p°štarina plačena u gotovom
rev|)a za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost r£vija za stavbno, likovno in uporabno umetnost bevue de ['architecture et de l' a r t
19 5 4	t	LETO IV.
ARHITEKTURA URBANIZAM HORTIKULTURA PRIMEN3ENA UMETNOST LIKOVNA UMETNOST
ARHITEKTURA
ARHITEKTURA
Revija za gradevinsku, llkovnu i primenjenu umetnost. - Pretplata godišnje Din 120-—, za inozemstvo Din 150*—. - Uprava: Gajeva ulica 9. • Izdaja Konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). - Odgovorni urednik lože Zigon. • Grafički radovi Jugoslovanske tiskarne u LJubljani (K. čeč).
Revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. - Naročnina letno Din 120'—, za inozemstvo Din 150*—. Uprava: Gajeva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). • Odgovorni urednik lože Zigon. • Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. Čeč).
Revue de ('architecture et de I'art. - Prix de i'abonnement annuel Din 120'—, pour 1'čtranger Din 150'—. Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. • Publiee par 1'association »Arhitektura« (ing. arch. Dragutin Fatur). • Redacteur responsable: Jože Zigon. - Travail graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč).
Iz redakcije i administracije.
Redakciju i administraciji! za Zagreb preuzeo je član naše redakcije, g. arh. Marko Vidakovič, Zagreb, Deželičeva 50/U. Molimo svu gospodu saradnlke, pretplatnike i oglašivače iz Zagreba, da se radi ev. informacije obrate na g. arh. Vidakoviča.
STEKLO
JUUJ KLEIN
UUBUANA, WOLFOVA ULICA 4 — TEL. 33-80
Cerkveno slikarstvo (fresco e. t. c) strokovnjaško re-stavriranje starih slik, fresk, oltarjev in soh (polikro-miranje) izvršuje MIHA MALEŠ.akad. slikar In podobar, Ljubljana — Pod turnom it. 5. (atelje)
Zahtevajte še danes
pojasnila pri:
Pravilno boste odločevali
le v slučaju, ako obiščete
LIPSKI POMLADNI VELESEIEM1934
OD 4. DO 10. MARCA
in se tam prepričate o zadnjih novostih razstavljalstva
umetnostno-obrtne stroke
ČASTNEM ZASTOPNIKU ING. G. TONNIES
LJUBLJANA, DVORAKOVA 3/11
ali pri: Zvaničnem biroju lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 55
ARHITEKTURA
PSFS
DONEBNICE V U. S. A.
(Des gratte-ciels a U. S. A.)
■'.'.■ . t.. t4.i, _ <k
Blagajniški prostori Comptoir
PSFS
Prerez Coupe
PSFS
Delovna soba Cabinet de travail
Izgradnja ameriških mest sloni deloma na evropski tradiciji, deloma pa je samolastna tvorba, ki je posledica hitrega porasta prebivalstva v prometnih ali industrijskih centrih. Osnova New Yorka je vertikalno izgrajeno evropsko naselje, ki je zaradi otež-kočene ploskovne izgradnje (otok Manhattan) in zaradi skrajševanja poslovnih razdalj rastlo v višino. Drugačno sliko kaže Los Angel es, ki je nastal in se razvijal v dobi, ko je bil avtomobil že vseobče prometno sredstvo. Razdalje, ki so branile New Yorku ploskovno izgradnjo, so postale v Los Angelesu brezpredmetne. Široke, z drevjem zasajene prometne žile,
ki se križajo v velikih presledkih, omogočajo hitro avtomobilsko vožnjo. Višina stavb zaradi potresnega terena ne sme presegati 12 nadstropij. Trgovske in poslovne hiše so enakomerno razdeljene po vsem mestu ob važnejših križiščih ter so zaradi tega izključene ozke in prenatrpane ceste.
Donebnice so rezultat nezadržane in neugnane špekulacije s stavbišči. Kljub vsej romantiki, ki jo zadajajo naseljem, so iz mestnogradbenega ter gospodarskega vidika povsem prisiljeni stavbni organizmi. Arhitekt skuša rešiti nalogo čim ugodneje ter se lahko tudi navdušuje nad rešitvijo, ki mu jo narekuje stavbna špekulacija, čeprav obilice zahtev ni mogel uresničiti in povsem zadovoljiti naročnika — špekulanta.
Samožitnega, izrazno-oblikovnega hotenja arhitektovega na donebnicah do zadnjega časa ne opažamo. Formalno je eksterjer obravnavan kot neizmerno višinsko stremljenje z bazo klasicističnih profanih stavb ali pa je projektant po vertikalnosti stavbe zaveden k napačni asocijaciji stolpov raznih slogov, zlasti gotskih. Krčevito, subalterno vzdržavanje kšnona v posameznih likih in obliki cele stavbe je estetsko neumljivo, vendar izkazujejo prav poslovni okraji ameriških mest cele zbirke teh nezmiselnih grdot. Spodnja nadstropja običajno izginjajo za dekorativnimi klasičnimi stebri, pri nekem gornjem nadstropju Daily-News-Building, New York (1930) pa se šopirijo gotski stolpi, pročelja grških svetišč
PSFS	Detajl fasade
Detail de la fagade
ali pa — kakor pri marsikateri naši tovarni — čela meščanskih odnosno kmetskih domov. Hotenje, zajeti neizmerno bohotno tvorbo stavbnih mas v tradicijo-nalne, izrazno-oblikovne like, in okraševanje stolpaste oblike z vso mogočo zgodovinsko stilsko drobnarijo je bilo v jedru zgrešeno. Navedeni postopek je vodil v smešnost, ker eksterjer ni bil v nikaki resni zvezi s stavbnim organizmom. Ameriške donebnice so poosebljen mamon, ki se bohoti z bogastvom dvomljive vrednote.
Izrazit napredek zaznamujemo pri stavbah Mac Graw-Hill Building (New York 1931) in Philadelphia Saving Fund Society (1932). Arhitekti so opustili vse tradicijonalne stilske dodatke ter skušali podati stavbni organizem v goloti funkcije, v izrazito estetsko
učinkujoči rešitvi problema. Hoteno prilagoditev eksterjerja smotrni arhitekturi dokazuje razsipna uporaba najžlahtnejših gradiv ter luksuz uporabljenega prostora v etažah, namenjenih poslovnemu življenju. Reprezentacija prostorov je podana analogno vsem ostalim potrebam in smotrnim zahtevam ne toliko v oblikovanju prostora kolikor v konstruktivni enotnosti in uporabi dragocenega gradiva.
