2. nagrada: Jana Urbas 3. nagrada: Robert Ferbežsr V teh poletnih dneh se res prileže pogled na hladne dni, ko je Trzin prekrivala bela odejfl' (P očitnice so tišti čas, ki se ga v naprej vsi veselimo, ko pa minejo, paje marsikdo razočaran, hkrati pa se vsi strinjamo, da v vsakem primeru prehitro minejo. To je čas, ko doma ne moreš opraviti nobene stvari, kot bi želel, saj so vsi tišti, ki bi jih potřeboval, že na dopustu, tištim, ki jih nadomeščajo, pa se v vesclem pričakovanju dopusta ali pa v soparni vročini ne da kaj dosti migati. Ko skušaš opraviti kakSno stvar, si razočaran in tudi vate se pritihotapijo sko-mine po počitnicah, še zlasti, če ob tem Se razmišljaš, kako se imajo prav zdajle drugi kje na morju dobro. Ne preostane ti drugega, kot da vse skupaj pustiš in še sam poskušaš pobegniti iz »sivega« vsakdana. Počitnice pajemljemo vsak po svoje. Nekaterim je najpomem-bneie to, da nič ne delajo. Da spijo, jedo in pijejo in nato spet spi jo, molijo vse štiri od sebe in se izogibajo celo miselnim naporom. Nerodno pri takih počitnicah je, da se moraš vsceno vsake toliko časa vsaj malo premakniti, pa ludi marsikdo od tvojih »najbližjih« lahko v takem dobi poplavo idej, kako bi te bilo mogoče izkoristiti z »milijon drobnimi opravili« ali pa kako se te da drugače učinkovito zamoriti. želiš, da bi jih bilo konec in da bi se lahko v službi spet spočil in sanjaril o novih počitnicah. Aktivne počitnice so lahko tudi takšne, da se podaš po svetu, na morje, v gore in tam nabiraš iz-kušnje, kilometre, nova spoznan-ja ali pa se preprosto poskušaš vživeti v neki nov način življenja. Takšnih počitnic si želi velika vcčina ljudi, kako so na koncu Če se znamo prepustiti trenutku in uživati ttuli v drobnih stvareh, bodo luiše počitnice uspeštut in lepe, kjerkoli že bomo. Če pa bomo hlastali samo za velikimi stvarmi in doživetji, pa bomo zelo verjetiut razočarani. Drugi so za aktivne počitnice. Tovrstne počitnice ponujajo cei kup možnosti. Lahko posloriš vse tisto, kar si že pol lela odla-šal, ali pa si tislega v prcddo-pustnem času niti v sanjah nisi mogel privoščiti. Po takšnih počitnicah si na koncu prav gotovo tako utrujen, da si samo ODSEV -glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: MiroSlebe Namestnica odgovornega urednika: Mateja ErCulj Tehnični urednik: EmilI'evec Urednik fotografije: lože Seljak Trženje: Jožica Valenćak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: Simon Fmk)ugovic, Tone Ipavec, UrSa Mandeljc, Petra MuSií, Ano Oblak, Viktorija Peínikar - Oblak, Tanja 1'relovSek, Mítjam šlih, Mojca Triek, Jana Urbas, Peter Zalokar, Andrej Župane Tisk: Marko Ravnikar s p.. Domžale Naklada: nooižvodSv Glasilo Odsev Izhaja enkrat mesečno In ga dobilo brezplačno vsa gospodlnistva in podjetja v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. septembra 2003. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. septembra na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Trzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) »: (01)564 45 67 A: (01)564 45 68 Slika na naslovnici: Uživati je treba tudi v drobnih stvareh. ISSN 1408-4902 (foto: Miro Štebe) zadovoljni z njimi, paje najpogosteje povezano s tem, koliko denarja za to porabijo. Takšne počitnice so lahko sicer tudi zelo poceni, vendar potřebuješ kar največ iznajdljivosli, idej, znanja in pogosto ludi potrpežljivosti, še zlasti pa trpežnosti. Če tega ni, na koncu verjetno ne bomo tako zadovoljni, kot smo si sprva želeli. Druga možnost je, da smo pripravljeni odšteti več denarja. Ta pa je lahko zelo draga dobrina. Hitro se vprašaš, čc si za to, kar si plačal, res dobil usirezno uslu-go in povračilo. Zelo rado se zgodi, da se nam listo, kar smo naza-dnje dobili, zdi predrago in da bi jo lahko odnesli ceneje. Če denar ni problem, pa se nam pogosto zazdi, da sojo drugi odnesli bolje, da so se bolj zabavali in da ravno pri nas ni bilo vse tako »naj« kot mogoče pri znancih. Na koncu lahko celo spoznaš, da si sicer zmetal precej denarja, vse skupaj pa te je pustilo kar prcveč hladnega in nepotešenega. Tudi najdražji aranžma, v katerem je vse poskrbljeno in vse izpiljeno od A do Ž, ni jamstvo, da te bodo takšne počitnice zadovoljile in osrečile. Pogosto samo pričako-vanja niso zadosti. Tudi sami moramo s seboj prinesti vsaj nekaj dobre volje in prilagodljivosti. Seveda paje ob kakršnih koli po- čitnicah vedno treba računati na Murphyev zakon, ki pravi, da gredo stvari najraje narobe in da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo iti še slabše. To se še zlasti rado zaplete pri vremenu, pri nesrečnih naključjih, pozab-Ijivosti, organizacijskih po-manjkljivostih itn. Ampak kakor koli že, tudi takrat, ko se nam na počitnicah dogajajo čudne stvari in se nam vse, kar smo si želeli in načrto-vali, sfiži, se lahko zasmejemo in rečemo, da bi bilo lahko še slabše in da smo si spremembe pravzaprav želeli. Tudi ob naj-različnejših zaplctih, z izjemo tragičnih, se lahko zabavamo in smejimo sami sebi in neum-nosli drugih ljudi. Če se znamo zasmejati ludi svojim tegobam, nam bo prav gotovo vsaj za polovico bolje in počitnice bodo verjetno precej bolj uspešne, kot če bi se zmrdovali nad vsako malenkostjo. Če obvladamo to umetnosl, nam bodo počitnice nekaj přineste in pomenile, pa četudi ostanemo doma in noge naina-kamo v škafu vode. Zavedati se moramo, da smo si počitnic želeli, ker smo se hoteli za nekaj časa iztrgali skrbem in ob-veznostim monotonega vsak-danjika. Če se znamo prepustiti trenutku in uživati tudi v drobnih stvareh, bodo naše počitnice uspešne in lepe, kjerkoli že bomo. Če pa bomo hlastali samo za velikimi stvarmi in doživetji, pa bomo zelo verjetno razočarani. Mogoče nam bodo sosedje nekoliko nevoščljivi, če si bomo privoščili drag dopust, ni pa nujno, da se bomo vrnili obogateni in zadovoljni. Tudi pri takem dopustu se moramo znali »pocrkljati«, prisluhniti sebi in svojim spremljevalcem, včasih malo stisniti zobe in se prepustiti toku, zraven pa moramo predvsem na vse nepredviđene zaplete gledati z vesele strani. Kakršne počitnice si boste že izbrali, uživajte na njih in si naberite novih moči za jesenske izzive. Urednik Ž U p A N 0 V ar precej časa sem razmišljal o tem, -'V^s čim naj napolnim ta poletni Županov kotiček, ki bo objavljen v dneh, ko bo marsikateri izmed možnih bralcev že na dopustu oziroma počitnicah. Ali naj zastavim resno in skušam biti čim bolj moder; naj raje podam nekakšno poročilo o tem, kaj vse trenutno gradimo v Trzinu in zakaj vse to gradimo ali pa morda v slogu vročih poletnih dni in hladnega piva natresem nekaj duhovitosti, če bi se mi seveda posrečile? Ker pišem ta prispevek prav na dan, ko so se časopisi razpisali o tem, za kako dolgo so se na počitnice raz-šli slovenski poslanci, me je najprej imelo, da bi napisal nekaj o tem, da občine ni mogoče kar zapreti za mesec dni, četudi imajo tudi Ijudje, ki so zaposleni v njej, enake pravice iz delà kot vsi drugi in ena-ke želje po morju ali planinah. Pa sem si premislil, kajti povsem jasno je, da mora biti na občini tudi v najbolj vročih dneh vedno kdo navzoč in to niti ne samo med uradnimi urami. Ta »kdo« mora znati vsaj sprejeti in ustrezno protokolirati vlogo, ki jo prinese na občino občan ali občanka in jo bo po tem, morda čez nekaj dni, reševal referent, kije trenutno na dopustu, Toda to je samo po sebi umevno in pravje, da je tako; zato o tem niti ni umestno veliko razmišljati ali pisati. Vse, kar je dopustno, je pravzaprav samo to, da računamo tudi na razumevanje vlagateljev vlog, daje kljub všemu le čas dopustov. Telefonske številke Občine Trzin so: 564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49 Fax: 564 17 72 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/ Sam v teh dneh morda še največ razmišljam o tem, česar se na občini še nismo lotili, pa bi se že morali in bi bilo morda mogoče kaj od tega