasnost. Žalostno, da se lahkoverni jjudje dajo od agentov goljufati. 25-letnlca razkritja Röntgenovlh žarkov je bila 28. dec. Isjti dan Icta 1895 je ravnatelj fizikalnoga zavoda v Würzburgu, profesor Wilh. Röntgen, javil tamoSnjem flzikalno-medicinske- mu društvu, da je odkril novo vrsto žarkov. Menda nobeno prirodoznan- stveno odkritje ni v zadnji četrtini 19. stoletja bilo za ves svet tako ogrom- nega pomena kakor Röntgenovo od- kritje, ki je omogočilo, da je človek prodrl v notranjost prirode, organiz- ma, in postalo važcn činitelj v medi- cini. Danes je Röntgenologija poseben predmet vseučiiiških študij. Literatura 0 predmetu je ogromna. PoroČil se |e 0 Božiču vladni svetnik v predsedstvn deželne vlade dr. Rudoll pi. Andrejka z gdc". Miciko Tavčarjevo iz Selc nad Škofjo Loko. Doslednost je lastnost, ki jo v klerikalnem časopisju bridko pogre- šamo. Ko smo ob priliki železničarske stavke obsodili sklep vlade glede mi- litariziranja železnic, so blli ba§ Ijub- ljanski klerikalni listi, med njimi zlasti »Večerni list«, tisti, ki so naSo obsodbo — obsojali in nas psovall. Takrat se je pač 5lo za sklep vlade Korošec-Protič. Pa Čitaite sedaj »Večerni list«, s kako besnostjo se zsganja v sklep sedanje vlade 0 militarizaciji rudnikov, in si napravite potem hladuo sodbo 0 kle- rikalni doslednosti! Dertutacija Samostojne kmetijske stranke je pri predsedstvu dcž. vlade podala svoj protest proti sklepu glav- nega odbora Kmetijske družbe, da se preloži njen občni zbor, ter zahtevala, da se ne pripusti kršenja pravil družbe. Imenovanja pri južnl železnlcK Za nadzor nke so imt;iiovani: naslovni nadzornik g. Rud. Jak hi ter višji re- videnti AI. Šulgaj, Ernest Varga- zon. Za višje revidente: naslovni viSji revidenti Karl Rudel la, Franc Jarh. Ivan DerŽič, Jos. Grilc ter revi- dent Andr. 11 a lade a. Naslov viSjega revidenta je podeljen revidentom For- tunatu Kinkv Francu liojs, Fride- riku Rajh, Alojzu Kovačič. Revi- denta sta postala pristava Ivan Kugl in Jakob Č e r n j a v i č. 2V2 mllljona delavcev je danes brezposelnih v Združenih državah Se- verne Amerike. Ljubljanski »SJovenec« od No- vega leta naprej ne bo izhajal več kot jutratiji list, ampak vsak dan opoldne. Sedmo božjo resnico je zapisala marlborska »Straža«, ko pravi: »Pride čas, ko bo zgodovinar zapisal, da je edini politični talent, katcrcga so po- slaii Prečani v Beograd, bil dr. Koro- šec«. Eto vam Kolumbovo jajce ! Samo je pozabila pripomniti, da dr. KoroŠec svoj talent najbolje kaže takrat, ko gre za to, v protislovju s poslovnikom dvigniti pred koncem zasedanja dijtte in jo odkuriti v domovino. Slava ia- lentu ( D O P i S I» Št. Rupertsko pevsko draStvo pri Ciomilskem priredi na Nove&a leta ob 4. uri koncert v dvorani gospe Brl5n<- kove v St. Rupertu in ne kot stoji na vabilih ob pol 6. uri Vabi se k obilni udelcžbi. Radeče. Tu je na Sveti veCer umrl ginin, profesor Janez Benigar v starosti 76 let. Pokofnik je bil rojak iz Dolenjske, služboval je skozi 40 let v Zagrebu in je bil kot stara sloven- sko-hrva§ka korenlna sploSno znan In