Leto XIII. štev. 286 | TELEFON UREDNIŠTVA! »-« „ OPRAVE« »-«7 tu »-«7 I POSLOVALNICA CEL.IE Prešernova 3. ‘el. ^ I POSTNI ČEKOVNI RAČUN 17-407 Maribor, petek 15. decembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena 1 din 1*— J Finska nai bi postala druga Srbiia V Parizu in Londonu predlagajo odpošiljatev ekspedicijskega korpusa na Finsko, kfer naj bi se ustvarila nova »solunska fronta" — Finska in sovjetska volska v enaki nevarnosti, da bosta prerezani na dva dela Francoski in angleški glasovi za pomoč PARIZ, 15. decembra. Exchange Telegraph. V francoskih vojaških krogih se Navija tendenca, po kateri naj bi se poslala Finski na pomoč angleško-franco-ska ekspedicijska vojska. Tudi londonski tisk se ukvarja z vprašanjem dejanske Pomoči Finski. »Times« se toplo zavzemajo za to, da bi se takoj preučila možnost odpošiljatve ekspedicijske vojske na Finsko. Ako bi pri tem sodelovali tudi Norveška in Švedska, bi bila taka akcijaizvedljiva. Toda tehnične in ostale težko-če se morajo na vsak način prej dobro preučiti. Tudi v svetovni vojni je bil po s,ph ekspedicijski korpus v SoJun, dasi so smatrali to mnogi vojaški in politični ?trokovjnaki za pustolovščino. Toda ta korpus je imel v resnici velik uspeh in i® prav on povzročil zlom odpora centralnih sil. Chamberlainova izjava o pomoči .^NDON, 15. dec. Reuter. Angleški punistrskj predsednik Chamberlain -p včeraj v parlamentu dejal, da bo An-«*Ia zalagala Finsko z orožjem, toda to 16 “e bo odvrnilo od njenega glavnega finega cilja, da premaga Nemčijo. — Chamberlain je dalje dejal, da Nemčija samo pripravila poti za sovjetski na-f31* na Baltik, marveč se je tudi postavl-'a na stran Rusije, ko je ta navalila na Finsko. HELSINKI, 15. dec. Reuter. Chamberlainova izjava v spodnji zbornici, da bo Velika Britanija podprla Finsko, jc izzvala tu veliko zadoščenje. Neka oseba zunanjega ministrstva je izrazila dopisniku Reuterja, da če bodo Angleži in Francozi Fince resnično podprli, bodo ti zelo zadovoljni. Finci so optimisti in verujejo v svojo obrambno silo. Tekma med Finci in Rusi za presek ., LONDON, 15. decembra. Exchange ^legraph. Po sovjetskih vojnih porodih so sovjetske čete, ki so vdrle na Finsko Iz smeri Uhte proti Oulu, ki leži % Botniškem zalivu, dospele že v ne-%no bližino edine finske železnice, ki feje 0b morski obali Finsko s švedsko Ifl obstaja tako za Finsko resna nevar-"ost, da bo presekana na dva dela. Po Poročilih iz Helsinkov, ki sovjetskega Napredovanja na tem odseku sicer ne Zanikajo, ga pa popravljajo v toliko, da s° sovjetske čete še zelo daleč od zadavljenega cilja, je pa nastal v zadnjem tfenutkn nov položaj, ki daje Fincem no-v° »Panje, da to sovjetsko namero pre- prečijo. Finske čete so namreč pričele na jugu od tega sovjetskega klina protiofenzivo in so že prekoračile sovjetsko mejo v Kareliji. Ako se jim bo napredovanje še dalje posrečilo, bodo one odrezale severno od tega dela fronte operi-rajoče sovjetske čete od ostalega sovjetskega ozemlja. MOSKVA, 15. dec. TASS. Sovjetske čete, ki prodirajo proti Botniškemu zalivu z namenom, da presekajo finsko državo na dvoje na njenem najožjem delu, so že preko polovice poti, kakor poroča sovjetski vojni komunike. To pomeni, da mora ruska vojska napredovati še 60 do 70 milj, da doseže Bolniški zaliv. Finska uradna poročila . HELSINKI 15. dec. Poročilo poveljstva ftvlja: v Kanrarelijski morski ožini so bili v5eraj lokalni boji. Uničenih je 11 sov-^tskih bojnih voz. V Sumisalmiju so Ru-S| sPet uporabljali strupene pline. Po treh Jieh ogorčenih bojev, v katerih je bilo >ogo žrtev, so finske čete zavzela ozem J® okrog Tolvajervija. Dva sovražna pol-a sta bila skoro popolnoma zbita. Na-Protno letalstvo je včerajšnji dan po ve* ,'Ni miralovo. Na severu so sestrelili eno e'alo, v okolici Helsinkov so pa našli s‘anke letala, ki je bilo ob bombardira-Ju Prestolnice sestreljeno še v začetku °jne. c. HELSINKI, 15. dec. Havas.Pri opera- v Karelijski morski ožini je en sov- Kosllo pri naSem poslaniku v Bukarešti Budimpešta, 15. dec. jugoslovanski planik v Budimpešti, Rašič, je z gospo ^edil kosilo na čast odličnim predstav-sD(viIn madžarskega političnega in go-Cv kega življenja. Pojedini v jugo-/ vanskem poslaništvu so prisostvovali «6d .bivšJ zunanji minister Kanya, pred-Združenja industrljcev Hortn z Sp° hi drugi. Usedanje anglIške izgube r^NDON, 15. dec. Chamberlain je vče-par'amentu izjavil, da je Anglija iz-v ......vojne 2100 jetski tanki naletel na mino, druga dva so uničili Finci s topovi. Finska artilerija je prisilila sovjetske čete k umiku. Zaplenili so tri sovjetske strojnice in drug vojni material. HEGSINKI, 15. dec. Stefani. V Petsa-mu se nadaljujejo boji z veliko ostrino. Sovjetske čete so utrpele težke izgube. Sovjetske čete na norveški meji STOCKHOLM, 15. dec, Havas. Po vesteh dopisnika »Norks Telegrama« sta kraja Kirkenes in Tolajervi vsa v plamenih. Sovjetske čete so prešle v ofenzivo. Neki finski vojak, ki je pribežal na Norveško, je dejal, da prodirajo na čelu sovjetskih čet tanki in da so sovjeti postavili topove komaj 20 km od norveške meje. V Hangoju je bil dan znak za alarm. Otočja pa niso bombardirali. STOCKHOLM, 15. decembra. Reuter. Sinoči se je slišala v okolici Kolosjoka v bližini norveške meje strahovita eksplozija. Sodi se, da so Finci pognali v zrak vse naprave rudnika niklja, ki leže v tamkajšnjem področju. SWANWICK, 15. dec. Ass. Press. Z norveške meje: Sovjetske čete, ki jih spremljajo močni oddelki tankov, so v četrtek ponoči prišle na norveško mejo. Salmajarvi, mesto nikljevih rudnikov, kamor so vkorakale sovjetske čete, je vse razdejano in požgano od umikajočih se finskih čet. Posledice eksplozije v Romuniji BUKAREŠTA, 15. decembra. Havas. V tovarni celuloze pri Brašovl je nastala včeraj strašna eksplozija, ki je zahtevala 60 mrtvih in mnogo ranjenih. Med mrtvimi je tudi ravnatelj tovarne. Vzrok katastrofe še ni znan, a obstaja sum, da gre za atentat. BUKAREŠTA, 15. decembra. Rador. Ministrstvo notranjih poslov objavlja sledeče poročilo: V četrtek 14. t. m. je nastala v tovarni celuloze v Zamestiu pri Brašovi eksplozija v rezervarih tekočega klora, ki so nameščeni v posebni oddeljeni zgradbi. Eden izmed rezervar-jev s 14.000 litri klora je eksplodiral ter povzročil še eksplozijo ostalih dveh enake kapacitete. Ubitih je bik) pri tem 61 ljudi, v bolnišnici pa leži še 90 ljudi, ki so zastrupljeni s klorovim plinom. Preiskava, ki naj ugotovi vzrok eksplozije, se nadaljuje. Zopet tri žrtve min in nezgod OSTENDE, 15. dec. DNB. Belgijska tovoria ladja »Rosa«, ki je plula iz An-verse v Anglijo, je blizu New Castlea zadela na mino in se potopila. En mornar je utonil, kapitan in več članov posadke je težje poškodovanih. LONDON, 15. dec. Reuter. Zvečer se je izvedelo, da se je londonska cistern-ska 7397 tonska ladja »San Alberto« bli- zu južnozahodne obale Anglije težko poškodovala. Na ladji je bilo 43 članov posadke, 42 so jih rešili. Podrobnosti še ni. LONDON, 15. dec. Reuter. Snoči se je v luki Falmouth potopila 4158tonska angleška ladja »Stamvvoode«. Na parniku je nastal požar, ki ga ni bilo mogoče lokalizirati. Radiotelegrafist je podlegel poškodbam, ostale so rešili. Letalske bitke pri Heigolandu BERLIN, 15. decembra. DNB. Med otokoma Wangeroog in Spiekeroog na friziškem primorju se je razvila včeraj popoldne bitka med nemškimi lovskimi letali in angleškimi bombniki. Angleži, ki so bili pravočasno opaženi, so razpolagali z 12 najmodernejšimi bombniki za dolge polete. Nemška letala znamke Meserschmidt so angleške bombnike raka] napadla in jih 6 zbila. Eden izmed nemških lovcev je bil prisiljen spustiti se na gladino. LONDON, 15. decembra. