nlJided urauzelud nljo^o bu oub^sij, / jaded papAoay
3DVflQNV3 NVIM3A01S
auiifonajL 3lil
UU3J33 BipUES>(0|V UI TlASUpAC A KJ3AIUI1 3UBnboBJ^ BU
a^zaf bz B^pppo joppiip 'qosaoQ jojd 'reju^ mrey^ /-iaiuoaio ipasoq ui I^IJS'A
inni-ez - •iz ahngas - w> OdXH HDVilDNVl
Aojjaouo^j jojcziuegjo iuiEA0zaA0d„ pq af i>) 'zs/ev/ oy&Aj ipnj jBAOjod ifijcJiSAV od a| uiojoqz z ofjsouoJsuJ ur oj3ji[can
oToAS S [ISnpABU lfl[C.IJSAV od [EdojSBU af IJO^jafiJ 'pOSAOd
VDAOTHDZI SnilVD »09ZDlSA3d INV§3W
Q .	3S 3JlSE|gQ -ydpo ZIA>) BftJJSO Eglfu* BUS
»5 O^pdZBJ BU 9! -„BUIAOUlOp 'O,, Bf.T9UJUn^[ CJ3UOJL Tiz?od'o§iriq
PPjd oq 03iJB[z • »preppy zi siq.qs °>FIZ -	ures us bj auoAogpo
UIlU[IACjd S JISEJSO 3f 9S ££-££-J§ OlIUQAOfS nSE[Q ZIAJ1 IUpBJ§BU BJvJ
3HN3A01S fisvio Z1A>1 lNQVtfOVN
00" £ $ BU03
NINAHNGm
dij dj j s n y
iredis ptxpA / XSHOAV " l£ IS / 3 OJL31
BifBJisnv ut aSBnsuBq
uciusaotc jo gunpeaj, am ^bj qsii§ug —
0['jjs'ifraaAO[s
A [3ZJ3IA1 UBjaiS 'lutuiods I[BJSO OS nojs \ — 6 ui 8 mjs 'nXaapAs
a p'(, odxg a8BnSinn bu Bui?saaAOis ut rouaAO[S — ¿•jjs nfuBuijEq a OAjsua.vid 'auipc[ui a^suaAOis-bjfspujSAE iqadsn ra'pojEupapv — :DIT1A3X§ fcLL A
•afoi[po ojSBUOjq cpfoASo '^Xyjajjnq,, ui 00c bu Bpjzajpo af as afjoqiijN (oauaAojs a?o 'E^pujsAy pEUi) BUBqsijg zi ygfVW HIlflT B5jpjAB[d ipnj qEUijdiosip qiuoqzEj a BjEAOui^aj aT (qpsBuojq ui qimqajs 6f 'H1^!2 £8 ¿>frusuo njjjnfjjfBZ qo ) fioiipo ojiAajs oupjo^aj cpqopud BfipuisAy af is quajc^i bu 'ipBire^ a EqjpjaMuouiuioj ABZjp ipugi"-/^ en
GI g iis BU 03A) ¡jBl'iABispajd o^zai [BJO^S afiuaAOjg ui ifi[BJjSAV a nsoudnjjs a>jsuaAO[s 'BNizaf BSa>jsuaAO[s Aaj[ABjspa.id
osfioq af is o^bi - ruiasA-z {biojs bjijoaoS q'aup qajj a bjs (najNap z
ijlJEiSoiOJ BU) JE3U9S 3ZOf 01 cfUE^
A3D[BA0Jjsiq0 qiSnjp ja] aiiaquE^ ui B,iaupXs zi AafjE|os qp(SiEJjSAB 0(X)£ pBu oiE>|siqo af odxg oabisze^
JSIl QJOS OSBU - Oljnf ^¡BABld idpjo pjsfBJJSAB A P661 msrigAB ¡SZ »P "61 PO
vgvnvm - aaoi hj;ivhavnowwoj ax
rn 'w	'"«w
uvdvTpd$ WIWJS :Jilttjoruods pw Huiiuijj
tf,nl K\nfpinnij
\ I UEJJS 'lfl[E.nSAV a aaiosuaAOjs nfuEAaonod o ojnsojq ipnj E[iAEjdud odxg Ez'af 'saSEnSuEg jo [ooqos UEUOJOIA - Z pc>MBZ BIEJ>|O
Eoif|ajiABJcln 'uuajaj sqsES
iz dnevnika
Stanke Gregorič
urednice
Pred dnevi je naša bralka M .M. iz NSW v svojem pismu uredništvu zapisala: "Pošiljam Vam naročnino za naslednje leto. Oproščam se, da je z zamudo in prav s tem razlogom Vam sporočam, da je to moja zadnja naročnina. Po pravici povedano, nimam dovolj volje, da bi sama sledila kdaj moram plačevati svoje dolgove. Torej, do Vas je, kdaj mi boste postali zadnjo številko..." Res bi nam bilo žal, Če bi izgubili naročnico zaradi tako banalnega (ne)razloga kot ga navaja M.M. Omenjeni rojakinji in vsem ostalim bralkam in bralcem našega časnika moram povedati, da ne porabim ravno malo ur za računalniško evidenco naročnikov. Datum, do kdaj je naročnina plačana pa je na VSAKI KUVERTI, v kateri Vam pošiljamo časnik. Vsako naročilo velja do preklica. Pismo Jožeta Košoroka ... in Slovenija, Slovenija...
V	pismu Jožeta Košoroka je toliko presunljivo resničnih misli vsakega obiskovalca Slovenije. Tako kot ostale, sem tudi njegovo izpoved sprejela globoko čuteče, s povratnim sporočilom: saj niste sami Jože! Naši rojaki, ki se vračajo z obiska v Sloveniji se v glavnem tožijo na iste stvari.
Skoraj vsak dan slišim:... vozijo kot divjaki in vinjeni, da sem srečna, da sem prišla živa nazaj v Avstralijo....pošiljali so me od urada do urada, pa sem jim nazadnje po obisku osme pisarne vrgla v obraz: kaj vas niso še bolj stolkli Srbi, saj niste drugega vredni'.... politikom ni do ničesar drugega kot do svojih stolčkov in ne čutijo težav revežev in brezposelnih ... ne, premislil sem si, ni mi potrebno slovensko državljanstvo, preveč sem razočaran... sorodniki so mi praktično izpraznili kovček in me ogulili do kože... pomislite, nekaterim se še kolca po Jugoslaviji... pravijo, da v Avstraliji živimo še v srednjem veku in da nas imaio zaradi našega gostoljubja za 'prfliknjene'... domovina, idealizem, patriotizem - komu danes v Sloveniji še pride kaj takega na pamet? marke, dolarji, šverc, afere, to je njinov vsakdan!... Tako in podobno torej govorijo naši rojaki, po obiskih v Sloveniji, ki se, kot kaže, spreminja iz dneva v dan. Slovenija je postala tudi država velikih socialnih razlik, saj je n.pr čezmiijonska mesečna plača kakega direktorja enaka skoraj dveletnim prejemkom kakega reveža. Postala je država igralnic, izgleda, da jih ima največ v Evropi ali morda kar na svetu. ICako se je samo igralska strast razpredla po vsej Sloveniji pričajo besede nekega Novogoričana, ki je vzkliknil: "Najlepše bi bilo, ko bi bila cela Nova Gorica ena sama igralnica!" In še enkrat:kako sigurna ie "naša dežela"
V	zadnji številki G.S. sem na strani "Slovenija, moja dežela" zapisala kako sigurna je ta naša rodna domovina. Danes pa berem v najnovejši Mladini pod naslovom Po nasilnosti kriminalnih dejanj smo že v Evropi: "Zadnji umori v Slovenskem primorju, odrezani deli neznanih teles, ki plavajo po slovenskih rekah, in postranska kriminalna dejavnost policistov, so samo najbolj značilni primeri naraščanja kriminala, ki se v Sloveniji vedno bolj organizira". Mladina dalje piše, da so v zadnjem času vedno bolj priljubljeni ropi deviz na menjalnicah, razpasla se je prava organizirana "avtomafija" (kraja avtomobilov), ljudi na cesti kar obrcaio. zbijejo na tla, tatvine so pa vsak dan bolj drzne in kriminalce celo ne moti, če so njihove žrtve doma (no, vsega tega imamo dovolj tudi v Avstraliji).
V	Delu sem brala pod naslovom Začelo se je : ...pobijanje Slovencev namreč... avtor članka piše o tem kako je v Šoštanju preminul Slovenec, upokojeni ruaar. Bil je umorjen na tipični oalkanski način - zaklan z nožem. Nanj se je spravila priseljena srbska družina... Pisec se sprašuje ali niso Srbi že tudi v Velenju, Šoštanju, Jesenicah in še kje drugje (tudi v Brežicah) ustanovili svojo SAO (Srpska autonomna oblast). Pa spet v Družini pod naslovom Tako se je začelo... Tako je izjavil tudi pomožni škof Jože Kvas, ko mu je kašeljski župnik Franci Frantar povedal, da so neznanci požagali kriz ob kašeljskem mostu pri Ljubljani... obenem pa so mu napisali še anonimno pismo, da "kriš nebo stal, ker ni bil nikoli tam in nebo. Kar je bilo starih ljudi ni več..."