prüjubljen. Vzgojil je cele generaeije dijakov. Vldem ob Savl, Tu je umrla in bila 20. dec. pokopana poštarica go- spica Zinka VerstovSek po dolffi in mnčni bolezni. Naj v m. p. \t gorniegrajskega okraja. Kie- rikalni rogovilež ne tniruje ter javka na grobu svoje stranke, če5 kako pri- de, da so dobili ^emokrati 210, sa- mostojni 272 in socijalisti celo 1145 glasov. Kaj ne, čudno v tem črnem briogti, da so celo dopisun s planine Menine čuti žaljenega. Celi klerikalni štab je bil pokonct, vsi fajmo5trit ka- plani in Marijine device so po cele noči brez smrtnih grehov agitirali in zadnjega kierlkalnega voliica spravili na volišče. Pravi, da ni bilo dovolj pouka in organizaeije. Seveda, napa- dati ste morali poštene ljudi, (saj to kažejo porotne obravnave) potem pa za pauk ni ostalo časa. Pa, all niste imeli v vsakem faroviu tajnih sestan- kov, v vsaki gorjanski vr»si volilne shode. Ali niso prižnice in spovednicc skoro noč in dan funkeijoniralo? Ljud- stvo. vas ne mara, ker ste hinavei. lažnjivcf, pod-li obrekovafei, hujskači, ki hujskaie ženo proti možu, sestro proti braiu, otroka proti otroku, in vse vas spoznava. Pravi, da je samo v Mozirju volilo 111 zapeljanrev. Ne, prijatelji, to so blli najboljši kmeti, kateri se zavedajo, srmostojno mislijo in si ne dopuščajo vsiijevati kandidata od kakšnega kaplana. VaSim konzu- mom pa želirno toliko uspeha, kakor vi. Samo zahtevamo, da bodo konzu- mi tudi davke plačevali, kakor legi- timni trgovei. Želeti bi pa bilo, da se takoj uveljavi kancelparagraf, ki bo na5e duhovnike poučil, ali je cerkev za politiko ali za veronauk. Proti čr- nim elcmentom pa se bomo znali tudi vnaprej boriti. — Piks. Iz mozirske okolicc. Pri nas se hitro razširja nalezljiva bolezen črne koze. Varnostnih odredb nimamo. Kle- rikalni konzum je v bližini okuženih ott'V. i. ».NQV\ fl Q B .4 « Straii 5. hiS klai 7.a praznike pod kozolcem bi- ka ter prodajal tudi nečlanom. Ali imamo pri nas kakšne obrtne posta- ve? Zahtevamo strogo preiskavo. Saj nimamo več klerikalne deželne vlade, vlade protežiranja. Tudi 5e nimamo klerikalne repubiike, kakor si pri nas klerikalci domišljajo. ŠoŠtanj. Tukajšnji gostilničar Viktor Mauke začetnic D. H. nad vlio- dom bivšpga »Deutsches Haus« noče üdsiraniti ter je z ozirom na toia- devni občinski poziv da) pri občini na zapisnik, da naj pomenite odslej na- prej dotiüii začetni:i »Društvena hiša«. če bi se n. pr. na Koroškem kak SIo- venec na podoben način norčeval iz lcake oblasti, bi mu že zdavnaj brez vsakega parlamr-ntovanja kratkomalo razbiii šipe na dotični hiši, mu poma- rrali napis in še vrh tega njega nabili. Sicer se pa nahajate obe imenovani začetnici na zidu, ki ima znak bivše dežele Štajerske, t. j. Sirok belozeleni trak. Tak odznak se pa glasorn raz- glasa deželne vlade za Slovenijo z dne 31. jan. 1919 Ur. list z dne 8. febru- arja 1919 mora stnatrati »kot izraža- nje separatističnih stremljenj« (n. pr. bivše koroške ali Štajerske dežeine barve) 1. j. kakor državi nevarno de- moiistrativno dejanje, ki je kaznjivo po političnem oblastvu. Ne bi se