urediti vsaj v času po dopustih in tja do zime. In vedno znova se kar nekoliko zgrozim, ko ugotovim, koliko je tega, kar nas še čaka, pa bi moralo biti že včeraj na-rejeno. Žal pa se še vedno ubadamo zlasti z reševanjem problemov, ki izhajajo iz pre-teklosti. Neverjetno je pravzaprav, koliko je bilo v Trzinu zgrajenih ulic, ki deloma ali ponekod kar v celoti potekajo po zasebnih zemljiščih, ne da bi se naši predhodniki potrudili in uredili razmerja z lastniki teh zemljišč. Danes je urejanje teh starih zadev neprimerno težje in bolj dolgotrajno. Po drugi strani se vsak dan znova srečuje-mo z zahtevami in pripombami, ki izražajo popolnoma legitimne interese posameznih občanov in občank, le da se kdaj pa kdaj zgodi, da bi izpolnitev katere od teh zahtev trčila ob pravice in interese drugih posa-meznikov in največkrat potem občina pos-kuša delovati kot nekakšen posrednik, ki včasih tudi v povsem nemogočih primerih išče možnosti za kompromis in poravnavo med sprtimi stranmi. V zadnjem času imamo kar precej priložnosti za to, da se preiz-kušamo v takšni vlogi. Celo sami smo si naložili nekatere náčrte, ki jih bomo lahko, po mojem prepričanju, v korist večine ob- čank in občanov izpeljali samo pod pogo-jem, da nam bo uspelo doseči te vrste kompromise med nosilci različnih intere-sov znotraj naše občine. Kot župan se pri tem nenehoma učim in se hkrati izpopol-njujem v veščini, ki gotovo tudi meni včasih delà težave. To je potrpežljivost. A naj bo dovolj o tem! Veseli me, da kljub vsemu marsikdo opazi in tudi pove, da vodstvo občine deluje v skupno korist in da se trudi najti tudi v spornih primerih rešitve, ki niso za nikogar v celoti izklju-čujoče. Pa sem hotel povedati samo to, da to počnemo tudi v teh vročih dneh, ko so zlasti naši šolarji, dijaki, študentje na zasluženih počitnicah. Naj torej izkoristim vsaj to priložnost, da vsem, ki so uspešno zaključili šolsko leto ali celo osnovno šolo, maturirali ali diplomirali, čestitam in jim zaželim čim več uspeha in sreče v nadaljnji karieri, naj bo to šola ali služba. Prav vsem občankam in občanom, mladim, najmlajšim in starejšim pa želim lep dopust ali počitnice. Uživajte, kjerkoli že boste: na morju, v hribih, na kakšnem za-nimivem potovanju ali doma! Izkoristite dopust za to, da si naberete novih moči in vzdržljivost za nove naloge! Tone Peršak DOBRO DELO JE TREBA TUDI POHVALITI »Zakaj vedno samo kritizirate? Pohvalite vendar kdaj tudi tište, ki se »v ozadju« trudijo, da bi bila naša občina lepša in prijaznejša do svojih prebivalcev in ludi gostov.« Ta oči-tek smo že nekajkrat slišali. Naši bralci nas opozarjajo, da naj pohvalimo tište, ki tako prizadevno urejajo cvetlična korita na mostovih preko Pšate in Motnice ter cvetlične grede na nekaterih vidnejših mestih v Trzinu, predvsem na vstopih v naselje. Le redki vedo, da tištim, ki skrbijo za lepšo podobo Trzina, v času suše ponoči pomagajo gasilci s svojim novim avtom pri zalivanju žejnih cvetličnih nasadov. Prav gotovo pa ni posebno veliko tistih, ki bi kdaj priznali, kako veliko je v občini zelenić in obcestnih trat, ki jih je potrebno pokositi in urediti, in si tišti, ki jih urejajo, res zaslužijo priznanje. 9. SEJA OBČINSKEGA SVETA PREDDOPUSTNIŠKA SEJA OBČINSKEGA SVETA JE BILA JEDRNATA Julijska oz. 9. redna seja občinskega svela, ki je bila zadnja pred poletnimi počit-nicami občinskega vodstva, je bila sorazmerno kralka, vendar so svetnice in svetniki obravnavali kar nekaj lem, ki bodo v prihodnje vplivale na življenjske pogoje v našem kraju. Podrobnější pravilnik o štipendiranju Najprej so se pomudili ob sprejemanju dopolnjenega pravilnika o štipendiranju v občini. Tak pravilnik je občina sicer že imela, vendar je bil preveč splošen in na nekaterih področjih nedorečen, zato seje komisija za dodeljevanje štipendij večkrat znašla v dilemah. Prav zaradi tega je bilo treba nekatera merila natančneje opredeli-ti. V razpravi so se predvsem člani liste Za zeleni Trzin zavzemali, da bi med po-goji, ki prevladujejo pri izbiri štipendi-stov, v večji meri upoštevali tudi socialni položaj kandidatov, saj so měnili, daje dodeljevanje štipendij bolj socialna kategorija, vendar so predstavniki občine, še zlasti pa g. župan, poudarjali, da Stipendije za dijake in Studente iz revnejših družin zagotavlja država, občina pa seje odloči-la, da bo s štipendijami pomagala predvsem boljšim in uspešnejšim dijakom in Studentom, eden od dejavnikov paje tudi to, koliko so kandidati dejavni v družbe-nem življenju Trzina. G. Peršak je tudi povedal, daje naša občina na tem področju sorazmerno radodarna, saj je kar precej občin, ki štipendij ne podeljujejo. Če bi gledali v odstotkih, koliko štipendij poděli naša občina na število svojih prebi-valcev, pa bi morali biti tudi zadovoljni, saj krepko izstopamo iz povprečja. Občina Domžale tako na primer poděli letno kakih 30 štipendij, če bi želeli doseći tak odstotek, kot ga imamo v Trzinu, pa bi jih morala kar 90. V nadzornem odboru občine so měnili, da bi moral biti pravilnik za dodeljevanje štipendij še bolj precizen, vendar so svetnice in svetniki nazadnje z većino glasov podprli predlagani pravilnik. Prodaja občinske zemlje Pri drugi točki so se člani in članice občinskega sveta strinjali, da občina proda deie manjših parcel ob desnem bregu Pša-'e nekaterim prosilcem, ki bi tako zaklju-1,1 svoje parcele z zemljišči, ki mejijo nanje in jih že tudi več ali manj izrabljajo v svoje namene. Gre za zem-Ijišča, v katerih ni nikakršnih infrastrukturnih vodov in tam tudi niso načrtovani. Pravzaprav so to ozki pasovi zemlje, ki jih drugače ni mogoče upo-rabiti. Pri enem od zemljišč, za katero je zaprosila ena od trzinskih družin, paje občinski svet sklenil, daje bolje, če jo občina odda v nájem, saj bi tam v prihodnje mogoče potřebovali zemljo za urejanje komunalnih povezav. Ob tem je g. župan povedal, da seje v letih 2001 in 2002 na občino obrnilo več občanov, ki so se zavzemali za odkup posameznih zemljišč v lasti občine. Najpogosteje želijo na ta način zaokrožiti svojo posest z manjšimi deli občinskih zemljišč. Na občini so več takš-nih prošenj zavrnili, ker so ocenili, da ni dobro razkosavati zemljišć in daje treba najprej preučiti možnosti za drugačno rabo teh zemljišč. Na območju Mlak na primer v skladu s sklepom občinskega sveta ne pro-dajajo zemljišč, ki predstavljajo zelene površine, vse do spremembe zdaj veljavnih prostorskih pogojev za tisto območje. Stališča o prlpombah občanov Pri naslednjih dveh točkah so člane občinskega sveta seznanili s stališči strokovnih služb glede pripomb na predloga za spremembe zazidalnega načrta za industrijsko cono in predloga za spremembo prostorsko ureditvenih pogojev za območje novega delà Trzina oz. za območje Mlak. V obeh primerih gre pravzaprav za reševanje vprašanja mirujočega prometa. Kot je povedal župan, so stališča glede pripomb občanov svetnikom predstavili, da bi se v nadalje-vanju postopka sprejemanja sprememb prostorskih dokumentov, to je v drugi obravnavi, ki bo prišla na dnevni red zasedanj občinskega sveta verjetno že na naslednji, septem-brski seji, lažje odločali. Glede pripomb, ki so jih spre-jeli v zvezi s spreminjanjem prostorske ureditve obrtno-industrijske cone, je predstavnica Regijske razvojne družbe Vera Rutar pojasnila, kako bi po njihovih ocenah lahko v skladu z željami občine in pre-bivalcev cone najbolje rešili probleme v zvezi s parkiran- jem na tamkajšnjem območju. Največ te-žav z mirujočim prometom je tam v okolici piramide in pri velikem objektu ob ulici Motnica, ki naj bi bil po prvih načr-tih motel, zdaj paje predelan pretežno v stanovanjsko zgradbo in mu Trzinci naj-večkrat rečejo kar »grad«. Med razpravo smo slišali, daje za većino težav krivo dějstvo, da so investitorji pri številnih objektih v coni površine svojih parcel pozidali do te mere, daje tam zmanjkalo prostora za parkiranje. Po