JJ Napredni ljudje vsega sveta se spet združujejo k velikim proslavam najveCjega praznika delovnega ljudstva — 1. maja. Nekaj mogočnega je v tem dnevu. nekaj, kar postavlja pred napredno človeštvo naše dobe vse najsvetlejše tradicije hrabrega in revolucionarnega delavskega razreda od njegovih prvih organiziranih uporov proti kapitalističnim izkoriščevalcem, od njegovih prvih krva vih žrtev v bojih za socialno osvoboditev pa vse do veličastnih zmag v zadnjih desetletjih in posebno v času med in po drugi svetovni vojni, ki jih je herojski in revolucionarni delavski razred izvojeval v korist vseh delovnih demokratičnih ljudi sveta. Borba ruskega proletariata, kateremu so se pridružili ruski kmetje, nam je rodila v tem času veliko in mogočno Sovjetsko zvezi, trdnjavo napredka, trdnjavo socializma in neuničljivega bcrca za demokratični mir. Borba jugoslovanskih delavcev, množic naprednih, izkoriščanih malih kmetov in napredne inteligence je pod vodstvom slavne in prekaljene Komunistične partije Jugoslavije postavila tesno ob bok Sovjetski zvezi novo Jugoslavijo ,silo, ki je kljub njeni mladosti ne morejo odvrniti od graditve socializma številne težave, ki se ji pri tem stavljajo na pot. Iz teh svetlin tradicij svetovnega proletariata in svetovnih-demokratičnih sil v tesni povezavi na jugoslovanske, je zajemalo tržaško demokratično gibanje smernice za svojo borbo in pri tem dosegalo take uspehe in zadajalo razrednemu sovražniku na svojem ozemlju In mednarodnemu imperializmu hude- udarce. Izraz vsega tega so bile vse dosedanje prvomajske manifestacije, ki so leto za letom mobilizirale nad stotisočglavo množico za nove borbe na revolucionarni razredni osnovi. Tržaški proletariat je bil ponosen in bo vedno ostal na mogočnost svojih prvomajskih manifestacij po drugi svetovni vojni in na njih zdravo revolucionarno jedro. Tudi letos so zdrave demokratične sile našega ozemlja imele namen organizirati prvomajsko manifestacijo na isti množični in revolucionarni osnovi kot pretekla leta. Bolj kot v preteklosti je bilo to potrebno letos in demokratična javnost je to potrebo globoko občutila, ker na svoji koži občuti težo nevarnega razrasta reakcije pod okri Ijem angloameriškega imperializma. Vsega tega ni občutil, oziroma ni hotel občutiti Viđali — človek, ki nima z narodnoosvobodilno tradicijo tržaškega proletariata nobene zveze — In je razbil že ustanovljeni enotni odbor za pripravo prvomajskih proslav, — vse to v znamenju gonje proti «Babičevi kliki», to je mimogrede povedano, proti onim silam, kt imajo svoje korenine v častni in krvavi narodnoosvobodilni borbi naših narodov- Viđali sicer tega ne pove javno, ker bi ga tako priznanje razkrinkalo do kraja. Povedo pa to dejstva, povedo to njegova dejanja. Ko je razbil enotni prvomajski nastop vseh demokratičnih sil, je zato, da in ga še bolj odmaknil svettlm In revolucionarnim tradicijam, sklepal zvezo z Delavsko zbornico - direktno agenturo imperializma. Končno se je odločil, da bo na svoj sektaški, socialdemokratski in šovinistični način «proslavil» prvi maj. «Proslavi'!*, ga bo v krogu svojih maloštevilnih pristašev, jedro, zdravo jedro naših demo- kratičnih sil, naše demokratične množice pa ga bodo kljub vsemu in prav zato proslavile kot v preteklosti, sveste si svoje . odgovornosti pred svetovnim i demokratičnim gibanjem, sveste ^i'svqjih razrednih in revolucio-ixriarriih dolžhosU na Tržaškem " oSgmlj.u. Naj živi borbeni 1. maj! osvobojena - Churchill je histeričen Jugoslavija je imenovala PetriCa za novega jugoslovanskega poslanika v Albaniji. Ameriški vojaški minister Kenneth Royall je podal ostavko. Jugoslovanski uradni list «Borba» ugotavlja, da italijansko-jugoslovanski sporazum o ribolovu ne gre v račun italijanskim kapitalistom, da pa prinaša velike koristi malim ribičem. Istočasno ugotavlja, da je nezadovoljstvo