Da bi držali slovenstvo vsaj v Avstraliji
Rada bi se z^ konec zaustavila še pri teh Jožetovih besedah: DA BI DRŽALI SLOVENSTVO VSAJ V AVSTRALIJI! Kako pomembna misel o kateri razmišljam tudi sama že lep čas... Vaša Stanka	/-1
Neznanci požagali križ ob kašeljskem mostu pri Ljubljani
pišejo nam
Draga urednica Glasu Slovenije, draga Stanka! Z ozirom na uvodni članek - Pomembni datumi, 28. junija (op. u.: Glas Slovenije št.31, prva stran, citat iz Delovega
koledarja), bi rada dodala še moje poročilo. Ko sem bila pred leti doma, sem se odločila, da postavim spomenik tudi svojim staršem. Moja svakinja je pripomnila, da tistim, ki so jih partizani pobili m treba spomenika, ker ga že imajo v stari Gorici - postavili so ga Italijani. Radovednost me je gnala v staro Gorico, da se sama če je tam spomenik padlim žrtvam. Našla sem ga. spomeniku je v italijanščini zapisano: "Odpeljali so jih neznano kam. kjer so jih tudi pobili. ' Šesto imen slovenskih in italijanskih žrtev. Res žalostno in tako mučno resnično. Prav zraven pa je spomenik iz tistih časov, ki jih omenjate v rubriki Pomembni datumi, toda ta spomenik je v ruševinah. Spomenik tisočim žrtvam so partizani razstrelili preden so se morali umakniti iz Gorice. Tiste ruševine - razstreljeni spomenik oz. kamenje, sem sama videla in se sprašujem kao bo to častitljivo uredil.
Tudi v Cerknem je bil postavljen spomenik trem našim fantom, ki so dali svoja življenja v Abesjniji. Dva sem poznala (Ladko Čelik iz Bukovega m Gabrijel Čufer iz Jesenice). Tudi ta spomenik so partizani razsuli, kar domačini dobro vemo, zato je nepotrebno spraševanje kdo je podiral spomenike. Ko vse to premišljujem, se mi zdi vsako poročanje divjanja Srbov na Balkanu in vsa sedanja propaganda balkanske tragedije tako podobna naši povojni zgodovini. Razlika je le v tem. aa je tam kruta vojna, pn nas pa je bilo po vojni, v mirnem času (Kočevski Rog. Teharje, Krimska Jama itd). Tistega pomembnega datuma junija 1945, ko se je partizanska vojska morala umakniti iz Gorice, sem se tudi sama znašla v Gorici. Do tja sem prišla z avtobusom iz Sv. Vida ob reki Torri. Imela sem s sabo vrečo koruze, ki mi jo je dala teta iz Furlanije. Toda tiste dni so partizani mobilizirali vse kar je imelo kolesa za umik iz Gorice. Vzeli so tudi mojo vrečo koruze, ki pa je prišla v napačne roke: tistemu fantu - vojaku, ki bo moraa bral ta dopis, pa vseeno, lep pozdrav! Vsem lep pozdrav
Marica ¡Podobnik, Brisbane, 23. julija 1994
Draga Stanka,
z Ljubo prebirava prav rada Glas Slovenije, ki je zares informativen in hvala tudi sponsorjem. mislim gospodoma častnima konzuloma v Avstraliji in Novi Zelandiji, da Te podpirata.
Zahvaljujem se Ti za dolgi intervju dr. Trstenjaka, ki je marsikomu odprl oči na resnično naravo slovenskega holokavsta. Bral sem tudi medle odgovore v Slovencu na njegova razmišljanja, hoteli so opravičiti, kar se opravičiti ne da.... Hvala bogu, da ima zdaj SSK (Svetovni slovenski kongres) novi statut in predstavlja samo posameznike, združene v njem.... ko berem o sestavi komande SSK, se mi zdi. da so ga zajahali bivši domobranci ali njih apologetiki. g. Brezigar iz Trsta pa je zraven za lepšo podobo ali pa kot ostanek iz dni, ko smo mislili, da bomo vsi sodelovali: sredina, levi, desni in tudi nekonformisti, kot moja malenkost. Tega več ne bo, ker je zdaj Slovenija samostojna in je SSK preživel svojo vlogo. Slovenci v svetu pa potrebujejo le izboljšano Slovensko izseljensko matico in Katoliški Karitas za Slovence po svetu. Vse drugo je trošenje moči in prinaša še večji razdor...
...Kar lepo piši in objavljaj misli in vesti z desne in leve: o Janši in proti njemu, o Kučanu in proti njemu. To je, kar rabimo, da bomo informirani.
Lep in prisrčen pozdrav Tebi in vsem bralcem Glasu Bert Pribac. Canberra, 3. avgusta 1994
Draga Stanka!
Samo par vrstic na hitro, da se Ti zahvalim za pošiljanje Glasu Slovenije in za Tvoje požrtvovalno delo pri samem časopisu, ki je resnično zelo umno in zanimivo pripravljen. Kar čudim se. kako uspeš dobiti vse te novice skupaj. Tako malo časa porabim za branje in vendar izvem več, kot iz treh kompletnih Števil k Del a.
Prav je tudi, da odgovoriš nekaterim našim avstralskim Slovencem tako kot misliš, saj si drugega niti ne zaslužijo. Ne vem zakaj je še vedno potrebno gojiti med nami, tukaj v tujini, neko sovraštvo, kot da ga že ne bi imeli dovolj pred osamosvojitvijo. Morda imajo za svoje nasprotovanje kakšne razloge, saj tudi moji starši doma niso mogli ničesar ukreniti, ko so jim krivično odvzeli kmetijsko"zemljišče v času socialistične diktature, vendar ne vidim rešitve v razdvajanju naših ljudi tukaj, kjer so morda v marsičem celo kot begunci imeli bolj svobodno življenje, kot so ga imeli Slovenci, ki so ostali doma. V kolikor si hočemo ohraniti našo neodvisno Slovenijo, pa bomo to lahko dosegli le v slogi, nikakor pa ne z rov are njem drug proti drugemu.
Pred nekaj dnevi sta se iz Darwina poslovila Tone in Sonja Kuntner m smo si ob njunem obisku imeli priliko ogledati Kakadu National park. Vreme je bilo zelo ugodno in priznala sta, da so jima pozni popoldanski sprehodi"po peščeni obali darwinskega morja silno ugajali za sprostitev ter jima ni bilo žal, da sta se odločila za obisk našega dela Severnega teritorija, čeprav tukaj nista našla dosti Slovencev. Dejansko pa bi bilo škoda, če si našega tropskega in edinstvenega predela Avstralije ne bi ogledala... Upam, da sta se oba v moji družbi počutila tako, kot sem se jaz v njuni, saj sta tako prijetna in nekomplicirana. Moram pa priznati, da bi zelo rada prisluhnila kakšni Tonetovi recitaciji, saj je le malo takih resnicoljubnih in zavednih Slovencev in pesnikov povrhu, ki bi znali tako globoko čutitit in to izraziti v beseai, kot jo zna le on. Žal pa za to ni bilo časa, niti prilike, upam pa, da bo to mogoče še letos ob mojem obisku v Sloveniji, kamor odhajam v začetku septembra. Do naslednjič dosti uspeha pri Tvojem koristnem delu in lep pozdrav
Mara Mericka, Darwin, 10. avgusta 1994
***
Urednici g. Gregorič, draga gospa,
kar berem na straneh 8 in 9 Glasu (št.32 in 33), povzeto iz SLOVENCA 23.7.94, je zelo porazno za Slovenijo. Na straneh 13, 14 in 15 pa o nastopih Tonetov: Kuntner in Gogala v Avstraliji. "Iz Slovenije nam prinašata sonce ljubezni in patriotizma." Kakšen nesmisel. O tem se našim rojakom v Sloveniji še sanja ne. To je le za izvoz prekomorskim naivnežem. Saj nas imajo tam še celo za malo usekane radi npšega mišljenja in idealizma oz. vrednot. Štiri mesece na obisku v Sloveniji je vse predolgo. Prvič v življenju sem se vrnil v 'tujino', jezen in žalosten nad Slovenijo. Tisti, ki živimo tukaj, ''stari" in "novi" Avstralci imamo več domoljubja do Avstralije, kakor rojaki v Sloveniji do svoje domovine. Za "peanuts' bi jo prodali. Nič jim ne manjka in dobro živijo, razen redkih izjem, so pa duhovno in moralno obubožani. Tudi spoštovanja ni, poštenja tudi malo. Ali je po ¡stoletno enoumje pokvarilo narod, ali je kje kakšen drug vzrok?