pe- čali s tako zadevo, če ne bi dokazala, kako trdovratno se Nemci še oklepa- jo vsega, kar jih spominja na njiho- vo prejšnjo nadvlado, ker upajo, da se Se vse enkrat obrne in bi se mogli pozneje enkrat poncšati, kako so nas »bistroumno« premotili. Čo se pa bode belozeleni »D. It« uradoma odstranil, pa bode Hauke ob priliki Silvestrove- ga večera, katerega mislijo Nemci le- tos prirediti izkijučno za povabljene goste pri zakienjenih durih —r zopet (kakor iani) javka]v kako jih Šlovenci preganjajo ! —- Ne bodimo torej več sužnji. temveč zob za zob n?sproti ta- kim brezobzirnim hinavcem! Sv. Mlklavž pri Mariboru. Tu je umrJ 32-lstni učitelj g. Rudolf Gobec na suSici, ki si jo je prinesel iz voine. Zadnji Čas je službovnl v Brežicah. Umrl jß na domu matere. Blag mu «.pomin! Ss'cditiCe. Dopisnik »Straže« je odkri! Ameriko. Pomislite: na voiišču v SredižCu je bilo oddanih za kleri- kal-;e 231, za »liberalce« (kakor ime- nuje demokrate) pa »samo« 101 glas. Hoz&na, glorija! Kmalu bo zapihal drug voter. Dopisnik se f.c vidi v po- 7A kierikalnog-a Župana v Sredižču. P.o- zabil je samo svojim ljubim backom v širši domovini povedati, da je na voliSču v SrediSču volilo četvero ob- tin: skoro popolnoma napredno Sre- o! klerikalne ter iz središčke občine skupaj kumaj 231 ? Če sami sebe far- •H&te, »am je prav. Ne farbajte pa širše javnosti! Županski stolec je za vas klerikaice Se fata morgana! Narodno gospodarstvo. Prijaya lobačnih nasadov. Upra- va drfavnih monopolov je izdala na- redbo, ki določa, koliko se prihodnje l*to lahko producira tobaka v posa- mrznih krajih. Rok ?.n prijave tobačnih yiflsadov je do 31.januarja 1921. Ko .a rok poteče, se prijave ne bodo več vpoStevak». Prijavc se pogiljajo rnravi d"ržavnih monopolov. Kakor izvemo iz poučonili kro^ov, so se letos napra- vUi poskusi s sajenjeni tobaka tudi na Šlajerskem, in sicer na kmetijski Soli v Št. Ju.ju ob j. ž. ter v nekaterih krajih Sav. doline. Blago je preskusna •komisija spoznala za prvovrstno (sa- diia se je »segedinska roža«). Vsled tftg'a se bo tudi v naših krajih v pri- l^odnje smel saditi tolr«!:, seveda proti zg'oraj navedeni prijavi, v kateri je treba navesti, kolii o xemlje namerava pfijavnik rez?rvirati za tobak in kake vrste bi ga rad gojil. Gojenje tobaka stv vrši pou strogo državno kontrolo. SiuŽba zadružnega nadjovnika iv\ referenta ta stanovsko In gespo- darsko organizacijo kmetijstva pri poverjeniStvu za kmetijstvo v Ljubljani v IX. event v VIII. činovnem razredu državnih uradnikov je razpisana. Pra- vi!no kolkovane in s potrebnimi do- kazili in izpričevali opremljene prošnje je vlagati najkasneje do 31. januarja 1921. Zadružna banka v Ljubljani se je ustanovila 26. dec. z deiniško glav- nico 5 miljonov K kot jrospodarska organizacija soc. dem. stranko. Kmetijske zbornlce. Ministrstvo za poljeprivredo je izdelalo načrt za ureditev kmetijskih zbornic po vzoru sedanjih trgovskc-obrtnih zbornic. Se- stavljena je enketa, ki bo razpravljala o tern načrtu in podala svoje mnenje. V enketo so pokiicani razni zadružni organi. Curih: Berlin 8.97 in pol, New York 658, London 23.22. Pariz 38.90, Milan 22.45 Praga 7.40, BudimpcSta 1.15, Zagreb 4.10,' Varšava 1.10, Dunaj 1.55, avstrijske krone Praga: Dina'ji 211.40, marke 120.75, švic. frank! 