italijanskih kapitalistov prišlo na enak način do izraza v fašističnem listu «Quotidiano» in v komunistični «Unità», kar potrjuje skupne osnove različnilj klevetnikov nov» Jugoslavije, V vodil&ih angleških listih se čedalje bolj poodarja, da morajo zapadne države menjati svojo politi, ko do Francove Španije tudi na zunaj. Pri tem poudarjajo važen Strateški položaj pirenejskega polo. toka in velike «zasluge» fašistične Španije v borbi proti komunizmu. Socialistična stranka Avstrije je izdala resolucijo, v kateri zahteva ukinitev zavezniške kontrole nad njenim ozemljem. Jugoslavija in (^sškoskrMeška sta zahtevali prisoétvodwije s'*»jih delegatov na konferwnci v Ženevi, kjer bodo spreminjali sporazume o Mednarodnem rdečem križu. Ob priliki proslave obletnice vstaje v Italiji, so imeli vodilni predstavniki naprednega gibanja v raznih mestih več govorov. V Turinu je Togliatti grajal gospodarsko politiko vlade in protiljudsko postopanje policije. Zdi se, da v Belgiji pripravljajo povrnitev kralja Leopolda III. na prestol. Kralj je imel že več razgovorov s sedanjimi političnimi predstavniki. Belgijska socialistična stranka nasprotuje povrnitvi kralja in je zagrozila s stavko. Za vojnim ministrom je podal ostavko tudi ameriški minister za mornarico John Sullivan. Kot poroča albanska telegrafska agencija, se je v treh letih vrnilo iz Albanije v Italijo 26.189 italijanskih državljanov, ki so ostali v Albaniji še iz časa italijanske okupacije. Britanci ne zaupajo svojim pomožnim policijskim oddelkom, ki jih sestavljajo Nemci. Te dni je vo. jaška policija aretirala celo vrsto nemških policijskih agentov. Na zasedanju ameriškega Kongresa je republikanski senator zahteval izgon iz ZDA slavnega filmskega umetnika Chaplina zaradi njegovih naprednih idej. Po daljšem presledku so namestniki zunanjih ministrov obnovili v Londonu pogajanja za sestavo mirovne pogodbe z Avstrijo. Razpravljali so o ameriških predlogih glede vprašanja nemške imovine. Zarubin je izjavil, da je ameriški predlog nesprejemljiv in do sporazuma še ni prišlo. Napredno gibanje za neodvisnost Indije je zelo močno. V zadnjem času je priredilo več demon-strancij v zvezi z zmagami kitajske demokratične vojske. Pri študentovski demonstranciji v Kalkuti je policija streljala in ubila 7 demonstrantov. Za novega ameriškega vojnega ministra bo imenovan ravnatelj družbe «Electric Bond» Curtis Calder, vendar bo lahko nastopil mesto šele čez dva meseca. Češkoslovaška vlada, ki v obrekovanju Jugoslavije gotovo ni med zadnjimi, trguje z monarhofašistič-no Grčijo in ji prodaja kovine, avtomobile, tekstilije in les v zameno za pomaranče in limone. Jugoslovanski delegat v OZN je protestiral pri predsedniku Ewattu ker je grška monarhofašistična via-’ da izvršila smrtno obsodbo nad dvema sindikalnima voditeljema, za katera je prej OZN že interve^ nirala. Kot smo že zadnjič poročali, je prešla kitajska vojska pod poveljstvom Maftsetunga takoj potem, ko so nacionalisti odbili ultimat za perja jan ja na osnom osmih točk, v splošno ofenzivo preko Jangcekjan-ga, sledeč dnevnemu povelju, ki se je glasilo: «Naprej za osvoboditev kitajskega ljudstva in za zaščito suverenosti' in nedotakljivosti Kitajske! Naprej, da ujamete vojne zločince in prvega med njimi Can-kajška!» Napredujoče armade so se tako] po prehodu Jangcekjanga usmerile proti Nankingu, drugi del po proti velikemu pristanišču Šanghaju. Nacionalisti so s pomočjo letalsiva in mornarice skušali sicer ovirati prehod preko reke, vendar so se p\-eko vzpostavljenih mostišč noč in dan valile osvobodilne armade. Po nacionalističnih vesteh je prešlo reko že IS komunističnih armad. Ze po tretjem dnevu velike ofenzive so se osvobodilne armade tako približale Nankingu, da je nacionalistična vlada, čeprav je nameravala mesto braniti, v naglici pobegnila in se zatekla v Kanton v Južno