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja, da je bilo v bojih okoli Helgolanda, (ki leži v bližini NVangerooga in Spiekerooga, op. ur.) v zadnjih 24 urah zbitih četvero nemških letal znamke Messerschmidt. Angleški oddelki so izgubili pri tem tri bolna letala. °Rci ia v hjev prvih treh mesecih in voqakov. se je vzdržalo glasovanja, med njimi tudi zastopnik Jugoslavije. Proti ni glasoval nihče. Izključitev Rusije hoizpremenila položaj Sovjetska unija dokončno Izključena iz Zveze narodov — Velika verjetnost, da se bo Moskva popolnoma pridružila Berlinu — V tem primeru bi se vojna silno podaljšala ŽENEVA, 15. decembra. Agex. Na vče se je vzdržalo glasovanja,^ med njimi tu- dejal, da bo izoliranje Rusije imelo za rajšnjl dopoldanski seji je skupščina Zveze narodov po govoru raznih delegatov z veliko večino osvojila resolucijo odbora trinajstorice, s katero se obsoja sovjetski napad na Finsko. Popoldne ob 16.30 se je pričela seja plenuma sveta Zveze narodov, ki je ob 19. uri sprejela sledeči sklep: »Svet Zveze narodov jemlje na znanje resolucijo, ki jo jo sprejel plenum Zveze narodov glede finske pritožbe. Svet se pridružuje obsodbi, ki jo je izrekel plenum nad postopanjem Sovjetske unije proti Finski. Ker ugotavlja resolucija plenuma na podlagi točke 4. člena 16 pakta Zveze narodov, da seje Sovjetska unija s svojim dejanjem postavila izven pakta Zveze narodov, sledi iz tega, da Sovjetska unija ni več članica Zveze narodov. »Nekaj delegatov ŽENEVA, 15. dec. Ass. Press. Zveza narodov je včeraj izključila sovjetsko Rusijo, ker je napadla Finsko, in dovolila svojini državam, da pomagajo po svojih močeh finski republiki. Zvezina akcija, ki dovoljuje državam, da pošiljajo na Finsko topove, letala, denar, živila in vse potrebno za vojskovanje, je vzbudila hitro rusko reakcijo. Neki sovjetski zastopnik je dejal dopisniku United Pressa, »da ta akcija gotovo ne bo izboljšala odnošajev med Rusijo na eni in Francijo in Anglijo na drugi strani.« ŽENEVA, 15. dec. Ass. Press. Gospodarski strokovnjak Zveze narodov je posledico tesnejše sodelovanje med Nem čijo in Rusijo, ki lahko podaljša vojno do popolnega izčrpanja Evrope. Strokovnjak, ki noče izdati svojega imena, ugotavlja na podlagi statističnih informacij Zveze narodov, da bi lahko zahodni sili premagali Nemčijo v dveh, treh letih, toda položaj se docela izpremeni, če se Nemčiji pridruži še sovjetska Rusija, MOSKVA, 15. dec. Havas. Odločitev Zveze o izključitvi SSSR iz ženevske ustanove, je moskovski radio na zel« kratek iu drastičen način komentiral. ŽENEVA, 15. decembra. Havas. Francoska delegacija je odpotovala sinoči v Pariz. Predsednik delegacije Paul Bou-cour odpotuje šele danes. Maribor, 15. decembra. Dasi je ostala kraljevina Jugoslavija l>o zaslugi naše diplomacije nevtralna in nas sedanja evropska vojna ni direktno prizadela, pričenjajo neposredni nasledki vendar vedno globlje posegati v naša vsakdanje, zlasti gospodarsko in socialno življenje. V gospodarstvu se kažejo na eni strani v povečevanju izvoza naših pridelkov in izdelkov, v prvi vrsti življenjskih potrebščin, na drugi pa v oteženem uvozu industrijskih surovin in prekomorskih pridelkov. V socialnem jih pa čutimo v stalno naraščajoči draginji in zaostajanju zaslužkov državnih in zasebnih nameščencev ter delavcev za novim stanjem. Nagli in energični intervenciji prizadetih se je posrečilo vsaj za enkrat in vsaj v neki meri poskrbeti za to, da naši industriji še ni bilo treba zaradi pomanjkanja surovin ustaviti obratovanja, kar bi pahnilo na cesto na tisoče in tisoče naših delavk in delavcev. Ni sc pa še posrečilo zaustaviti pretiranega forsira-nja izvoza naših življenjskih potrebščin, od katerega nima dejanski producent nobene posebne koristi, domači komui-ment pa ima od njega celo škodo. Dobiček od tega imajo samo izvozniki, ki blago pri producentih — v pretežni ve-, čini naših kmetih — še vedno prepoceni* kupujejo, ga pa z mnogo večjimi dobički dalje prodajajo. S tem se ne dvigajo samo cene v domačem kottzutmi, ampak se tudi čezmerno znižujejo zaloge in rezerve, ki bi jih utegnili v najbližji bodoč-' nosti še zelo potrebovati. Trditev, da je Jugoslavija izredno bogata agrarna dežela in da ima vsega na pretek za izvoz, ie v resnici prazna bajka. Izračunano je, da bi naši agrarni pridelki komaj zadostovali za naše lastne domače potrebe, ako bi se Jugoslovani hranili tako, kakor se hranijo nekateri drugi narodi. Mimo tega moramo pomisliti, da izkazujejo prebitek samo Slavonija, Vojvodina in Mačva (poleg še nekaterih manjših predelov), dočim so velike pokrajine kot Slovenija, Dalmacija, Hercegovina, Crna gora itd. celo globoko pasivne. — Ves izvoz, ki se forsira čez naravno mero.^ je zato škodljiv tako za celoto kot za naše ljudstvo v posameznosti. Naraščanje draginje, ki posega tako globoko v socialno življenje naših širo- množic, je zato v veliki meri nasledek tega pretirano forsiranega izvoza, kateremu se pri nas v Mariboru pridružujejo še znani »vzorci brez vrednosti«, ki ne zmanjšujejo samo naših zalog, ampak praznijo občutno tudi naše žepe, saj gre za vsak kilogram zraven blaga čez mejo še ena nemška marka. Na' drugi strani pa povzroča to stalno naraščanje draginje tudi Špekulacija posameznikov, ki blago zadržujejo v zalogah, da ga potem lahko umetno podražujejo. Proti temu načinu ustvarjanja draginje je bil izdan poseben zakon in ustanovljeni so bili tako imenovani protidraginjski odbori, toda kakega učinka obeh teh dveh ukrepov doslej še nihče ni občutil. Ostala sta brez stvarnega haska. Prav tako brez naska je doslej čisto nesistematično višanje plac m zaslužkov, ki je prepuščeno S"1 Revnosti alt neuvidevnosti. Povečane plače in mezde, ki so jih pa doslej deležni le redki posa- draginjo m bodo kmalu že daleč zastale za mo. Preden bodo zopet primerno povečane in preden bodo deležni te-ga povečanja vsi, bodo že cele skupine imtp V 0 v umanjkanje ali dolgove. Saj smo imeli cele vrste nameščencev in delavcev, katerih zaslužki so ze v normalnem času daleč pod najnujnejšo potrebo! 1 UIJ Vse to so vprašanja, ki so spričo sedanjega splošnega položaja v Evronin njegovih nevarnosti še dvakrat • katerim bi bilo treba Posvečati pozor" nost pred vsem drugim. Zato bi bilo v vsesplošnem interesu, da bi se zavrln pretirano izvažanje, da bi se protidra-ginjske odredbe izvajale do skrajnih konsekvenc in brezobzirno ter da bi se dohodki delavcev in nameščencev višali avtomatično z višanjem cen življenjskih m drugih potrebščin. Sedanji čas terja velike žrtve od vseh, največje pa prav od onih, ki jih najlaže doprinesejo. Kovanje kapitala iz sedanje evropske stiske 'i se utegnilo hridko maščevati. Londonski »Spectator« je objavil nedavno v Nemška križarka v neizhodnem položaju Ako zapusti morstevidsko Suko, bo napadena, ako ostane, to zaplenjena — Odločitve še ni ; Sprejemi pri dr* Budisavljevtfu dr. Budisavljevič je včeraj MONTEVIDEO, 15. dec. Ass. Press. Kakor poročajo, je Velika Britanija zahtevala včeraj od Urugvaja, naj prisili nemško »žepno križarko« »Graf von Spee«, da zapusti Montevideo v 21 urah, torej v orku, ki ga določa mednarodno pravo. Prvotno so mislili, da jo »Graf von Spee« »Admiral von Scheer«, ki prav tako spada k »žepnim križarkam«. Nekatera poročila pravijo, da bo urugvajska vlada ugodila angleški zahtevi, druga poročila pa govore o tem, da nemška bojna ladja ne bo zapustila pristanišča in da jo bodo »slekli«. Če Uruguaj sprejme angleško zahtevo, bi moral »Graf von Spee« zapustiti zavetišč v nekaj urah in sprejeti boj z ojačeno angleško floto, kip reži nanj izven uruguaj-skih teritorialnih voda. V pomoč »Achil-lesu« prihaja 10.000 tonska angleška križarka »Cumberland«. Obe drugi ladji, ki sta sodelovali pri dramatičnem spopadu pri Rio della Plata, sta izginili v vzhodni smeri južnega Atlantika. Angleška zahte viharnega morja ali neviht. Ameriški poslanik WiIson je telefonično obvestil Roosevelta o spopadu na morju. Dejal je, da so se vodile zasebne bitke med nemško križarko in tremi angleškimi vojnimi ladjami. POGREB ŽRTEV MONTEVIDEO, 15. dec. Havas. Pogreb na vojni ladji »Graf von Spee« ubitih žrtev bo danes. Krste 36 ubitih nem ških mornarjev bodo prenesli na severno pokopališče, kjer bodo pokopani. Javljajo, da so inženirju ladjedelnice v Montevideu kategorično odklonili, da bi popravili poškodbe na nemški križarki. Prav tako so preprečili, da bi popravilo opravile druge ladjedelnice, katerih jekla in železa nirjev. TEŽKA USODA KRIŽARKE MONTEVIDEO, 15. dec. Havas. Ni prav nobenega upanja, da bi mogla nemška križarka »Admiral Graf von Spee« v Minister -—■— • - v sprejel predstavnike Jugosiovanskež novinarskega udruženja, dr. Sokoliča in tajnika Mrzljaka' zainteresirali ministra o raznih skih vprašanjih. Dopoldne je o * ban dr. Marko Natlačen ravljal z njim 0 P°’ Daljšo konk' imel vče- Budisavljeviča ter dalje časa raz trebah dravske banovine, renco z dr. Budisavljevičem je raj tudi podpredsednik vlade • patriarhu Gavril« .. •ckp.ca Ministri pri Po včerajšnji seji Sonib.50 ki je razpravljal o Pohtlcu*ik) k patri' bili ministri povabljeni ua kos‘ več arliu Gavrilu. Tu je bilo «mew v]ade trovorov. Predsean pomembnih suvui«*. * , «a w zaloge Cvetkovič je naglasil, daj njo f so pod upravo teh inže- rodnega sporazuma vodi « va je prišla po razgovorih, ki Jih je imel i doglednem času zapustiti montevidsko uurgvajski zunanji minister Guanl z nem škim poslanikom Langmannom. Nemški poslanik je prosil za dovoljenje, da bi smel »Graf von Spee« ostati v pristanišču vsaj toliko časa, da bi lahko pokopali 36 mrtvih mornarjev in nudili potrebno zdravniško pomoč ranjenim. KAJ BO STORIL URUGVAJ? WASH1NGT0N, 15. dec. Reuter. Kakor se doznava, je urugvajska vlada pripravljena, dovoliti nemški križarki »Graf von Spee« daljše bivanje v pristanišču, če bo poveljnik dokazal nujnost tamkaj-šnega zasidranja. Vlada noče glede na nedavni sklep Zedinjenih držav o skupni obrambi nevtralne obale delati razlike med nujnim zadržanjem v luki zaradi pomorske vojne in pristajanjem zaradi pristanišče. Nemška bojna ladja je preveč resno poškodovana. Ako bi pa tudi poveljnik sklenil odpluti iz pristanišča, bi se morala križarka znova spustiti v boj s tremi angleškimi bojnimi ladjami, Iti križarijo na gladin? pred vhodom v prista-n išče« WASHINGTON, 15. dec. Po informacijah, ki jih je prejel zunanji minister Hilli, je dobila nemška oklopna križarka »Admiral von Spee« dovoljenje, da sme ostati v montevidski luki 48 ur. NEW YORK,. 