1356, franc, franki 517.50, lire 2%, funti 312, dolarji 88.75, avstrij. krone 13, poljske inarke 11. 50. Dunaj: Dinarji 1624.50-1644.50, dolar- ji 6SO-66?, francoski franki 3895-3935, švic. franki 10.150-10.200, čeSke krone 741 -747, madžarske krone 112. 50 114.50, lire 2215-2235, marke 911.50 — 917.50, poljske marke 98—100, Sterling! 2340—2360. Bond Zagreb in Beograd vsled gc- neralne stavke niste poslovali. Razne vesti» Sredstvo za dolgo spanje. Ber- linski profesor Eisberg je iznašel neke kemične kroglice, katere, če se jih za- vžije — pro\ zročajo dolgo spanje, Po- izkušnje s temi kroglicami $o se izvr- šiie ter so imele povolien uspcli. Nek trden mož, ki je zavžil eno krojiüco, piespal je baje tri mesece ter ni ob- Cutil r:e glad'u, ne žeje. Londouski »Daily Express« je posvetil tej iznajd- bi uvcdni članek, v katerem hvali *iz- najditelja, ker bo njegov izum, če se So bolj izpopolni, prinaSal mnogo ko- risti Ijudem, ki bodo mogli praspati vrsto neprijetnih in težkih dni. Pogreb na vrhuncu gere. Louis S. Taintner, bogat trgovee \z Bostona, j& umrl in določil vnaprej. da se naj njegovo truplo vpepcli v krematoriju, Zgodilo se je tako in po končanem vpepeljenju je odšio 6 bivSih tovarigev preminuk-ga z njegovim pepelom v Appalachian pogorje. Na najvišjcm vr- huncu so zavrtali luknjo v skalo, stre- sli notri pepel in jo zadelali. Kakih 25 oseb, vStevSi nekaj Jenskih, je priSlo iz bližniih krajev gledat rienayadni pogreb. VlRkl na Progi Zidanimost—Zagreb. I. i u b 1 i a nu, 31. dec. Obratno ravnateljstvo južne železnice poroča: V soboto 1. in »edeljo 2. Im. jzosta- neta na progi Zagreb Zidanmost osob- na vlaka 523 (iz Zid. mosta 515. uri, v Zagreb 7"53) in 522 (iz Zagreba 12*55, v Zid. most 15"39). Nemclfa skrčlla število vojyke. Berlin 30. dec. »Berliner Tage- blatt« poroča, da je dokončano zmanj- Sanje Stevila dr?.avne brambe na 100 tisoč mož. Ruslja in Rumunlja. London 30. dec, »Daily Mail« poroča: Take Jonesru (rumunski mi- nister za zunanje zadeve) je poslal Čičerinu 2 noti, v kBterih opozarja sovjetsko vlado na koncentriranje ru- skih čet ob Dnjestru. Čičerin je od- govoril, da niti Rusija niti Ukrajina nimata napadalnih namenov. Vcilbilo nadomačo veselico ki se vrži v soboto dne I. januarja 1921 ob 8. uri xv2Čer v ^iroafoi*ih hote- I« pri 3SBelem volu". Na sporsdu je pies in prosta zabava. Vstopn'na 1 dinar, v prid Celjske in- validne organizacije. Za Horace krofe, dobro pijačo, toplo in mrx>« jed ;r. za hopsasa preskrbi Drago 3erstardi. 16?4 i Srečno noYO lato voščim vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se priporočarn ANTON ORAŽEM, krojaški mojster. Jetika! Specialist za pljučne bo- lezni Dr. Pečnik zdravi in ozdravi poROsto jetiko. 20 let skušnje iz zdraviušča in iz prakse. Tačas Šentjur j. ž. pozneje Ceije. 