prvotnih načrtih naj bi namreč vsak objekt v coni stal na parceli, ki bi imela tudi t.i. funkcionalno zemljišče, namenjeno tudi parkiranju av-tomobilov tamkajšnjih stanovalcev, zaposlenih in tudi strank v tamkajšnjih poslovnih objektih. Ker so poslovni objekti v coni pogosto tako veliki, da pokrivajo večji del parcel, na katerih stojijo, si zaposleni in gostje v tamkajšnjih podjetjih pomagajo s parkiranjem na sosednjih parcelah, pogosto tudi na zelenicah in drugih občinskih zemljiščih. Občinaje večini podjetjem in lastnikom parcel, kjer je možno zagotoviti dodatna parkirna mesta, ponudila v podpis pogodbe o ureditvi takšnih parkirnih mest. Nekateri so na takšne zakupne pogodbe pri- Pčr I D L JI V, E POV. OSTORSK1WI Í1NE, KI SE' U R E DIT V E N T M I J, A J O ) G 011 -- ifcVERNI KARIZ-- STORITVIJNO OBRTNA SAMIÍMBNOST 7. MOŽNOSTJO GRADNJI: PO F.NRGA STANOVANJA slali in na občinskem svetu so se strinjali, da naj bi jim s podpisom pogodb za nedo-ločen čas omogočili legalizacijo takšnih dodatnih parkirišč. Zanimivo je, daje bilo med podjetniki v coni kar precej takih, ki na urejanje parkirnih mest na svojih par-celah niso pristali, strinjali pa so se, da občina na občinskih zemljiščih uredi par-kirišča, ki pa naj bi jih potem oni izkoriš-čali izključno za lastne potrebe in za svoje stranke. Občina na take izključujoče pred-loge ne more pristati, hkrati pa so se na občinskem svetu tudi dogovorili, da na podaljševanje časa za podpisovanje novih pogodb ne bodo pristali. Ocenili so namreč, da so imeli vsi zainteresirani lastniki parcel zadosti časa za pristanek in da bi bili tišti, ki so sodelovali z občino in pogodbe ze podpisali, v neenakopravnem položaju s tistimi, ki so gledali le na lastne koristi. Predstavnik Četrtnega odbora g. Brane Lap seje vseeno zavzel, da bi možnost za sklepanje najemnih pogodb še podaljšali oz. da bi vsem, ki že imajo par-kirišča na občinskem zemljišču, dali še eno možnost za legalizacijo le teh. Kje so meje IOC Trzin Kot smo izvedeli, seje večina pripomb, ki so jih občani dali ob predstavitvi predloga sprememb zazidalnega načrta za industrijsko cono, nanašala predvsem na širjenje gradbenih parcel. Po predlogu, ki so ga predstavili, naj bi v coni dobili dodatnih 200 parkirišč, Še največ naj bi jih dobili na zemljišču med štiripasovno cesto proti Ljubljani in prvo vrsto objektov ob ulici Motnica. Precejšen del razprave so svetnice in svetniki namenili tudi širjenju cone proti vzhodu in severu. Predvsem predstavniki liste Za zeleni Trzin so se zavzemali, da se cona ne bi širila še naprej proti gozdu, čeprav so v prostorskih planih že predviđene nove pozidave gozdnih površin ob robu cone. G. Franci Mušič je ob tem povedal, da so prvotno načrtovali precej več-Jo cono in da so predvideli, da bi bilo med območjem cone in ostalim delom Trzina e 200 m široko zeleno tamponsko ob-™očje gozda. Zdaj je med obema deloma fzina še precej širše gozdno območje. Za več parkirišč v Mlakah Stališča do pripomb iz javne obravnave in iz obdobja javne razgrnitve predloga sprememb prostorsko ureditvenih pogojev na območju Mlak je ob-činskemu svetu pojasnil direktor podjetja Locus g. Leon Kobetič. Dejal je, da z novim predlogom posegajo samo na področje možnosti za ureditev parkiranja na območju naselja Mlake, pripomb, ki so se na-našale na področje sprememb rabe prostora, gradnjo novih pomožnih objektov in podobno niso upoštevali, saj se predlagane spre-membe nanašajo le na vprašanje mirujočega prometa. Dejal je, da s predlaganimi rešit-vami nikjer ne posegajo na obstoječe zeleniće. Zavzemajo se zgolj za ureditev dodatnih parkirnih mest ob obstoječih prometni-cah in še to tam, kjer je to mogoče. Pravilo-ma predlagajo vzdolžno parkiranje, minimalna širina vozišča za potrebe vzdolžnega parkiranja pa mora znašati 7,5 m. Dodatna parkirna mesta naj bi po najnovejšem predlogu uredili pri vrtcu, ob Mlakarjevi ulici, na obstoječih prehodih med Mlakarjevo in Prešernovo ulico ter med Prešernovo in Reboljevo ulico, na koncu Prešernove in Mlakarjeve ulice ter ob Kidričevi ulici. Ko-lesarske steže naj bi uredili obojestransko ob Ljubljanski cesti, enostransko, vendar dvosmerno ob Mlakarjevi cesti do križanja z Ulico Rašiške čete ter po Ulici Rašiške čete za povezavo do športnega parka, ob Kidričevi cesti pa naj bi uredili enostransko dvosmerno cesto za povezavo do OIC. Nove pločnike naj bi zgradili obojestransko ob Ljubljanski cesti tam, kjer jih še ni, pa tudi enostransko ob Kidričevi cesti za povezavo do OIC Trzin. Med razpravo je bilo slišati, da razmišlja-jo tudi o ureditvi dodatnih parkirnih mest, ki bi jih po potrebi uredili na zemljiščih v lasti občine, pri tem pa bo treba upošteva-ti minimalen odmik vsaj štirih metrov od obstoječih stanovanjskih hiš, zavzemali pa naj bi se tudi za kar najširšo ohranitev obstoječih zelenih javnih površin. Pri peti točki dnevnega reda, ki sojo dodatno uvrstili na program, je Občinski svet pooblastil župana in občinsko upravo, da pripravita izjavo za pobudo ocene ustavnosti in zakonitosti prostorskega akta občine Trzin. Gre za to, da sta se dva občana obrnila na Ustanovno sodišče RS s pobudo za oceno zakonitosti odloka o prostorsko ureditvenih pogojih na območju naselja Mlake. Tam seje namreč eden od prebivalcev odločil za gradnjo prizidka k hiši, ki bi ga po površini lahko šteli kar za dodatno hišo. Prizidek, za katerega je investitor dobil gradbeno dovoljenje, naj bi zaradi svoje velikosti in bližine parccli sosedov tem zmanjšal bivalne razmere. Prizidek bo pravočasen Pri predzadnji točki seje je župan poročal, kako poteka plinifikacija Trzina, kako bodo posodabljali Jemčevo cesto in kako potekajo priprave za ureditev športnega parka. Največ pozornosti paje namenil gradnji prizidka k osnovni šoli. Pri tem je na vprašanja svetnikov odgovarjal tudi predstavnik podjetja LIZ inženiringa Ja-nez Sitar, ki opravlja delà in naloge nosil-ca investicijskega inženiringa pri gradnji prizidkov in posodabljanju osnovne šole Trzin. Udeležencem seje so zagotovili, da bo šola pravočasno pripravljena na zače-tek pouka v devetletki, slišali pa so lahko, da imajo pri zagotavljanju nemotenega delà pri tem kar preccj težav. Miro Štebe POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G.ANTONOM PERŠAKOM TUDI V ČASU DOPUSTOV BO OBČINA DELOVALA Čas dopustov se je začel, kar velja tudi za našo občino, vendar pa delo občine letos tudi v času, ko mu rečemo »špica dopustov», ne bo zamrl. Prav o tem smo se pogovarjali s trzlnsklm županom na začetku rednega mesečnega pogovora. »Moram reči, daje ta čas zaradi številnih naložb, pri katerih dela že potekajo ali pa se bodo vsak čas začela, za občino zelo napet. V Trzinu je zdaj veliko del in žal je zdaj pač tako, da se pri tako rekoč vsaki zadevi vsaj malo zapleta, in to terja od zaposlenih v občinski upravi, da ves čas zelo pozorno spremljamo dela, ki potekajo, pa čeprav naj bi bil ta nadzor v pristojnosti drugih. Moram reči, da nekateri iz-vajalci solidno delajo, je pa precej takih, daje pri njihovem delu potreben stalen in zelo pozoren nadzor. To zahteva od ljudi na občini, lahko bi rekel, maksimalno koncentracijo, še zlasti ker je naša občinska uprava majhna. V takih razmerah se odsotnost vsakega zaposlenega lahko zelo pozna in obremeni druge, vendar se bomo trudili, da občani pri tem ne bodo prikraj-šani. Posameznikov sicer za določen čas ne bo, vendar bomo poskrbeii, da te odsotnosti občanov ne bodo posebej prizadele. Ali lahko izdate, kdaj greste na dopust vi in verjetno bo marsikaterega bralca tudi zanimalo, kje boste počitnikovali? Na dopust grem v avgustu, počitnikoval pa bom na Lošinju. Zdaj po nekaterih trzinskih ulicah pos-pešeno razkopavajo in polagajo cevi za plinovod. Ali lahko bolj natančno po-veste, kako bo plinifikacija potěkala? Plinifikacija je v pristojnosti koncesionar-ja. Dela, kot ste opazili, so se že začela, v