Kitajsko. Kmalu nato so osvoboditelji vkorakali v mesto in prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljala. Položaj v mestu je bil namreč vedno bolj nevzdržen, bodisi zaradi zmede, ki je vladala v raznih mestnih upravnih organih, bodisi zaradi strahovitega porasta cen, ki so ga špekulanti še stop njevali. Prostovoljne formacije nankinških komunistov so s pomočjo osvobodilne vojske kmalu vzpostavile red in sedaj se položaj v mestu postopoma normalizira. Pri osvobajanju Nankinga je prišlo do incidenta, ko je topništvo ljudske vojske napadlo angleško brodovje, ki se je brez prehodne obvestitve hotelo piibližati Nankingu. Pri incidentu je bilo poškodovanih več britanskih pomorskih enot, ubitih pa je bilo Uidi večje število kitajskih vojakov. Britanska vlada je hotela ta dogodek izkoristiti za vmešavanje v kitajske zadeve in je pri ljudski vladi protestirala. Ljudska vlada Kitajske je že pred tem opozorila, da bo vsak poskus mednarodnega vmešavanja v kitajske zadeve naletel na odpor kitajskega ljudstva in je zato upravičeno odbila britanski protest Ljudska vlada je zahtevala, da morajo Britanci plačati škodo in se opravičiti, Ta «predrzna» gesta V zadnjem času je zapadno časopisje mnogo pisalo o morebitni ukinitvi omejitev, ki jih istočasno uvedle Sovjetska zyeza, ZDA, V. Britanija in Francija glede prometa in trgovinskih zamenjav med Berlinom in zapadnimi področji. Te vesti je zapadni tisk jemal iz ameriških virov jn so zato bile netočne. Povsem je sedaj zadevo razčistil komunike sovjetske agenci-je TASS, ki je kronološko in vsebinsko prikazal posvetovanja, ki sta jih glede tega imela sovjetski delegat Malik jn ameriški diplomat Jessup. Iz komunikeja je razvidno, jé tako razkačila starega britanskega vojnega hujskača Churchilla, da je zahteval sklicanje parlamenta, v katerem je zahteval takojšnjo intervencijo večjega britanskega brodovja na Kitajskem kot odgovor na kitajske zahteve. Medtem ko se britanski in ameriški imperialisti nikakor ne morejo sprijazniti z vidnim propada- da je sovjetski delegat sicer napovedal možnost ukinitve prej omenjenih ukrepov, da pa je ta možnost v zvezi s ponovnim sestankom štirih zunanjih ministrov oziroma z določitvijo dneva tega sestanka. Na tem sestanku bi lahko obravnavali tudi vsa druga vprašanja, ki se tičejo Nemčije. _ Podobno poročilo je nakuađftjr izdal tudi ameriški državni urad. Neka osebnost tega urada pa je izjavila, da morebitni razgovori za ukinitev omejitev ne bi vplivali na pripravljalna dela za ustanovitev zapadnonemške države. Ta pripravljalna dela so v resnici zelo živahna in so v zadnjih dneh že dokaj dozorela. Tri za. padne okupacijske države so sklenile, da bodo združile svoje cone še preden stopi v veljavo okupa- V Se vedno italijanske kolonije Politični odbor Organizacije združenih narodov se e vedno bavi z vprašanjem, kako razdeliti nadzorstva nad bivšimi italijanski.ini kolonijami y Afriki, da bi bilo pri lem zadoščeno v najpovolnejši meri ciljem ameriškega imperializma. Da gre ameriški večini v OZN dejansko samo za to, je dokazal v svojem govoru sovjetski delegat Gr omiko, ki je dokumentarno pokazal kako hočejo ZDA in V. Britanija uporabiti ta ozemlja v svoje strateške namene. Obtožil je britan. sko kolonialno upravo, da nameno-ma zavira vsestranski razvoj kolonialnih narodov. Obtožil je tudi italijansko vlado, ki si je že v na- i aa&aaiiia 3 I. maj - dan mednarodne solidarnosti v borbi sa mir ---- - — ~rrrrr^'aaYyv^asvvTvrv^r Maprej v borbo za mir se glasi zaključni poziv kongresu miru Po petdnevnem zasedanju se je v ponedeljek 25. aprila zaključil svetovni Kongres miru v Parizu. O prvem delu Kongresa smo poročali že v prejšnji številki, sedaj pa povzemamo glavne misli zaključnih govorov in zaključno resolucijo kongresa. Atlantski pakt je poslednji Izraz napadalnih stremljenj ameriških imperialistov. Razumljivo je zato, da so se številni govorniki na Kongresu v svojih govorih dotaknili tega pakta, ga osvetili z vseh strani in prikazali njegov resnični cilj. Angleški laburistični poslanec Zilliacus ga je takole označil: «Tukaj v tej dvorani so se svobodno, bratsko zbrali predstavniki zapada in vzhoda, da najdejo skupne osnove za obrambo miru. Mir je ne-i deljiv. 