4310-5 :xxxx"xxixitxixxxxxxx Srečno in veselo NOVO LETO želi vsem svojim stran- kam in znancem JOSIP TOMAŽIČ civilni in vojaški krojac, Glavni irg. Proda se lepa črna zimska suknja, fini bel sviter, kratka usnjata suknja, 2 salon- ski suknji, 1 nov fini frak z svilo podložen, 1 smoking obleka štev. <6 in 1 modra nova obleka St. 46. 1677 mm Nfiii lisii. SJavhemu občinstvu v Celju in okolici si usojam naznaniti, da preskrbim vizum potnih listov v Ljubliani. 1656 1 Stranke naj oddajo potne liste vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. ure zvßcer in se.takoj prcskrbi. Z velespoStovanjem Emanuel Bitamic CELJE, Aßkerceva uiica'5, zraven hotela pri .Požti'. za-gospoiiar.stvo, kateri se razume v vinogradu, se sprejnic. Pismene ponudbe na npravniStvo. Večjo rnnžiiio vsakovrstnih praznih | zabojev dohro oliranjenih ima za oddati IVAN j ROJNIK Slovenjigradec. Istotam se ku- j pi dobro ohranjena registrirr.a blttgajna < z več predali. j l<* CELJE, specerijska trgowina !>t • ; nndebeloin arobno. 1286 52-14 I ¦' Gosiiina pri P.LaBračič» n>a ßecJkGvem frgu 6 > nasprofl Hralja 'Pen a vo)aAulce. t Točijo se pristna domača vlna, vsaki čas topla In mrzla jedila. Sprejemajo se abonenti po znižanih cenali. na raznclar^o so sobe za tujce. Postrežba točna in 1329 solidna. 52—14 Rri „Solnou" CELJE, Glagni frg. VeSika zslo^9 irsakp- vs'stnega tu in i;fG2"tw- skega manufaktup^e^ — ga bi^ga kakops-?— motlksga sukna. be- tega pisanega platnaf hSačevis^e, tiskovin«. parhenta, moške«ialn žer^skega periis», mo* äkth in &enskih trsoga- vacr »avadsneh En »vi- le-nih rut tep Eiroa- Skih potrebSČE 2 na debeSo in drobrec. 1524 6—4 Z®pet nek aj za Vas! Mučl I! Vas glavobol? Trganje po udlh? Giht in revmatizem? Pre- hlajenje? Nespavanje? Nervoznost? Poizkusitc tiuli Vi I'ellerjev pravi Elsa Fluid. Cudill se bodete In hvalili I-'ellerjcv Ulsa Fluid kot dobrega prijatclja v hudih Casihl * dvojnatih ali 2 velike špeci- jalnc steklcnice 42'— K. Revma praäek in tabkte zopcr icvma 15-— K. Aspirin praSki 15— K. AH kašljate? Sluz odstranjuje ir. kaSelj tolaži Zagovski prsni sok 9'— K. Hcga- pločice (prsne pastilje zoper ka- •SelJ) 7*50 K. Uomboni iz slada in trpotca od 3'— K naprej. Pi- snl fftj proti kaSlJii 8-— K. Fia- kcrski prah »•-• K. Ouajakol sirup na rdravniSIri prfdpls qo-— K. Llpov «aj 8 — K. Zobobol? Zobne kanljicc 5'- K Zolcnoolje 30 - K Očc.na voda 5'- K. Srbečica, garje. MazilozoperKarje12'— K. Naph- tolno n-.azilo 16'- K 201- K. Zvep- Ijeno ina^ilo 12'— K. Vsa ostala nuirila kakor Zinkovo inazilo, bclo svinčcno maziio, nromatlE- no maziio, lavorovo maziio v Skatljah po3-~, 7"— in 12'—K. Maziio za rane i5-— K. Otročje mr>7.ilo in katrni evet 12"— in 601— K. Maziio zopcr o/.cblino 15'— K. Diaiiilon obliü, repni obliž 2' - in 5-— K. Cvet in maziio zoper golšo 15"~ K. G'avobol? Ruvno tako pripraven, kakot zanesljiv v uporabi jc Fcllerjev mcntolni frtnlk »Elsa* 12-— K. Prašck zopcr glavobol 15'— K. Kinin praSek, pra*ckzopcr mrx- tico 30-- K. Pri vprašanju naj se priložc poštne znnmkc za odgovor. Ali Vam želodec ni v redu? Teška prebava? Nimate teka? Oj, kako bodctc zsidovoljni, čc poizkusltc F«llerjevc prave lilsa- krogljice! Tc so resnično dobre! 