najkrajšem času naj bi stekla tudi po glavnem vodu na območju Jemčeve ceste. Koncesionar je odločen, da v tem letu po-skrbi za povezavo plinovodnega omrežja v Mlakah z njihovim glavnim dovodnim vodom. Težave so predvsem zaradi zaple-tov v Mengšu, kjer imajo težave pri oblikovanju proračuna. Gre predvsem za to, da so v vodstvu mengeške občine želeli, tako kot mi, da bi hkrati s polaganjem plinovoda ce-lostno obnovili tudi infrastrukturo ulic, ki jih bodo zaradi polaganja plinovoda razko-pavali, vendar pa seje pri tem zapletlo zaradi denarja, ki bi ga za to potřebovali. V zadnjem času se v Mengšu na tem področju nekaj premika, in upamo, da bodo tudi pri njih stvari stekle tako, da bo kar največ ljudi zadovoljnih. Pri nas takšnih problemov nimamo. V »spodnjem« delu Trzina zdaj polagajo plinovod. Tam ne nameravamo hkrati posodabljati druge infrastrukture, kot bomo to naredili pri Jemčevi cesti. Izvajalci zdaj tam polagajo glavni vod, zraven pa urejajo tudi odcepe, od katerih bodo speljali sekundarne vode do posameznih odjemal-cev. Upam, da bodo dela kar najhitreje kakovostno zaključili, tako da bodo preko raz-kopanih ulic lahko spet potegnili asfaltno prevleko. Kar se tiče Jemčeve ulice, pa bodo tam najprej razkopavali zaradi polaganja plinovoda, nato pa bomo poskrbeii še za posodobitev drugih infrastrukturnih vodov in tudi za ureditev cestišča. Ulico bodo najprej razkopali na eni strani in tam v zemljo položili plinovodne cevi in z novimi za-menjali sedanje stare vodovodne cevi, ko bodo to zasuli, bodo razkopali drugo polovico cestišča in tam uredili meteomo kanalizacijo ter v zemljo položili cevi za elektriko in javno razsvetljavo. Gibanje bo po tistem delu ulice ves čas mogoče, vendar bo ovirano. Nekaj časa bo prehod-na ena polovica ceste, nekaj časa pa druga. Ko bodo položili in zamenjali vse infrastrukturne vode, bodo poskrbeii še za ureditev cestišča. Upam, da bodo dela na Jemčevi cesti zaključili jeseni. Drugo veliko gradbišče je pri osnovni šoli. Slišati je, da imate tam težave z izvajalci. Treba je zelo jasno povedati, da imamo pri šoli težave s podjetjem, ki dela inženj-ring, in izvajalci, ki delajo projekte. Druge izvajalce pa moramo pohvaliti, da delajo zelo dobro, profesionalno in da tudi sami s svojimi izkušnjami marsikdaj uspešno rešujejo težave. Projekt za pridobi-tev gradbenega dovoljenja je narejcn, saj drugače tega dovoljenja tudi ne bi dobili. Problem pa so podrobnosti in t.i. PZI -projekti za izvedbo del, kjer projektanti zamujajo. Inženiring izvaja podjetje, ki se ukvarja z gradnjo šol. Moram reči, da smo, ko smo se odločali za širjenje in posodabljanje šole, odločali prav za podjetje, ki je za to specializirano. Težava paje v tem, da zdaj pred uvedbo devetletke po vsej Sloveniji posodabljajo, širijo ingra-dijo nove šole inje to podjetje zasuto z delom. Zaposleni v tem podjetju so zelo obremenjeni z delom, in jim zmanjkuje časa in energije. Odnose z njimi smo zelo zaoštrili. Tako rekoč dnevno pritiskamo na te projektante in podjetje. Neprestano jih »bombardiramo« z zahtevami in us-klajevalnimi sestanki, tako dajih prav silimo, da se ukvarjajo z našim primerora. To jemlje tudi ljudem na občini precej ča- opsev 9 sa in energije, moram pa reči, da smo tudi nekako nemočni. Kdo bi sicer rekel: »Zakaj pa ne prekinete pogodbe z izvajal-cem?« To bi bila sicer rešitev, vendar pa bi to pomenilo ponoven razpis in iskanje novega izvajalca, kar pa bi vse skupaj zavleklo spet vsaj za pol leta. Kar se sa-mega izvajanja del tiče, pa tam k sreči ni zamud Pri tem neposrednim izvajalcem, jii gradi prizidek, pa imamo srečo. Delà zelo dobro in celo boljše, kot bi bilo glede na druge pogoje sploh mogoče pričakova-ti Znajo se prilagoditi in celo sami poma-gajo pri usklajevanju delà s projektanti. Prepričan sem, da bo prizidek, s katerim bomo zagotovili pogoje za uvedbo devet-letke, dokončan v predvidenem roku. Precej občanov se obrača na nas z vprašanjem, kdaj bodo stekla delà za ureditev športnega parka. Zašportni park smo zdaj objavili razpis za izvedbo del in če pri tem ne bo zaple-tov, bodo delà stekla takoj, ko bo izvaja-lec izbran. Upam, da se bo to začelo konec avgusta ali v začetku septembra. Svetniška skupina Za zeleni Trzin je pred časom dala pobudo za sprejem odloka, s katerim bi zavarovali gozd na območju med industrijsko cono in ostalim delom Trzina ter gozd na pobočju Ongra. Predloga niste uvrstili na dnevni red julijske seje, zakaj? Najprej moram reči, da ima vsak občinski svetnik ali skupina svetnikov pravico in možnost predlagati sprejem ali popravek kakršnega koli akta, ki je v pristojnosti občine. Tu ni nobenega dvoma. Pri omen-jenem predlogu paje nekoliko vprašljiv izbrani postopek. Najbrž bi bila bolj normalna pot, da bi v okviru postopka za dol-goročni plan in na podlagi stališč in pod-lag, ki bi jih pripravil Zavod za varstvo naravne dediščine ali pa tudi gozdna stro-ka predlagali, katere dele gozda bi name-nili za posebne namene ali pa celo za rezervat Nekaj tovrstnega gradiva smo od Zavoda za varstvo naravne dediščine že dobili. Predlagani odlok pa vzbuja tudi več pomislekov. Zajeta so namreč tudi zemljišča, ki so sicer opredeljena kot kmetijska zemljišča in ne kot gozdna. em sicer, da gozdarji pogosto pri svojih dokumentih določijo posamezna območja ln se pri tem ne ozirajo na to, da nekatera «mljišča na tistem območju niso oprede-'jena kot gozd. To velja še zlasti, če takš-"a zem'jižča ležijo obkrožena z gozdom. 10 ima lahko določene posledice tudi za astnika, saj imajo kmetijska zemljišča «JO ceno kot gozd. Opredelitev, kakršna j Predlagana v predlogu odloka, bi ovira- nii^tnu',ke zem'ji5č P" gospodarjenju z 'm., hkrati pa bi to pomenilo tudi obre-wnitev za občino. Ne gre za to, da bi se T8""'temu-da bi občina dala nek0 "Odnino lastnikom zemljišč, ki bi jih želela na nek način zavarovati. Gre za to, da je obseg, ki ga predlagajo predlagatelji odloka, tako velik, da bi to pomenilo preveliko breme za občino. Na leto naj bi v skladu s predlogom občina za odškodnine plačeva-la po 20 milijonov tolarjev, kar je po mojem odločno preveč. Te odškodnine naj bi plače-vali tudi za zemljišča, kjer ni nobenih načr-tov, da bi tam kdo kaj gradil. Na primer za območje na vrhu Ongra. Gozd je gospodarska kategorija in njegove funkcije niso ogro-žene, če se z gozdom normalno gospodari. Menim, daje treba poskrbeti za zavaravanje zelenih površin, gozda itn., vendar se mi ta predlog odloka zdi napisan preveč površinsko. Ne razmišlja o vrsti vpražanj, ki jih odpira. Na tistem območju je kar nekaj površin, kot sem že dejal, takšnih, da niso op-redeljene kot gozd, na primer bajer je kmetijska površina. Vprašanje je tudi, ali je res potrebno za vse tište površine zagotoviti neki poseben režim. Mislim tudi, da takšnega odloka ni mogoče sprejeti brez soglasja lastnikov tamkajšnjih zemljišč. Menim, da je treba z njimi doseči neki dogovor. Predlagateljem sem tako odgovoril, da njihove pobude ne zavračamo, predlagamo pajim, da dobro premislijo o postopku, kako bi zadevo izpeljali, še enkrat naj bi premislili o obsegu območja, ki naj bi ga odlok zajel, predvsem paje treba doseči dialog z Ijudmi, ki bi bili s tem prizadeti. Res je, da seje v preteklosti večkrat govorilo o zaščiti tistih območij, vendar so bili takrat drugačni časi. Nekako seje razmišljajo o tem, da gre pri tistih gozdovih bolj za skupno last. Nekaj zemljiščje bilo celo v lasti države in občine, vendar so jih potem v postopku denacionalizacije vrnili upravi-čencem. Menim, da ni nikakršnega akta, ki bi doslej tisto območje razglasil za rezervat. Del območja na zahodu predlaganega varo-vanega gozda je, kot se mi zdi, sicer znotraj varovanega območja naravnega parka Do-beno. Gre predvsem za območje Ovčjega brda, za ostale predele pa za zdaj ni aktov, ki bi tista območja posebej zaščitili. Občina je naredila predlog za zaščito