P. S. F. S. predstavlja dosedaj pri donebnicah neobičajen način okrasnega oblikovanja, ki ne operira s profili in figuralnimi alegorijami, temveč z učinkom gradiva in luči, s strukturo površine (loščen granit in marmor, nerjaveče jeklo in rumena bronca), z menjavanjem merila in linij oz. perspektive. Dekorativni učinki se stopnjujejo z uporabo umetne luči ter odklonom pogleda. Mnogoteri svetlobni refleksi in subrefleksi, zlasti v prostorih za publiko, so v tesni zvezi in edinstveno dosegljivi po uporabljenem lo-ščenem belem in črnem marmorju, sivem granitu, nerjavečem jeklu in rumeni bronci. Trdota in trdnost nerjavečega jekla sta lastnosti, ki mu zadajeta prvenstvo med belimi kovinami. Zaradi teh lastnosti omogoča vitke izmere vseh vidnih konstruktivnih delov, to je do skrajnosti uporabno stopnjevanje zmanjševanja merila kot izrazno-oblikovnega sredstva.
Izbera gradiva tudi gospodarstveno ustreza stavljeni zahtevi po rentabilnosti, ker zmanjšuje ■ vzdrževalne stroške, posebno ker so arhitekti opustili prisiljeno in nesmiselno povečavanje višine stavbe, ki je za večino donebnic vzrok nerentabilnosti.
Tačas se v New Yorku gradi nova četrt donebnic - Radio City -, katere izgradnja je bila računana na pet let pri proračunu nad 20 milijard Din in povprečni zaposlitvi 56.000 ljudi. To je največja stavbna akcija vseh dob. Najvišje poslopje na svetu, 103 nadstropji visoka Empire State Building v New Yorku, je stalo nekaj nad 4 milijarde Din ter se je gradilo trinajst in pol mesecev ob povprečni zaposlitvi 2.500 ljudi.
Rockfeller-Center, New York
iS ;il ti! aS: i.
HHiiiiitiii
. -	Iti M
Arh. Mate Bailon, Sarajevo:
STAMBENA ZGRADA GOSP. D. C. U SARAJEVU
(Batiment d'habitation a Sarajevo)
1. kat 1er etage
Terasa Terrasse
Zapadna strana Vue de I'ouest
Prema postoječim propisima o gradskim gradnjama i prema uobičajenom mišljenju o izgradnji naseobina, izradenim prema tradicionalnim uzorcima, kučevlasniku nije moguče, da si sagradi svoj vlastiti dom ma gdje bilo u gradu, jer je zato odreden po-seban okoliš ili gradska četvrt. Ovaj okoliš leži na periferiji grada ili pak sastavlja okolicu naseobine. Teren u takvoj udaljenosti od središta poslovnog života posjedniku često i ne može biti zgodan. U takvom se slučaju odluči posjednik za manje zlo te si sagradi kuču u samom gradu i to u onakvom omjeru, kako je to predvideno u regulacijskom načrtu. Jer je čitava zgrada prevelika za potrebe, s kojima računa posjednik, udesi on jedan dio zgrade za stan, kojega naumi iznajmiti. Ovo doduše nisu kuče za iznajmljivanje stanova, ali su ipak tipični znak onog doba, kad kuša posjednik, da prebaci jedan dio dača na najamnika.
Priopčeni načrt prikazuje zgodno rešenje takve kuče za dvojicu obitelji, gdje je dosljedno izražena težnja, da se sagradi jedan ugodan i savremeni stan.
U prizemlju i I. katu nalaze se dva jednaka stana. Stanu vlasnika, koji se nelazi u I. katu, pripadaju osim terase na krovu još dvije sobe sa kupatilom za odrasle sinove. Zgrada se nalazi na uglu dviju ulica u predjelu, koji je izgraden na Slobodan način izgradnje sa predbaščama.

MkSor
Perspektiva Perspective
Arh. Kiverov—Korka—Krekič, Zagreb:
IDEJNA SKICA ZA NOVU ZGRADU DRŽAVNE ŠTAMPARIJE U BEOGRADU
(Projet pour I'imprimerie d'Etat a Belgrade)
Prllikom nacionalnog natječaja za izradu idejnih skica nove zgrade Državne štamparije u Beogradu, koji je bio raspisan u aprilu o. g., natjecalo se 80 arhitekata. Drugu nagradu dobili su zagrebački arhitekti gg. Kiverov, Korka i Krekič. Ovo je, dakle, drugi značajan uspjeh (poslije natječaja za željezničarsku koloniju „Crni Vrh" u Sarajevu) ove trojice mladih, preduzimljivih zagrebačkih arhitekata. Donosimo njihovu zanimljivu i svrsisho-dno koncipiranu osnovu — Op. ur.
Zgrada državne štamparije sastoji se od dvije karakterističke grupe prostorija; to su radionice i kancelarije. Glavni dio zgrade zauzimaju radionice koje zahtijevaju intenzivno osvjetljenje, sa dvije strane, radi prirode rada, koji se u njima vrši, i velike dubine traktova.
Veliki trakt radionica projektiran je po dužini gradilišta, a zaključen je s istoka i zapada sa dva kancelarijska bloka. Sa strane skvera spojeni su kancelarijski blokovi jednospratnim traktom u kojem su ulazi u upravu i uredništvo. Ovaj trakt ograničuje prema skveru dvorište za manipulaciju. To dvorište prolazi dužinom cijele zgrade u prizemlju i podrumu, a pristupačno je iz postranih ulica (Njegoševe i ulice Nasljednika prijestola).
Komunikacija u zgradi riješena je sa šest stepe-ništa od kojih su u svakom kancelarijskom bloku po dva: jedno za pristup publike, a drugo interno i za vezu sa radionicama. Radionice imaju dva centralno situirana otvorena stepeništa koja služe samo za komunikaciju radnika i kontrolu.
Prizem I je: radnički ulazi i garderobe, dvorište za manipulaciju, ulazi za publiku i prodavaonice 1. sprat: tipo-mašinarnice, stan upravnika, kancelarije knjigovodstva
4. sprat: gravernica i fotocinkografija, grafička škola, dvorane za ručavanje i odmor radništva, tuševi T a v a n : stanovi personala, terase za odmor
Prizemlje	Rez-de-chausee
1. sprat	1er etage
4. sprat
4e 6tage
Tavan	Grenier
URBANIZAM
Urejuje arh. Marko Vldakovlč
Arh. J. Mihailovič, pretsednik opštine Skoplje:
VAŽNOST NAUKE O UREDENIU GRADOVA (O URBANIZMU)
(L'lmportance de 1'urbanisme)
(Predavanje, održano na XIII. kongresu Udruženja jugoslovenskih inženjera i arhitekta
u Skoplju na dan 22. maja 1932. god.)