6 Skatljic 18-— K. Sagrada Bar- ber 12"— K. Želodcc okrepfujo- la. švedsk.i tinktura 20— K. Balsam in Življenski escnc 6- K. Pravi Seehofcrjev balsam 15- K. Za prebavol Prebavni praSek 4'— K. Soda bicarbonica 3-— K. Otvarjajoco želodčna sol 6'- - K. Karlsbad- ska scl fr— K. Rpgenerol znam- ka »Mega« (fiziolopiske soli po prof. Neuser-iu) 1 Skatlja 25'- K. Najfinejše rlcinovo olje 6'— in -20'— K. Tamarinden pastilje 8"50 K. Caj za dJCcnje krvi 3-— K. Scnesbletcr in Mutcr- bleter od 3'— K naprej. Državna trošarina so računa pri alkoholnih prcpa- ratih posebno, ainpak «amo po lastnmn stroSku. Slabokrvnost ? TekoCi ždezni ekstrakt 20-- K. 2e!ezni albuminat 40— K. N* zdravnlški predpis Arsoferrin- tcktollctes \t. leksune k Sv. Duhu na Dunaju 25' — . llupaterriu tS— K. Apueni Sclezni sirup 20- — K. Blaudtektolcttes 15--K. Pravo najfinejSe nbje olje »Elsa« 85 — K. Sredstvo zoper glistel Uisa glistovni sladkorji 1 vrcčl- ca 7-50 K, sladkuno ali Cisto g'.istrovno sepic na tcntnlco od Lmka. Celje Opatija, Sarajewo, SpBit, Šibenik, Zacčair, Zagreb, Trat, WSen. Poslovne zveze % vsemi večji«* ml krsjl v tu- in inozemsi^u. Pohišfvo se proda = 1633 3 iz trdega in mehkegö lesa. Baumgartner, Teharie. -2 ===== Pohistvo! izdelujem vse vrste pohištvo za spalne,- jedilne, gosposke sobe .in salone, ku- hinje ter predsobe najsol'idnejse in v vsakem slogu. Imam v zaiogi vsako- vrsten les, kakor javorjev, jesenov, črežnjev, brezov, hrastov, orehov. ma- hagoni, polisandler, rožni in tičar. Ele- gantne spalne sobe imam vedno izgo- tovljene v zalogi. Prevzamem vsa na- roc'ia ter ista izgotovi'm najhitreje in v popolno zadovoljnost naročnikov. NaČrti na razpolago. Cene 50% nižje, kakor v mestih. Za obilna naročila se najtopleje priporoča Fr*»*ijo Wa^nep, mizav* Sv. JPux>ij oib Xtt1boa>u. pri Celju. 1580 10-10 Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo stara, močna črna in be!a dolmotinska katera so vsled svo;e visoke gradacije in dobrega okusa tudi najprikladnejSa za zboljšanje slabejSih vrst vina. 41 Ivan Malkoyicy zaloga dalma^inskih vin GlavnJ trg 8 Cß!]e Glavni trg 8 V gosiilni Pri mostu se foci prlslno ljuio- mersko halosko fin bi- zelfsko vino, vsaki dan sv#ž« pHvo. VsaK tia? topla kuhinla. — Spre|me|o ac tudi abo ^ nentt. Se priporoča _„ I fina Mikuš oroož. Nafek Naznanilo!! i BRATA KNEZ"L^ zlatarja in -*^---^ ¦—¦—-*- -"---^^—— drag;ujjarja si dovoljujeta slavnemu občinstvu naznaniti, da sta otvorila v Celju, v Gosposki ul.24 (g.Nasko) zlatarsko in dragitljarsko delctvnico in bodeta izdelovala vsa v to stroko spadajoča — nova dela kakor tudi vsa popravila najhitreje in po solkJni ceni. — za žganje, krmo, perilo in brizgalnice priporoča po najnižji ceni kotlarstvo ion Hiiš in badisL Glumac Maribor, Ruška cesta štev. 45 ' (Krföev dvor) naročila tudi pismeno. Naznainilo. Cenjencmu občinstvu v Celju in okolici uljudno naznanjam, da sem otvorii I Soli ii 8. t čevfiarsko jlrt Izdeloval bodem vsa v stroko spadajoča dela do najfinejšega izdeika. Isdeiujem ortopedska obuvala. O^.