7. delitvijo miru se ustvarja jo pogoji nove svetovne vojne. Osnovna ideja atlantskega pakta je organizirati vojaški blok proti miru.» Sovjetski delegat Fadejev je govoril o temi «Vojna in kultura», katere . izčrpke prinašamo na današnji kulturni strani. Govornik, ki so ga morda najbolj pozdravljali vsi prisotni delegati, je bil mož v dolgi sivi bradi s karak terističnim oblačilom pravoslavnega duhovnika, metropolit Nikola. Z močnim in udarniškim glasom je izjavil, da ruska pravoslavna cerkev blago slavlja vse one, ki delajo za mir. Metropolit Nikola je bil član državne komisije za ugotavljanje nacističnih zločinov v Sovjetski zvezi. Pri tem je imel priliko do podrobnosti sezna niti se z grozodejstvi druge svetovne vojne. «Ne moremo pozabiti tega in ne moremo ostati brezbrižni pred delom onih, ki nam pripravljajo nove grozote. Ti, ki pripravljajo pokolje človeštva, hočejo biti kristjani, toda kristjanske nauke so zamenjali z živalskim sovraštvom do ljudi, ki hočejo živeti v miru, zamenjali so jih s kupi zlata, ki se kopiči v njihovih rokah.» je to zagotovila vsemu človeštvu, ki se zaveda, da je mir mogoč le, ko bodo uničeni poslednji ostanki imperia-1 trna. Govor jugoslovanske^ a delegatu Tudi delegatka republike Vietnam je dala podobno zagotovilo in za njo še cela vrsta drugih govornikov. Prav gotovo bi na tem kongresu manjkal pomemben del vsečlovečan-ske družine, ki se bori za boljši svet, če ne bi povzel na tem kongresu besede tudi zastopnik jugoslovanskih narodov. To so razomeli vsi številni delegati, ki so navdušeno pozdravili jugoslovanskega -.'elegata Josipa Vidmarja, ko je stopil na govorniški oder. JOSIP VIDMAR je dejal: «V imenu vseh jugoslovanskih delegatov izjavljam, da se docela strinjam z osnovnimi idejami, ki so bile Izražene s tega mesta. Poudarjajoč besede predsednika tega kongresa velikega znanstvenika Jolliota Curieja, ki je dejal, da potrebuje mir aktivne pristaše, lahko rečem, da je danes naša država, ki je v zadnji vojni izgubila več kot desetino svojega prebivalstva, aktiven in pomemben činitelj. Samo dve dejstvi naj to dokažeta: ena vodilnih idej celotnega našega političnega življenja je v dejstvu bratstvo in enotnost. To je naša živa stvarnost, katere polni pomen za skupno borbo za mir lahko oceni samo tisti, ki pozna novo zgodovino balkanskih narodov. Sinteza dveh na videz protislovnih teženj neodvisnosti in skupnosti, na kateri bo zasnovana bodoča ureditev mednarodnega življenja, se že v celoti uresničuje v okviru naše • jugoslovanske federacije; uresničiti to v tem delu Evrope - na Balkanu, pa nedvomno pomeni biti aktiven borec za mir. Kakor nam je socializem omogočil najti pravilno rešitev nacionalnega vprašanja, nam kaže tudi, kje je naš sovražnik, ki je hkrati tudi sovražnik miru. Ta sovražnik je imperializem, ki neizbežno prinaša vojno. Odpreti moramo oči slehernemu človeku in mu razodeti, zakaj nekateri narodi zatirajo druge. Treba Je odkriti hkrati človeka nevreden položaj, v katerem so kolonialni narodi. Treba je narode mobilizirati v borbo proti vojni, ki jo vodijo napredne šile vsega sveta s Sovjetsko zvezo na čelu. Narodi Jugoslavije so onemogočili, da bi bila Jugoslavija še nadalje žrtev grabežljive- ga imperializma in polkoloniaina država. Narodi Jugoslavije so prevzeli oblast v svoje roke. Narodi Jugoslavije gradijo pod vodstvom Tita svoj« neodvisno socialistično domovino. Zato sovražijo in znajo sovražiti imperializem. Narodi Jugoslavije, katerih delo in življenje se tako bistvero razlikuje od zločinov tistih, ki nočejo vojno, odločno sodelujejo v sleherni akciji, k> jc zahteva ta velika skupna bitka za mir. Na zaključnem zasedanju kongresa je bil izvoljen stalni odbor paitiza-nov miru, ki bo moral voditi in vskla-diti v. etovno dejavnost ’ in obrambo za mir. Ta odbor bo razširjal vse mi-cittive za obrambo miru, posredoval bo izmenjavo izkušenj borbe v posameznih deželah in podpiral z vsen.i sreuslv1 k. mpanjo v korist miru. 