Priliv stanovništva sa sela u varoši
Dedna od glavnih karakteristika XIX. i XX. veka jeste zapaženi fakat da seosko stanovništvo napušta svoja sela i seli se u varoši. Razni razlozi koji su dej-stvovali na ovo iseljavanje mogu se obuhvatiti jednom opštom rečju »atrakcije« varoši koje su kao što magneti privlače čiode, tako privlačile seosko stanovništvo u gradove. Koliko je ova privlačnost varoši uticala na smanjenje stanovništva po selima, najbolji nam primer pruža Engleska. Po jednoj statistici iz 1688. godine u Engleskoj su tada na selu živele četiri petine stanovništva, a po varošima samo jedna petina. Sto godina docnije oko 1770. godine stanovništvo po varošima izjednačuje se s onim po selima. Oko 1880. godine stanovništvo po varošima preovladuje nad onim koje živi na selu, jer po varošima žive dve trečine od ukupnog broja stanovništva, a na selu samo jedna trečina. Taj nesrazmerni odnos do 1920. godine još večma se pojačava, jer tada živi na selu samo jedna četvrtina a u varošima tri četvrtine.
Na ovaj način stanovništvo Londona od 1800. do 1900. godine uvečalo se za pet puta.
Slično ovoj navali stanovništva sa sela u varoši u Engleskoj, vidimo i po drugim zapadnim državama. Pred nama su uporedne statistike šest večih nemačkih i američkih varoši, i porast njihova stanovništva od 1880. do 1920. godine kreče se od 57% do 338%.
Ovaj porast stanovništva po varošima zapaža se i kod sviju naših varoši u zemlji, od kojih vidno otskače Beograd sa porastom od skoro 400% za poslednje dve decenije, Zagreb sa 300% i Skoplje sa 100% za poslednjih deset godina.
Vainost urbanizma
Pri ovoj pojavi pitanje o uredenju naših varoši postavlja se u svoj svojoj ozbiljnosti: jer od neiz-mernog je značaja kako če one biti uredene pa da prime taj pridolazak novih naseljenika i da zadovolje sve njihove potrebe za udoban život. Sem toga, po sredi su materijalni izdaci koji zalaze u milijarde, pa je vrlo važno kako če oni biti uloženi i da če doneti u zdravlju i udobnosti one koristi koje se od njih očekuju. Jer nigde se učinjene pogreške u prošlosti toliko ne svete kao kod uredenja varoši. Pravilnim rešenjem pitanja u sadašnjosti zaštediče se budučim
generacijama bezbrojni nepotrebni izdaci, koji bi se neminovno morali učiniti ako se propusti prilika da se uredenje jednog grada na vreme ne uputi pravilnim putem.
Otuda važnost urbanizma i potreba da se o njemu govori. Ovo u toliko pre što je cela grana za nas nova, isto onako što je bila nova i pojava betona pre dvadeset godina. I kao što smo sada posle ne-punu četvrt stoleča dočekali da beton daje glavno obeležje konstrukcijama u ovom stoleču, isto tako jedan od doprinosa ovom veku biče svakako uredenje naših gradova.
Gradovi u zelenilu (garden city; Gartenstadt;
cite jardin)
Taj kulturni doprinos več je dat stvaranjem novog naselja poznatog po imenu »grad u zelenilu« (garden city; Gartenstadt; cite jardin). Ideju o ovom novom naselju prvi je dao Englez Ebenecer Hovard publi-kacijom svoje knjige »Sutra« (To morrow) u 1898. go-dini, čiji je naslov pri drugom izdanju v 1902. god. prekršten u »Gradovi u zelenilu budučnosti« (Garden Cities of To-morrow).
Osnovne ideje Hovarda o »gradu u zelenilu« jesu ove:
a)	»Grad u zelenilu« je varoš naročito podignuta za industriju i za zdraviji život;
b)	njegova veličina je odredena, izmedu 50 do 70.000 duša, ali ne veča, tako da omoguči puno razvijanje socijalnog života;
v) nova varoš mora biti okružena jednim agri-kulturnim pojasom za poljoprivredne svrhe, u kome se ne smeju podizati gradevine;
g) ceo varoški atar je kolektivna svojina i služi na korist zajednice.
Jedna od »atrakcija« koje smo ranije pomenuli koje privlače seosko stanovništvo u varoši, jeste potreba za radnom snagom kod industrije. Samo što u ovom slučaju Hovard je problem postavio obrnuto: u mesto da radna snaga juri industriji u nezdravim životnim prilikama po varošima, hajde da prenesemo industriju na selo, u zelenilo i svežiji zrak, gde če se seosko stanovništvo moči odmah zaposliti, ne dan-gubeči po čitave časove na vozovima da stigne u varoš. U mesto da nova varoš raste u nedogled, ogra-ničimo je u veličini, jer če na taj način stanovništvo
Skoplje, regulacioni plan Skoplje, plan de regulation
bolje se medu sobom upoznati, činiti tako reči jednu veču familiju i razviti onaj medusobni društveni život koji je pun čari i koji doprinosi da se do maksimuma razviju gradanske vrline. Agrikulturni pojas oko varoši potreban je kao pluča gradu da održava svežinu, zelenilo i čist zrak. Sem toga on daje mogučnost jednom delu stanovništva da se bavi poljoprivredom i da zadovolji potrebe stanovništva za svežim život-nim namirnicama. Najzad, jedan od največih izvora zala koja se kod varoši razvijaju, jeste špekulacija sa zemljištem. Da bi se ona izbegla, kod gradova u zelenilu sve je zemljište kolektivna svojina i ono pripada zajednici. Svaki stanovnik zakupi imanje za izvestan broj godina i plača takse i kirije odboru koji se stara da od njih isplati interes i otplatu na uzajmljeni novac za otkup zemljišta za osnivanje nove varoši, a ceo ostali višak prihoda upotrebi na podi-zanje ustanova koje su potrebne zajednici.
Osnivanje ovakvih varoši u toliko više je olak-šano, što se sve radi iz početka po jednom več utvr-denom planu, koji smatra varoš kao jedan organizam i jednu celinu, koja se ima razvijati harmonično. Ovakvih novoosnovanih varoši ima u Engleskoj do sada dve: Lečvort i Velin, obadve nedaleko od Londona. Njihov život i razvijanje pokazuje da su ideje Hovarda
zdrave i da je on sa svojom idejom o »gradu u zelenilu« uspeo da veže sve lepe odlike sela sa lepim osobinama varoši.
Zahtevi dobrog varoškog plana
Ali ako je bilo teško sprovesti njegove ideje kod uredenja varoši koje več postoje, shvatanje da je varoški plan jedna celina a sama varoš nedeljivi organizam, doprinelo je mnogo da se uredenje postoječe varoši takode postavi na zdraviju osnovu. Napušta se stara ideja da uredenje postoječih varoši znači nastavljanje ulice na ulicu i povečavanje onog haosa koji postoji kod svih starijih varoši čije je raščenje bilo ostavljeno slučaju. Na protiv, počinje da pre-ovladuje mišljenje da moderni plan ima da dž: zdrav-Ije, udobnost i razonodenje svima gradanima, pod-jednako bogatim i siromašnim, i da ublaži onu raz-liku koja u njihovom imovinskom stanju postoji. Počinje da se shvata da dobar varoški plan ima močan uticaj na moralno i duhovno razviče naroda koji u njemu živi i da je osnova za jednu zdravu i srečnu zajednicu.