Stara domovina ni več moja domovina, tujec sem celo doma, kamor ne spadam več. Gostoljubje pri domačih sicer še vedno velja, ni kaj očitati. Toda več kakor "small talk" nimamo nič skupnega. Res nimam več želje, da bi še kdaj obiskal Slovenijo.
Tega nisem nameraval napisati, ampak samo poslati ček za naročnino, da bi držali slovenstvo vsaj v Avstraliji, dokler se bo dalo. Veliko več idealizma je med našimi tukaj kakor v Sloveniji. Tudi za slovenski jezik jim ni mar. Podjetja se rajši bahajo s tujimi imeni in napisi. Vsakdanje potrebščine kupujejo od zapadnih in severnih sosedov, namesto doma. Pa jamrajo radi brezposelnosti. "Buy Australian" je avstralska ideja, v Sloveniji jim pa kaj takega ne pride na misel. Ko pojamraš, da ni tega in onega, te začudeno pogledajo in pravijo:
"Saj greš lahko v Avstrijo ponj!"
Kakor sem že rekel, tega bi Vam ne pisal, pa sem zagledal na uredniški strani: "Moj narod slovenski, kdo vas je tako izpridil?" To sem se jaz spraševal že doma. Najraje bi že po dveh mesecih zapustil staro domovino, pa sem ostal radi matere, ker je ne bom več videl. Pozdravljam s slovenskimi pozdravi Jože Košorok, Sydney, 20. avgusta 1994
SLOVENIJA IS...
67 minutna video kaseta
Video kaseta za vsakega Slovenca in za vsakega Neslovenca! Darilo Slovencu in darilo Neslovencu!
Res lepa predstavitev Slovenije, delčka njenega gospodarstva, turizma, naravnih lepot in bogastev, lepih krajev, ljudi in še dosti, dosti več - to nudi video kaseta, ki jo je sestavil Ivo Leber. Pravzaprav je izbral najzanimivejše in najprimernejše iz video Magazmov, ki jih jpripravlja RTV Slovenija. Ta prva kaseta je izvleček reportaž od novembra 1993 do marca 1994. In kot naročeno, Ivotova hčerka Sonja Leber je samostojna televizijska snemalka, ki ie poskrbela za res kvalitetno in strokovno izdelavo kasete. Najprej je bilo seveda treba narediti "master tape", mimogrede povedano, samo ta je stal $ 700.00, kar pa je trikrat ceneje kot če bi ga delali v Sloveniji. Dovoljenje za izdelavo kasete je dobil Ivo Leber preko slovenskega Veleposlaništva iz Canberre, ki je zanj zaprosilo RTV Slovenijo in slovensko ministrstvo za komunikacije. Nekaj več kot enouma kaseta je dostojno predstavila Slovenijo tudi viktorijskemu in avstralskemu uradu za turizem in Turizem Viktorija je takoj poslal v Slovenijo tričlansko ekipo. Ivo Leber pa ima v načrtu ze drugo kaseto, ki bo najverjetneje gotova do novembra letos.
Doslej najboljša predstavitev Slovenije, kar sem jih videla, obenem pa odlično darilo za vsakega avstralskega znanca, prijatelja, ministra, zdravnika, odvetnika, morda učitelja vaših otrok in tako dalje in tako naprej... s to kaseto se povrhu vsega naša rojstna domovina Slovenija predstavlja Avstralcem v angleščini.
Video kaseta Slovenia is... stane samo $ 25.00, naročite pa jo lahko na:
SLO - IMPEX COMPANY. 25 Reserve Rd.. Beaumaris 3193,
Melbourne, telefon (03) 589 6085, fax (03) 589 6085.
S.G.
LEPOTA SLOVENSKE PESMI
Nastop pevskega zbora Gallus v Sydneyu
Slovenci v Sydneyu smo imeli srečo in nesrečo, da smo bili na prvem mestu na seznamu krajev, ki jih je obiskal pevski zbor Gallus iz zamejske Koroške. Srečo zato, ker smo prvi slišali njihovo prelepo petje, nesrečo pa zato, ker smo o njih šele malo ve deli in nismo pričakovali izrednega doživetja, ki nam ga je pripravil ta koncert in se je zato tudi njihovih koncertov udeležilo veHko manj ljudi, kot bi jih njihov nastop zaslužil. 1 Cvetko Falež, ki je njihovo turnejo organiziral, je bil na žalost v preteklih mesecih odsoten in zato nam ni mogel dati pravočasno dovolj podatkov in še posebej kaset zbora, da bi jih lahko prej slišali in znali ceniti. Vsi, ki smo se zbrali na koncertu v Slovenskem društvu Sydney in drugi dan v Verskem centru Merrylands, smo bili resnično veselo presenečeni. Zbor je pel v štirih jezikih: slovenskem, nemškem, angleškem in celo v latinskem Jeziku. Veijetno lahko izrazim mnenje vseh poslušalcev, če rečem, da so najbolj "vžgale" ravno najstarejše, preproste slovenske pesmi, nepozabna pa je bila seveda himna patra Janka Mikole "Rož, Podjuna, Ziia", ki nas je ganila do solz. Še poseben vtis pa je na nas napravilo dejstvo, da velik del zbora sestavlja ravno mladina. To smo omenilit tudi Lenčki Kupper, zastopnici Mohorjeve družbe iz Celovca, ki ie po koncertu prisedla k naši mizi. Pohvalila se je, da ima lepo število vnukov, in vsi govorijo lepo slovensko, čeprav hodijo v avstrijske šole, kjer je učni jezik nemščina. Omenila pa je, da je njihov položaj zaradi manjše zemljepisne oddaljenosti lažji, saj so v stalnih stikih z matično domovino. Pogosto pa se zgodi, da si mladi koroški Slovenci pripeljejo neveste iz same Slovenije in se s tem slovenske korenine ponovno okrepijo.
Hvala vam. koroški Slovenci, za prelepo doživetje in hvala tudi podpredsedniku Slovenske izseljenske matice Cvetku Faležu, da nam je pripravil ta obisk. Martha Magajna, Sydney
ONO IZ SLOUENIJE
ITALIJANI KUPUJEJO SLOVENSKE DUŠE
Zadeva o kateri smo že slišali, vendar je vredna, da o njej zapišemo še kakšno besedo.
Pred občinskimi uradi po vsej Primorski gneča zaradi zahtevkov za italijansko državljanstvo. Pred italijanskim konzulatom v Kopru vsak dan 200 prosilcev. Nekaj tisoč Slovencev vložilo prošnje za italijansko državljantvo. Italijanski politiki so Slovence ujeli na trnek (seveda še več Hrvatov). Take in podobne naslove zasledimo v slovenskem časopisju. Ljudje so bili prepričani, da jim na taK način ne bodo odvzeli italijanske pokojnine, drugi pa. da jih bodo dobili, Kar je zanikal tudi Italo Castenetto, ki je na konzulatu v Kopru odgovoren za vprašanja državljanstva. Dejal je. da bo z italijanskim državljanstvom laže priti do zaposlitve v Italiji, pa tudi vpis na tamkajšnje šole je z njim bistveno lažji. Šele septembra bo mogoče izvedeti ali bo italijanski parlament sprejel vladno pobudo, da bi podaljšali rok za vložitev prošenj za italijansko državljanstvo, rok je namreč potekel že 15. avgusta.
Primorska poslanka v DZ Republike Slovenije Jadranka Šturm-Kocjan je dejala, daje RS ob problemu prošenj slovenskih državljank in državljanov za dodelitev italijanskega državljanstva premalo in površno seznanila svoje državljane s posledicami pridobitve le tega za državo Slovenijo in njene državljane. Ugodnosti, ki jih Italija ponuja slovenskim državljanom lahko pomenijo ponovno italijanizacijo dela slovenskega ozemlja in so v končni fazi usmerjene proti suverenosti in neodvisnosti Slovenije ter utegnejo imeti zanjo zelo neugodne politične posledice. Z italijanske strani pa je slišati, daje Slovenija neupravičeno zagnala skoraj pravo križarsko vojno proti temu italijanskemu zakonu, čeprav ga niso sprejeli samo za nekdanje italijanske državljane v Sloveniji, ampak za nekdanje italijanske državljane po vsem svetu, saj jih največ živi v Argentini in ZDA. Komu je za verjeti? Kaj pa o tem meni slovensko zunanje ministrstvo berite na strani "Tisk".
LIBERALNI DEMOKRATI NE SKRIVAJO VEC SLE PO VODSTVENIH POLOŽAJIH
Zapletom s svetom Radio-televizije Slovenije še ni videti konca. Komaj je generalni direktor Žarko Petan dobil nezaupnico, proti kateri Je vložil tožbo na vrhovno sodišče, se bo ze začelo "novo kadrovanje", tudi med člani sveta in o tem bo še marsikaj slišati.