mokrišč in rastišč nekaterih rastlin. Posredovali smo ga Zavodu za varstvo naravne dediščine in zdaj smo dobili njihov odgovor, s katerim nam v zaščito predlagajo območje bajerja, Ajdovski kevderc in pa rastišče močvirskih tulipanov oz. žerjavčkov na severovzhodu občine. Poslali so nam tudi predlog, da naj bi del gozda med cono in Mlakami razglasili za gozd s posebnim namenom. Zanimivo paje, da nam glede mokrišč, z izjemo bajerja, niso sporočili, da bi šio za takšna mokrišča, ki bi jih bilo treba posebej zavarovati. Treba paje vedeti, da občina ne more brez njihovih »predlogov« kar tako razglasiti nekega območja za zaščiteno. Bralci se obračajo na nas, da naj kdaj tudi kaj pohvalimo. Večkrat so nam predlagali, da naj pohvalimo tište, ki skrbijo za cvetlične nasade in zeleniće v občini. Res je tudi, da smo slišali tudi očitke glede urejanja zelenić. Za tište, ki se spomnijo, kako včasih v Trzinu ni bilo niti ene s cvetlicami zasajene javne površine, je pogled na sedanje pisane gredice prav osvežujoč. Nam lahko poveste kaj več o tem in kdo sploh skrbi za lep-šo podobo našega kraja. To je v pristojnosti občine. Dejansko pa za to skrbi izvajalec, ki smo ga izbrali v postopku izbiranja izvajalcev za urejanje zelenić in nasadov. Za ureditev cvetja na mostovih preko Pšate in še na enem městu ob Mlakarjevi ulici skrbi Turistično društvo, druge gredice in zeleniće pa urejajo izbrani izvajalci. Kadar je suša, za pomoč pri zalivanju cvetja zaprosimo tudi gasilce. Kot zasledujem, so zeleniće in gredice kar dobro vzdrževane, seveda pa se vedno najde tudi kakšna zelenića, ki smo jo spregledali ali pa občani menijo, da bi jo morala urediti občina, pa pravzaprav ni v naši lasti ali pristojnosti. Čisto vsakega metra svoje površine občina ne more obdelati in skrbeti zanj. Tudi za hi-šami ob Kidričevi ulici, kjer živim, je pas zemlje proti tamkajšnjemu potoku, ki jo kosimo in urejamo lastniki tamkajšnjih hiš. To delam in delamo že 15 let, radi, pa mi nikoli ni prišlo na misel, da bi se obrnil na občino in zahteval od nje, da nam povrne stroške za to delo. To delamo tam vsi, ne da bi mislili na plačilo. Druge te-žave pa predstavljajo parcele, ki so državna last. Gre predvsem za zemljišče ob šti-ripasovnici. Tista zemljišča, ki po kvadraturi niso majhna, mi na naše stroške pokosimo po dvakrat na leto. Država je namreč zaradi pomanjkanja denarja to delo začela zanemarjati. Včasih so kosili po dvakrat na leto, zdaj pa le enkrat, zato to delo, da bi bila podoba našega kraja lepša, na naše stroške opravimo mi. Vemo pa še za širša zemljišča, ki so tudi v lasti države, pa jih nihče ne vzdržuje in bomo verjetno tudi žanje morali poskrbeti mi. Sicer paje moj namen, da bi postopno izboljševali zunan-ji izgled občine, pa čeprav to tudi nekaj stane. Vsako leto spomladi se trudimo, da bi s cvetjem posadili še kakšno novo površino. Nekateri Ijudje to opazijo in poh-valijo, seveda pa so tudi taki, ki jim to ni mar. Vseeno pa menim, daje vsem vsaj nekaj do tega, da bi živeli v prijetno ureje-ni občini. Miro Štebe ZA ZAŠČITO GOZDOV V NAŠI SOSEŠČINI V V Sloveniji gozd pokriva 56 od-stotkov površin, v občini Trzin pa se raz-teza na 41 odstotkih površin oziroma na 350 od skupno 860 ha, kolikor po površini meri naša občina. Lahko rečemo, daje z gozdom pokrila približno treljina trzinske občine, kar niti ni tako slabo, in pomeni veliko bogastvo, ki pa se ga kar premalo zavedamo. Gozd namreč nima le gospodarskega pomena, na katerega naj-prej pomislimo in ga tudi najbolje poznamo, gozd ima tudi izjemen pomen pri oh-ranjanju zdravega naravnega okolja. Goz-dovi so pljuča naše Zemlje, čistijo zrak in oskrbujejo naš planet s kisikom. Hkrati gozdovi tudi varujejo plodna tla pred erozijo in preostrimi klimatskimi spremem-bami, uravnavajo temperature ozračja ter čistijo vodo in uravnavajo enakomerni odtok padavinskih voda v vodotoke. Gozdovi tudi omogočajo razvoj in življenje številnih živih bitij, hkrati pa tudi varujejo pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Gozdovi pa Ijudem poleg lesa in gozdnih sa-dežev nudijo številne druge možnosti in dobrine. V sodobnem svetu so še zlasti cenjene možnosti za rekreacijo in sprosti-tev v gozdu, ne smemo pa tudi mimo tu-ristične, poučne, raziskovalne pa tudi estetske in obrambne funkcije gozdov. Na vse to opozarjajo občinski svetniki in drugi člani Liste za zeleni Trzin, ki so pred kratkim na Občinski svet in župana občine naslovili predlog odloka za razgla-sitev gozdov s posebnim namenom v Občini Trzin. V pojasnilu k predlogu so zapisali, da jih skrbijo vedno nove in nove želje po pozidavi še preostalih gozdnih predelov na obrobju naselja. Menijo, da seje Trzin že zadosti zajedel v gozd in da bi se lahko začeli zavedati, kakšno bogastvo imamo v gozdovih, ki nas obdajajo. V predlogu predlagajo, da naj bi za gozd s posebnim namenom razglasili gozdne površine med industrijsko cono Trzin in Mlakami ter gozd na pobočjih hriba Onger. Opozarjajo, da so za večino pozidav in krčenja gozdnih površin v okolici Trzina dajali soglasja, še preden je Trzin postal občina, in menijo, da je zdaj čas, da Trzinci sami začnemo odlo-čati o usodi gozdov na našem območju. Kot nam je povedala Nataša Chvatal, vodja stvetniške skupine Liste za zeleni Trzin, predlagatelji odloka menijo, da bi bilo prav, če bi Občina zaščitila preostali gozd in da naj bi gozdne površine pustili tudi zanam-cem. »Dovolj je bilo širjenja naselja v gozd. Ne potrebujemo novih stanovanjskih sosesk in industrijskih objektov, ki bi še dodatno potiskali obrobje našega gozda proti Rašici. Takšno širjenje Trzinu ne prinaša več nika-kršnih koristi.« Industrijske cone ustanavljajo v vseh sosed-njih občinah, in tišti, ki si želijo graditi nove poslovne in industrijske obrate, lahko tudi pri sosedih najdejo zelo dobre pogoje, je pa tudi res, da tudi znotraj samega Trzina, tam, kjer so zemljišča že opredeljena za stavbna zemljišča, še niso izkoriščene vse možnosti. Predlagatelji odloka opozarjajo, da se časa ne da obrniti nazaj in da doslej pri pozidavi industrijske cone in tudi samega naselja niso bili preveč naklonjeni zelenim površinam. V coni so sprva načrtovali, da bo tretjina zemljišča ostala zelena, da bodo tam ohranili nekatere drevesne skupine in podobno, vendar so se lastniki parcel nemalokrat potrudili, da so kupljena zemljišča pozidali do zadnjega milimetra, tako da se zdaj spopadajo s težavami, kje parki- rati in kako ohraniti še kakšno zelenico. Pri Miakah so po izgradnji prvega delà naselja vedno znova risali in zidali nove nize stanovanjskih hiš, ki so mejo naselja potiskale vse bolj v gozd. Na hribu Onger j sta na južnih pobočjih zrasli še dve vrsti hiš in skazili podobo naselja. Pojavljajo pa se nove in nove želje, da bi pozidali še preostali gozd med Mlakami in obrtno cono. V Listi za zeleni Trzin pravijo, daje zdaj čas, da odločno rečemo ne in zaščiti-mo tišti del gozda. Opozarjajo, da seje v Trzinu že od nekdaj govorilo, da bo pre-del med cono in Mlakami ostal nekakšen športnorekreacijski rezervat. Da bodo tam dopuščali le urejanje sprehajalnih poti in rekreacijskih stez. Zanimivo je, da so o tem v Trzinu vedno govorili, da so takšne izjave dajali tudi posamezni predstavniki takratne krajevne skupnosti, kot kaže pa o tem ni bilo spre-jetega nobenega dokumenta. V Trzinu ljubitelji narave ves čas opozarjajo, da so na območju gozda med cono in Mlakami še ohranjena mokrišča, ki bi jih bilo vred- ! no zaščititi in ohraniti našim dedičem, vendar je bilo na tem področju narejenega bore malo. Prav zato si predlagatelji odloka prizadevajo, da bi zaščitili tište prede-le. Prepričani so, da bi jih velika večina Trzincev v teh prizadevanjih podprla. Ne-nazadnje je tudi Lista za trajnostni razvoj Trzina, kot opozarja Nataša Chvatal, v času predvolilne kampanje poudarjala, da i si bo prizadevala za zaščito naravne de-diščine Trzina in da bo proti nadaljnjim pozidavam Trzina. V predvolilnem propa- I gandnem gradivu Liste za trajnostni razvoj Trzina dobesedno piše: »Že v prvih štirih letih delovanja občina Trzin ni širila j območja pozidave in tudi mi z Liste za trajnostni razvoj Trzina ne načrtujemo novih velikih gradenj, blokov ali česa po-dobnega. Čim več prostora in prvobitnega okolja želimo ohraniti v dobro tistih, ki prihajajo za nami.