15. dec. Reuter. Po vesteh iz Montevidea so urugvajske oblasti obljubile tamkajšnjemu angleškemu konzulu, da bodo izročile vse ujetnike, ki jih je nemška križarka »Graf von Spee« prevzela s potopljenih ladij. Poljske vesti is zasedene Poljske PARIZ, 15. dec. PAT. (Avala) lz Lwo-va javljajo, da se vodijo v okolici Prze-misla, Leska in Borislava še vedno oboroženi spopadi s sovjetskimi četami. V boje posegajo tudi ukrajinski kmetje, ki se z orožjem upirajo okupatorjem. Sovjetska vlada je ukazala agentom GPU, naj končno napravijo konec tem bojem na ta način, da izpraznijo iz upornih krajev vse moške. V Lv/ovu zelo primanjkuje zdravilnih sredstev, zabeleženih je nad 70 primerov tifusa. KAUNAS, 15. dec. Pat. Zaradi epidemije tifusa je židovska četrt v Varšavi zagrajena in vsak promet z njo ustavljen. Bolgarska delegacijama Moskvo SOFIJA, 15. decembra. BTA. Ministrski s i‘t je določil sinoči delegacijo, k: bo v začetku prihodnjega tedna odpotovala v Moskvo, kjer bo volila pogajanja o trgovinskem In pomorskem prometu med Bolgarijo in Sovjetsko unijo. Delegacijo sestavljajo finančni minister Bolizov, guverner državno banke Gubev ter zastopniki prizadetih ministrstev in ustnov. DVA IRSKA TERORISTA NA SMRT OBSOJENA BIRMINGHAM, 15. dec. Havas. Sodišče je izreklo prve smrtne obsodbe članom garde IRE, ki so v avgustu sodelovali pri atentatu v Country Gardeuu. Peter Varns, star 32 let, in 29-letni James Rlcards sta obsojena na sr.irt, ker sta bila kriva snirti lise Anselove, ene izmed petih žrtev atentata. Japonci ustanove ©srednjo kitajsko vlado TOKIO, 15. decembra. DNB. Predsednik vlade je Izjavil, da je sprejet sklep, po katerem se ustanovi na Kitajskem posebna skupna osrednja vlada, dasi še ni točno določeno, kdaj se bo to zgodilo. Ustanovitev te vlade bo pomenila pre-okret v japonski politiki na Kitajskem. NA ZAHODNI FRONTI IZV1DNIŠKI BOJI PARIZ, 15. dec. Havas. Sinočnje poročilo vrhovnega poveljstva pravi: V teku današnjega dne je bilo mnogo ostrih bojev med izvidnlškimi oddelki v Voge-zih iti ob Blissi. GRETA GARBO ZA FINSKO NEW YORK, 15. dec. Reuter. Predsednik odbora za pomoč Fincem, Herbert Hoover, je dejal, da je znana filmska zvezdnica Greta Garbo darovala za [inski sklad 5000 dolarjev. REORGANIZACIJA NEMŠKE BANKE BERLIN, 15. dec. DNB. Uradni list objavlja zakon, s katerim se pruska deželna banka izprerneni v državni zavod »Deutsche Landesrentenbank«. S tem hočejo pospešiti finančno reorganizacijo nemškega kmeta. Borza. Curih, 15. XII. Devize. Beograd, 10, Pariz 9.96, London 17.57, Ney-york 446, Milan 22.50, Berlin 178.62, Praga 5.30, Budimpešta 3.35, Bukarešta 3.30. Mariborska napoved. Oblačno in tiho vreme s snegom v presledkih. Včeraj je bila najvišja toplota + 1.1, danes najnižja — 0.3, opoldne + 1.0. Višina današnjega snega 5 cm, padavin od rastopljene-ga snega 4.6 cm. nekem Članku o socialnih nalogah vojskujočih se držav v sedanjem položaju značilne besede, ki veljajo v polni meri tudi za nevtralne. List pravi ob koncu: »Komunistični agitatorji ne skrivajo upanja, da bo vojna ustvarila tako socialno zmedo, ki bo predstavljala plodna tla za socialno revolucijo. Po koncu vojne med državami se bo po njihovem mnenju pričela razredna vojna. Ako pa bodo državniki na višini položaja in širokih pogledov, bo mogoče parolo pretekle vojne o »vojni, ki bo uničila vojno«, prilagoditi celo stvarnim razmeram in jo označiti z besedami o »vojni, ki bo uničila razredni boj«, ker bo postal zaradi zdravih socialnih reform nepotreben.« -r. ovorov. Cvetkovič je rodnega spoi— nravičn-■ litiko po načelu najveeje prg ^ strpnosti vseh ver v Jugei A se pojavile potrebe kak posebno druge najveeje, ^ kve, bodo pravoslavni z en ^ mevaujem vse storili za jkof ^ škega dela prebivalstva. N ^ van je še posebej, pozd av 1 ^ 0 ki je v javnem zivbfn^mayerja- d. velikega vladike Sti . dovaH5^5, Maček je dejal, da veruje v ^ ^ Zahodni narodi imajo jeni z # sti. a mi smo od BoSa oM«®, J ko intuicijo. Vernem. Hrvati j,, razmere tako, da bodo 5 ■ pfi, venci in Bolgari dobili „0 kosi J... — *. ilm 0“ narodne individualnosti.« ^ jjjn Cvetkovičjokhcal.novi^. seSta„ek^ jal, da je bil to prijateljski nov vlade in srbske pmv s0(jelovaI1jye s katero želi vlada poln? dsedniK ^ konsolidacijo države. »P -e priP0 je govoril za nas vse.« dr. Maček. gfaVlt**1' Zastopstvo vlad* liub,!ansk* “ Pri slavnosti 20letmce žastnega d0 mociji dr. Korošca za ,/astoPaU,.; dr-juridične fakultete bod ^ ’ ?i • • ■ • - Krek, BesJ* f W ministri dr, Konstantmovič. tudi dr. Mačka, Dr. Šutel dr. K?ek £°SS bau dr- ministra Maksimoviča,^^#, V0l predsednika vlade Senator Vilder Doslej smo imeli štiri1 jl; i-.aI pri ed.‘ po uvedbi diktature.^^^tv, ■orno bile prve volitve v t^-pod 0y ščino, najslabše - tll volivn 1931, ko je v V j„i io ena držav. h' sodelovala le ena “^vobodflfj^ge 1935 in 1938 so bile ^ ^ S61ZdTdseZiSrag° bo - ^ na o Je> Pre> naloge so , . bodo nam dale tih. Te volitve drugo — , 0 -‘■SS. iK" i etei m u,0l°„S ' sobnost m »Nov1 ®1 vsem svetom! p.se nator Večeslav Vilder. Velike reforme v 9°*?°^ j6 * Ekonomski odb?rsejj1razpraV^‘ispo‘l^ predvčerajšnji prvj® našega J pr«d trebi velikih refo,rl 0dTie stva glede na mednj0 0 reor« vsem je bilo g* draginje. Prizada, o zatira « ]agan}U izvoza ‘er ^ uvoza m dustrije s potrebnimi t>oi 'p Proti i*kori«č®v izVe u h id iz& nem nastopu P‘V“ 'v ^ vlada' včeraj raz: nem nastopu P ana .0$ $o< ščajo demokracijo ^ ^ t j^ Izredne razmere ^ zno ^ ^ d:l se skod^ oIirani zatre ter taK ka vtra!nost m krep* žavne celote- volja obra" Novice Kdo navija cene raznim pridelkom? Cene je treba strogo določiti in voditi brezobzirno kontrolo če pogledamo cenike v raznih trgovinah in jih primerjamo z onimi pred kakimi tremi meseci, ko so se razmere v Evropi poostrile, vidimo veliko razliko. Cene posameznim življenjskim potrebščinam, bodisi doma pridelanim, bodisi uvoženim, so se dvignile za 20 do 30% in še več. Razumljivo je, da so se cene uvoženim artiklom morale dvigniti zaradi položaja, ki je v Evropi. A, da so se cene doma pridelanim pridelkom tako močno dvignile, je popolnoma nepotrebno in bi bilo dobro poiskati vzroke. Začnimo kar pr: moki. Moka se ;e^ zelo Podražila, kljub letošnji dokaj dobri žetvi. Takoj po žetvi ima naš kmet navado, da del letine proda, ker pač rabi denar. Cene raznemu zrnju so bile takrat zelo nizke. Tako je takrat prodajal kmet 100 kg Pšenice za 135—140 din. Razni prekupčevalci so takrat kupovali na veliko in si polnili skladišča. Pred dobrim mesecem še je cena zrnju v nenadoma silno dvignila in sicer so začeli plačevati 210 do 225 din za 100 kg pšenice. Naš kmet Pa tedaj ni imel blaga. Pač pa so ga začeli prodajati oni trgovci, ki so si prej napolnili svoje magazine. Prizad je začel kupovati od teh ljudi, ki so napravili !?šromne dobičke, kmet pa se je jezil. Poredno z zrnjem so naraščali tudi bevski izdelki. Cene moki pa še niso dopustile, kljub temu, da so cene pše-Padle. To pa zaradi tega, ker se da-nes melje ona pšenica, ki je bila kupljena ?