Bilo bi zamorno da vama, učesnicima kongresa, iznosim u čemu se sastoji dobar varoški plan, pošto sam ubeden da ste i sami sa pitanjem urbanizma upoznati i da su mnogi od vas na njemu i saradivali. To i nije cilj ovom mome izlaganju, nego iznoseči važnije stvari o uredenju gradova, da potstakne i vas i sve prijatelje napretka gradova da u svom delokrugu porade da se i kod nas ovom pitanju dade ona važnost koju ono zaslužuje. S toga čemo samo kratko rezimirati glavnije zahteve za moderan plan.
1.	Pravilno rešenje glavnih saobračajnih ulica. Pri sve večem raščenju saobračaja po ulicama, ovo je pitanje jedno od najglavnijih i u ekonomiji vremena igra veliku ulogu.
2.	Podela varoši na kvartove prema raznim njihovim namenama. (Kvart za trgovinu, za industriju, za stanovanje, za sport i zabave, za parkove i t. d.)
3.	Grupisanje javnih zgrada za slične namene i stvaranje centara: za administraciju, za trgovačko-finansijske poslove, za prosvetu, za pozorišta i bio-skope, za igrališta i drugo.
4.	Zadržavanje što više slobodnih prostora za parkove, spajanje ovih parkova medu sobom širokim ulicama zasadenim drvečem i zelenilom i njihovo spajanje sličnim avenijama sa centrom grada.
5.	Rezervisati placeve za radničke stanove i za buduče proširenje varoši i zadržavati mesta za javne zgrade.
6.	Lečenje i prepravljanje postoječih čatrlja.
7.	Ulepšavanje same varoši i njene okoline.
Karakterističnije odlike uredenja gradova
kod raznih gradova
U ovom natecanju za uredenje varoši svaka je nacija unela svoj doprinos, prema svome shvatanju,
Skoplje iz aviona Skoplje, vue de I'avion
rasnim osobinama i temperamentu. Tako Švedska je ranim donošenjem zakona o uredenju gradova (1734) doprinela da su u njoj izbegnuti nezdravi kvartovi kojih svuda ima po starim varošima. A donošenjem zakona o prinudnom otkupu imanja (1907. god.) po naknadi štete za javne svrhe, rešila svoje civilne centre i javne trgove na jedan širok način koji izaziva interes.
Francuzi su obratili pažnju na monumentalnost ulica i njihovo lepo perspektivno završavanje. U torn pogledu Pariz se naročito odlikuje, a Avenue de I'Opera sa završetkom opere na kraju i Champs Elisee sa Trijumfalnom Kapijom su najbolji primerci ove vrste.
Nemci su uneli živopisnost ulica, poglavito pod uticajem Kamila Site-a. Ovde vredi napomenuti da ovu živopisnost ulica stvarno čine zgrade u njoj po-dignute i da se sa tim pretera i postigne obrnuti cilj kada se na silu želi da imitira živopisnost ulica sred-njovekovnih varoši, koje su postale spontano i dugim razvičem.
U ekonomskom pogledu razvijanja varoši, Nemci su uneli jedan elemenat koji je mnogo doprineo da se njihove varoši razviju bez materijalnih teškoča. To je shvatanje da opština ima u svojim rukama što više zemljišta. Na ovaj način, putem zamene, i bez velikih materijalnih izdataka, opštine su u mogučnosti da izvode regulacioni plan. Sem toga, u Nemačkoj je takode primenjen i princip da jedan deo povečane vrednosti koju imanja dobiju izvodenjem nove regulacione linije, ima pripasti opštini. Ovo je sa svim pravilno i zdravo. Opština je ta koja doprinosi da se
cene imanjima penju, pa je sasvim u redu da se ona i koristi jednim delom ovog viška vrednosti. Koliko je ovo tačno da nagomilavanje stanovništva doprinosi povečanju vrednosti imanja, neka posluži fakat da je ostrvo Manhatan na kome danas leži Njujork u 1626. godini kupljeno od Indijanaca za ciglo 24,50 dolara. A samo jedan, i to vrlo mali, deo toga ostrva otkup-Ijen je u 1853. godini za Centralni Park i plačen sa 5 miliona dolara!
Ovaj princip o povečanoj vrednosti imanja spro-veden je na taj način što se opštini prilikom prenosa tapija plati do 33% u vidu takse od prenosne sume.
Englezi su zbog svog urodenog konservatizma da nerado primaju ideje koje menjaju postoječe stanje, učinili da se sada njihove varoši bore sa velikim teškočama koje moderni život iziskuje. Ipak njihov je glavni doprinos grad u zelenilu. Sem toga, po unutrašnjem rasporedu, njihova kuča uživa izvesnu udobnost koju je teško nači drugde.
Sjedinjenje Američke Države nevezane tradicijama u uredenju varoši, dale su dosadanji šahovski sistem ulica, koji se u poslednje vreme izbegava unošenjem dijagonalnih saobračajnica. Ali je tamo naročita paž-nja poklonjena stvaranju civilnih administrativnih cen-tara sa harmonijskim grupisanjem zgrada oko skve-rova, stvaranju igrališta za sport i dečje zabave, i stvaranju velikih parkova skladno povezanih medu sobom širokim zasadenim avenijama.
Holandske varoši u svome uredenju pokazuju shvatanje da je kuča samo elemenat ulice i da prilikom njene arhitektonske obrade ima se više voditi računa o arhitekturi cele ulice.
Nepoznavanje ove grane kod nas
Buduči da je moderno shvatanje o uredenju varoši kod nas slabo poznato, prilikom naglog razvijanja naših glavnijih varoši učinjene su pogreške za koje če trebati mnogo žrtava da se poprave. Sa žaljenjem moramo konstatovati da je propuštena zgodna prilika, i po grupisanju javnih zgrada i uredenjem predgrada, da prestonica naše zemlje, Beograd, postane jedna od najboljih savremenih varoši.
Pred ovom promašenom prilikom tek osetimo važnost urbanizma i potrebu imanja jednog dobrog regulacionog plana. Ali u našoj indolentnosti gotovi smo odmah navesti prigovor da regulacioni plan skupo košta. Ta zabluda dolazi otuda što svi misle da se jedan regulacioni plan izvodi odmah, u kom bi slučaju, istina je, bio vrlo skup. Ali taj isti regulacioni plan kroz pet godina več nije toliko skup koliko koristan a kroz pedeset godina on je od takve koristi, da mnoge opštine Žale što ga nisu ranije usvojile i tačno se njega pridržavale.
Iz ovog kratkog izlaganja dade se uočiti kako je ova tema opširna i raznovrsna, i kako se o njoj da dugo govoriti. ]a ču biti zadovoljan ako vas moje reči budu zainteresovale da o ovom problemu mislite. Da ne bih vas dalje zamarao, ja ču završiti nabraja-njem onoga što bi se, kako se meni čini, moglo kod nas učiniti pa da se ovo pitanje potstakne i uputi pravilnim putem koji če doneti koristi koje se od njega očekuju.