'ì a odbor bo razgaljal vse zarote proti miru in istočasno mobiliziral vse ljudske demokratične sile, da store konec napadalcem in pribore nacionalno neodvisnost narodov in ostale demokratične svoboščine. V skrčeni obliki povzema vse oelo kongresa in njegov pomen zaključni manifest, ki v svojem zaključku pravi: Svetovni kongres partizanov miru svečano izjavlja, da je obramba miru dolžnost vseh narodov. V imenu 600 milijonov žena in mož pošilja ta ken gres vsemu človeštvu zemlje poslanico: «Drzno in brez strahu v borbo za mir.» Besede kongresa so prodrle v svet in nič ni pomagal molk in besno zaganjanje imperialističnega tiska. Earl Nawby iz Kansas Cityja, ki je letos izpolnil že 78 leto, je ustrelil ponoči svojo ženo, ker ga je zbudila s prošnjo, naj preneha smrčati. «Trajalo je že leta, ko me je vedno gnjavila s povestjo o smrčanju» je izjavi ie-t rifu, ko ga je aretiral. V termin za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve Bishops Itchingtonu v Wavurch-shiru (Anglija.) je vložil svojo kandidaturo samo en moški. Vsi ostali kandidati so bile ženske. V preteklem tednu so imeli na Portugalskem močno nevihto. Vihar je zahteval tudi človeške žrtve. Tudi na Švedskem je divjalo neurje ki je povzročilo škodo za tri milijone dolarjev. Vihar je nosil s seboj puščavski pesek. V petek so v Santiagu v Cit* ponovno čutili močr.c potresne sunke. Vendar pa so bili slabši od onih, ki so pretekli torek zahtevali 3$ mrtvih v ruševinah. lijev ogenj je opekel provokatorske novinarje z zapada Konkreten primer svobode, ki jo z vsemi rokami obljubljajo imperialisti, je usoda črncev v njihovih lastnih de-želah. Na tem kongresu zastopani črnski delegati so slikovito prikazali usodo črnega plemena. Delegat D'Ar-bousier je govoril predvsem o življenju afriških črncev. Kolonialna ekspanzija je bila vzrok vojne med kolonizatorskimi državami in vojna teh proti kolonialnim narodom, 20 milijonov sužnjev so kolonisti iztrgali v nekaj desetletjih iz Afrike. Njih pohlep po surovinah in ceneni delovni sili je zahteval reke krvi in neskončnega trpljenja črnih ljudi. Crni delegat je Prikazal, kako so zmage naprednih gibanj po svetu vedno blagodejno vplivale na usodo črnih ljudstev. Francoska revolucija je prva prepovedala sužnest, demokratične zmage v letih 1944 in 1945 pa so dale črncem nekaj demokratičnih ustanov, katerim Pa danes grozi nevarnost, da bodo ukinjene kot to dokazujejo vojne v Vietnamu, Kitajski, Indokini itd. Crtli ljudje so zato razumeli, da je njih usoda tesno povezana z razvojem socialističnega demokratičnega gibanja. Na govorniškem odru se je pojavila Častitljiva starka z dobrim, nasmejanim obrazom. Bila je Kozmodemjaa-skaja, mati junaške partizanke Zoje, ki so jo Nemci obesili. Tik pred smrtjo je Zoja zakričala krvnikom: «Tovariši, partizani, borite se, Stalin je z vami.» Sovjetski ljudje So sledili njenemu pozivu in pripravili svoji deželi mir. Danes je mati Kozmodemjan-skaja, ta predstavnica trpeče človeške žene, v prvih vrstah bork za mir. Toda tudi žene drugih dežel dokazujejo svojo borbo, da pripadajo 5est-stomilijonski človečanski družini, ki se bori za mir. Grška delegatka pisateljica Axioti je orisala usodo grškega naroda, kateremu so ameriški imperialisti pripravili strašno državljansko vojno in katerim je Truman za Prvo tromesečje tega leta namesto miru obljubil: 390 topov, 300.000 pušk in 4 milijone bomb. Toda grško ljudstvo se bori in se bo borilo do zma- lzm-ed sovjetskih pisateljev gre zaradi svoje «pikrosti» «neodvisnim» nov nar je m najbolj na žilice lija Ehrenburg. Je človek srednje velikosti, sivih oči in precej nervozen. 