° din 210—225 in gre sedaj ta pšenica iz Polnih skladišč v mline. Torej pri naraščanju cene moki je kmet popolnoma nedolžen in nosijo krivdo draginji oni, ki so nakopičili blago v svojih skladiščih. Isto je pri drugih kmetskih pridelkih, Pri krompirju, fižolu, zelju itd. Edino, kaT danes kmet lahko proda, 50 iajca in perutnina. A še tem artiklom Navijajo cene razni prekupčevalci, ki iz konkurenčnih ozirov sami navijajo cene. Tako na pr. je pri jajcih cena narasla v teku enega tedna od 16 na 21 din za kilogram. Čim izve prekupčevalec, da je njegov konkurent zvišal ceno za 0.50 din pri kg, jo on zviša za nadaljnjih 0.50 din. Tako se cene dvigajo vprav sedaj, ko kokoši slabo nesejo. Ista zadeva je s perutnino. Lahko bi našteE še mnogo takih prir tnerov. Posebno naj še omenimo svinjsko mast in olje. To sta dva artikla, katera pridelamo doma. Cene svinjam so zelo nizke, istotako se tudi bučnice niso podražile. A mast in olje sta se silno podražila. Kam gre torej ta pribitek in kdo ima od tega koristi?! Kmet gotovo ne! Cene bi se morale pri nas maksimirati in točno določiti. Pri tem bi se moralo gledati na to, da bi producent dobil malo več, priškrniti pa dobičke, vendar bi se moralo pri tem ozirati na nakupovalne možnosti konsumenta, ki je prisiljen kupovati te življenjske potrebščine, ker so mu neobhodno potrebne za vsakdanje življenje. Dobičkarstvo bi se moralo zatreti z vso silo, razne špekulacije na račun šibkih slojev pa najstrožje kaznovati. Večer slovenske besede v Ptuju V torek je priredila podružnica Počitniške zveze na gimnaziji v Ptuju v prosvetni dvorani »Mladike« večer slovenske besede. Ptujčani so se odzvali v prav lepem številu. Dijak Janžekovič je spregovoril o vstajenju slovenske besede. Uvodoma je prikazal strašen boj, ki ga bijejo države za svetovno nadoblast in ki ogroža tudi male narode. Ker je najsigumtjše orožje našega malega slovenskega naroda naša srčna kultura in naša slovenska beseda, je potrebno, da večkrat osvežimo spomine na njeno znamenito preteklost vse tja od začetka do današnjih dni. Predavatelj je nato bežno orisal z jedrnatimi besedami razvoj slovenske besede od »Brkinskih spomenikov« preko Primoža Trubarja, očeta slovenske besede, Valentina Vodnika, Čopove »Kranjske čebelice« in Franceta Prešerna, Slomška, Bleiweisovih »Kmetijskih in rokodelskih novic, navdušenega narodnega borca Levstika, pripovednika Jurčiča in potopisca Frana Erjavca, Josipa Stritarja, pesnika Gregorčiča in Aškerca, Ivana Cankarja, Župančiča, Ketteja in Murna. Končno je omenil tudi sedanje pesnike in pisatelje, ki so dobri poroki, da se bo naša slovenska beseda razvijala dalje in da bo vedno bogatejša In pestrejša. Vmes je predavatelj utemeljeval posamezne literarne struje kot izvor iz tedaj obstoječih družbenih odnosov. Sledile so recitacije in deklamacije. Najbolj doživeto je recitiral V o š n j a k Sergej Seliškarjeve »Sedmorojenčke«. Nepričakovano je recitacijski zbor dobro izpeljal Župančičevo Dumo. Moški pevski zbor je zapel nekaj izbranih pesmi. Odlomki iz Stritarjevih Dunajskih sonetov in iz Cankarjevih Podob in Kurenta so bili močno dojeti, ker so bili času primemo izbrani. Večer je zaključil dijak Vošnjak Mitja s klenim govorom, v katerem je predočil neizmerno trpljenje in žilav odpor slovenskega naroda skozi dolga stoletja. Iz tisočkratnega ognja muk je izšel slovenski narod pomlajen. Ustvaril in očuval je našo slovensko besedo. Naša sveta dolžnost je, da ne smemo nikoli pozabiti izročila svojih prednikov. Ne smemo tudi pozabiti, da bivamo v najbolj vetrovnem delu Evrope in da ni naša moč v sili, v topovih in bogastvu, ampak v naši kulturi, v naši slovenski besedi Omeniti še je treba, da so večer slovenske besede pripravili dijaki sami brez vodstva profesorjev. Zato je njihovo kulturno delo tembolj hvalevredno. Žalosten konec gostije PRI PRETEPU OBLEŽAL ŽENINOV BRAT MRTEV Celje, 15. decembra. V Narini vasi pri Žedalah je bilo pri Pos. Jožesu Potočniku veselo sva-iovanie, ki se ga je udeležilo precej gostov. ojjoii 2 ure ponoči sta v sobo, P°lno veselih svatov, nasilno vdrla kot ^Poklicana gosta 191etni pos. sin Janez a 1 a n t iz Završja in 221etni Anton ^ a 1 u n, ki sta pričela izzivat goste. Nastal je splošen hrup in rjovenje, ki :e tragično končalo. Med rovaniem je Janez Valant zabodel z bajonetom v levo stran prsi 22Ietnega ženinovega brata Jakoba Mesariča, ki se je zgrudil ob vežnih vratih in izdihnil. Valanta in Galuna so orožniki aretirali in odvedli v sodne zapore v Celje. cel|e •^KODANA NEVESTA1* NA CELJSKEM ODRU v V sredo so Mariborčani uprizorili v na-.gledališču v režiji Vladimirja Skrbin-‘n pod taktirko Lojzeta Herzoga Smeltovo komično opero , Prodana nevesta . .9stjo so peli in igrali svoje vloge prav nr ,Vo in so nam pripravili zopet lep f*edališki večer. Publika ni štedila s pričanjem {n aplavzi.' Gledališče je bilo pol-riD„ in so- morali namestiti še zasilne se eaQ. yc Smrtna nesreča. 72 letni tesar Milia avsek od Sv. Krištofa pri Laškem se " Vračal s svojo ženo preko železniškega 1 S?siu pri Tremerjih proti domu. Iz La-je privozil tovorni vlak. Zavšek in sta se hotela ogniti vlaku na drugo tov0 t?osta- V tem je privozil tudi iz Celja »■orni vlak. Zavškovi ženi se je posre- Prekmurski drobiž kuHi??0miral je na zagrebški veterinarski ia-hl1 ?• 9bal Stefan iz Murske Sobote. ietQ.ugi kino v Soboti. Kot znano je bilo-z nje J!0 sezono oblastno ustavljeno obratovala l ‘ttrichovega kiaematrografa. lzgleda pa, Dredv • lastnik dobil ponovno dovoljenje za ki ■',<1Janje filmov v svoji dvorani. Komisija, store P.reglcdala te dni kinematografske pro-Tako le zahtevala le neznatne izpremembe. HiatL lnicla Sobota kmalu spet dve kine-/tefSki dv°rani. *>oti i?i "0Vanje i*1 žigosanje sodov bo v So-j, *"■. mil. januarja, 7. in 8. februarja ter , a0i,v -arca i9/l°- 23. j R:co priredi soboški »Meščanski dom« j Drin>- v restavraciji Vučak (Krona). Ob ^nih ir ,bo društveni večer ter obdaritev otrok. Vstopnine m. čilo, da se je pravočasno ognila, Zavška pa je zgrabila lokomotiva. Odrezalo mu re obe nogi in razbilo glavo, da je obležal na mestu mrtev. 2ena je bila priča tragičnega dogodka. c Umrl je včeraj v ulici Dr. Gregorja Žerjava g. Lovro _ Veranič v 88 letu starosti. Pokojnik je bil oče splošno priljubljene ge. Roze Zamparutti, lastnice delikatesne trgovine v Celju. Bodi mu ohranjen lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. f c Popravimo! Včeraj smo objavili v celjski rubriki notico nanašajočo se na ^Slovenski dom“ v zadevi poročila o ustanovitvi carinarnice v Celju. Ta notica je prišla v naš list pomotoma in dotično poročilo s tem popravljamo. c Poštarji za izboljšanje svojega položaja. Celjski pododbor Združenja poštnih telegrafskih in telefonskih uradnikov je imel v Celju zborovanje, na katerem so razpravljali o važnih življenjskih vprašanjih poštnih uslužbencev. Predsednik pododbora _ Leitgeb je poročal o nevzdržnem stanju in težkem položaju posebno nižjih poštnih uslužbencev vsled naraščajoče draginje, ki že sedaj niso mogli radi nezadostnih plač izhajati. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki je bila odposlana na pristojna mesta. c Iz gimnazijske službe. Prof. Mirko Bitenc, ki je bil lani 11. decembra izvoljen za poslanca, je reaktiviran in postavljen zopet za profesorja na celjski državni realni gimnaziji. c Odsek Zveze Maistrovih borec v v Celju vabi svoje člane, da poravnajo najkasneje do 20. t. m. zapadlo članarino pri Ferdu Primcu, uradniku Hranilnice dravske banovine v Celju. Samo v tem slučaju bodo dobili tiskovine za spominsko kolajno. Obsodba Roganj"" \ pajdašev Celje, 15. dec. Včeraj se je pred celjskim okrožnim sodiščem vršila razprava proti šestim članom Roganove razbojniške tolpe. Vsi obtoženci so svoja dejanja priznali in so zagovarjali, da je bil zli duh ustreljeni Rogan, ki je bil vodja tolpe in jih je navajal k zločinom. Obsojeni so bili: 23-letni delavec brez sta/iega bivališča Milan Peša na 18 let robije, 28ietni delavec Karol Kupnik iz Studencev pri Mariboru na 15 let robije, 41 letni čevljar Ivan Jaz-binšek iz Studencev pri Mariboru na 11 let robije, 29!etni sodarski pomočnik Marko Pernek iz Studencev pri Mariboru na 2 in pol leta robije, pa prestani kazni še na 2 leti prisilnega dela, 29Ietna postrežnica Pavla Vezovnikova iz Studencev na 5 mesecev zapora in 120 din ter 521etna delavka Amalija Ratejeva iz Nove vasi pri Celju na 3 mesece zapora in 150 din. Vsi so bili tudi obsojeni na izgubo častnih državljanskih pravic. c Za častne sodnike pri celjskem okrožnem sodišču so imenovani drogist Josip Kramar ter trgovca Karl Loibner in Anton Fazarinc. c Umrla je v bolnišnici 13 letna dninarica Terezija Čuden iz Brega pri Celju. c čiščenje poljskih jarkov. Mestni magistrat opozarja posestnike z ozirom na svo-jecasno dostavljene odloke glede čiščenja poljskih jarkov, ki tega sploh niso, ali pa so to čiščenje površno izvršili, da se pozivu odzovejo najkasneje do ,15. februarja 1940. Oni, ki tega v predpisanem roku ne bodo uredili, bodo kaznovani m se bo delo opravilo na njih stroške. ■ c Mestna občina razpisuje odvažanje snega s celjskih ulic. Tozadevne ponudbe ic vložiti do 18. t. m. c Tatvina v vlaku. Trgovčevi ženi Aloj* ziji Puncerjcvi iz Celia je bil med vožnjo iz Lel.