Praktični predloži
Ti praktični predloži bili bi u ovome:
1.	Preustrojstvo nastave o uredenju gradova na našim univerzitetima. Onako kako se sada predaje, nastava je nedovoljna i nepotpuna. Treba da se pro-širi stvaranjem čitavog otseka za uredenje varoši, koji če obuhvatiti sve grane i predmete koji sa uredenjem varoši imaju veze.
2.	Stvaranjem na univerzitetu večernjih kurseva za inženjere i arhitekte koji su svoje študije svršili, ali koji nisu imali mogučnosti da se upoznaju sa ovakvom važnom granom a žele to da učine. Na ovaj način stvorio bi se kadar za brzo sprovodenje u život urbanističkih ideja.
3.	Stvaranje instituta za urbanizam. Kako u ovom pogledu postoji kod nas Savez gradova koji ima za cilj poboljšanje života i pravilno razvijanje naših varoši, to bi bilo najzgodnije da ovaj institut bude deo Saveza gradova.
4.	I pored principa štednje koji se u državni život na svima poJjima uvodi, naša bi vlada trebala da pošalje izvestan broj pitomaca ili več svršenih inženjera i arhitekta na stranu da ovo pitanje stu-diraju. Slično bi mogle da učine i banovine za svoj delokrug.
5.	Trebalo bi revidirati postoječe, a ranije, odobrene regulacione planove pojedinih naselja bilo preko Otseka gradarstva pri Ministarstvu gradevina
bilo preko sličnih otseka koji bi se ustanovili pri banovinama. Naročito kod odobrenih planova dopu-niti buduče razvijanje predgrada po sistemu gradova u zelenilu.
6. Pri svima varošima obrazovati društva za ulep-šavanje varoši s tom razlikom od postoječih što bi se brinula o razvijanju varoši kao celini. Ta društva ne bi bila društva za uredenje toga i toga kraja, jer se time stvaraju samo nezdrave konkurencije, več za uredenje i ulepšavanje cele varoši. Njihova bi podela bila na sekcije za pojedina pitanja, kao n. pr.: sekcija za javne zgrade, sekcija za spomenike, sekcija za parkove, sekcija za dečja igrališta, sekcija za radničke stanove i t. d. i t. d. a nikako društvo ili sekcija za taj i taj kraj, ili ovo ili ono predgrade.
Budemo li priveli u delo samo jedan deo principa ovde navedenih i smatrali da za uredenje varoši treba da unesemo isti estetski smisao koji unosimo za unutrašnje uredenje jedne dobre kuče, naš če život u varošima biti tako prijatan kao što je prijatan život u udobnoj kuči. Na taj način postiči čemo ideal koji je Platon postavio u svojoj Republici »da se varoš koju smo opisali dade podiči na najbrži i naj-lakši način, i biti ne samo sama po sebi lepa nego i od največe blagodeti za stanovništvo radi kojeg se podiže«.
Graybar Building, New York
H'O RTIKULTURA
Urejuje ing. Ciril Jegllf
Ing. Ciril Deglič, Zagreb:
SMJERNICE ZA RAD GRADSKOG VRTLARSTVA
(Quelques instructions pour les travaux d'horticulture dans la ville)
Za svaki veči grad postaje danas sve aktualnija socijalna i kulturna pomoč javnog vrtlarstva. Nesreča je za grad, ako se vrtlarstvu prepuštaju samo neke »dekoracije«, koje voli obični vrtlar-sveznalica. Gdje-god se kod nas javno vrtlarstvo smatra nekim luksuznim poslom, kriva je tome najviše tradicija šablonske dekorativnosti i često nesavremena tendencija u upravi gradskog vrtlarstva. Duh i znanje treba da oplemenjuju djelatnost gradskog vrtlarstva, vodeči je do najvitalnijih interesa gradskog žiteljstva! Iskustvo pokazuje, da baš radovi savremenog vrtlarstva pobuduju u gradanstvu sve-opči i često veoma suptilan interes. Nema danas svijesnog gradskog stanovnika, koji ne bi iskreno i zahvalno odobravao svaku mogučnost i svaku žrtvu za razvoj gradskog vrtlarstva, ako se ono pomno i svrsishodno brine za duševnu i tjelesnu higijenu gradskog pučanstva. A ne smije se zaboravljati ni to, da vrlina i sposobnost vodečih vrtlara uzgaja publiku i njezin ukus, davajuči najkorisnije pobude posjednicima privatnih vrtova, pa da su u obratnom slučaju i štetne posljedice veoma zamašne.
Osim posebnog i opširnog znanja u tehnici proizvodnje i upotrebe vrtlarskog raslinstva, gradskom je vrtlarstvu potrebno, da se brižljivo interesira za životne prilike gradskog stanovništva, kako bi moglo — u skladu sa zadačama urbanizma i svuda poštujuči motive estetske kulture — što bolje odgovarati stvarnim potrebama socijalne i higijenske politike. U tome smislu razumljivo je, zašto napredni gradovi u ino-stranstvu baš za teških vremena posvečuju vrtlarstvu još više pažnje, davajuči mu nove saradnike i otva-rajuči novo područje rada. Ignorisanjem zvanja gradskog vrtlarstva ignoriše se gradu potreba zdravog, harmoničnog napretka. Vrtlarstvo treba da bude u životu svakog večeg grada jedan od najaktivnijih faktora komunalne politike.
Vrtlarski stručnjaci sa fakultetskom spremom treba da preuzmu naročito dendrologiju i poslove vrtnog arhitekta. Znanje i iskustvo vrtlarskog dendro-loga u mnogočemu se bitno razlikuje od orijentacije šumarskog dendrologa. Vrtlarski dendrolog treba da je prošao cjelokupnu vrtlarsku naobrazbu, a posebno treba da je temeljito verziran u bogatim vrtlarskim sortimentima drveča i grmlja, u rasadničkim kulturama, u upotrebi za nasade itd. Isto treba da bude i vrtni arhitekt vrtlar iz prakse sa mnogostranim struč-nim horizontom. (Naziv »vrtni arhitekt« nije akadem-sko-staleški naslov, nego označuje područje njegova rada.) Zadača je vrtnog arhitekta, da oblikuje i gradi vrtove, parkove i druge nasade, pa da svojom
invencijom što bolje udovolji praktičnim i estetskim zahtjevima politike zelenila. Vrtni arhitekt treba da radi prvenstveno na terenu.