OBLETNICA POSVETITVE SLOVENSKEGA NARODA MARIJI
Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta - že tretje leto je to tudi dela prost dan - so bile cilj mnogih slovenskih vernikov Marijine romarske cerkve. Na treh velikih božjih poteh so slovenski
škofje in verniki obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji izpred dveh let. Osrednja slovesnost je bila na Ptujski °ori, vodil jo je mariborski škof dr. Franc Kramberger. Šorrjaševanje na Brezjah je vodil dr. Alojzij Šuštar, verniki koprske škofije pa so se zbrali pri maši in obnovitvi posvetitve na Sveti gori pri Gorici - somaševanje je vodil koprski škof Metod Pirih.
3ADNJA LETA PRIVEKA NA SVET ČEDALJE MANJ PODMLADKA
Število stalnega prebivalstva Slovenije že drugo leto nazaduje. Najpogostejša oseba je stara 41 let. Sorazmerno največ otrok je bilo v logaški občini. Konec letošnjega marca je statistika naštela v Sloveniji 1.988.307 stalnih prebivalcev. To je za 1101 oseb manj, kot jih je bilo v začetku leta, sicer pa za 13.461 oseb manj, kot jih je bilo junija
OTROBOM PRIJAZNEJŠO BOLNIŠNICO
Za izboljšnje kakovosti zdravljenja in življenja otrok na Pediatrični kliniki v Ljubljani (otrok z rakom in krvnimi boleznimi) skrbijo razen zdravnikov in negovalnega osebja še ustanovitelji Sklada za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi. Najbolj so ponosni na stanovanje za starše otrok. Predstavili so tudi medicinske pripomočke -takoimenovane porte, ki otrokom prihranijo boleče vbadanje z injekcijsko iglo. Pripomoček vgradijo otrokom pod kožo. iz rezervoarja vodi proti bolnikovemu srcu izvodilo, ki dovaja zdravilo neposredno v veliko žilo. Trenutno klinika kupuje šest takih naprav, vsaka pa stane okrog 5.000 avstrijskih šilingov.
AGRARNA SKUPNOST V POLJUB IN JU
H ruševju pri Postojni, prvi ustanovljeni oziroma oživljeni agrarni skupnosti v Sloveniji, se je pridružila še skupnost Poliubinj Jzajema vasi Prapetno, Zabče in Zadlaz - Žabce), ki bo prva na Primorskem- vložila zahtevek za vračilo leta 1947 nacionaliziranih zemljišč.
NA HRVAŠKO NAJSIGURNEJE Z OSEBNO IZKAZNICO
Slovenskim državljanom ne priporočajo, da potujejo na Hrvaško s slovenskim potnim listom. V recepcijah hrvaških hotelov so namreč že nekajkrat ukradli večje število potnih listov (najpogosteje slovenskih). Največ vreden je od vseh "postjugoslovanskih", ker so nekatere države, ki so za državljane Slovenije omogočile prehod prek meje brez vize, te zadrzale za hrvaške državljane. Ukradeni potni listi pa so potrebni tudi navadnim kriminalcem. Slovensko-hrvaško mejo lahko vsak slovenski državljan prestopi tudi samo z osebno izkaznico.
SLOVENSKI HMELJ OBIRAJO PREDVSEM HRVATI
Slovenski obiralci pa v Nemčiji, med njimi okrog 200 Savinjčanov, saj zaslužijo v Nemčiji več kot v Sloveniji.
Izgleda, da se bo zgodba ponovila tudi pri obiranju jabolk. Obiralci bi lahko bili tudi brezposelni a jim to delo ne diši.
REŠEVANJE JANEZA JANŠE V TRENTI
Bovec - Sreča v nesreči bi lahko zapisali. Janez Janša in njegov soplezalec Anton Jeglič se nista vrnua v Bovec k ženama ob pravem času. ti sta policiji povedali, da ju pogrešata že od prejšnjega dne. Stekla je hitra reševalna akcija. Janša in Jeglič sta odšla plezat v severozahodni steber Srebrnjaka, kjer ju je zajelo močno neurje z dežjem in strelami, zato sta nekaj ur počakala, vrnila pa sta se po južnem pobočju. Zaradi noci nista moela naprej, prenočila sta v gozdu brez vsakršne opreme za bivakiranje. Med potjo sta potem videla policijski helikopter, ki ju je iskal in zadeva se je srečno končala.
LOJZE PETERLE S KOLESOM PO SREDNJI EVROPI
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle si je izbral za zasluženi dopust kar kol esarjenje. Mudil se je v Porabju, kjer je obiskal tam živeče Slovence, kolesaril je po Gradiščanskem, do Bratislave in naprej.
SLOVENŠČINA NI ZA RABO? Podjetje Gekko je odprlo po Sloveniji celo verigo računalniških trgovin, ki se po blagovni znamki imenujejo Power-Plus. In to v času, ko je začel veljati zakon, ki določa, da morajo slovenska podjetja imeti slovenska imena. A za ta predpis se izgleda ne meni nihče. Tako se med drugimi v tisku in drugod že na veliko pojavljajo oglasi za trgovine z imenom Power-Plus. Nekateri se sprašujejo kako naj Slovenec izgovori to ¡me? Ali ne bi bilo bolje dati prodajalni slovensko ime?
OJ TRIGLAV, MOJ DOM - 100 LET BESEDILA
Mnogi ne vedo kdo je pravi avtor te pesmi. Večina meni, da je Jakob Aljaž, toda ta je le avtor glasbe, besedilo pa je bilo objavljeno prvič pred 100 leti v rokopisnem bogoslovnem glasilu Lipica v Mariboru. Avtor se je pod besedilom podpisal s psevdonimom Slavin. To je bil človek, ki je živel daleč stran od gora -Matija Zemljič, roien 1873 v Gornji Radgoni. Večji del življenja je kot župnik preživel v Svetem Tomažu pri Ormožu, kjer je tudi pokopan. Pesem Oj Triglav, moj dom - himno planincev, je napisal, ko je bil star 21 let.
NAJHUJŠA LETOŠNJA PROMETNA NESREČA
Peljalo se iih je osem, štirje pa niso preživeli. Nesreča seje zgodila sredi avgusta na regionalni cesti Dvor-Soteska na Dolenjskem. S to nesrečo so prometni strokovnjaki zaokrožili "bero" cestnih smrti do tega datuma na številko 271!
PRI NAKUPU ALI MENJAVI DEVIZ PREVIDNOST
Največ ie ponarejenih bankovcev v gostiščih in trgovinah. Tudi pri nakupu ali menjavi deviz na menjalnican ni treba računa takoj odvreči, svetuje policija. O previdnosti menjave na cesti od neznancev pa ni treba posebej govoriti.
SLOVENIJA
ADRIA AIRWAYS
nov in
australia
OFFERING THE FOLLOWING RETURN AIRFARES
NAJDRAŽJI HOTEL V SLOVENIJI VILA BLED
Vilo Bled še vsi poznajo kot bivšo Titovo vilo. Nastopa v verigi Relais&Chateaux in sicer v zanimivi kombinaciji: Avstrija in Slovenija, tako piše na začetku reklamne brošure, ki snubi goste z globokimi žepi. Tudi na spremnem zemljevidu nastopa Slovenija z Avstrijo, ločeno le s tenko zarisano črto, brez Jugoslavije. Dvoposteljna soba, ena izmed desetih v Vili Bled, stane gosta v polpenzionu 154 ameriških dolarjev, "suite" s pogledom na jezero stane 164 dolarjev, "superior suite" 234 in predsedniške "suite" 354 dolarjev. Hotel ima pač vse kar sodi k hotelom tako visoke kategorije. In še to: kmalu za tem, ko se v sobi ali apartmaju udobno namestite potrka na vrata natakarica "prego' vas nagovori in vam v roko potisne košarico s sadjem iz težkega rogaškega kristala ... Letos naj bi se približali k rekordnim 8.500 prenočitvam, v mir in udobje Vile Bled se vračajo stari predvojni" gostje, poslovneži, družinski ljudje, nekgj skupin pa so že poslali slovenski veleposlaniki iz Španije, Skandinavije in Velike Britanije.
FRANKFURT
ROME
ZURICH
LONDON
MUNICH
VIENNA
LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA
V PTUJU SO VNOVIČNO POSTAVILI MARIJIN STEBER
LJUBLJANASKOPJE LJUBLJANA-SKOPJE LJUBLJANA-SKOPJE LJUBLJANA-SKOPJE LJUBLJANA-SKOPJE -LJUBLJANA-SKOPJE
FRANKFURT MUNICH LONDON VIENNA
ZURICH ROME
Na predvečer velikega šmarna, 14. avgusta, so na ptujskem Minoritskem trgu ponovno slovesno postavili dragoceni kulturnozgodovinski spomenik z imenom Marijin steber. Pred petimi leti so namreč v Ptuju zasnovali načrt "ptujske trojke": preselitev knjižnice iz prostorov minoritskega samostana sv. Petra in Pavla v Mali grad v Prešernovi ulici, predstavitev poštnega poslopja na Minoritskem trgu ter obnovo cerkve in trga s postavitvijo Marijinega stebra, zgodnjebaročnega znamenja, ki ga je prvič leta 1667 postavil borlski grof Sauer, v zahvalo za zmago krščanske vojske nad Turki pri Monoštru.