|a do Zaloga ukraden otroški plašč-vreden 250 dinarjev. ,c Kronika nesreč. 51 letni urar .Tosip Maček iz Rogatca je med vožnjo padel s kolesa m si zlomil desno roko v ramenu* ~ 54 letnemu Josipu Naraločniku iz Ra-degunde pri Mozirju je padel pri delil ploh na levo nogo in mu jo zlomil. — Oba se zdravita v celjski bolnišnici. c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, obvešča svoje Članstvo da je razposlala predpisani obrazec za prejem spominske kolajne, vsem poverjenikom, kjer jih tudi člani izven celjske občine dobijo. Ostali člani izven okoliš i poverjeništva prejmejo obrazce direktno od kraj. org. Člani celjske občine pav nedeljo, 17. t. m, ob 9. dopoldne v Narodnem domu, kjer bo v svrho razdelitve teh formularjev Članski sestanek. Člani nai drug drugega obvestijo. - Pogoj za prejem ^ obrazcev je plačana članarina ter pristojbina za tiskovino. 1 Wuj . p Karaurfaol. Na cesti Ptuj—Dornava se je pripetila cestna nezgoda, katere žrtev je postal kolesar Muršič Jakob iz Lobe-tmcev pri Sv. Marku. V Muršiča jc zadel neki zasebni avto in ga z močnim sunkom treščd v obcestni jarek. Težko poškodovanega so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Ni se ugotovljeno, kdo je zakrivil nesrečo. p Deblo ga je ujelo. Rilonja Franc, 45 j .1 P??estm,k ,1Z Ptujske gore ni utegnil odskočiti padajočemu deblu. Svoj zlomljeni ud si zdravi v tukajšnji bolnišnici. 9 »Slovenskem izseljeniškem vpraša-nju bo v nedeljo, 17. dec., ob pol 10 uri predavala v društvenih prostorih „Vza em-nosh s. Mihca Stupanova iz Maribora p »Strast pod bresti1-, v torek 19 decembra, bo pb 20. uri v MesUiem gledališču prennera Žižkove igralske skupine Tokrat bodo prikazali „Strast pod bresti* Mali kmetje in obrtniki oproščeni davkov? Vlada napoveduje velike davčne reforme Vojni zapletljaji v Evropi z vsemi posledicami niso ostali brez močnega vpliva ne samo v vojujočih se državah, temveč tudi v nevtralnih. V nekaterih pogledih se slabe posledice v nevtralnih državah še huje poznajo. Te države težko občutijo zle vplive ”na zunanjo trgovino in na celokupno gospodarstvo sploh, imajo pa poleg tega še izredne izdatke, da zadostijo izrednim ukrepom za ohranitev svoje nevtralnosti. Tudi v naši državi, četudi je nevtralna, se poznajo kvarni vplivi evropske vojne. Cene najvažnejših življenjskih potrebščin so poskočile tako, da poviška ne krije niti večji izvoz nekaterih naših predmetov, niti morebitne višje cene teh izvoznih predmetov. Vsi stanovi čutijo poslabšanje gospodarskega položaja.. — Med najhuje prizadetimi pa sta vsekakor mali kmet in mali obrtnik. Kmet, ki ima samo 2 orala zemlje, ne more več od nje živeti. Prav tako samo še životari mali obrtnik. Sedanji davčni sistem pa ju prizadene prav tako kakor bolje stoječe kmete in obrtnike. Opisanega položaja se prav dobro zavedajo tudi odločujoči krogi v Beogradu. Prisluhnili so prošnjam malega kmeta in obrtnika ter začeli razmišljati, kako bi ju rešili pred 'gospodarskim propadom. Zato pripravlja finančno ministrstvo dav čne reforme, po katerih bosta mali kmet, ki ima samo do 2 orala zemlje, in mali obrtnik oproščena davkov. Za ohranitev proračunskega ravnotežja pa bo davčna reforma pritisnila tam, kjer se še da nekaj, več dobiti. Izvedba te refor- me bo vsekakor zelo dobro odjeknila v našem narodnem gospodarstvu, zlasti v desettisocih v nižjih plasteh našega naroda. Oprostitev davkov bo rešila na stotine že skoraj ‘uničenih malih kmetij m rešila eksistenco tisočem malih obrtnikov. Napovedane davčne reforme, o kate-vih razpravljaj« sedaj V Beogradu, bodo omogočile boljši gospodarski razvoj ne da bi pri tem utrpel' državni proračun kakšno škodo. Prav je, da bo davčni vijak malo bolj pritisnil na tiste, ki jim je v primeri z gospodarsko šibkimi še precej prizanašal, ter popustil tam, kjer se že kažejo prvi znaki gospodaškega uničenja. Darujte za aziini sklad P Ul Stran 4. »V e f e r n f 1t€ Maribor Sinoči je priredila podružnica Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Mariboru v Delavski zbornici dobro obiskano zborovanje, ki ga je vodil urednik g. S e k o 1 e c. Po njegovih uvodnik besedah je predsednik Pokojninskega zavoda g. dr. Milavec iz Ljubljane orisal delovanje te socialne ustanove. Prvotno je bil Pokojninski zavod satiro v Sloveniji in šele nedavno so bili ustanovljeni PZ tudi'v Beogradu, Za-Sarajevu. Sicer je bilo prvotno mišljeno, da bo ljubljanski Pokojninski zavod centrala, ostali pa njegove podružnice. Toda vsi zavodi so se osamosvojili in ne posegajo v drug delokrog. Za reševanje skupnih zadev imajo svet pokojninskih zavodov za celo državo, ki rešuje na sejah skupne probleme in veljajo sklepi za vse zavode le, če so soglasni. Sosvet pokojninskih zavodov je velikega pomena, ker predstavlja nad »0.000 zasebnih nameščencev v državi. Nato se je referent dotaknil vprašanja pokojninskega zavarovanja za trgovske nameščence. Predlog za to zavarovanje ^?vil ljubljanski PZ, sarajevski in zagrebški PZ ga podpirata, dočim se beo-^rajski odločno protivi* V Beogradu* smatrajo namreč za trgovskega pomočnika ze vsakega delavca, ki pomaga nalagati in razkladati tovore. Zato bi moral sprejeti izredno veliko Število zavarovancev. Minister socialne politike je izjavil, da bo takoj izdal uredbo ža starostno^ zavarovanje trgovskih pomočni-kov, če bo sklep sosveta pokojninskih zavodov soglasen. Sledilo je poročilo glede odstopa Dalmacije zagrebškemu PZ. S tem bo ljub-tjgnski PZ izgubil okoH 2500 zavarovancem, prav toliko pa bi jih dobil z uVedbo starostnega zavarovanja za trgovske pomočnike. Za odstop dalmatinskih zavarovancev se vodijo sedaj pogajanja, v čndar bo treba objektivnega* in avtoritativnega razsodnika v tej kočljivi zadevi. Ljubljanski PZ zahteva naj se istočasno z izločitvijo Dalmacije iz njego- arf, ^Vede tudi ranitev bUZORja, bolniških blagajn in sploh vse socialno zavarovanje. J52? jf dr* Milavec povdarjal, da se mnogo slovenskih nameščencev žal vse arovanji prezgodaj poslužuje pokojnin. Seveda je v mnogih primerih, to upravičeno, vendar pa je zlasti pri ženskah opaziti, da pred poroko »obolijo«, stopijo v pokoj, nato pa so po poroki spet zdrave. Zato bo treba izvesti revizijo pokojnin. Reducirati bo treba mlade upokojence in dodati k pokojninam potrebnejšim. Zaradi prezgodnje upokojitve je imel PZ leta 1937 5 milijonov din primanjkljaja. Poročilu predsednika PZ dr. Milavca je sledil izčrpen referat predsednika na-mesčenskega odseka Delavske zbornice g. mz. Koširja iz Ljubljane. Ta je orisal delovanje raznih socialnih ustanov, r^i • ^e^avs^e zbornice in bolni-škili blagajn. V imenu nameščencev je zahteval pravičnejšo uvedbo mezdnih razredov pri bolniškem zavarovanju. — Vdovska renta naj se zviša za 50%. Mož naj bo s 56. letom že zrel za pokojnino, ž£na pa z 52. letom. Prispevki za nezgodno rento naj se ne plačujejo več SUZORju marveč Pokojninskemu zavodu. Delovni čas naj se omeji in uredijo naj se delovni pogoji. Obrati z 10 ua-meščenci naj sklenejo z njimi kolektivne pogodbe. Delovno pravo za nameščence, ki je sedaj razmetano po raznih uredbah in službenih novinah naj se zbere v posebno nameščensko pravo. Izvrši naj se tudi davčna reforma nameščenskega davka, ki je pretežak. Uvedejo naj se minimalne" mezde nameščencev, ki spričo sedanje draginje ne morejo več izhajati s svojimi sramotnimi prejemki. Kako je s prodajo bencina? Stal sem pri’črpalki bencina na Grajskem trgu. Okoli.