Gradsko vrtlarstvo ima opširno područje rada; zato treba:
1.	da uzgaja u vlastitim rasadnicama svekoliki raslinski materijal za izgradnju i opskrbljivanje peri-voja, skverova, uličnih drvoreda, vrtova kod javnih ustanova, groblja itd., a naročito da predvidi potrebu valjano uzgojenih stabala za ulične drvorede, koje obično nijedan rasadnik u Jugoslaviji nema na ras-položenju u traženoj kvaliteti i količini;
2.	da uzdržava sve postoječe nasade;
3.	da izraduje osnove za nove javne nasade, da proučava potrebu i način za preuredenje i nado-punjenje postoječih nasada, te da posvečuje osobitu pažnju izvedbi tih planova;
4.	da kod uzdržavanja i izgradivanja parkova i drugih nasada uoči podjednako estetsku stranu i praktičnu korist, izbjegavajuči sve skupe »dekoracije«, koje nemaju značenja za život gradskog stanovništva; treba da naročito u gusto nastanjenim predjelima grada nade mogučnosti, kako bi djeca dobila valjano uredena, od prometa zaštičena, dječja igrališta, a stariji ljudi dobili posebne vrtove za mirno odma-ranje itd.;
5.	da budi i potpomaže kod gradanstva osječanje i volju za estetsku kulturu grada i smisao za dizanje hortikulture; u tom pravcu morače razviti propagandu za čuvanje parkova i javnih nasada, za lijepo ukra-šivanje kuča penjalicama i cviječem, te ustanoviti neke norme za ograde i nasade predvrta u pojedinim ulicama;
6.	da posveti osobitu pažnju uredivanju školskih vrtova;
7.	da stalno saraduje kod uredivanja groblja;
8.	da povede i svestrano potpomaže akciju, kako bi se na gradskoj periferiji organizirale kolonije obiteljskih vrtiča za socialno slabije i besposlene, imajuči u vidu, da je sigurno dalekovidnije stvarati familijama vrtiče za produktivan rad i za tjelesni i duševni podvig, negoli zidati bolnice, skloništa i ubožnice za iznemogle;
9.	da se brine za prigodne vrtlarske »dekoracije« grada;
10. da uz tekuču uredovnu administraciju vodi posebne statistike, izraduje dijagrame itd. o uspjesima i potrebama gradskog vrtlarstva (razvitak parkiranih površi na, razvitak uličnih drvoreda, register posade-nog drveča i dr.).
Arh. Egon Fridinger, Dunaj :
TERASNI VRT NA DUNAJU
(Un jardin au toit a Vienne)
Vrt leži na ravni strehi predvojne stavbe. Proti zahodu je zavarovan z 2 m visoko betonsko steno, ki obenem ščiti plast zemlje proti vetru, ker bi se sicer takoj izsušila. Ostale stene ograje so nizke, a masivne, da je vrtiček skrit pred radovednimi očmi.
Terasni vrtovi se navadno ne obnesejo, ker so največkrat narejeni na strehah, ki sprva niso bile za to zidane. Zaradi tega je treba namestiti zemljo le tam, kjer je strešna površina brez razpok in konstrukcijskih stikov, sicer se korenine zajedo vanje in ne-propustnosti je konec. Noben priključek katerekoli napeljave ne sme biti v stiku s plastjo zemlje in padavine se ne smejo ustavljati pod njo, marveč morajo imeti prost odtok kakor v pričujočem primeru.
(Der Baumeister 1933, štev. 6)
1. ampelopsis. 2. žična mreža. J. obloga iz betona. 4. strešniki. 5. litoželezna opora za ograjo. 7. izolacija iz bitumena. 6. pločevinasta kritina zidnega venca. 8. pokončna zidna opeka. 9. pločevinasta kritina venca. 10. večkratna plast asfaltne lepenke. 12. kamenite plošče na pesku. 11. vodovodna cev. 13. pokončna	Načrt in prerez
zidna opeka s propusti v vsakem 4 stiku.	Plan et coupe
EuzoatTOM
ZiuZnA IZOLACIJA
UPORABNA UMETNOST
Arh. Ivo Spinčič, Ljubljana Toilette
Ing. arch. Dragutin Fatur, Ljubljana:
V sodobni izgradnji stanovanja se uveljavlja stremljenje po enotnosti barv. Najčešča je zahteva po eni barvi v stanovanju, ki naj da prostoru značaj, ki ustreza namenu.
Za predprostore in delovne prostore, predvsem za sobo gospoda, volimo po razpoložljivih sredstvih tapete v pasovnem, ne presvetlem vzorcu, ki dajejo prostorom po namenu samem resen značaj. Barve na stenah družinske sobe in jedilnice morajo biti privlačno tople. Paziti je treba na njihovo harmonično sestavo, da človek v svojem dnevnem, družinskem življenju ni v ničemer oviran ali vezan na okolje, da se sproščen vseh etiketnih spon prostodušno preda ugodnostim domačnosti. Za sobo gospe so priporočljive tapete v nežnih, prelivajočih se barvah, da podzavestno učinkujejo na blagodejno umiritev vzbur-kanega čustva ter mehak preliv v trdno zavest pri-rodnega poslanstva. Osnovna barva na stenah spalnice naj bo enotna, in sicer nevtralno umirjena, da počivajoči v zdravem spancu brez podzavestnih vzne-mirjajočih vplivov najde telesno in duševno okrepčilo za ostro dnevno poklicno borbo. Stene otroške sobe opremimo z lahkimi, solnčno svetlikajočimi se barva-
STENE STANOVANJA — TAPETE
(Quelques remarques sur la tapisserie)
mi, da nežna otroška duša v prijetnem toplem okolju barv sprejema le svetle, razveseljujoče vtiske ter se lahko razvije v harmoničen, estetično sprejemajoč organizem.
Tapeta in preproga imata skupen izvor v šatoru potujočih plemen. Močne tkanine so rabile za stene šatorov, ki so se sorazmerno hitro in lahko postavile in zopet zložile za nadaljnje potovanje. Kot zavese so delile notranjost šatora v posamezne prostore, prekrivale so tla ter rabile tudi za napravo ležišč.
Kot sredstvo za prekrivanje sten, tal, sedežev in ležišč so prešla pregrinjala v stalna bivališča. Izdelava istih je postala z razvijajočim se smislom za lepoto in udobje vedno bogatejša in razkošnejša. Ostanki antičnih stavb v Orijentu in izročila starega in srednjega veka v Evropi izkazujejo tkanine in vezenine na visoki stopnji popolnosti.
Umetnost tkanja in vezenja so prinesli v Evropo Arabci, kjer je našla mnogo častilcev in posnemalcev. V južnih deželah, predvsem Italiji in Franciji, so posnemali orijentalske pletenine v svili. Na Nizozemskem je pa sila klimatskega okolja dovedla do uporabe volne. Želja, stvoriti dragoceno in stalno okrasje
Dana Pajnič	Keramika
C6ramique
stene, je dovedla v Španiji do uporabe usnja kot tapete. Usnjene (Cordova) tapete so bile tlačene ali potiskane z raznolikimi vzorci v barvah, zlatu ali srebru in nato pokostene. Enako so nastale tudi tapete iz potiskanega ali poslikanega platna in katuna.