LJUBLJANA-TIRANA LJUBLJANA-TIRANA LJUBLJANA-TIRANA LJUBLJANA-TIRANA LJUBLJANA-TIRANA LJUBLJANA-TIRANA
FRANKFURT
MUNICH
LONDON
VIENNA
ZURICH
ROME
ADRIA AIRWAYS
LEVEL 1 3, 11 5 PITT STREET SYDNEY. NSW 2000 PHONE: 00Ö Ö1Ö 002 PHONE: 231 6899
posvetu
DELO-SOBOTNA PRILOGA
Boris Jež pod naslovom Infantilni nered piše: Pa smo jih spel zasačili, eldeesovce (Liberalno demokratska stranka, predsednik dr. Janez Drnovšek). Služba društvenega knjigovodstva (SDK) namreč dopušča možnost, da se je v brežiškem sistemu Hvpoco pral hrvaški denar, to pa je še posebno problematično, ker so nekatera podjetja iz tega sistema med zadnjo predvolilno kampanjo sponzorirala Drnovškovo vladajočo stranko. Je torej po mnogih aferah, v katere je tako ali drugače vpletena LDS, od Hita do Optimizma in stanovanjskih posojil, na vrsti nov škandal?
Politiki so v teh dneh na dopustu, zato razkritje, kako ie posloval sistem Hypoco, ni povzročilo takega rušilnega vala, kot bi ga sicer. Toda že v septembru bodo spet vsi na svojih Bojnih položajih in zato se ni bati, da se bo Drnovškova stranka izmazaia kar tako... Drnovškova stranka, ki jo vodi v glavnem nekdanji komunistični podmladek, naj bi imela v železnem objemu krščanske demokrate in tako preko črno-rdeče koalicije čedalje bolj širila svojo hegemonijo...
MLADINA
Ministrstvo za zunanje zadeve RS je v odgovor za zanimanje državljanov RS za pridobitev italijanskega državljanstva izjavilo, aa je odločitev državljanov Slovenije osebna odločitev... na to izjavo se je v slovenskem tisku in pri nekaterih strankah dvignilo veliko prahu in pritožb nad tako mlačnim stališčem slovenskega zunanjega ministrstva. V tedniku Mladina pa je med drugim pod naslovom Bog zapustil Slovenijo, Bernard Nežman zapisal:
...Ignoranca, zaradi katere bi moral Lojze Peterle leteti, kolikor je dolg in suh. Kakšen zunanji minister pa je to, če se mu žvižgajo italijanski ekspanzionistični apetiti? Da gre za tehnično izpeljavo starega italijanskega zakona, verjame le slepec, preveč očitno je, da tam stoji premišljena politika. Italija je edina izmed sosednih držav, v kateri pred mejo se vedno stojijo napisi Jugoslavija in ne Slovenija. Naključje? Potem je ista država pred meseci kar na nekaj mejnih prehodih prepovedala tovorni promet, tako, da morajo tovornjaki iz kopra sedaj narediti daljši lok do Italije.... Z zadnjo gesto podeljevanja državljanstva pa se italijanska administracija obnaša, kot da seze do meja Mussolimjevega imperija! Vik in knk. da oživlja fantom italijanskega fašizma, bi zagnal priseben zunanji minister....Plaz energičnih in ostrih izjav, poziv italijanskemu veleposlaniku na takojšen obisk v prostorih slovenske vlade bi bila normalna reakcija. Minister Lojze pa nič!
PANORAMA
V podnaslovu obsežnega članka (Criminali in affari): "Iz igralnic v Novi Gorici v nekdanjo Sovjetsko zvezo, od tam pa v italijansko banko: tako mafija, camora in 'ndrangheta usmerjajo svoje posle."

ŽABNIQE 6.avgusta 94, VIŠARJE 7.avgusta 94-MLADINA OBVEŠČA SLOVENUO
Ko so se mlajši potomci iz izseljenstva prvič srečali z zamejsko mladino in z mladino iz Slovenije pri Okroglj mizi mladih. so sklenili da napišejo Izjavo o državljanstvu. Želijo, celo zahtevajo, da bi odgovorni voditelji v Sloveniji resno razpravljali o pridobitvi slovenskega državljanstva za slovenske potomce v zdomstvu, ga omogočali in ta postopek olajšali. To je slovenski potencial, katerega Slovenija ne sme izgubiti. V izseljenstvu se mladi želijo tesneje povezati z domovino, v kateri so se rodili starši, čeprav so se sami rodili v tujmi in čeprav so bili prisiljeni, da morajo sprejeti tuje državljanstvo zaradi življenskih zahtev. Slovenija naj bi si tudi bolj prizadevala, da bi države dovolile dvojno državljanstvo prav tam. kjer to ni mogoče. Izjavo so podpisali udeleženci pri Okroglih mizah v Zabnicah in Višarjan, poslali jo bodo odgovornim voditeljem v Ljubljani.
O pobegu šefa mafijske enačice "mala di Brenta" Feliceja Maniera iz zapora v Padovi med drugim piše: "...italijanska mafija se je ugnezdila v več slovenskih mestih: Bled na avstrijski meji, Novo Gorico na italijanski meji in v Portorožu. V igralnicah zadnjih dveh mest je mala di Brenta oprala ogromne količine umazanega denarja..."
DELO - Beograjska POLITIKA
Ljubljansko Delo piše o srbskem odkupu slovenskih dolgov in obenem povzema se članek iz beograjske Politike. Kot se je pred časom izvedelo, je bil del slovenskega dolga v vrednosti okoli 670 milijonov dolarjev - odkupljen v času, ko je bil guverner Narodne banke Jugoslavije Vuk Ognjenovič. Za odkup so uporabili zlato, ki so ga pridobili v velikem rudarsko-metalurškem kombinatu v Boru. Novinar Žarko Ristič v Politiki piše, da se ve za zdaj le to, da so pri odkupu slovenskega dolga prednjačile Beobanka, Beograjska banka in Jugobanka. Kot je slišati so slovenski dolg kupovali po ceni 35 in celo 20 centov za dolar. Ristič v svojem članku zahteva naj nekdo javno pove, v čigav žep je šel denar, saj so bile za provizijo dane velike devizne vsote. "Pravzaprav bi rad povedal, da je Sloveniji ustrezalo, da Srbija v času, ko zoper njo veljajo sankcije, odkupi dolg. Dokler traja blokada, namreč Srbija tega dolga ne more izterjati. V minulem obdobju so tako v času secesije srbske banke posredno rešile devizni potencial Slovenije," trdi neki beograjski profesor. Sešljevi četniki pa bodo sedaj zahtevali, da se v srbsko-crnogorskem parlamentu razpravlja o vprašanju, ali je Srbija v resnici odkupila slovenski dolg in kdo je v Srbiji spravil v zep mastno provizijo.
BUDIMPEŠTA - RADENSKA EKSKLUZIVNO NA FORMULI 1
Radenska je bila sredi avgusta letos skupaj s Contexpom edina dobaviteljica mineralne vode na Hungariaringu v Budimpešti. Tako je bila eno prvih slovenskih podjetij zastopanih na tej prireditvi. Prodaji so okrog 30.000 1,5 litrskih plastenk Radenske, razstavili 320 svojih plakatov, na dirkališčih in ob njem pa je bilo petnajst hostes v oblačilih z znaki tega slovenskega podjetja._
V ELEPOSL ANTSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE CANBERRA
RAZPORED KONZULARNIH DNEVOV
SYDNEY - ponedeljek, 12. septembra 1994 09.00 do 1/2.00 ure v Verskem središču Meri viands 15.00 do 18.00 ure v Slovenskem klubu Triglav
MELBOURNE - TOREK. 13. SEPTEMBRA 1994 09.00 do 12.00 ure v Verskem središču Kevv 15.00 do 18.00 ure v društvu Ivan Cankar Geelong
MLADINSKI KONCERT V ORGANIZACIJSI SLOVENSKIH VERSKIH SREDIŠČ V AVSTRALIJI
Sobota, 24. septembra 1994, ob 18 uri v dvorani SLOVENSKEGA DRUŠTVA ADELAIDE
GLAS SLOVENIJE Siran 6
kongres
Resolucije Svetovnega slovenskega kongresa
Svetovni slovenski kongres je na drugem zasedanju 23. in 24. junija na Dunaju sprejel štiri resolucije, naua^aioče se na dogajanje v svetu in seveda predvsem v Sloveniji in v zvezi,z njo.
Resolucija o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Svetovni slovenski kongres z zaskrbljenostjo ugotavlja, da med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško državna meja po treh letih neodvisnosti in vzjamnega priznanja samostojnosti teh republik nekdanje SFRJ, še ni dokončno določena, kar nedvomno obremenjuje dobrososedske odnose.
Svetovni slovenski kongres se zavzema za tako sporazumno določeno mejno črto, ki bo temeljila na načelih občega naravnega prava, na splošnih in med civiliziranimi narodi priznanih pravnih načelih in ne bo potekala proti volji prizadetega, tam živečega prebivalstva.