21. aprila zvečer je v baru dvorane Plevel priredil tiskovno konferenco, na kateri je bilo več kakor 50 angleških, francoskih, ameriških, nemških in italijanskih novinarjev. Ehrenburg je prišel v bar, se usedel in pričel gledati navzočim v obraz. Čakal je, da ljudje zasedejo svoje prostore in mirno kadil. Eden izmed skupine «UearsU je zašepetal: «Pa saj ni videti tako divjih «Govori samo ruski», ga je potolažil neki kolega, o katerem so kasneje odkrili, da govori samo angleški. Jlja Ehrenburg se je nato dvignil in začel neprisiljeno in lagodno govoriti v popolni francoščini. Najprej je prosil novinarje, ki bi imeli namen potvarjati njegove bese. de, naj bodo tako prijazni, da tega ne’ delajo. Bilo je. kakor da jih je poln s hladno vodo, kar pa je storil skrajno vljudno- «Sem vam na razpolago», je rekel Ehrenburg in vprašanja so za čela kar deževati. «Ali res, da so vas ostro kritizirat U kot kozmopolita?» ga je nekdo vprašal v angleščini. Ehrenburg se je zasmehljal. «Točno», je odgovoril. «Pri nas, kakor povsod, gnjavijo razni krit'ki pisatelje. Skromno moram priznati, da so me precej kritizirali to je namreč posel kritikov. In rekli so mi tudi, da sem kozmopolit, tega pa ne v.rja-men, ker mi mnogo drugih krit kov I daje prav in me fodpira. Naj bo kakor koli. V Sibirijo me niso poslali, in mislim, da me tudi ne bodo. Hotel bi, da bi vam bilo nekaj jasno. Ljudje morajo biti zelo pazljivi. Nasprotni listi na vsem i vetu se v svoji protisovjetski propagandi poslužujejo prav vsega. C e n. pr. sovjetska kritika zagovarja nekega pisatelja, pišejo •hasprdtni listi, da je kritika v ge; če Pa kritika napada, tedaj pišejo, da je vklenjen pisatelj. Cas bi že bil. da bi ti listi končno pisali resnico». lija Ehrenburg je nehal govoriti in polovica novinarjev se je smejala na račun enega novinarja, ki je mislil, da je s svojim vprašanjem nastavil Ehrenburgu past. Neki angleški novinar, ki se ni smejal, se je hudo zresnil in je izročil Ehrenburgu listek. Ehrenburg si je nataknil očala in bral; «Vprašajo me ali je res, da Albanija in Bolgarija pomagata grškim partizanom». Postami je listek na mizo, sè nasmehnil in odgovoril: «Sem že dejal, da sem pisatelj^ ne pa diplomat ali politik v ožjem smislu. Imam pa vtis, da si zna grško ljudstvo prav dobro pomagati samo, Raje pa bi hotel vedeti, kdo daje orožje atenski vladi: ne zdi se mi, da bi ji ga dajali Bolgarija in Albanija. Vladi teh dveh držav nam- reč nista naklonjeni fašistom. V Atenah pa so fašisti, v tem se strinjajo vsi, to vedo tudi oni, ki jim pomagajo. Ali ni tako?» Zaprl je usta in pogledal na drugo stran: končal je. Angleški in ameriški novinarji so v zadregi gledali svojega nesrečnega kolego. Ta je ves razdražen hitro vprašal: «Ali nam gospod Ehrenburg lahko pove, ako bodo Rusi nehali z blokado Berlina?» Ehrenburg ga je mimo pogledal: «Sem vam že dejal, da nisem diplomat. In vi?» Novinarji so se začeli gromko smejati: «diplomat», je zardel in se je dokončno vsedel. Neki drugi novinar je vprašal Ehrenburgu, katerega ameriškega pisatelja najraje bere. Ehrenburg je odgovoril, da mu je najbolj priljubljen Faulkner. Neki angleški novinar se je zo pet vrnil h grškemu vprašanju. -ivu se bon m se uu uumu uu ge. Njegova delegatka na kongresu Sovjetski zvezi uklenjena v ven- Tako je Schumauu ponazor il Picassovega goloba miru Ehrenburg mu je odgovoril, da j« v Grčiji napoedek na strani onih, ki se borijo na gorah. «P:av škoda je, da voditelji države, kjer se je rodil lord Byron ki je padel v Grčiji za svobodo te dežele, ne razumejo, kakšen je resnični položaj». Sledilo