Danes prevladujejo papirnate tapete, dobavljene od posebne panoge industrije, ki uporablja vse dobrine tiskarstva v dosego efekta. Mnogo je v rabi tlačenje delno ali povsem razmočenega papirja za imitacijo usnjenih in ostalih tapet. Največji mojstri v dosegi efektov za posnemanje usnja v papirju so Japonci, dočim lepi nasprotno francoska industrija na drobne tkanine papirnate tapete, ki posnemajo usnje, žido ali žamet. *
Preden začne tapetnik svoje delo, si moramo ustvariti dobro in ustrezajočo podlago za tapete. Najboljšo podlago tvori omet iz navadne ilovnate malte. Morebitne vdolbine in vdrtine v steni izravnamo in izpopolnimo z isto malto. Cementni omet mora biti pred namestitvijo tapete popolnoma suh, na njem se ne sme nabirati kakršnakoli vlaga. Svež
mavčni omet mora biti popolnoma strjen in moia pravilno vezati, da pri površinskem dotiku s ščetko ne popušča ali se celo praši. Pri apnenem ometu moramo računati z dejstvom, da se na ometanih ploskvah useda fin apneni prah, ki lahko napolni pore ometa tako, da raztopina tapetniškega lepila ne more zadostno prodreti v omet. Zaradi tega je priporočljivo, da se apneni omet, ako naj tvori podlago za tapete, dobro ostrže in izpraši. S tem se izognemo nedo-statku neenakomernega spoja tapete s podlago.
Vlažna podlaga za tapeto v nikakem primeru ni ugodna. Neprimerna podlaga je običajno povod nezadovoljstva, ki ga povzroča nagubana, odpadajoča ali najmanj lisasta tapeta. Ako je bila kaka stena ometana v zimskih mesecih, potem smemo namestiti tapete šele v dobi, ko je prirodno zvišana toplota zraka povsem nadomestila hlad stene odnosno zidu. Umetno zvišanje temperature z izdatnim kurjenjem le malo pomaga. Ako je stena slikana z apneno ali kle-jevo barvo, moramo pred nameščanjem tapete vso površino stenske ploskve dobro ostrgati, izkrtačiti, izprašiti in umiti. Najmanjši preostanek kakršnekoli slikarije na steni učinkuje neugodno na tapete. Morebitni oljnati oplesk stene ni ugoden kot podlaga za tapete ter je istega z ometom vred odstraniti, ker je omet prepojen z oljnatimi ali smolnatimi snovmi, ki preprečijo prodiranje tekočega tapetniškega lepila v omet. Pri uporabi močnejših, pravilno debelejših tapet, je ugodno, da steno prelepimo s premočenim časopisnim papirjem, to je, da namestimo tako zvano makulaturo.
Pripravi tapetniškega lepila se na žalost le malokdaj posveča vsa potrebna pažnja. Vsakršno tvorbo svaljkov in kepic je preprečiti s pravilnim kuhanjem, vztrajnim, enakomernim mešanjem ter morebitnim precejanjem. Ako je lepilo grudasto, ke-pasto ali pomešano s svaljki, potem neenakomerno prodira v papir in vsled tega tapeto neenakomerno razmoči. Lepilo ne sme biti preredko, ker vsebuje v tem stanju premalo lepilne snovi, kar povzroča neenakomerno sprijemanje tapete z ometom. V toplem stanju se škrobovo lepilo najlepše razmaže, obstoja pa nevarnost, da tapeto preveč razmoči. Druga ne-prilika je v tem, da sveže škrobovo lepilo močno nagiba h kisanju, s čimer se združuje nevarnost razkroja barv na tapeti. Lepila ne nanašamo s podolžnimi ali vodoravnimi vzporednimi potezami, temveč z medsebojno križajočimi in krijočimi se krožnimi potezami čopiča.
Prostore, ki smo jih opremili s tapetami, moramo pravilno sušiti. Ob času, ko se nalepljene tapete suše, morajo biti prostori prilagojeni vsem prilikam vremenskih vplivov. Ako bi bil na primer pri suhem vremenu sveže tapeciran prostor izpostavljen prepihu, bi voda iz lepila prehitro izhlapela, preden bi se tapeta dovoljno sprijela s podlago. Posledica je, da tapeta poči ter se odlušči. Pri vlažnem vremenu lahek prepih v obče ne škoduje, nasprotno še pospešuje sušenje in sprijem tapete s podlago.
LIKOVNA UMETNOST
Urejuje akad. slikar Miha Malei
Veno Pilon, Pariz	Portret plesalke, olje	Portret plesalca, olje
Danseuse, tableau a I'huile	Danseur, tableau ž 1'huile
Vsaka umetnost je oplojena od dobe, v kateri živi. Zato živi od nje, z njo, zanjo in jo osvetljuje z neumrljivostjo. V vsaki dobi so ljudje, ki ji ne morejo slediti, ki jim je neumljiva in jo zato odklanjajo. Včasih pripomore k temu še ali bojazen pred drugim ali pred samim seboj. Lahko rečemo, da je malo takih, ki živijo z njo. In srečni so tisti. Z drugimi pa po navadi opravi smrt prej, preden jih sreča spoznanje.
Ukrojeno obleko je pač treba ponositi do kraja — tudi če je že odložena, še obstoja. Sežgati, uničiti jo je treba, da ni drugim v spotiko, napotje. Nekateri se zopet trudijo — ali iz potrebe ali brez nje —, da analizirajo umetnost: likovno, besedno ali glasbeno — in celo mislijo, da so to storili. Pa niso! Mogoče se jim je le posrečilo, da so kaj opredelili ali časovno ali zgodovinsko. Analiza umetnosti vedno zapusti kaos — in ta je zopet lahko predmet analize. Sicer pa: saj umetniki ne delajo nove umetnosti. Umetnost ni nova in ni stara; je nekaj, kar nam je
najbližje in najdelj, nekaj, kar čutimo, pa ne moremo povedati, vidimo, pa ne moremo pokazati, razumemo, pa ne moremo razložiti — nekaj, kar je še Bogu bližje od molitve same. — Umetnik, ki se zadovoljuje samo s skiciranjem oblik ali z golim posnemanjem prirode, ne dela moderne umetnosti — škoduje ji in ni umetnik. Škoduje s tem, da zavaja družbo na stranpota in ji je v pohujšanje; sicer s svojimi proizvodi ne škoduje umetnosti sami, ker so se rodili že kot nestvori in so že ob rojstvu umrli. To so diletanti in pa navadni rokodelci, ki nimajo niti notranje niti zunanje sile. Ti najbolj zavajajo družbo in ji ovirajo razvoj okusa.
»Oni, ki se lotevajo določenega lahkega udej-stvovanja že v praksi, preden so se naučili teorije, so podobni mornarjem, ki odrinejo na morje z ladjo brez krmila in brez kompasa,« pravi že Leonardo da Vinci.