Slovenska država mora pri določitvi meje slovenske Istre in meje na morju vztrajati na svoji pomorski usmeritvi s pridobljenim statusom države, z neposrednim dostopom na odprto morje ter na ohranitvi popolne suverenosti nad celotnim Piranskim zalivom.
Svetovni slovenski kongres meni, da dosedanja nezadostna pripravljenost Hrvaške za dokončno določitev meje s Slovenijo ne koristi njenemu mednarodnemu ugledu in ne ustvarja tako potrebnega zaupanja za vsestransko vzajem-
no meddržavno sodelovanje.
Svetovni slovenski kongres zato poziva Državni zbor in vlado Republike Slovenije, naj z večjo vnemo in odločnostjo nadaljujeta s potrebnimi aktivnostmi za dokončno določitev meje z Republiko Hrvaško in pri tem izhajata tudi iz stališč te resolucije.
0 stikih Slovenije z Italijo
Svetovni slovenski kongres je prepričan, da sta miroljubno sosedstvo in sodelovanje med Slovenijo in Italijo na temelju spoštovanja mednarodnih pogodbenih obveznosti v obojestranskem dolgoročnem interesu. Sožitje ob meji ter na narodnostno mešanih območjih pa lahko temelji le na evropsko primerljivih načelih priznavanja in varstva narodnostnih manjšin.
SSK podpira dosedanjo naravnanost slovenske vlade, da v tem duhu vztraja pri pogovorih z italijanskim sobesed-nikom, in sicer tudi z zahtevo po popolnem varovanju slovenske manjšine v Italiji ter brez ozemeljskega ločevanja in zapostavljanja Slovencev v Vi-demski pokrajini.
SSK podpira prizadevanje slovenske manjšine v Italiji pri uveljavljanju njene vloge, ki jo ima kot spodbujevalka gospodarskega, družbenega in kulturnega pretoka med Slovenijo in romanskim svetom. Izraža zaskrbljenost zaradi močnega odmika italijanske zunanjepolitične usmeritve od evropskih integracijskih prizadevanj ter zavrača poskuse nekaterih italijanskih vladnih sil, da bi slovensko vključevanje v evropski integracijski kontekst pogojevale s prikritim ali odkritim revanšističnim in iredenti-stičnim izsiljevanjem.
šport
Z leve: Marko Čeme iz Canberre in Robert Mikuletič iz Sydneya
MEDNARODNI ŠPORTNI USPEHI AVSTRALSKO-SLOVENSKE MLADINE PRVENSTVO V BALINANJU
Letošnje mednarodno mladinsko tekmovanje za Svetovni pokal '94 v balinanju je bilo v Torinu - Italija, od 19. do 24. julija. Za svetovno mladinsko prvenstvo(Worid Cup '94) so se potegovale štiri glavne balinarske države: Slovenija, Italija, Francija in Hrvaška.
-ISKRICE
Ker te države vedno prevladujejo so letos prvič uvedli še Pokal narodov (Nations Cup '94), za katerega je tekmovalo ostalih osem držav, med njimi Avstralija.
Veliko presenečenje za mene in verjetno še za marsikaterega drugega je bilo, da sta Avstralijo predstavljala kar dva fanta slovenskega rodu.
Robert Mikuletič iz Sydneya in Marko Cerne iz Canberre. Tretji član balinarske ekipe pa je Robert Vigolo iz Pertha, po rodu Italijan.
Fantje so bili v formi in so si v poizkusih osvojili peto mesto, takoj za glavnimi ekipami, prav kakor so si zadali za cilj mladi balinarji.
Sledil je pa še večji uspeh. Najprej smo izvedeli, da si je Svetovni pokal '94 osvojila Slovenija, potem pa velika novica, da si je Avstralija pridobila Pokal narodov '94. Odločilna tekma seje odigrala proti Tuniziji.
Takoj po tekmi so se mladi prvaki že tudi zmenili za prijateljsko tekmo s Slovenijo v Novi Gorici.
Slovenci v Avstraliji smo lahko veseli in ponosni na našo mladino. Prinesli smo s seboj v Avstralijo ljubezen do tega res slovenskega športa, v katerem se odlikuiemo. navdušili smo še mlajši rodTtako, da se tudi oni izkazujejo s svojimi uspehi v veselje staršem pa tudi novi in stari domovini. Vsa čast tudi slovenskim klubom, ki gojijo ta šport, da so omogočili mladim priboriti si uspehe m mednarodno priznanje. Sasha Ceferin
Robert Mikuletič iz Merrylandsa v Sydneyu na treningu -vestno se je pripravljal za svetovno mladinsko prvenstvo v Torinu
Vladarji morajo bežati pred prilizovala' kot pred kugo; t/a bi se jih obranili, si zbirajo modre ljudi in samo tem dajejo svobodno voljo, da jim govorijo resnico.
NICCOLO MACHIAVELLI
	TEČAJNA LISTA - slov. tolaijev (Srr) Avgust 994		
DRŽAVA	VALUTA	NAKUPNI	PRODAJNI
Avstralija Nemčija ZDA	1 AUD 1 DEM 1 USD	91.8862 79.5173 123.8482	92.4392 79.9958 124.5936
SLOVENCI IN SLOVENSCINA
NA
LANGUAGE EXPO 1994
Piše Sasha Ceferin
Sedaj je čas in prostor, da slovenskemu svetu kaj več napišemo, kaj smo si Slovenci ustvarili in pridobili s sodelovanjem na Language Expo 94 v Sydneyu.
Poročala sem že, da je bil uspeh velik. Predstavili smo se avstralski javnosti, pa tudi obiskovalcem drugih celin, kot aktivna profesionalna in kulturno razgibana skupnost. Razdelili smo mnogo gradiva o Sloveniji, informativne brošure o naši kulturno-druzabni in vzgojno-šolski dejavnosti, celo vrsto jezikovno učnih knjig in programov in še ogromno kulturneea gradiva. Predstavili smo tudi Slovenijo in slovensko kulturo na televiziji, velike tehnične vrednosti pa sta bila kar dva računalniška programa.
Razstava je bila velik organizacijski in koordinacijski podvig ter intenzivno delo dveh mesecev, za katerega je nosila vso odgovornost, kot predsednica Slovenian Trust Foundation, Marija Senear. Slovenska stojnica je bila predvsem priča njene požrtvovalnosti in dela za slovensko kulturo v Avstraliji. Se v enem pogledu je bila slovenska udeležba velikega pomena: pri pripravah so sodelovali Slovenci iz vse Avstralije, nudili so denarno in moralno podporo.
Directory of Slovenian Activities in Australia
iWt"IA* IMXSiY « tlONOMB) tQNjUI-S
LMIASSY Of I HE REPUBLIC OF SIX1VENIA. Ml M|«KiOSN\H. t d'Afflvcl I e.cl 6. 60 Matin flute S., f ANIIIKHA Afl 2600 1(106141II10. Fu 06 241 4127
HON ( ONSI I Ol SLOVEMA TO Al STRAl IA 1	1991
Mi AIA*4 WO ?Nlk. 21 ImOft SA RANOWK'K NSW 2011 Tda21l41ll6.lu01199 6246
HON CONSIII.Ol si OVENIA TO NEW ZEALAND: Etublohcd 199} M. IA.Ua I AKJVH.M i» Victtia t UWI SU. SMITIIFIEI.D NSW 2164 Tel 02 604 Jill. Fax02 604 0096
{OLE ■ S< HOOI-S
macquarie university
MACQUARIE UNIVERSITY School of Modern Languages
SLOVENIAN STUDIES
al
MACQUARIE UNIVERSITY
1995
V samem začetku je bilo veliko vprašanje denarne pomoči, saj je bilo treba takoj položiti večjo vsoto za rezervacijo razstavnega prostora. Zato so bili prvi vele-sponsorji zelo pomembni za nadaljni potek in preavsem velikost prostora. Aljaž Gosnar, odpravnik poslov iz Veleposlaništva v Canberri je takoj obljubil znatno vsoto, potem pa še Euro-Trading Pty.Ltd. in Impact International Pty.Ltd. Veliko veselje je povzročil dar iz Queenslanda, ki sta ga jx>slala Lui in Maureen Majer (op.u.: starša plavalke Julie Majer). Takoj se je odzval tudi Ivo Leber (Slo-Impe\ PtvJ^td.), ki je obljubil polovico dobička prodaje in še pomoč pri razstavi. Prav tako so se takoj oglasili Slovenski narodni svet Viktorije, Svet slovenskih organizacij Viktorije, Prijatelji slovenske besede v Viktoriji, Slovensko društvo Melbourne t$r dr. Stanislav Frank iz Južne Avstralije in še drugi. Simon Spacapan (Distinction Printing Pty. Ltd.) iz Melbourna se je takoj ponudil, da brezplačno natiska več tisoč izvodov informativne brošure.