črpalke vse polno iju-di, nekaj tudi s praznim;, posodami. Avtomobili, osebni in tovorni, nakopičeni po ulicah, hladilniki usmerjeni prot: črpalki. Bencin se milostno deli! Kakšna razlika prej in sedaj. Prej so uslužbenci bencinskih črpalk prosili, da se bencin pri njih kupi, ker je boljši kot pri konkurenci. Sedaj ? Čisto drugače. Prodajalec milostno deli bencin. Njegovo oko šviga okoli, da bi našlo kakega prijatelja, ki bi rabil bencin. Dobi ga, navzlic temu da čaka nebroj vozil, ki ga za voz rabijo in ne za zalogo. Gospod pri črpalki je jako oblasten. Občuje s strankami v gospodujočem to- gfomo uredniku ure4niki - V Vašem uglednem dnevniku prinašate v štev. z dne 9. t.m. pod '’“P'S0™ »Visoke cenc vina v gostilnah« članek, ki pravi, da stanc vino v Halozah od In C~ do 4,— za hter. Prodaja pa se v gostilnah po din 10.— do 16.—. - ^tCS da stane čisto navadno vino, slabše kvalitete v Halozah gornje imenovane ce-ne’ J}e. P.r°daja pa sc ta kvaliteta v nobeni gostilni po ceni nad din 10,— za liter, da-s'fayp° Pri tem ni posebnega zaslužka, če postevate, da stane nabava in prevoz vsaj n, Pfr4 nu 1,ter. Postavljen v Maribor. K temu .treba Pfisteti še občinsko in banovinsko trošarino v skupnem iznosu din 2.50, kar da, ostale visoke rež‘ie- hmtn t d,m za Hter> toraj bi bil bruto dobiček največ 3.— dinarje. zeor^a soSevi°--ij° P0,ceni od din 12.— nav-dfn 5 so rfr. VrCllo°”La kvalitetna in jih izpod viti. spIoh ni m°g°oe uaba- ne^frnn-.lkU»LXf” ]C :>vriniI<: to notico, pač " J®®.1?, dajatev, k jih mora nositi po- ss«?2sasyfe * e««™ |mars}*csteri_h krajih vinorodnih goric c5?££a Jv!laia.CeSar * jc flldi nabavna Glede ukrepov prodaje vina v gostinskih nnr h-1 S-C ]c dan,kar tVdi močno zaletel, kajti pozabil je na maksimalne cenike, ki so obiast veno predpisani za gostinske obrate vseh vrst, preko cen le teh maksimalnih cenovni-kov, ki so, kakor rečeno, oblastveno predpisane, pa ni šel še nikdo od našega članstva. Da se vina nikakor ne more prodati in da «e pijančuje po deželi, pa je obtoževati za to gostinskega podjetnika res nesmiselno. Pomisliti je treba na sedanje prilike in neprilike, satere doživljamo, veliko podražitev že samih življenjskih potrebščin in tudi zaslužek urad-mka, kot delavca, pa se razblinja ta trditev tlankarja v nič. Promet v gostinskih podjetjih *e vedno bolj krči — nazaduje, najvecja kriv-®a temu pa je šušmarstvo in izredno velik pridelek žganja, s katerim se tihotapi na veliko, popolnoma preprečiti se pa tega ne da. -»prejmite izraze... Združenje gostilniških podjetij v Mariboru. nu in jeziku, ki ni ne slovenskemu ne nemškemu podoben, če je treba kleti, kolne tudi v drugem jeziku. Pa šalo na stran. Govorimo odkrito. Bencina je dosti, samo dobi se ga ne. Čaka v zalogah, da bo dražji. • Pomanjkanje je umetno ustvarjeno. Če je pa že pomanjkanje, naj ga dobi, kdor ga potrebuje, a ne kot miloščino, temveč kot blago, ki ga pošteno plača. Ni treba, da se kupec pred črpalko ponižuje, da moleduje in se preriva. Že za. gledalca, je mučno, kaj šele za odjemaica, ki je ure in ure čakal, da dobi bencin, po milosti trgovca. Ali bi se ne dalo to drugače organizirati? H. V. Bgmm dot&a nudi najugodneje „ LAMA Juičičeva ulica it. Pri nakupu daril ne misli vedno na prak- nf«? lrtnJrP® d0Za -Zd Puder »ROGE-KUE KANC. napravi gotovo tudi veliko veselje! ^.'ažno. za novinarje. V Mariboru bivajoči člani Jugoslovanskega novinarskega udruzenja se pozivajo, da izročc vodstvu Mariborskega novinarskega kluba najkasneje do ponedel j ka,‘ 18. t. m., opoldne po dve sliki za nove železniške legitimacije. — Mariborski novinarski klub. m Hrvutsko kulturno društvo „Napredak*‘ Priredjuje u subotu dne 16. prosinca u 8.30 sati na večer za svoje članove i njihove obitelji božičnicu u maloj dvorani Narodnog doma. Svi Hrvati i prijatelji društva su dobrodošli! m Precej snega je zapadlo ponoči v Mariboru in okolici. Toplota se jc znatno znižala. m. Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi v soboto 16. decembra ob 20. v salonu restavracije »Novi svet« v Jurčičevi ulici častni večer g. ravnatelju Dragu H u m e k u ob njegovi 40-Ietnici kot pobudniku in organizatorju ročnega dela na obtrno nadaljevalni in meščanski šoli. Vljudno vabimo obrtnike in prijatelje slavljenca. m Ljudska univerza. Drevi ob 20. predava o socialno zdravstvenih problemih slovenske vasi dr. Ivo Pirc, ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani. m. V počastitev spomina pokojnega neumornega narodnega, delavca g. Franca Cvetka je darovala obitelj Zacherl iz Ljutomera 100 din Družbi sv. Cirila in Metoda. m. Zaščitni urad ponovno—vabi vse družine, ki imajo bodisi svoje ali tuje otroke do zaključno 16 leta starosti, pa jim niso bile do stavljene popisne pole v svrho popisa otrok, da si iste takoj preskrbijo v socialno-politlč-nem oddelku mestnega poglavarstva v Mariboru- Rotovški trg št. 9. m Prvi smučarski avtobus v Ribnico bo vozil v soboto popoldne ob 15. uri z Grajskega trga. Vozna cena 10 din. Prijave v trgovini Sport-Divjak. m Občutno pomanjkanje bencinu je opažati zadnje dni .pri mariborskih črpalkah. Tovorni promet jc v velikem zastoju in morajo nekatere tvrdke čakati po več dni na biago. m 38 požigov je priznal aretirani piroman Avgust Koražija iz Slovenske Bistrice. Skoda, ki jo je povzročil s požari, znaša nad en milijon ’ dinarjev. m Okostnjaki v bivši dravski vojašnici. Na dvorišču bivše dravske vojašnice so delavci med kopanjem naleteli na pet človeških okostnjakov. Verjetno je, da je ta grob iz časa' kakšne epidemije. Spomnite se CM Dl V M a-r i bo r u dne 1». XII. m. !z društva mariborskih Sv. maša zadušni« za naše unute člane sc bo brala v nedeljo, ■ ■ ■ AarjjC v 12. uri \ frančiškanski cctkii sv. Mariboru. Sodeluje' pevski tfe A^bi. Vabi;tio' naše Člane k polnoštevilni — Odbor. , -onka. m Proslava 10 letnice obrtn^.V^, g Upokojeni uie.scans.vOŠoLki « ,vvedfl Drago Humek je prod 40 le’laV0 le obrtni pouk v MariborU- v (Pr v j10telu obletnice bo jutri ob 20. ^ e ,.Novi svet" častni večer dLovet]Sko telju Humeku, ki ga prirej obrtno društvo v Mariboru. _ _ . m. Akademija JS na klasi*^?g,^sični gi»' mladek Jadranske straže na drz. os|jyo naziji v Mariboru priredi v nedel o |0. 10-letnice ustanovitve in 54ePl prireditev vitve prapora svečano akadem j • p ^ bo ob 10. dop. v Ljudski univerzi. je zelo pester. J . , n„,,cev za m. Zlata nedelja. ..Združenje nedelj0j mesto Maribor sporoča, do bom odprte, 17. t. m. trgovine v mestu ves oskrbl t da se da občinstvu pnljka, da s b0. vsem potrebnim za božične P ,£ Žič bodo vse tr. dni trgovine *«***,» m Studenčanom se gasils^ soboto, 16. dec., ob 20. W ^ domu v Studencih. Preko odra ^ vse zabavna in smeha polna spisal C medija ,,Dve nevesti ,. ki j l-sijer M Golai-, zrežiral pa 0dsek & Mlakar, igra pa jo dram. oa, j. čete Studenci. Naj ne bo nik g. ^ t si to predstavo uc( ogledal, ludiI vef£ mu resnično, -zal,, kei _bi , j razvedrila, ki se ne nudi . vedno špansko muho‘‘ ^ eih^dne 16. decnSi gJZ dencih uik režijo g, Lintaer a upr zore lezhičarji v okrilju • kmlturno^pro^ obiskom- lezničarji v okri odseka pri svoji ~ prite jih z obilnim obiskom. * Grajski kino. Danes ^ mu Nepozabna noc • , ine_ „ vič. Film prekrasne Ho$ * Kino Esplanade. r1 f^agozdov- ^ največji film iz življenja prag^ Lop« napetosti in senzacij. petka P«, * Kino Union. Do krasna filmska drama »IfZcis BoiAeC. vlogah Albert Prejanim ^ ^7. d* * Zvočni kino Po^Mf. :n rod1 .jlris44 po romanu Mariborsko 9>'• Petek, 15. decembra, . „Via * Sobota, 16. deoembr* 0 Red A. Smučarska poro#1* ^ (»Putnik« Seniorjev dom: — 8 m sneži, 15 cm pršiča na 30 ^ f C, ^ Kotlje - Rimski Vrelec: _ oblačno, sneži, 15 cm P Radio Sobota, 16* zdr. greb: 22.30 25-lčtmca smr cert ^ - Beograd: 18.20 Vol»^ Wed ^ Batranjac). - linističnega kvarteta. rhaMonlXi?n 15 S jeva opera »Ltada od W 21 Simfonični ^R.