Tehnično je torej izobrazba nujna za ustvarja-jočega umetnika. Brez nje je diletant; več je imajo
Rista Stijovič, Beograd
Satir i bahantije, orahovina
Satyre et les bacchantes, relief en noyer
obrtniki-rokodelci. Ti so bili še v prejšnjem stoletju nujno potrebni, ko še ni bilo ne fotografije in ne reprodukcijskih strojev — pa so se danes z diletanti vred vrnili med umetnike. Družba je nepoučena, brezbrižna ali pa še malodušna in ji je dostikrat pri nakupu slike važno in najvažnejše le to, da je na platnu, v olju in zlatem okviru.. . Povprečno se kupujejo pri nas umetnine v takem razmerju: pohištvo 30—40.000 Din, slika (ali reprodukcija) 150—500 Din! Umetniški portret soproge ali soproga pa napravi fotografski aparat.
Radi takih okoliščin se pravi umetnosti pot zapira, se ji onemogočuje razvoj in razmah. Trpi tudi umetnik — ker mora slediti glasu svoje duše. Sveta, v katerem živi umetnikovo notranje življenje, družba dostikrat niti ne sluti ne.
Slikar ni poslan zato, da bi reproduciral naturo tako, kot jo vidi zunanje oko posameznika, temveč zato, da reproducira življenje in dušo v oblike, ki so na sliki tisto, kar navadnim ljudem ni dano. Te oblike, ki pojo skupno harmonijo umetnine, zažive v srcu umetnika, čigar razum jih razporeja na platnu v eno skupno telo. Zato umetnost ni posnemovalka prirode, temveč ustvarjajoča, tvorna sila.
Umetnosti in njenemu razvoju bi se morala posvečati večja pozornost. Brez nje človek ne more živeti, brez nje je hrom. 2e otrok si krasi v pesku pot pred seboj, oblikuje plastike iz blata, stavi hiše, pleše, gestikulira itd., zraven pa deklamira ali poje nežno pesem, ki jo je kedaj slišal ali pa nikoli. To njegovo izražanje nam še ni povsem jasno, ali notranje nam je blizu, zato razumljivo, pa čeprav so to le prvi simptomi* in tresljaji umetnosti.
Narod, ki hoče slediti umetnosti, jo tudi ima, in tak narod živi lepše življenje od drugega. Zgledi so vidni in jih ni preveč težko najti. Jakopič pravi nekje: vzemite narodu umetnost, pa ne bo več narod. S tem je veliko povedanega. Tudi v šolah se umetnost le komaj omenja. Pri Francozih, Špancih, Italijanih, Nizozemcih, Holandcih ni tako.
Tudi doba, v kateri živimo, je veliko pripomogla k temu, da se je družba umetnosti odtujila; v dobi, ko je socijalni organizem v razsulu, in v dobi, ko je gospodarska in politična kriza na višku, umetnost trpi.
W.
VENO PILON
Veno Pilon, akad. slikar, je eden najizrazitejših predstavnikov slovenske moderne likovne umetnosti. Med onimi, ki so takoj po vojni prelomili z impresionizmom, je bil on najizrazitejši in najmočnejši. Nič manj častno mesto pa ne zavzema v grafiki. Razstavljal je že v vseh večjih evropskih mestih.
Rodil se je 1897. leta v Ajdovščini na Primorskem. Slikarstvo je študiral na Dunaju, v Pragi, Flo-renci, Rimu in Parizu. Sedaj že več let živi stalno v Parizu. Bavi se tudi z umetniško fotografijo.
RISTA STIJOVIČ
akad. vajar. Roden je 1894 u Podgorici i svršio je svoje študije u Parizu. Od 1928 godine živi stalno u Beogradu kao profesor na gimnaziju te ima svoj atelije gde stalno radi.
Učestvovao je na izložbama u Parizu od 1920 do 1931 godine. Po dolasku u Beograd, primljen je za člana umetničke grupe »Oblik« te je učestvovao u radu Udruženja Likovnih Umetnika, gde je več nekoliko godina sekretar.
Kao vajar pripada novoj našoj generaciji, koja traži novi život, novi pokret u umetnosti. Svoje radove izlaže na svim izložbama »Oblika« i svim izložbama, koje prireduje »Cvijeta Zuzorič« u umetničkom paviljonu.
U njegovim radovima vidi se čisto umetničko shvatanje, dinamički pokret čiste prirode, buduči život, vaskresenje umetnosti. Stijoviča možemo da poredimo medu naše najbolje vajare, koji su poborci naše nove umetnosti.
PARKETE hrastove i bukove sa i bez polaganja uz konkurenčne cljene Narodno d. d. Parketunion Zagreb Beograd Trg Kralja Tomislava 10 Wilsonov trg 1 Telefon 85-25 Telefon 28-029 Briojavke: Parketunion, Zagreb-Beograd Zaslupstva: Dubrovnik: Prvo dalmatinsko trg. društvo Ljubljana: Zlatko Pire, Šelenburgova 7/I. Niš: Naum Čermilo i drug Nova Gradiška: Fridrik Holčuh i sin Novi Sad: Našička (vomica tanina i paropila d.d. Osljek: Našička tvornica tanina 1 paropila d d. Skoplje: Keramika, Karadordeva 13 Slav. Poiega: Trgopromet d. d. Sombor: Našička tvornica tanina i paropila d d. Subotica: Gustav Flster ml., Fra Ješe trg & Vel. Bečkerek : Trgovačko d. d. Vel. Kiklnda: V. Relch, drvar, Kralja Aleksandra 87 Vlnkovcl: Vilko Ornstein	Originalna Terrabona ^^^ H suha žbuka 1 upotrebljava se 1 danas najviše u wfc?^«*^ ^Sfek Taj I savremenoj ^jH^HpKSL I arhitekturi 1 mMf ■■if—-'-— 1 Proizvodi | Samoborka d. d. - Zagreb
..RUDE IN KOVINE" d. d. LJUBLJANA, Masarykova cesta 12 Glavno zastopstvo CINKARNE D. D. CELJE Cinkovo belilo ,Briljant' En gros: cinkova pločevina, pocinkana železna pločevina: surovi in rafini-rani cink, cinkov prah, »Cinkopon«, žveplena kislina, svinec, svinčena pločevina, kositer v kladah in palicah, kositer za spajanje v palicah, antimon, aluminij, baker, zvonovina, razne barve, kovine i. t. d., šamotni materijal Kupuje: starcink po najugodnejših dnevnih cenah, odpadkedrugih kovin i.t.d. Brzojavke: Rude Ljubljana. Telef. int. 2727, 2827	Albert Špeletič sobno slikarstvo Ljubljana, Emonska 25. Tel. 3175 Cene konkurenčne
	Pristou & Bricelj črkoslikarja specijalista Ljubljana, Resljeva cesta 59 Telefon 29-08
FOT0HEMIČNIM
LE
JUGOSLOVANSKA
TISKARNA V LJUBLJANI