Na zgoraj omenjeni podlagi smo lahko nadaljevali s pripravami: z Marijo sva bili nekaj tednov v dnevnem telefonskem kontaktu in napravili sva načrt kako bi se najbolje predstavili Avstraliji. Treba je bilo pripraviti informacije za
Sasha Ceferin in Joe Lo Bianco.
Director Literacy Institute of Australia obiskovalce, in sicer brošure in večje lepake, ki naj bi jih obiskovalci videli že od daleč. Tako sva takoj začeli z razdelitvijo dela:
—Zemljevid Avstralije z označenimi kraji, kjer se govori, piše in bere slovensko in s seznamom slovenskih organizacij (pripravili Ivo Leber, Michelle Leber in Vasja Koman) —Lista sponsorjev za Language Expo 94 — Brošure: The Teaching of Slovenian Language in Australia (Sasha Ceferin), Directory of Slovenian Activities in Australia (Jože in Marija Senear), Slovenian Studies at Macquarie University (Metka Čuk).
—Učni programi in knjige: Slovenian Course Outlines (Victorian School of Languages - Sasha Ceferin), Slovenian Literary Reader (A.L.Ceferin)^ Slovenian Folk-Songs (A.L.Ceferin), Za začetek (Metka Cuk), The Slovenians from the earliest times (Draga Gelt). Dela avstralskih Slovencev, učni teksti, slovarji, slovnice in potem še ogromno lepih knjig in video kaset (Ivo Leber).
Velika posebnost s katero smo presegli druge razstavljalce sta bila dva računalniška programa: Učimo se slovensko, računalniški program za začetnike (Jože Senčar) in Slovenian People and Culture, informativni računalniški program (dr. Leon Krek).
Na sestanku Združenja Prijatelji slovenske besede, 27. junija v Melbournu so bili udeleženci navdušeni nad idejo zemljevida in imeli smo razgibano debato o izvedbi. Ivo Leber se je ponudil, da stvar organizira in tako nam je Vasja Koman izdelal zemljevid, organizacije pa ie prav lepo vpisala Michelle Leber. Oba sta podarila svoie delo. Govorili smo tudi o tem, kako priti do najbolj popolnih informacij glede slovenskih organizacij za zemljevid in Directory. Draga Gelt ie svetovala naj se obrnemo za seznam na Stanko Gregorič, našla pa sem še seznam, ki gaje sestavila Avstralska slovenska konferenca. Ta dva seznama sta bila osnova za delo, ki sta se °a potem lotila Marija in Jože Senčar. Mnogo je bilo treba še dodati (posebno začetek šol) in seveda preveriti. V Melbournu sta posredovala informacije tudi pater Tone Gorjup in Peter Mandelj, v Adelaidi pa dr. S. Frank glede učenja slovenščine v Južni Avstraliji. Marija Senčar ie bila v zvezi še z mnogimi drugimi Slovenci, imen ta trenutek nimam, tudi o njihovem delovanju bomo morali v prihodnje kaj zapisati. Sama sem pripravila brošuro The Teaching ol SJovenian in Australia, ki jo je, kot že omenjeno, natisnil Simon Spacapan.
V Sydneyu je pristopilo k pripravam več požrtvovalnih Slovencev in s tem pripomoglo k našem velikem uspehu. Tako je Slovensko društvo Sydney posodilo zastavo, ki je visela visoko nad razstaviščem, tako, da jo ie bilo videti po vsej dvorani, hvala predsedniku Štefanu Serneku. Jože Smuk, predsednik Slovenskega narodnega sveta NSW je priskrbel televizijski aparat in VCR. GJuriševič ie pomagal z nasveti za razstavljanje. Marija Košorok je imela odlično idejo, da se drugim razstavljalcem razdeli drobno tradicionalno pecivo ("ptičke"), ki simbolizirajo dobro voljo in gostoljubje, posodila je tudi slike, rdečo marelo, majolke, narodne nose in druge stvari za okrasitev stojnice. Metka Čuk, predavateljica
<■ " i
"■/••'if	rt'.»,t« *
CŽA^* Pftf.
slovenščine na Macquane univerzi je pripravila brošuro za študij slovenščine in bila je pripravljena pomagati tudi pri stojnici. Tpdi mlajši rod je pomagal na otvoritvi in vse tri dni razstave. Častni konzul Alfred Brežnik je ogromno doprinesel k uspehu, saj nam je dal na razpolago cele škatle brošur, ki smo jih delili obiskovalcem.
Kako je potekala razstava?
Language Expo 94 je bil torej velik uspeh. Avstraliji in svetu smo hoteli pokazati kako vitalna je slovenska kultura tudi izven meja matične države. Marija in Jože Senear sta vložila v razstavo vso svojo energijo, organizacijsko sposobnost, požrtvovalnost in "flatr". Res prava Slovenca, ki se nenehno trudita za slovenstvo, hvala jima!
Zadeva je bila uspešna tudi zato, ker smo Slovenci stopili skupaj in združeno podprli slovensko stvar. Kdaj so še tako intenzivno sodelovali Slovenci NSW, Viktorije in Južne Avstralije in kdaj je bilo toliko odzivov in zanimanja z vseh strani te daljne dežele, kjer živimo Slovenci tako raztreseno? Za Expo 94 smo pripravili tudi vrsto informativnih publikacij in programov, ki jih prav gotovo še ne bi imeli, če ne bi bilo razstave. Jo bo osnova in podlaga za nadaljnje delo v tej smeri. Prva naloga pa bo, da bomo razposlali Directory in The Teaching of Slovenian na univerze, knjižnice in ministrstva v Sloveniji. Marija Senear material že razpošilja, Stanka Gregorič pa se je ponudila, da ga bo poslala skupaj z Glasom Slovenije nekaterim naročnikom po svetu in v Slovenijo.
Na otvoritvi z leve: Liljana Mikuletič, Karen Žižek, Rudi Črnčec in Lolita Žižek

Marija Košorok v ljubljanski noši; deli drobno pecivo 'ptičke'
-'■.-'si <■;,:., ^M,"
StWlxfat
Zvxur.l&tb&.i
feasf; - >
Mth— * 't
Us-t^/m,"»,'^
Lolita m Karen sta

| Zemljevid
Mladina se uči slovensko na računalniškem programu Jožeta SenČarja - program povzročil veliko zanimanja
i" mlajši rod \n sta bili ob stojnicah od začetka do konca razstave (noše Marije Košorok)
Po razdelitvi naših publikacij in potovalnih brošur iz Slovenije ve sedaj za Slovenijo in slovenski jezik nad 2000 šolarjev iz NSW in Canberre, ki je obiskalo razstavo. Ravno tako bodo izvedele nekaj o naši kulturi tudi njihove družine in šole. Lahko si predstavljamo tisoče šolskih nalog s slikami zemljevidi Slovenije.
Treba je seveda poudariti še pomembnost prodaje slovenskih knjig na razstavi. Ivo Leber pravi, da je bilo prodano mno°o slovarjev in atlasov, zgodovinskih knjig Drage Gelt The Slovenian from the earliest times (celoten izkupiček 44 knjig je bil namenjen za stroške razstave, podaril Svet slovenskih organizacij Viktorije), video kasete še posebno najnovejše kot je Slovenia is.... Tudi knjižnice in knjigarne so se zanimale. Z vsemi naročili bo lahko to naneslo okrog $ 400.00 za skald. Ali se lahko slovenski jezik bolj učinkovito predstavi kot s svojo tiskano besedo in krasno ilustrirano knjigo?
Zame osebno je bil Language Expo 94 velik dogodek. Poleg vsega, že naštetega, sem se srečala z nekaj odličnimi Slovenci v Sydneyu. Po pogovorih, ki smo jih imeli izgleda, da se bo jz teh srečanj porodilo še marsikaj dobrega. Med drugim že mislimo naprej na Language Expo 96 v Bnsbanu.
mM fttt&tfi*. i&Sfc SjaSfis*
i"ts «i« *»
:: '' '- '	'v*
>y	-V
0**	%*»«■ ■s*
vs&oc
" SaMfiMU&ČH ttgt* <
Razstavo obišče slovenski razred Marize Ličan (Mariza stoji z desne četrta) Saturday School of Languages. V sredini Sasha Ceferin, spodaj na desni dr. Leon Krek, drugi z desne stoji , Jože Senear	»
Na otvoritvi z leve: Ivo Leber, gospa Sernek in Štefan Šernek, Marija Senčar, Saša Ceferin in Alfred Brežnik
"Osvojitev Triglava je bila 'špica najinega dopusta v Sloveniji, doživetje, ki se g:
ne da çpisati z besedami..'. pravi Štefan, ženo Mileno
g?
na fotografiji z
V SRCU SO OSTALI SPOMINI
in fotografije... ŠTEFAN MERZEL
predsednik Slovenskega narodnega sveta Viktorije z obiska v Sloveniji
Štefan v pisarni Svetovnega slovenskega kongresa Konference za Slovenijo na Cankarjevi 1, v Ljubljani, v pogovoru s
predsednico dr. Irene Mislej. Pogovarjala sta se o pomeml SSR, konferenc in narodnih
svetov po svetu, med drugim tudi o kočljivem vprašanju: zasedanje SSK na Dunaju in Avstralske slovenske konference
Dnevnik Večer je objavil članek s fotografijo o obisku Štefana Merzela v mariborskem Stoma centru, edinem v Evropi.