-cevljarjem sc- posebej priporočsm ;.a izdelavo gornjih dei?v- M. Pak, čevljarski mojster. — D — — ». =¦ i, «, M M .„ i_7 ..» .-j « ,i4 ;J| t, „ lA K K1 ij, PQ U m tJ r., W g, K jjj H H gj H gj H n H jjj jj jj jjl B H jj H modre galice 98/99% v večjih in tnanjših množinah se takoj dobavlja. Dopise je treba - pošiljati na zastopnika tovarne - JOSEF KALOUD, MARIBOR, hem. fehn. roba na debelo, Koloduoslto ulico It. 3. XXXXSOtXXXXXXXX X XXX>«XXXXXXX! XX JniA Xx Cenjenemu občinstvu na~ XX 5cg znanjam, da sem kupil XX manufakfurno in modno trgouino Iraun & Stiger naslednik fr. mossmann prei Stallner na Glavnem HŽS trgu št. 17, kamor prese- xx lim svojo sedaino trgovino xx na K in a 11 a Petra cesti ötev. 13. CXKXXXXXXXXXX X XXXXXXXXXXXXX s><& dr. Boleslav Barth o r^si v Celju, Milisian. Petra cesta a naaprotl ..Belega vola" 94 : fteviemo vsa v itroko spadafofia ¦ | «tcla Izvriitev toCna In oolldua, B 129 24—24 STANJE HRANILNIH VLOG . NAD 24,000.000 KRON Stftn 8. >KD V A DOB A* Stev. 1. Kamnossšfia indusfrlislsa družba u Delta Izvr^uje nsgrobne spomenlke, grobnlce, oltarje, pohlštvene plošče, zidne obklade iz pohorskega granlta in vseh vrst marmorja, dalje stopnice, podstavke, tlakovne kocke, robnike In vsa v to stroko snadajoča dela. 1331 12—12 Edlna slovenska »pedjalna f^r-i trgovlna z barvaml in lakl. -^-^* Ägentura in Komi« sSJsko podj&fie. 447156-95 ^»jpodLnul dom Delaunice: ipg RazlaLova ulica Kamenolomi ; Josipdol Trgovina % lesom in drvmi na drobno in UebeJo. Kuouje ijamski In ostKÜ les oo üaivISÜh dntvnlh cenah. fteg»«rt»»ov< kfeditna in sf«*trbena Rezervni zak«ad 80.000 K. "LŽI.STMI D©?Äff 401 15b-% Dettariti promct 60,000.900 K. Mfšf» potigane. »te- tslce I» ičurfttf t&T ves mrLe» riioru püL!uir„ »!e &e vporabljujp moja prel2- kuScno najbohSa in povsoii hvaijena sredstva. kakor: Z* poljsice miSi 12 K, za podgane In xnl^l 12 K, Sčurke posebno ntočna vrsta 20 K, posebno niočna ttnktura tastenke 12 K. unitevalec inoljev 10 \i, prasek proti mrčesom 10 in 20 K, tinktura protl ušeni pri ljudeti 5 in 12 K, mazilo za ušl prl ži- vin! 5 in 12 K, praSek za uS! v obleki in periiu 10 in 20 K, tinktura proii mrčesu na gatiiu In zelenfadi («ničev?lec r^stlin) 10 K. prašek pro« tnravljam 10 K, maz3!o proti garjair, 14 K. Pogilja po povzetju Zavod xn etespcrt M.IÜBSteer, 'Li»«?eh 37, 465 42 HUSKCS kroj®ški mojster if Oeiju Le priporoča za točno in so- lidno izvršitcv oblek za go- spode. 11 48 Novoletna darila ¦ CJolje, JKK>a>lja. I*etx»a» cesta.-----¦— Ojtylejta ei'izloasibo. =11= Osrlejfc© si izlo&ibo. I /s^,^ f^ 1 r*i» ^ i jj f*%& prlstno norveSKo * m&&Lt\ & J^a» ^'' bI^ i^e>* najboljše sredstvo proti slabokrv- I f iflJIfes» V/l/t« SANIT^LS, Celje. Hočeie do&ro ^-4 m pocestf Smpitt? NafzatiesIffvejSa ura le Swtiiier-jeva ura! Nikelnasta, jeklona, srebrria ali zlata ura, vsaka Vas bo zadovoljila! Tudi verižice, prstanc in uhane, vsakovrstne darove, in potrebš^inc, kakor: škarje, nože, piiprave za britje, šibičnjake, diamante za rezanje stokla, cloze za smodke in cigareto, zapestnice i. t. d. Vse dobro in poceni najdete v ceniku od H. Suttner, Ljubljana Žt. 983. ff111 SllII SlfflHSIIiCiZŽS ^j^kimi modnSin in Ullltlli uHUMulllllill !