Kako Jasjek Mosjenžni ni mogel najti sreče. Poljski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Al. Benkovic. Jasjok se je z obema rokama prijel za glavo. »Marina! Boljše bi bilo, da mi nisi rekla tega! — 0 Marijal« •' ¦"""" '¦ In je sLklonil nesrečno glavo, obupna žalost se ga je lotevala. Ona pa mu ponavlja: »Premehak si bil. Zakaj me nisi objel nasilno kakor on? Zdaj sem kakor začarana ...« »Je že moralo tako biti!« pravi sam pri sebi Jasjek Muzika. »Tako je bilo treba! . . . Jaz pa tega nisem vedel!« In je glavo povesil do kolen. »Ko bi me vsaj takrat, ko sem šla izza koče, ne bil tako pustil! Ko bi mi ne bil verjel, ko bi me bil takrat nabill Ti si me pa takoj pustil, čim sem ti rekla besedico. Kajkšen mož pa si? sem si mislila takrat«, je rekla Marina. »I>a bi te tepel? Saj si vendar vedela, da te imam rad kakor svoje življenje.« »Tega nisem vedela. Mislila sem si: vseč sem mu, če bi me pa rad imei bj ,se postavil zame. Jaz nisem taka, da bi se sama komu ponujala.« In Marina je ponosno dvignila krasno glavo. Jasjek pa je žalostno pritrjeval: »Torej tak bi bil moral biti! . . • Jaz pa tega nisem vedel! . . . Kaj pa zdaj?« »Vsega je konec.« Jasjek se je rezko vzravnal: »Kaj pa, &ko ga ubijem?« A Marina: »Zaprli bi te in potem obesili, in če bi te tudi ne obesili in ne zaprli, bi te itak ne vzela — mehko dušo imaš, otroško, ne inoško!« »Gledal sem nate kot na kraljico . . .« »On pa je bil z mano nasilen kot mož . . .« Jasjek je kimal z giavo. »Marina!« je rekel cez nekaj •a«u »Nisem bil z vsako tako kot s tabo. A ti si mi bila pre!*!>• im stokrat predraga . . .« »Cikino srce imaš!« »Cudno! Kaj bo zdaj z nama?« »lWi. Ne ljubim te več. Premehak st!« Jasjek je vstal. »Zdrava ostani!« »0 ne! Moraš mi igrati na svatbi!« »Za ves svet ne!« »Jasjek! Saj me vendar rad vidiš . . . Pa boš vendar igral . . . Nikar me ne žali!« In Jasjek je ostal in igral. Igral je tri dni in tri noči, kajti tako svatbo je napravil stari Kružel svoji bogati hčeri. Igral je tako, da strtme niso škripale, ampak prasketale in da se je raztrgal ves novi lok. Igral je tako, da se mu je koža lupila s prstov, da mu je peta od pritrkavanja pričela otekati in mu je tri dni in tri noči voda kar lila od las. Igral je tako, da so ljudje kar strmeli, njemu pa se je zdelo, da mu je duša prešla v gosli, on pa da jo z lokom biča, biča in biča in ji govori: »Mehka si! mehka si! melika sil — otroška — ne moška!« Vse tri dni Marinine svatbe ni vzel drugega v usta kot vino in žganje. Pil je in igral. Pred zoro tretje nooi se je koočala ta svatba in to Jaskovo igraoje. Z nikomur se ni poslovil Jasjek, nikogar več ni hotel videti, svoje stvari je pustil tu in je tak, kakor je bil, z goslimi pod pazduho odšel iz Rogožnika. In je srecal starega Gonsjorka, ki je hodil okrog svojega plota in vsajal nove kole. Tudi on je bil aa svatbi, a ne dolgo, ker je bil vesel, da je Margareta ostala tam in da bo imel doma mir brez nje. Jasjek je že hotel brez ogovora mlmo, a stari Gonsjorek mu je sam ipoložil roko na ramo. »Še ne pozdraviš ine starca? Kam pa greš?« »Po svetu!« »Po svetu? Zaradi te svatbe? Ali ti nisem pravil: Pazi, če ne te sne! In te je res snedla!« »Torej z jBogom ostanite.« »Bog s teboj! Zdaj vidiš, da te je to dekle snedlo. Macjek sp jp pa vpseli. To ti je fant! Za tako, kot je ona, je treba hlačnih jermenov, ne pa strun in loka! Premehak si!« »Torej z Bogom!« »Z Bogom! Nikar si ne ž&ni k sroul Mogoče, da te je sam Jezus obvaroval, ker bi te bilo konec pri njej.« Jasjek je že odhajal po cesti, stari Gonsjorek pa je godrajal: »Grozno nespametpn postane človek zaradi ženske. Ta je bil videti vrl dečko; vse mu je šlo od rok, pri žagi, pri konjih, v mlinu, in lepo je znal igrati. To ga je pa tako predrugačilo . . . Ljubezen! Hm! Ali je to glava, ali noga, ali pa vse skupaj? A če se je lotiš, po tebi je! Hml Ko bi se mi vsaj vrnilo tistih dvajset let!« Zopet je šel Jasjek Mosjenžni Muzika čez hribe in doline proti Ogrski in je govoril sam pri sebi: »0, kakšen neumnež sem! Zakaj se nisem takrat v mlinu okrenil k njej? Ali ni bilo dosti priložnosti? Saj je sama čakala! Sama je hotela . . . 0 ti neumnež neumnil« »Kakšna je ta duša v meni? Sam se ji čudim. Česar nočein, to mi sili v pest, kar bi hotel, to ni moje, kar bi pa lahko bilo moje, tega ne lovim in ne stisnem . . . Ali sem začaran? Marisje Hoholovske nisem mogel vzeti, dosti sem trpel zaradi nje . . . Takrat, iko se mi je ponujala prilika . . . sem zamudil. Ej! Ali so ini te-le gosli naredile? Ali me ne vodijo t|a, kjer ničesar ni zame? Dušo so ini razmehdale; saj je rekla ona: »Tvoja duša ni moška, ampak otroskal« Ni je sreče z njimi, pa je ni! Ali so me začarale? . . . Sicer pa, če bi njih ne bilo, bi ine ne bila najela h konjem . . . Vse je govorilo o meni . . . Zaradi teh gosli! In taka žalost ga je prevzela, da je dvignil roko, v kateri je djržal gosli, in je hotel t. njLmi udariti ob kamen — potem pa se je spomnil, da je to vendar vse in edino, kar ima na svetu! . . . Da nima ničesar vec! . . . Nič, samote gosli in glas, ki gre po svetu o njih. In je zaigral, a ne svojo pesem, niti kako drugo žalostno, ampak udaril je z lokom po strunah, da so zazvenele vse naenkrat in je zaigral carodejno rokovnjasko koraonioo: »Hej, gremo v les — na kapi se treso peresa, hej, gremo v les — kjer gremo, tam se zemlja stresa!« Tako igrajoč je šel na Ogrsko in ljudje niso nič več slišali o njem. Nekateri so pravili, da je šel k ciganski bandi, ki ga je že prej hotela najeti, drugi, da je utonil v Vahu, drugi, da se je izpil iaa umrl, še drugi pa so pravili, da »e je združil z rokovnjaci nekje v sedmograjskih go»ah. Nihče ni vedel nič gotovega. Za njim je ostala samo povest in ta-le pesem: »Jaška godca glas gre v deveto ras, Jaška vec ne bo, glas oatal še bo!« (Konec.)