Na fotografiji je Štefan s predsednico slovenskega društva ILCO Nevenko Gračnar (levo) in tajnico Evo Škornik.
Novinarka Zlatka Rashid je zapisala v svojem članku med drugim tudi Štefanovo obljubo, da bomo avstralski Slovenci Stoma centru še pomagali. Ko sta nas
por
obiskali Nevenka in Eva ter dr. France Grandovec (udeležili so se kongresa ILCO društev v Adelaidi) so Slovenci iz Adelaide znatno priskočili na pomoč z denarnimi prispevki, tako tudi Slovenski narodni svet Viktorije, ki jim je med drugim omogočil tudi nakup faxa, Štefan pa je ob obisku položil na društveni račun iz svojega žepa še .~)00 mark, da bodo lažje izplačali 1500 mark za fotokopirni stroj.
Štefan je v centru j^ovedal še:"Tudi nam, ki živimo v Avstraliji, ni vseeno, kaj se dogaja v domovini. Trudimo se, da bi po svojih močen pomagali. Toda razočarani smo, ko vidimo, da za politike denar ni težava (čeprav včasih ne vemo, čemu so njihova potovanja namenjena), ko pa bi ga bilo treba zbrati veliko manj za konkretno koristno zadevo, ljudem pred nosom zapirajo vrata. V Avstraliji je vsakršna diskriminacija izredno strogo prepovedana in kaznovana, tudi tista med zdravimi in bolnimi ljudmi..."
One of the leaders in refrigerators, freezers, stoves, ovens, washers & dryers.
gorenje pacific
Domestic Appliances
0285/little & assoc.
-english page "
ON EDUCATION AND TRAINING
The teaching of SLOVENIAN LANGUAGE in Australia
he major wave of migration to Australia of people of Slovenian
Ihnie background occurred around 1950. They
ame in family groups with young children or as single men and
omen.
"he primary goal of the immigrants was to establish a home, learn English, and to find a comfortable place in the new society, 'arenls believed, in common with Australian educational uthorities, that knowledge or maintanance of another language ,'ould nol only prevent the desirable adaptation and assimilation, >ut also turn children into indifferent speakers of English. Thus ttle effort was made to maintain Slovenian language
I was in the late fifties that educated Slovenes - teachers, priests, icademics - began to organize classes for the younger children, "hese were most often conducted in clubs or religious centres i hereever the Slovenian cummunity gathered.. The children were aughl some reading and writing skills, Slovenian songs, plays md folk dances. Children's concerts became a feature of Slovenian cultural life in those early days, and they continue to mark raditional festive occasions such as Mother's Day.
'he classes and cultural activities for the young flourished in the ixtics, while the number of Slovenian clubs and centres with ami h membership grew. It was practical and desirable for children o learn the language, while parents helped to build the club.
'he seventies saw an increase of interest in language maintanance is travel to Slovenia became more frequent, jovemmcnt supported these so-called "ethnic schools" through •early per capita funding. It also provided funds for the :stabiishmcnt of libraries which contributed considerably to the jsiablishment of a Slovenian cultural presence in this country. Ethnic radio programs played a similar role in providing for nformation and entertainment in Slovenian.
Libraries, radio programs and printed publications in Slovenian anguage in a\\ the states today support and complement the caching of Slovenian and young people who studied the language it school arc encouraged to take to take an active part in youth ~adio programs.
Development of language skills among the second generation has been considerably assisted by the establishment of Slovenian Studies at Macquarie University in 1989. Many young people have also availed themselves of the study opportunities offered by-Slovenia, university scholarships and summer language courses.
Adults, some of them with no language background, are enrolling in Slovenian courses at secondary and tertiary level in increasing numbers. It is a trend that promises to continue, as the interest in the country and its people grows.
Slovenian as a secondary school subject in Victoria
A major breakthrough for Slovenian language occurred in 1976, when Slovenian became an accredited school subject in the Victorian School of languages (VSL)
By the end of 1976 the Slovenian Teachers Association of Victoria (STAV) was founded. The purpose of the organization was to gather qualified teachers of Slovenian background and form a pool of teachers to draw upon. ~1_
SASHA CEFERIN
Area Manager- Victorian School ofJL^iguages
In 1977 six classes were opened at three VSL Centres.. They were well supplied with a suitable text-book, Slovenian Language Manual (Gobctz) published in USA and a large number of resource books published mainly in Slovenia and Italy.
The accreditation of Slovenian as a Higher School Certificate subject, look place in 1980, the first subject to be accredited under the more rigorous refonned V...I..S.E. system.
In 1981 the first group of students completed Slovenian HSC.Si nee then fifty-four students have completed HSC or VCE, as it was later named, when the second and more complete reform' took place..
Slovenian as a secondary school subject in NSW
Slovenian was accredited by the slate school system of NSW in
1979, when it was introduced as a subject in the"
NViy eslablishcd Salurclay School of Community Languages,
The accreditation was facilitated in that initial staee with assistance irom the Victorian course developer, who prepared a syllabus for the Higher School Certificate. A School CommUte for NSW was established at lhat time and has functioned successfully since. 139 students have completed HSC in NSW between 1979 and 1993
The National Assessment Framework For Languages at Senior Secondary Level (NAFLaSSL)
Since 1992 Slov enian has become one of the group of languages, referred to as NAFLaSSL or "interstate cooperation languages', together with Croatian, Macedonian, Serbian, Turkish and Arabic among others.(.altogether 22 languages)
Three stales have undertaken the responsibility for development of national syllabuses and for national assessment: New South Wales, South Australia and Victoria.
The syllabus is developed jointly, but the responsibility for setting the written examination paper, has been allocated according to numbers of candidates in a particular state during the period 1989 - 1990. Since Victoria had no candidates during those two years, the setting of the Slovenian external examination became the NSW responsibility.
Apart from the common syllabus statement and external examination, NAFFLaSSL languages are taught in each state according to its own established mode. For instance, NAFFLaSSL languages in Victoria share with the non-NAFFLaSSL languages a common course design, a topic approach to teaching, assessment based on real-life situations and communicative tasks, external test for oral skills, an internally set task and extension of Certificate over the two senior years,
In 1993 seven Victorian students have completed the VCE in Slovenian, six students in NSW.
To be continued
nu
AUSTRALIA
euro international ptyitd.
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting
ent, food products and a variety of other products
equipment,
SHOWROOM ADRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax:(03) 764 1461
SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213
f
A KONCU SE NASMEJTE...
NESPORAZUM
—	Oprostite, s čim se pa vi ukvarjate?
—	Trenutno z ničemer, pred leti pa sem raziskoval celice.
—	Biolog torej.
—	Ne, bil sem v arestu.
*
OD MRTVIH VSTAL
Mojster: "Jaka, ali verjameš v posmrtno življenje/" Vajenec: " Kje pa!"
Mojster: "Pa boš moral! V pisarni te čaka stric, ki si ga v torek pokopaval!"
*
NA SODIŠČU
—	Obtoženi, ali lahko navedete kakšne olajševalne okoliščine?
—	Seveda, gospod sodnik! Prosim, če upoštevate neizkušenost in mladost mojega advokata!
Marko
ÇODOIW1JCX
Štefka
Niko
S £ NAJBOLJŠE
a	GLAS SLOVENIJE	,
W JE ČASNIK ZA VSAKEGA SLOVENCA f
DDCV 171CAÎC	™
GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji:
Dušan Lajovic, Alfred Brežnik, Štefan Xlerzel in Stanka Gregorič Upravni odbor
Dušan Lajovic, AI ¡red Mrežni k in Stanka Grcgorič
Uredništvo - glavna in (xlgovorna urcdnica, tehnično oblikovanje,
umetniška izdelava, priprava strani:
Stanka Gregorič. 2'15 Allandale rd. Boronia. Victoria 3155
Telefon-fax: (03) 762 6830
Občasni sodelavci: dr. Stanislav frank, Draga Gelt. Jožica Gerden. Loj/c Košorok. Martha Magajna, Vinko Rizmal Računalniška osnova z a prvo stran: Draga Gelt: Logo: Frances Gelt Distribucija: S Z. Gregorič Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije -Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovcnce, Delo, Primorske novicc, Družina, Mladina. Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slovenia Weekly, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci
BREZ IZJEME...
Naročam GLAS SLOVENIJE
Priložen ček za: letno naročnino $ 50 ali polletno $ 30
NASLOV: GLAS SLOVENIJE 2/15 Allandale rd. Boronia, VIC 3155
i
Podpisani(a) Ulica in kraj
Driava.... ............ Pofcnalt.
-L
Podpis ................... Datum
Tisk:
v Bounty Print, 65 Heatherdale Road. Ringwood. Vic. 3134