^mpežta5 ,l8ief. ^ nični koncert. ske melodije; 23.20 Ligan^ ke pesi tlslava: 19.30 Popularne ru Ciganska glasba. Zborovanje obmejnega učiteljstva v goja v obmejnih Maribe"! Učiteljstvo iz okraja Maribor levi breg se jc v soboto sestalo na rednem zborovanju v krčevinski šoli, ki ga je vodil društveni predsednik g. Vauda Mirko. Pred prehodom na dnevni red se jc predsednik v ganljivih besedah spomnil nedavno preminulega g. Franja Cvetka, bivšega šol. upravitelja v Krčevini ter ga stavil za vzor in vzgled učiteljstvu. Že uvodoma je učiteljstvo enoglasno povzdignilo nujno zahtevo po zboljšanju svojih plač ter zahtevalo poostritev kontrole cen In ukrepov proti kopičenju blaga. Učiteljstvo vztraja tudi pri svoji zahtevi za pomakultev vseh obmejnih okra. Jov v drugi plačlhil razred. Sledila so poročila blagajnika, odseka učiteljic, ki se jc ta dan v delokrogu društva ustanovil, ter poročila o raznih zadevah organizacije. Najzanimivejši jc bil anketni razgovor o sedanjih učnih načrtih z ozirom na kmetijski pouk. Ob velikem zanimanju in živahnosti so posamezni člani prikazali svoja mnenju k tej problematični zadevi ter končno zavzeli stališče proti snovno prenatrpanemu učnemu načrtu iz kmetijstva, ki z ozirom na vrhovno vzgojni namen ljudske šole ne sme postati posebni strokovni- učni predmet, marveč: kmetijstvo pač naj prepleta po načelu strnjenosti ves višji Ijudsko-šolskl pouk, daje le osnovno znanje in razumevanje ter budi veselje za kmetijstvo in ljubezen do kmetske grude, strokovna izobrazba pa je zadeva nadaljevalnih in strokovnih kmetijskih šol oziroma tečajev. V tem smislu je preurediti in reducirati sedanji učni načrt v ljudskih šolah. V zvezi s teni jc društvo izvolilo poseben redakcijski odbor, ki bo zbral mnenja in sklepe ter jih predložil dravski sekciji JUU v Ljubljani. Nato je predaval g. Lovše Anton o Učiteljskem domu v Mariboru, njegovem historiatu in predvsem o njegovi zalogi slik, zemljevlijov itd. Zelo zanimivi in aktualni so bili tudi sklepi in predlogi, sprejeti pri tem zborovanju. Učiteljstvo ponovno zahteva čim bolj združeni nastop pri božičnih zbiralnih akcijah, pri katerih naj bi pri obdarovanju ne bila prezrta prav nobena da se pri bodoči uredi^‘ šolstva iditvi stwv. upošteva, da prvenstveno šolstvo. Izjavlja dahe> “ .f0««# volji ne more dov podpr^ ^ oblasti priporočenih^ .‘^fljevag1^ a2- pozdrav^- svafi jev, to pa zaradi!sea*“£' . ^ prilik v obmejnih ktj rfj TT*;+onujal vratarju 500 dolarjev, Če bi smel posneti odtiske teh nožev. Vratar je končno privolil. Začuden je potem opazoval Američana, ki je vzel od noža odlitek. Vratarju je tujec svetoval, naj položita v vitrino odlitek, nihče ne bo vedel, da je ponarejen. Ponudil mu je za to še 500 dolarjev in mož je pristal. Stavil pa je predlog, da mora prej govoriti z ženo. Žena je odklonila, zakonca sta se sprla in jezni mož je vrgel nož v ženo. Majhna rana je zadostovala, strup je naglo deloval, v nekaj minutah je bila žena mrtva. Indijanski strup na noževi rezi je učinkoval po 2000 letih. Za svoj prestopek v muzeju in zločin na domu je dobil vratar tri leta težke ječe. Ameriški nKIub pomiloščencev" Nedavno se je v Sing Singu, USA, ustanovil »Klub pomiloščencev«. Je to organizacija tistih obsojencev, ki so bili tik pred smrtjo pomiloščeni. Samo tisti, ki je kdaj gledal smrti v obraz, bo razumel razpoloženje teh klubašev, ki so se zedinili k skupnemu krožku. Pomiloščenje je prišlo skoro veduo v zadnjem trenutku, ko se je obsojeni že sprijaznil z mislijo, da so mu zadnje minute že štete. Ustanovitev krožka je sprožil nedavno pomiloščeni Caif. Zdaj šteje klub že 157 članov. Da bi se sestanki omogočili, izpremene neko spalnico vsak teden enkrat v klubsko sobo. Strogo zastraženi vstopajo člani v svoj lokal, v katerem je polno lesenih kletk, zasedanje se prične. Dovoljeno jim je, da se kličejo s pravimi imeni, da se tako vsaj nekaj časa počutijo spet ljudje. Jetniki pripovedujejo svoje zgodbe, vsak klubski večer si izvolijo drugega predsednika. BORBA ZA BALKAN Glasilo angleške delavske stranke da ne morem? Kadar koli hočeš, ti to aluo dokažem s pričo, ki ne bo lagala, ^ je Sadyjin oče.« »Sadvjin oče?« se je začudila Jora. Kdo je njen oče?« sHainpur Kamthi«, je odgovoril Yagiri. *Hampur Kamthi!« ^Prisilili sta me, da sem povedal, če-?ar ne bi bil smel. Toda tvoja obtožba, veOa, je bjia prehuda, da bi moael mol-Da, filozof Hampur Kamthi je njen pCe- Pokličita ga, ako mi ne verujeta! °trdil bo vsako mojo besedo.« ‘Potem je on Ramasov stari oče!« je kliknila Jora, vsa prevzeta od vtisa, ' ga je napravilo nanjo to nepričako-4no odkritje. »Sedaj mi pač ne boš več branil, da bi se poročila z njim.« »S tem popraviš vsaj del zla, ki si ga storil njej, Takurju Indorju in Hampurju Kamthiju,« je dodala Malva. »Obenem dokažeš, da je moja ljubosumnost neutemeljena.« »Hvala ti, mama!« je vzkliknila Jora, se oklenila matere in jo poljubila. »Zakaj mi nisi že prej povedala, da si na moji strani? Koliko trpljenja bi mi bila prihranila!« »Nisi mi niti z besedo dejala, da ga zares ljubiš.« »Mar res nisi tega vedela?« »Vedela sem, toda le po govorici.« »Ali ti tli oče ničesar povedal?« »On? Misliš, da si je upal? Vedel je, da bi se mu uprla.« »Potem je vse dobro«, je vzkliknila Jora in prevzelo jo je trenutno silno veselje. Spoznanje, da ji bo mati pomagala, se ji je zdelo že kakor izpolnitev najglobljega hrepenenja njenega dekliškega srca. s »Nič ni dobro!« je zakričal Yagtri, ki se je predramil iz premišljevanja, kateremu se je medtem vdal. »Ali naj to pomeni, da se nameravaš še dalje upirati tej zvezi?« je vprašala Malva razburjeno. »Da, vedno in za vsako ceno.« »Zakaj?« »Povedal sem že Jori.« »To ni pravi vzrok«, je ugovarjala Malva. »Je.« »Ni. Zahtevam preiskavo senata!« je kriknila Jora. »Nikoli!« je zakričal Yagki »To je protizakonito«, je protestirala Malva. »V Rayanipuru ni zakona, ki bi me prisilil, da bi se v tej zadevi vdal kakršnemu koli sklepu.« »Bomo videli«, je dejala Malva. »Že jutri stopim k Rayamju.« »Prepovedujem ti!« je zakričal Yagiri in kakor podivjan skočil proti ženi. Jora se je postavila med njiju. “Ne moreš mi prepovedovati.« »Potem vedi, da ugonobiš mene. sebe in otroka«, je kriknil Yagiri. »Zaradi tega ne bo nihče ugonobljen. Kvečjemu tvoja trma«, je ugovarjala Malva. »Ne teraj me do obupa!« je sedaj že bolj prosil kakor grozil Yagiri. »Neumno pretvarjanje!« »Nikakor! Zavedita se vendar, da je ta trenutek zame morda najstrašnejši v življenju. Priterali sta me do skrajne sile, v kateri moram izdati, da je res poseben vzrok, zakaj ne morem nikoli in pod nobenim pogojem privoliti v Jo-rin zakon z Ramasom.« »Torej ni strah pred njegovo dedno obremenjenostjo?« je vzradoščeno vprašala Jora. »Ne.« »Ampak?« je vprašala Maha. »Tega ne smem izdati.« »Zahtevam!« je dejala Malva. »Jaz tudi!« se je pridružila Jora; »Rotim vaju, ne silita me do obupne skrajnosti! Naj vama zadostuje moja svečana prisega, da je razlog take vrste, da ga ni mogoče izdati. To je skrivnost rodovine Seonijev. Na njej je zgrajena vsa naša moč in oblast v Rayani-puru. V trenutku, ko bi jo izdal, bi bilo konec našega položaja. Bili bi strmoglavljeni, ponižani, izobčeni. Ali želita svojemu možu m očetu tako sramoto? Ali si jo želita sebi?« »Ali govoriš to zares?« je prestrašeno vprašala Malva. »Zares. Tako zares, kakor stojim sedaj tu pred vama.« »To je strašno!« je vzkliknila Jora. »Da, strašno!« je pritrdil Yagiri. »Nihče v Rayanipuru razen mene in Maha-balija Patne tega ne ve. Zato sem v njegovih rokah.« (Dalje jttfcri.) l Kultura Zmaga Zorana Mušiča v BeograduOGLASI Naš mladi mariborski akad. slikar Zoran Mušič se je udeležil v novembru in decembru kar štirih razstav v štirih različnih središčih: v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in sedaj še v Mariboru ter dosegel posebno v Beogradu izreden uspeh, ki presega vsa pričakovanja. Zelo značilno za naše slovenske razmere pa je, da ga je najbolj hladno sprejela prav tisla Ljubljana, ki bi mu morala biti luč, a je često le barska megla. Sicer se pa temu ne moremo čuditi, kajti Zoran Mušič koraka spredaj, Ljubljana pa prizna slovenske umetnike, k? so res umetniki in ne le producenti »izrojenosti«, šele tedaj, kadar jo postane sram, da bi se blamirala pred tujim svetom. V tem oziru nam je bila najlepši primer Moderna z našimi velikimi impresionisti, ki v očeh Ljubljane ni našla več ko posmeh, dokler ni bilo udarca s cesarskega Dunaja, kateremu je pomenila v tistih časih presenečenje in veliko odkritje. A to ne velja samo za likovno, ampak za vsako umetnost, v katerih caplja še v ekspresionizmu in atonalizmu, medtem ko je ostali svet vse to že davno prebolel. Za Beograd je pa bil Zoran Mušič odkritje, kakor je zapisala v svojem toplo pisanem poročilu »Pravda«. Razstavo, ki jo je priredil skupno z mladim hrvat-skim slikarjem Franom ši m u no v i ~ čem v paviljonu na Malem Kalemegda-nu, je odprl z nagovorom na mnogoštevilne odlične obiskovalce znani književnik dr. Niko B a r t u 1 o v i č. že v njegovem nagovoru je bilo izraženo priznanje, ki ga je pozneje v polni meri potrdila naj-merodajnejša ktitika. Tako je napisal P. K r i I a n i č v »Politiki«, da je Zoran Mušič »ustvaril z redkim in točno definiranim smislom za koloristične in tonske vrednote ter odnošaje, mestoma pa z rafinmajem kot plodom umetniške kulturi., nekaj slik izredno prijetne učinkovitosti. In čeprav je v tonskem niansiranju nrez izrazito poudarjene