je drugo vprašanje. «Zakaj Rusija daje tako malo vizumov v kulturne namene?» «Daje jih več ali manj toliko, kolikor jih dajejo druge države Rusom. Vsi vi je dejal Ehrenburg — veste, kako se je končalo Soštakovičevo potovanje po Ameriki; in Šostakoviča so povabili na koncertno turnejo. Ko sem bil jaz v Ameriki so mi naprtili spremstvo funkcionarja državnega departmana. Jaz sem miren človek in ne nosim s seboj ne orožja ne «moskovskega zlata». No, družbo funkcionarja sem rad sprejel in živel je z menoj mnogo časa. Reči moram, da se je ob oni priliki državni departman hudo uštel. Moj spremljevalec je namreč na koncu potovanja postal mnogo bolj napreden, da ga je sedaj državni departman napodil». Tiskovna konferenca se je nagibala h koncu. Ehrenburg je pobral kup listkov in je dejal: «Sedaj ne morem odgovoriti na vsa ta vprašanja.Odgovoril bom manje ločeno kasneje. Na neko vprašanje žal ne bom odgovoril, je preveč nadležno. Nekdo izmed vas me je namreč vprašal, kakšne mere bi jaz podvzel za ameriškega vojnega ministra gospoda Forrestala, ki so ga pred kratkim zaprli v norišnico. Mi je res žal, ne morem odgovoriti. Nisem zdravnik». Vstal je in še dodal: «Gospodje, še nekaj bi vam moral povedati, in sicer na ustmeno vprašanje, hi mi ga je pravkar nekdo postavil. Rusija noče vojne, ona je sploh ne more hoteti. Mi sovjeti smo pre* drago plačali za mir s preveč milijoni mrtvih, da b; lahko želeli novo vojno. Previsoka je, bila cena za mir za nas in dovolite mi, povedati še to, kar nj bahanje: priborili smo mir z našimi mrtvimi tudi za mnoge zapadno-evropske države». 1. maj - manifestacija delovnih ljudi vsega sveta KRONIKA Tudi angleško vojaško parado J na dan sv. Jurija so tržaški šovi-|inisti izkoristili za svoje manifestacije. Mimohodu angleških čet so Itpoleg generala Aireya in predsed-linika cone Palutana prisostvovali fc&udi tržje italijanski generali s l'.'svojimi nežnimi gospemi, stu-J dentje so manifestirali za «ita-Jflijanstvo» in so se hoteli tudi pri-itbližati generalom, da hi jih «obje-J li», kar pa jim je policija prepre-Idlila. Italijanske generale so nam-l^eč naložili na zaprte avtomobile i/ln jih peljali na angleško vojno IjJadjo. Zaradi tega so dàli študentje " ctuška svojemu ogorčenju z vzkliki: «Tripoli è italiana!» V nedeljo so tržaški visokošolci J-skupno z zastopniki drugih itali-I lanskih univerz priredili brucovski l.praznik z mimohodom, v katerem j So prikazovali prihod tržaškega Irguvernerja ter se tako norčevali z [(mirovno pogodbo. Pokazali so še I. razne druge neokusnosti ter pre-Tpevali razne fašistične popevke, pri čemer seveda niso pozabili fZadra, Pulja, Reke in Istre, ki'jth [tako željno pričakujejo! V občini Zgonik bo eno samo i volišče, in sicer v ljudski šoli v iiZgoniku. Za občino Repentabor pa * bo volišče v ljudski šoli v Colu. Od ponedeljka so nekoliko olaj-. šali omejitve električnega toka. Tok bodo ukinili samo po dvakrat na teden, in sicer od 7.30 do 18.30 ure. Severni del Trsta ne bo imel toka ob ponedeljkih in četrtkih, južni pa ob torkih in petkih. Po dolgi suši smo vendarle pričakali dež. Zal pa je deževalo le | en dan, kar je vsekakor premalo. Dež je nekoliko osvežil polje, toda za popolno ukinitev omejitev električnega toka, ga je bilo le še premalo. Policija je preteklo soboto preprečila zborovanje OF v Bazovici, za katero ni hotela dati dovoljenja. Vodstvo ladjedelnice Sv. Marka namerava odpustiti z dela vse delavce, ki so prekoračili 65 leto starosti. Tako bi se morali ti delavci | preživljati z bednimi pokojninami, ki jih daje INPS. Predstavniki vseh demokratičnih | organizacij so 23. t.m. v ul. Ghega proslavili spomin 51 padlih talcev in položili na kraj usmrtitve šte-I Vilne vence. Vence so položili tudi predstavniki Lege, ki bi si radi lastili te žrtve, čeprav so ves čas vojne sodelovali z okupatorjem. Ravnateljstvo