ž^^-"-^^- hx:iigmvt fail* 318 50-48 Petsra c©sti IT« wmmm OTkil Ufll«8l Slovensko občinstvo naj blaqovoii pri nakupovanju !o vpostsvati. Prva celjska parnabarvarija in kemična čistilnica oblek itd. ' Martin Taček I m tovarna CLLJE Gosposka ui. 21. M Iß POL»ftU&I»7XC33: 1289 14-14 Kl |3 Brežke, Laško, Sevn?c:^, Trbovlje, Wk %$ SIov. Gradec, KrSko, Konj'ce, Siov. Bistrica. K^ Ni* DEBELO? ^ ^^^^^ ^ wa. probnjTi Ravttokar došla velika množina sviluatega barvanega in krep papirja in rutk. Pismeni papir v mapah in kasetah, koplrne knjige, stročnlce, gobe za tablice 1547 14—14 in vse druge pisarniške potrebščžne. Goričar Wte Leskovšek» Celje. Prlporoča se tvrdka Jos. Peteiincy Ljubljana Sv. L»4etx»Lt n.msijp "7- 1350 52—13 Tovarniška zaloga Sivalnih strojev in njih dclov, ter potreb^čine za krojače, üevljarje in Siv^lje na debelo in drobno. Išče se izveizla&Jti „ knjigovodja , vešč v lesnl strokl, sam .stojen In zmožen bHance, prvovrstna moč. PlaČa postranska stvar. Naslov v upravnlštvu lista. y^^ X^^ >ffB jhR ^ffa x^b ^9^1 ^Sw ^s*y ^^^| ^Hh^ ^^^^^^Eb w^Kvf ^BL^^^b S^^hrfQ# jm 1582 ' ' jP 26-6 je otvoril svojo podruZnico v Beški (S^enn) v bližini B-.H.i«jr«da in feSsütfem Siad-ü ter bode v polozüju najceneje i.» iiajkulanttieje postreči ceü Sloveniji s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, moko, vsa- kovrstno slanino, mastjo, svinjami, vinom (karlovSko in banatsUo) vse nssjceneje po dnevni ceni. Naro^ila se naj pošiljajo ijirekt.no na tvrdko: Rutlc^f P+i'tfec, v Beški (Srem). Naslov: P«a*#«*:¦', B«-^ka (Ss»««»). Nakupoval bodem direktno od kmetov, ter bodem mogel z vsako drugo tvrdko konkurirati. Obenein boden tamkaj prodajal deske, los in droge. Slovencem se bodo daja-Ie brezplačno eventuelne infarmacija. Za mnogobrojna naročila se priporoča JE&U1>OL4F* PEVEC, prvi slovenski trgovec v Sremu. xlatnin, srebrnin, prstanov, uhanov, ur (žepnih, stenskih najfi- nejšifi budilk) se dobijo po najnižjih cenah pri tvrdk«,h; Franjo Bigaj, urar, drž. železnice, Glrai trg 14 in Stefan Ferant, urar, Deckov trg 3, CELJE. Za vsako pri naju kupljeno uro se jamči 3 1 eta. Popravila se 1569 izvrSujejo točno in solidno, za katora se jamči 2 leti. 4—4 za nioSke obleke, voisiewo, parhant in fianri za žeriske obleke, klobiake, dev8je? gotove obltike za fante in Kospode, b?u?e, k^šfa in |»I«Š5* za dame, razno p<&tr4ilo za damp in gospode se prodaja zaradi ogromneua nakupa v inozemstvu po vtstjmišU» cen&h v vele- trgovini in razpošiljafni 40 --14 ft. Stermechl, Celje. Velik cfinik z vc5 tteoS ^füami so poSlje veakemu zastonj. filmt delfiviiioa HfilS 111 GosPoska u!*16 Cetje, Ljubljanska c. Lj||4[jg[^^ Specijalna* delr-vnica za popravila avtomobilov in ________ „ ,B , pretiziJLkih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebščin Ii Tclcf St. 107 j 1S75 kakor bencina, pneumatike, avto-o!ja itd. 52-4 ^ Delavnice: Razlagoua ulica i^i Kamenolomi \ \ih Cezlake