« »Upam, da se bodo tudi v vodilni politični skupini v Občini držali teh svojih predvoiilnih obljub,« pravi Nataša. Predlagatelji odloka so se pri pripravi predloga odloka temeljito posvetovali s predstavniki Zavoda za gozdove RS in z gozdarji z našega območja, zato menijo, daje predlog dobro pripravljen. Kot nam je zatrdila Nataša Chvatal, z odlokom ne bi preprečili gradnje športnega parka na zahodnem obrobju Mlak, prav tako verjetno ne bi mogli onemogočiti gradnje še enega niza industrijskih objektov ob seve-rovzhodnem robu industrijske cone, krepko pa nasprotujejo ureditvi pokopališča sredi gozda. Menijo, da bi s takšnim pose- gom listo gozdno območje še bolj degradirali in da bi primerno lokacijo za poko-pališče vseeno lahko našli še kje drugje. Z odlokom pa bi lahko zaščitili trzinski ba-jer in mokrišča v gozdu. Pravijo, da se zavedajo, da so na območju, ki ga predlagajo za zaščito, zasebna zemljišča. Lastnikom odlok ne bi prepre-čeval nadaljnjega izkoriščanja tistih parcel. Še vedno bi tišti gozd ostal gozd in bi služil svojemu osnovnemu gospodarske-mu namenu. Tam bi še vedno pridobivali les in druge gozdne dobrine, vseeno pa bi morala biti izraba prilagojena varovalnim pogojem. Nič več ne bi bili dovoljeni go-loseki in izsekavanje, lastniki gozdov bi se morali pri gospodarjenju s površinami držati pogojev, ki bi jim jih postavljale strokovne službe. Da pri tem ne bi bili prikrajšani, predlagatelji odloka predlagajo, da bi lahko lastniki zemljišč dobili do-ločeno odškodnino, občina pa bi se morala prizadevati, da bi kar največ tistih zemljišč odkupila po tržnih cenah. »Prepričana sem,« pravi Nataša, »da lastniki zemljišč na predlaganem območju ne bi bili oškodovani, razen seveda tišti, ki delajo náčrte, da bi spremenili namemb-nost svojih zemljišč in jih prodali za stavbna zemljišča ali pa bi jih radi pozidali kar sami. Odlok bi onemogočil spre-minjanje namembnosti tistih zemljišč.« Predlog odloka predlaga, da bi bile na varovaném območju prepovedane vse gradnje, dovoljeno pa bi bilo urejanje poti, po-čivališč in drugih infrastrukturnih objektov, ki pa bi se morali vklapljati v okolje in ga ne bi smeli kaziti. Prav tako bi odlok strogo prepovedoval odlaganje odpadkov in prekomerno obremenjevanje gozda. Ko sem se pogovarjal z Natašo, je oceni- la, daje predlog odloka dobro pripravljen, izrazila paje bojazen, da ga občinski svet ne bo sprejel. Izrazila je tudi nezadovoljstvo z delom občinskega sveta, saj se njena svet-niška skupina na sejah občinskega sveta zelo zavzeto vključuje v razpravo in skuša po svojih močeh prispevati k izboljšanju živ-ljenjskih razmer v občini, vendar praktično nikoli ne uspe, saj so njihovi predlogi in do-polnilanajpogosteje gladko preglasovani. »Mislim, da pri tolikih pobudah in predlo-gih pa vsi le niso tako slabi in vredni zgolj zavračanja. Prepričana sem, da včasih dajemo tudi dobre predloge, a ob sedanjem načinu delà občinskega sveta enostavno ne prodremo. Še najbolj sem bila razočarana ob sklepanju o umestitvi doma za ostarele v središče Trzina. Imam slučajno takšno delo, da se veliko ukvarjam z ostarelimi in domovi za starejše občane, in vem, da si v večini primerov varovanci takšnih domov želijo miru in počitka. Ne rečem za mlajše upokojence, vendar takšni verjetno ne bodo iskali prostora v domu za starostnike.« Na občini predloga odloka niso uvrstili na dnevni red julijske seje. Kot je videti iz pogovora, ki sem ga imel s tem v zvezi z g. županom Antonom Peršakom, na Občini pobude Liste za zeleni Trzin ne zavračajo povsem, menijo pa, daje območje, ki ga predlagajo za zaščito, preobsežno in da bi bile tudi predlagane odškodnine lastnikom zemljišč previsoke. Kako se bodo stvari razvijale, bo treba torej počakati do jeseni. Pri odiočanju o tako pomembni zadevi, kot je ohranjanje našega naravnega okolja, pa ne bi smele prevladati politične barve. Verjetno pa bi se dala najti še kakšna druga možnost za zaščito zelene kulise Trzina. Miro Štebe Piramida je prav gotovo najbolj prepoznavna stavba v obrtno - industrijski coni, pravzaprav njen prepoznavni znak oz. skoraj kot maskota. Če pa se pobliže zazřete v stopnice, ki vodijo k glavnemu vhodu, lahko ugotovite, da piramidi in mogoče tudi coni niso v ponos. Tišti, ki so jih gradili, so verjetno var-Čevali s cementom, saj so zacvetele, kot bi bila pomlad in jesen skupaj. Nagradno vprašanje za naše bralce: Kdo je odgovoren za popravilo stopnic pred piramido? Spoštovani gospod župan Že kar nekaj časa odlašam, danes pa sem se le odločila, da vam napišem nekaj vrsti c v svojem imenu in imenu nekaj sosedov. Če se še spomnite prostora, kjer je bil včasih kiosk s sadjem in zelenjavo, sta sedaj kot okras Trzina ali pa kot počivališče nameščeni dve klopci. Pa to sploh ni problem, o katerem želim govoriti. Problem je v tem, da tja vsak večer prihaja ženska iz Zorkove ulice, ki hrani mačke. Tudi to bi bilo vse v redu, če ne bi mački delali škodo okrog naše hiše. Kamor koli stopiš, stopiš na iztrebek. V vrtu je polno iztrebkov, živali pa zavetišče čez noč najdejo v drvarnici, ponoči pa se tudi na vse pretege derejo. Jaz osebno sem že govorila z omenjeno žensko in njeno mamo, tudi gospa Ha-batova z ulice Kamniškega bataljonajo je že opozorila, da naj tako ne delà, da naj jih pelje drugam, ampak ona še kar vztraja in se izgovarja na vas, g. župan, da ste ji vi dovolili. Povem vam še, da so v bližini doma otroci, ki se igrajo v peskovniku, v katerem je polno iztrebkov. Marsikatera mamica se tam ustavi s svojimi otroki, in ni izključeno, da ne bi kak malček pri tem staknil mačje bolezni, število obo-lelih ni zanemarljivo. Tam okrog je vse okuž.eno, čeprav gospa trdi, da so to čiste mačke. Lepo vas prosim, kako naj bo potepuška mačka čista? Zato se sedaj obračam na vas. V kolikor ste ji to res dovolili (čeprav jaz to bolj malo verjamem), prosim, da se z njo pogovorite in jo usmerite na drugo lokacijo - v gozd, ki ji je bližji, ali pa naj jih ima doma. Saj se vendar gremo čisti in zeleni Trzin, čeprav tu še zdaleč ni čisto. Pa še to: gospa trdi, da da vsak mesec okrog 30.000 SIT za hrano za svoje »mucike«, pa primaknite še nekoliko vi iz občinskega proračuna! Pa brez za-mere! Upam, da boste prisluhnili mojim besedám in uspešno ukrepali. To ni samo moja želja. To so tudi želje kar nekaj domačinov, predvsem pa sosedov. V upanju na ugodno rešitev vas prav lepo pozdravljam. Iher Darja iz Mlakarjeve ulice, tudi v imenu ge. Habatove iz Ulice Kamniškega bataljona. P.S.: Če se želite z gospo osebno sreča-ti, naj vam povem, da pride vsak večer okrog pol desete ure na svoje »delov-no« mesto. PRAZNOVANJE OB DNEVU DRŽAVNOSTI J V aša mala država Slovenija je 25. junija s praznovanjem dvanajstega rojst-nega dne stopila v obdobje pubertete (upam, da seje zaradi tega ne bodo lotile tipične pubertetniške težavice in težave). Občina Trzin in Sekcija veteranov vojne za Slovenijo Trzin pa sta v počastitev njenega rojstnega dne oziroma povedano po domaće- v počastitev dneva državnosti in obletnice bitke v Trzinu organizirala občinsko proslavo. Ljubljansko cesto so varnostniki z zapo-rami zaprli že nekaj minut pred sedmo (ura, ob kateri naj bi se začela prireditev), da so ob mostu čez Pšato lahko postavili slavnostní oder. Vozniki, kijih je cestna zapora presenetila, so jezno obračali, cviljenje gum in ropotanje motorjev paje bilo ne prav tiha spremljava celotne prireditve. Proslavo je otvoril mešani pevski zbor Žerjavčki z