risbe, njegove Mike vendarle ne pogrešajo trdnosti in konstruktivnosti. Po tem, kar je pokazal in ne oziraje sc na to, kar bo v svojem na daljnjam razvoju še ustvaril, je Mušič nedvomno zanimiv kot izrazitost občutja in sposobnosti, ki jo lahko polno izrazi«. Ocenjevalec pravi dalje, da je razstavil Mušič sicer relativno malo del, a je mogoče tudi po njih spoznati ne samo njegov umetniški značaj, temveč tudi možnosti napredka. Potem pa govori o posameznih slikah in pravi, da predstavlja vsaka zase prijetno celoto. Ob koncu izraža željo, naj bi razstavil kmalu še več del in v različnih tehnikah. V »Vremenu« je napisal prav tako laskavo oceno dr. V. V i t e z i c a, v kateri pravi med drugim, da je »Mušičevo slikanje bazirano na subjektivnem gledanju, na viziji, ki se dviga nad lokalni ko-lorit. Posebno je pa bilo na razstavi privlačnih dvoje, troje del, v katerih se je slikar predstavil kot mojster izredne sile, dovršene finese in subtilnega občutja barve v njenih najintimnejših odtenkih. Posebno »Ulica« (Aleksandrova cesta v Mariboru) in »Cirkus« kažeta v svoji impresionistični viziji edinstvenost in konsek-ventnost v izvajanju organske sinteze tona in z dovršeno harmonijo barv«. Podobno pohvalno so napisana druga poročila, ki se ujemajo s sodbo, katero je o Zoranu Mušiču izrekel Zagreb. A enako potrdilo je dalo končno tudi dejstvo, da je eno v Zagrebu razstavljenih slik kupila Strossmaverjeva galerija, drugo pa židovska galerija v Tel Avivu v Palestini, dočim so bili v Beogradu med kupci Mu-šičevih del tudi finančni minister dr. šu-tej, minister dr. Andres in romunski poslanik! Razen tega je prejel povabilo na razstave v Bukarešti in drugod. Ni pa seveda bilo blizu nobenega izmed slovenskih predstavnikov v naši prestolnici. Zoran Mušič, v katerega talent in silo v Mariboru nikoli nismo dvomili, je dobil tako na teti razstavah najlepše priznanje objektivnih ocenjevalcev in avtoritativnih strokovniakov. Njegov uspeh je tudi v čast Mariboru. r. Prva smučarska nedelja na Pohorju RAZEN PROPAGANDNEGA TEKA NA 10 KM BO TUDI TRENING V SKOKIH NA PE SKU J "edeiJ° se bo pričela oficielna smučar-i"a P°hor3u 8 propagandnim te-rihT J ,kl Sa bo Priredil 1SSK Ma-'f! ciljem pred planinsko kočo ? j- j • bodo številni mariborski in tudi drugi tekmovalci, zlasti je pričakovati številnega odziva okoliške mladine, saj se 8p°U n?$l0 širi •t.ud! med Podeželskim ^dstvorn. Doslej so pnjavih svoje tekmovalce 1SSK Maribor (12), SK železničar (4) Kapid in Maraton pa po 3. Rok za prijave se bo zaključil ob 9. uri v nedeljo v koči na Pesku. Start bo ob 11. uri, prireditev je do-stopna seniorjem in juniorjem. Kakor znano, si Mariborska zimsko-sportna podzveza mnogo prizadeva, da bi oživila na Pohorju tudi klasične discipline smuškega športa ter namerava v ta namen zgraditi več skakalnic. V_ nedeljo popoldne bo na skakalnici pod kočo na Pesku velik javni trening v smuških skokih, ki se ga lahko udeležijo vsi interesenti. USTANOVITEV SLOVENSKE KOLESARSKE ZVEZE . Reorganizacija slovenskega športa se nadaljuje. V nedeljo, 17. t. m., bo v Celju v hotelu »Evropa« ustanovni občni zbor Slovenske kolesarske zveze z začetkom ob 8. uri. V TRBOVLJAH NE BO PODZVEZE nSr sm° že n“ kratko omenili v našem poročilu o ustanovnih občnih zborih nogomet- n! nriiČ*?2 področiu SNZ. v Trbovljah m prišlo do ustanovitve podzveze, temveč so klubi sklenili, odkloniti samostojno podzvezo hnvifah'^ L.^P* ki j™ bo dovolila v Tr- Poverjeyuštvo. Upravni odbor SNZ je do prihodnjega občnega zbora dodelijo klubi, ki naj bi tvorili trbovelj- sko podzvezo, ljubljanski podzvezi. Drago ^ 4rKn0^b[aŠČen’ da iZVede 1>kv>da~ ^ %Kty rrbov,lah t" v roku 14 dni o tem FINALE TABLE-TENISKEGA PRVENSTVA v V soboto in nedeljo bo v Zagrebu finale državnega prvenstva moštev v table-tenisu. Za naslov prvaka se bo borilo 13 klubov med njimi tudi Hermes in Mladika iz Ljubliane Naslov prvaka brani STTC iz Subotice ki za vobče smatrajo tudi letos za favorita ’v soboto zvečer bo v Zagrebu tudi letni občni zbor Jugoslovanske table-teniške zveze. 8. ZNP je kaznoval HASK z globo 1000 din ker je kljub zabrani od stran« ZNP naatopii v Beogradu proti Jugoslaviji z igralcem Sali-I purom, gostoval pa je tudi Horvatovič, član Gradjanskega iz Karlovca, za katerega sploh ni zaprosil. HAŠK se zagovarja, da smatra tekme s srbskimi klubi kot nekake mednarodne tekme, čeprav v stvari niso, ter radi tega tudi ne more priznati v tem slučaju do- ločil pravil za domače tekme. HAŠK se bo pritožil na HNZ. s. Beograjska Jugoslavija bo danes nasto- SarajV gra proti P™3*01 Turčije Galatta s. Upravni odbor SNZ je odklonil priziv bivšega zveztnega sodnika g. Turka Josipa iz Murske Sobote, ki ga je sodniški odbor črtal iz spiska sodnikov. O. Turk ima oriliko končnega priziva na občni zbor SNZ. NOVICE IZ PODČETRTKA Težka nesreča v kamnolomu. V tu-kajšnem graščinskem kamnolomu pri »Apnenci« je zaposlenih več delavcev domačinov, ki lomijo kamenje za gradnjo nove ceste. V ponedeljek so navrtali ter napravili naboj s smodnikom. Pred dokončanjem posla je nastala silna eksplozija, ki je dvignila debel stoj kamenja z dvema delavcema, ki sta delala nad podminiranim mestom. Težko poškodovan je bil delavec Komerčki. Drugi delavec je dobil k sreči le lažje poškodbe. Ponesrečence so takoj pripeljali k zdravniku g. dr. E. Joeger-ju v Podčetrtku, ki je nudil prvo pomoč. Težko poškodovanega je odpremil v bolnišnico v Celje, drugega pa domov. Komerč je poškodbam podlegel. Smrt. Prod kratkhn je preminula gospa Marija Slemenšek, vdova po šol. upravitelju. Blaga pokojnica je živela v Podčetrtku 36 let. Dočakala je visoko starost 84 let. CCME MALIM OGLASOM V malih uelasih vin« , , „ln i._ oo besc^ „ (Klase le din S— Dražbe oreklicl doDlsovinla In ®R,BnBj0 dvolno 0*!!«• “J „ . znesel! za te onlase le din 10.- Debelo tiskane ISesede s« orl «««!'«■ * enkratno oblavo znaša din 2.—. ^nejek za mate OKla-e* j-kovnl raiun st. vDoslatl v oismu »Imnal z naročilom ali oa do oo.tnl potoz 3 j|0 nismene otteevore slede matih octasov se triora oriložitl NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol ua, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, uajceneišc »Mara«, trgovina A. Oset. Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1 la CVErLlCNl A\ED (točen) od din 15.— uaprej. O. Crepinko. čebelarstvo. Prodajalna čebelarskega društva Maribor, Zriniskesra trs ŠL 6. 9789-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. ____________10276-1____________ NAJCENEJE Pošilja inozemstvo petkilo-gramske pakete s salamami, prekajenim mesom »KAVALIR«, Gosposka 28. 12152-1 ! Fino olivno OLJE ! lit din 19.—, najfinejša kava. čaj, čokoladne specialitete, likerji, 5 kg-paketi za inozemstvo, »Kavalir«. Gosposka 28 _____________12153-1____________ BELI KROMPIR in apneni prah so dobi pri Kmetijski družbi, Meliska cesta 12._________________11199-1 ŽENINI, NEVESTE venčke in šopke, lepe in poceni, izdeluje umetno cvetličarstvo Klemenčič, Maribor, Pristaniška 2. 12182-1 KRASNO IN POPOLNO je božično drevesce, ako je obloženo z raznovrstnimi domačimi keksi iz pekarne Čebokli, Glavni trg. 12184-1 POZOR! Sanke in smuči lastnega izdelka in v veliki izbiri Vam nudi kolarstvo Slavko Kra-bonja, Maribor, Aleksandrova c. 19. Istotain se spreimeio kolarski pomočniki. 12189-1 LUTKOVNI VOZiCKI ib božično darilo Din BOGOMIR DIVJAK Ulica kneza Koclja 4 Prodam KUHINJSKA OPREMA nova, lepa, moderna, kompletna. kakor tudi spalnica poceni naprodaj. Mizarstvo, Miklošičeva 6. 12190-4 SPALNICA in mahagonijeva jedilnica naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 12191-4 NAJBOLJŠA vj^ zn dom z znatnim ^ dobite pri Sen.ici. Uli« za Koclja Jutri sob * klobase, j2jyg.iV GOSTILNA BARIČ- Soboto in ned.?Un?i%!*• £ line. Toči najboljša priporoča. Posest HIŠA i.joVJ' z dvo- in trisobnim.^: ujem ter ostatom -■ naprodaj ali sR dvaI,ifci trgovino. Sp. io ^ položeni v rodbinsko grobnico. jg t. n1* Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedelje , uri zjutraj v opatijski cerkvi sv. Danijela. in molitev. Blagega pokojnika priporočam v prijeten spo Celje, 14. decembra 1939. žalujoča ROZA ZAMPARUTTI o8*8’0 ►rod«*0. Izdaja In nrejnje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. M vračajo. — Uredništvo iu oprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon _ Rok0!5*^, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - °«laS‘ iteV‘ ^ irednlštva Ste?. 25-67. In upravo stev. 25-OZ. — Poštni