Zdravljico, nato paje župan s kratkim govorom pozdravil navzoče. Slavnostní govornik občinske proslave pa je bil dr. Janez Kušar, podpredsednik Ob-močnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale. Dr. Kušar nasje s svojim govorom spomnil na dogodke iz-pred dvanajstih let, koje spopad v Trzinu zahteval smrtno žrtev in enega ranjenca, z nekaj besedami je opisal domovinska čustva, ki naj bi nas prevevala ob dnevu državnosti ter se z optimizmom zazrl v prihodnost in v proces priključcvanja naše države k Evropski Uniji. Domovinsko obarvani so bili tudi recitali pesmi izpod peresa Toneta Kuntnerja, ki sojih pripravili recitatorji trzinskega kulturnoumet- kruha in gorčico, kolikor sije srce poželi. Kres, ki seje razplamtel v počastitev dneva državnosti, paje bil ves čas pod budnim nadzorom trzinskih gasilcev. Izrekla bi še vso pohvalo organizatorjem, ki jim je Ietos uspelo izvesti proslavo točno 25. junija in ne nekaj dni prej oziroma kasneje, kot seje dogajalo v prejšnjih letih. Maleja Erčulj niškega društva. Kot vsako leto so tudi Ietos na hišo, ki stoji ob Pšati, veterani vojne za Slovenijo položili spo-minski venec, to dejanje pa je spremljal rahel nagib zastav, ki so jih držali pra-porščaki. Po končanem kulturnem programuje moderatorka Mirjam Štih zbra-no občinstvo (vmes je bilo opaženih tudi nekaj svetniških obrazov, vendar ne vseh) povabila v kamnolom na kresovanje z manj-šo pogostitvijo. Tištim, ki se niste udeležili te "manjše pogostitve", naj povem, da izraz pomeni dobro porcijo kranjske klobáse, kos Pri pripravi kresa na dan državnosti v kamnolomu so sodelovali člani TD, Sekcije VVZS in SMD pod strokovnim vodstvom Bojana Perka. Po proslavi, kije bilaob 19. uri pred spo-minskim obeležjem bitke za Slovenijo, smo v kamnolomu na kresovanju našteli preko 300 udeležencev. ZVEZDA Zvezda, kako skrivnostna si, magične imaš moči. Vsak svojo zvezdo ima, ki vodi skoz' življenje ga. Nešteto je poti -včasih se kdo na njih zgubi. So ravne in vijugaste, vodijo skoz' doline in v gore. Nekatere senčne ste, spet druge sončno ožarjene. Mojo zvezdo bom prosila, da bi po sončni poti me vodila, skrivnosti življenja mi odkrila. Anka Jurše i ODSEVNIK Avtor: Simon Fink Jugovic no, PA PO+LB3MO, KA3 NOVB+Af, BE&EPE UREDNIKA - BLA bLA, Žt/PAMOV KOTllEK— DOLfiiCA&, ROM ENC STRANI-Mg NE 2AN i MA. STRIP-TOTALNO 9R£c V£Z£y VELICÍ i DO^OPEK POLETJA.í VĚUKí pOqOOEK, KAJ BI TO LAHKO BILO ff ... 2AST0/M3 qASlUSHň l/ESEUCA 2 ^ PRAVIZNEIÎE VOLITVE M O VA POtOMjJA KE K CA'2 NO, K3E SO VSI TA 7£ PA DOBRA.' PftlDRWM Z MORJA, TUKA3 PA Nič / KAJ pisc napflčj? D0<*Oû£K POi-ffTJA TRZIN SE P/řA2Nly L3C/PJÊ 0DHAJA3O NA WHJE. ... 03f J / ... ĎRv^lc Bo« PRE-1 &RAl cEl£ CCANKÊ] ki bi radi poravnali čla-mrfft narino PD Onger Trzin (oz. Çyftf,'! nujno rabijo člansko izkaz-nico pred odhodom v hribe) obveščamo, da članarino (s katero uveljavljate vrsto popustov!) še vedno lahko poravnate v Papirnici Čačka (Trzin Mlake) in v trgovini »Pri Jur-ju« (stari Trzin). Obenem čestitamo našemu članu Sandiju ob osvojitvi Ararata in Kač-karja! Na maratonu seje vodstvo ves čas menjalo, vseeno pa so Dupličani pokazali večjo vztrajnost. Pri ekipah Trzina in Mengša je proti koncu celo začelo zmanjkovati igral-cev, predvsem zaradi poškodb, tako da so morali nekateri igrati več tekem zapovrstjo (tudi po dve ali tri zapored), kar je přivedlo do izčrpanosti teh igralcev. Dupličani so to izkoristili in si počasi nabirali prednost, tako daje le-ta pred zadnjo tekmo znašala že 80 točk. Zadnja tekma (imenovana tudi All-Stars, v njej igrajo najboljši igralci iz oběh skupin op.p.) zaradi premočnega vodstva Dupli-čanov tokrat ni odločala o zmagovalcu, a je bila kljub temu (ali pa prav zato) prava poslastica. Med njo so gledalci videli toliko zabijanj kot prej v celotnem maratonu, vsi igralci so se maksimalno potrudili in kljub izčrpanosti igrali atraktivno, včasih seje celo zdelo, kot da imajo krila, podaje so letele proti nebu... Končni rezultat je bil 60 točk v prid doma-činov Duplice, vseeno pa so jim Trzinci dobro pokazali zobe in veliko košarkaškega znanja terže na sami prireditvi poslušali veliko pohval na račun trzinske igre. Na koncu maratona so razglasili tudi naj-boljšega igralca. Pri združenih ekipah Trzina in Mengša si je lovoriko priigral Trzinec Gorazd Gorupič. Tudi na tem maratonu je funkcijo trenerja in glavnega motivatorja prevzel Stane Zev-nik, ki je svoje ekipe uspešno pripeljal do konca maratona. Naj ob koncu povemo še to, daje Dupliški maraton tradicionalen. Vsako leto ga organizira eno od nastopajočih moštev (Duplica, Mengeš, Trzin). Junija naslednje leto lahko torej pričakujemo košarkarske boje na trzin-skem igrišču. Lestvica: Športno društvo se ob tej priložnosti zahvaljuje Občini Trzin, ki je pomagala s finančními sredstvi. Košarka - Ljubljanska rekreativna liga V juniju so trzinski košarkarji nadaljevali z dobrimi igrami v ljubljanski rekreativní ligi. Premagali so namreč vse neposredne nasprotnike za drugo mesto, tako daje trzinska ekipa na drugem mestu trdno za-sidrana, čeprav za nasprotniki zaostajajo za eno tekmo. Kot smo zapisali že v prejšnji številki Odseva, za napredovanje v naslednjo skupino vodijo prva tri mesta. V poletnem času je liga prekinjena, vendar se nadaljuje septembra, ko bodo ekipe odigrale še ostale tekme in ko bodo nadal-jevale z razigravanjem. Športno društvo Trzin pa že sedaj vabi vse ljubitelje košarke na tekme 4.9.2003 ob 18.20 ter 11.9.2003 ob 19.10. Tekme bodo igrali na zunanjem igrišču Šport-! nega centra Ježića. Mateja Erčulj Rezultati: 05.06.2003 ŠD ŠKOFUICA : ŠD TRZIN 48:50 12.06.2003 ŠD TRZIN : LEDO ČIPERS 35:25 19.06.2003 BATINE : ŠD TRZIN 30:39 1. KAJ A GROSUPLJE 7 7 0 279 184 95 14 2. ŠD TRZIN 6 5 1 270 216 54 11 3. KK BATINE 7 4 3 244 224 20 11 4. LEDO ČEPER 7 4 3 234 216 18 11 5. ŠD ŠKOFLJICA DRUNKERS 6 4 2 212 201 11 10 6. EKIPA X 7 3 4 169 190 -21 10 7. ŠD KBM 6 1 5 144 218 -74 7 8. DGNL 6 1 5 148 228 -80 7 9. ŠIŠKA 5 0 5 106 118 -12 5 Trener ekipe ŠD Trzin je Stane Zevnik in ne Zelnik, kot se nam je pomotoma zapisalo v Sponzoiji: Utrip Trzin Pevc d.o.o. Občina Trzin odsur 29 Kako pražen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod tvojih pridnih rok ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, mame, sestre in tašče IVE NAROBE se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala sosedom iz ulic Za hribom, Habatove in Grajske ulice ter podjetjema VELUX in HELIOS za darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Pavletu Krtu in gospodu Jožetu Tomšiču za lepo opravljen poslovilni obred, pevskemu zboru za ganljivo petje, gospodu Emilijanu Pevcu in gospodu Francetu Banku za poslovilne bescde, praporščakom, zastavonoši, gasilcem in trobentaču. Zahvaljujemo se tudi Centru za intenzivno terapijo na Oddelku za torakalno kirurgijo Kliničnega centra Ljubljana. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in izrekli sožalje. Vsi njeni IN MEMORIAM 17.avgusta mineva leto dni, odkar smo se na mengeškem pokopa-lišču poslovili od JOŽETA ŠTIHA občinskega svetnika v mandatu 1999 - 2002 in predanega kulturnega ter društvenega delavca v našem kraju. Velikokrat se ga spominjamo. OBČINA TRZIN ZAHVALA Ob boleči in nenadni smrti najine mame VERONIKE KLINAR se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam ob boleči izgubi stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo pevcem, PGD Trzin, društvu upokojencev Žeijavčki, gospodu Pavletu Krtu in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči njeni bližnji ZAHVALA V 30. letu starosti nas je zapustila naša draga hčerka, mamica, sestra in teta VESNA LAMBERŠEK, iTj^IliL roj. Kralj. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Krtu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našo Vesno pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Vsi njeni B »DA NE B0 PREPOZNO« »DA NE BO PREPOZNO«, seje glasil prispevek gospoda Marcela Koprola iz Ljubljanske ulice 12 v Trzinu, ki gaje objavil v zadnjem glasilu Odsev, junija 2003, s katerim se v glavnem strinjam. Res je večini prebivalcev Trzina za urejen in varen kraj, saj so samo z ob-čutkom visoke stopnje varnosti lahko srečni, da so krajani Trzina, in še bolj ustvarjalni. Res je grozljivo divjanje po Ljubljanski ulici, vendar se ne strinjam, da samo po njej, temveč da kar po vseh. Veseli me, da so Ijudje, ki opazijo, kaj je narobe v našem kraju in da na napake ali neurejenost opozorijo pristojne, Nikakor pa se mi ne zdi prav, da svoj dobronamerni článek o napakah začinijo z zli-vanjem gneva povprek po vseh »občinskih veljakih«. Ali paje mogoče to že strankarska predvolilna propaganda? Se morda motim, ali ste res v úpravném odboru neke stranke, gospod Koprol, morda boste čez kakšno leto vi občinski veljak in bo nekdo vas z enakim tonom »sprašcval« o tem in onem, ne glede na to, ali ste odgovorni za to in ono ali ne. Kakorkoli že, napisali ste nekaj koristnega, čeprav bi mogoče poča-kali, če bi vedeli, da bo článek na temo o varnosti v cestnem prometu v naslednjem občinskem glasilu Odsev. Torej, v Trzinu obstaja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP), ki seje v letošnjem letu sestal dvakrat. Na drugi seji dne 26.05.2003, kije bila v bistvu tehnične narave, sem bil iz-voljen za predsednika SPVCP občine Trzin, ker seje prejšnji prese-lil iz naše občine. Kot novi predsednik sem proučil zajetno dokumentacijo o dotedanjem delu SPVCP občine Trzin in moram pou-dariti, daje bilo kar nekaj storjenega. Nekdanji svet seje zavzemal za nakup obvestilnega radarja za umirjanje prometa na naših ulicah, ki ga bomo realizirali v najkrajšem času. Omenjeni radar bo kasneje tudi v pomoč občinskemu redarju, ki bo z novim Zakonom o varnosti v cestnem prometu imel večje pristojnosti tudi na področju ostalega prometa, ne samo mirujočega. Najbolj zagrete voznike »formule« bo lahko kaznoval. V občinski upravi že potekajo aktiv- nosti, da se oblikuje strokovna družba, ki bo opravljala dela na področju komunalnega redarstva in inšpekcije 1er vodila vse upravne in pravne postopke do zaključka. S tem v občinski upravi ne bodo potrebne nove zaposlilve, služba pa bo izrazito strokovna, ncpolitična in tako nepristranska. Kot novi predsednik SPVCP v občini Trzin pa sem že sodeloval pri kolesarskih izpitih v OŠ Trzin in se 23.06. 2003 udeležil posveta predsednikov in tajnikov občinskih svetov za PVCP v RS. Na posvetu je predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije mag. Bojan Žlender poudaril, da so za boljšo varnost v cestne prometu pomembni: ukrepi na področju infrastrukture (načrtovanje gradenj in osvetljenost kritičnih točk...) preventivne akcije, - obveščanje javnosti in propagandne akci je, - represivni ukrepi (občinski odloki in usmerjanje dela občinskih redarjev). SPVCP Občine Trzin bo: nadalje sodeloval pri načrtovanih gradnjah infrastrukture, ki žal na Ljubljanski cesti še ni zaključena (in bo zaključena po načrtovani gradnji na drugi strani ulice, do tedaj pa bo veljala omejitev hitrosti v naselju, to je 50 km/h); sodeloval pri akcijah pred in ob začetku novega šolskega leta (transparenti, »rumena ruta«, »bodi preViden«, »z glavo na zabavo«, »varnostni pas -vez z življenjem«, »otrok v avtu«...) in med letom z vzgojnimi delavnicami v osnovni šoli. - v petek, 19.09.2003, z okroglo mizo na temo varnost v rnest-nem okolju, sodeloval v akciji »V mestu brez avtomobila«, ki bo polekala od 16. do 22. septembra. Na lo srečanje za okroglo mizo so vabljeni vsi, ki imajo konstruktivne predloge za izboljšanje prometa v naši občini; - vključen ludi v IV. mednarodni leden prometne varnosti, ki ga je OZN razglasila od 5. do 12. aprila 2004. V to akcijo se bomo vključili tudi pri nas, in sicer bo 7. april posvečen zmanj-šanju agresivnosti v prometu. Tedaj pričakujemo tudi opozo-rilni radar, ki bo nameščen na najbolj obremenjeno ulico. Kljub temu da novi Zakon o varnosti ccstnega prometa še ne bo veljal in za radarjem šc ne moremo pričakovati občinskega redarja, pa se bomo dogovorili s policijsko postajo, da bo za njim policist, lahko tudi s »pištolco«. Poleg tega občinska uprava pripravlja nov odlok o prometnem režimu za celotno naselje. Verjamem, da vse, kar bi bilo poirebno posioriti v našem kraju, še ni omenjeno, zaradi tega pričakujemo, da bomo to povedali na ok-rogli mizi dne 19.09.2003 ob 19.00 uri v Kulturnem domu občine Trzin in ledaj tudi dořekli določene ukrepe za boljšo prometno varnost. Trzin, 30.06.2003 PREDSEDNIK SPVCP OBČINE TRZIN Zoran RINK VROCÀ STRAN Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev. ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o lem obveslijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek, zalo se s svojimi podalki obraćajte nanjo (tel.št. 564 18 73). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! 29.7.-6.8. MO PD Onger Trzin 7. 8. 7.00 TD Trzin in DU Žerjavčki 12.-15.8. MO PD Onger Trzin 14.8. 9.30 TD Trzin 19.8. 9.00 MO PD Onger Trzin 21. 8. 17.00 TD Trzin 26. 8. 20.00 MO PD Onger Trzin 28.8. 10.00 TD Trzin 17. mladinski planinski tabor za osnovnošolce »Drežnica 2003« Pod strokovnim vodstvom ge. Zinke Jordanov boste nabirali in se poučili o zeliščih na naših travnikih in gozdovih - zbirališče pri Mercatorju Tabor »veteranov MO-ja« - Dovje (za dijake in študente). Info Urša Kosir (041) 211 080 ali Emil Pevec (031) 570 533 Ogled Kamnika - Zbirališče ob 9.30 uri pred TIC Kamnik, Tomšičeva ul. 23 / nasproti avtobusne postaje/. Informacije Anamarija Šilar, GSM 041 221445 in Jožica Valenčak GSM 041 668 615. »Poletne torkijade«: Lahkih nog naokrog (za osnovnošolce in dijake), zbirališče pri društveni hišici, info Urša Košir (041 ) 211 080 Prikaz rezi letošnjega balkonskega cvetja za prezimovanje, negovanje in varovanje pred škodljivci - zbirališče ob 17. uri na domu Boštjana Žnidaršiča, Za hribom 13. Informacije B. Žnidaršič, GSM 040 593 863 »Poletne torkijade«: Poletni utrinki (za mlado in staro!). »Prerez«, kaj smo počeli na poletnih torkijadah. Ohranjanje kulturne dediščine - delavnica na gradu Jablje pod vodstvom konservatorke Damjane Pečnik - Informacije Jožica Valenčak. GSM 041 668 615. NAPOVEOUJEMO: 10.9. 18.00 MO PD Onger Trzin Predstavitev planinskega krožka - v OŠ Trzin GORENCs.p. Ljubljanska 44, Trzin telefon: 01 564-17-91 GSM: 041 644-121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike cican beat d.o.o. Pod gojdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 070/ 630 - 671 «-mail: samo.music@siol.net ČISTI LNI SERVIS! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! " ČIŠĆENJE STEKLA ■ TALNIH OBLOG • OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE. STOLI, JOGIJI...) • GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL • STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA • STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA... IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! • LAM. ZAVĚS IN ŽALUZIJ • ROLOJEV • ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE SLIKOPLESKARSKE STORITVE! f fiVTOLltffRSTVO VIDMfiR S-W*Nudimo vse avfolicorske " -étí^^t 'n '■vtokleporeke storilve ' ^-^Hahtova 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27 C BAHNE') Testenova 69, 1234 Mengeš Tel.: 723-02-70, fa* 723-02-75 GSM 040/730-275 e-mail: elshop@sion.net http: //www.elshop-sp.si AVT0MATSKA VRATA Z DALJINSKIM ODPIRANJEM SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA 153 Crawford garažna in industrijska vrata, nakladalne ploščadi HUBAT PETER sB HP COMMERCE d.0.0. >žnost plaćila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš jejgfonjOl/7230900 www.hp-commerce.si EbTs ŠKRLEP & RUČIGAJ d.n.o. Jemčeva cesta 41, Trzin tel. 01/564 23 30 gsm 040/566 586 fax. 01/564 20 06 e-pošta: extremebeertowers@siol.net