tovarne OMMSA je sporočilo tovarniškemu odboru, da ! se bo podjetje likvidiralo, ker mu | primanjkuje denarja in naročil. i Takšne so torej dobrote Marshallovega plana! Zveza Enotnih sindikatov je predlagala Italijanski splošni zvezi dela, da se med njima sklene po-[ godba prijateljstva in sindikalnega sodelovanja. Iz Italije so odgovorili, da to pogodbo sprejmejo s pogojem, da pristopi k njej tudi I Delavska zbornica. Vse to je nov Radičev manever, da se podpre šovinistična politika priključitve Trsta k Italiji. Seveda nihče ne I oporeka sodelovanju tržaških in italijanskih delavcev, toda to je že ! itak obstajalo. Porotno sodišče sodi sedmim [ mladeničem, ki šo obtoženi, da so ' oktobra meseca 1947. v Borštu povzročili smrt 22-letnega Karla Pitterija, ki je v družbi angleških vojakov izzival vaščane v gostilni. Takrat je nastal pretep, v katerem je bil Pitteri ubit. V znamenju volivne kampanje so v sredo v cerkvi sv. Antona brali slovesno mašo za 13 fašištič-nih železničarjev, ki so 26. aprila 1944 padli v neki partizanski akciji pri St. Petru na Krasu kot sodelavci nemškega okupatorja. Sedaj j bi jih pa radi spremenili v mučenike in junake osvobodilne borbe. V to vrsto provokacij spada tudi izobešenje italijanske zastave na pol droga dne 25. aprila na sedežu MSI (fašistov) v ul. Garibaldi. veifka m pomembna zmaga Slovansko - ftalijanske ljudske fronte tn napoved hitrejšega razpadanja Vidaltjeve zlagane politike Proslava S. obletnice Osvobodilne fronte na Opčinah je za naše demokratične gibanje velik uspeh Kljub vsem grožnjam Vidalijevih pretepačev {n kljub njegovemu zborovanju, ki je imelo namen ustrahovati ljudstvo, se je zbralo na proslavi na tisoče ljudi ki so prišli iz mesta in vseh krajev Tržaškega ozemlja pod anglo-ameriško upravo. Uspeh te proslave je pi-ava zmaga demokratičnih sil, je dokaz, da vidalijevstvo vedno bolj zgublja svoje položaje, ki si jih je ustvarilo s prevaro, lažmi in z izkoriščanjem ljubezni našega ljudstva do Sovjetske zveze. Ravno zato se «71 £,at>o-ratore» tako srdito zaganja v proslavo, ironizira s štev lkami, objavlja slike, ki jih je napravil njegov fotograf daleč z vrha doline, po drugi strani pa ugovori o ogromni vojski» vidalljevceV' ki so v nedeljo «preplavili Opčine. S svojimi hžmi pa ne morejo zbrisati velikega uspeha Slovansko-ital'janske ljudske fronte. S tem se le razkrinkujejo in kažejo svojo šibkost, ker vtikajo pred resnico glavo v pesek kakor noj. Dejstva pa so jasna in zgovorna.Viđali je zaman cel teden hujskal, za man je mobiliziral delavstvo za nje govo proslavo OF. Delavcev na Opčinah ni bilo, bili so samo njegovi «aktivisti». Množice ljudstva so šle mimo Prosvetnega doma, kjer je Malalan čakal do petih, da se je zbralo nekaj stotin ljudi na dvorišču. Demokratov vse grožnje Vi-dalijev:ev niso prestrašile in zaman je kandidatinja Katra strašila, da bodo pridrli v Mrčedol in vse nagnali. Niso pridrli tja, ker niso mogli, ker niso imeli za to ljudi. Poslali so tja komaj nekaj golobradcev, ki jih ni ljudstvo niti pogledalo; ko pa so začeli izzivati, jih je nagnalo, da so tekli, kolikor so jih nesle noge. Nedeljsko zborovanje pomeni Tiravo prelomnico. Pokazalo je, da je vse Vidalijevo bahaštvo o nekakem monopolu nad množicami bilo na trhlih nogah, da se ljudstvo vedno bolj oklepa S.lovansko-ital'janske ljudske frontC' ker spozm.i t in uvideva, da je edino ta fronta citala zvesta ciljem in programu Osvobodilne fronte,da sele ona dosledno bori Proti imperializmu in za uveljavljenje mirovne pogodbe. Zbo-rovnje je tudi pokazalo, da Viđali vedno bolj izgublja svoje pristaše in da vsa potvarjanja njegovih novinarjev ne morejo spremeniti te stvarnosti. josno in glasno povedali, da se bliža Vidalijevemu razbijaštvu konec da se ne bomo več puščali ustrahovati od njegovih škvader in da bomo vedno krepkeje stopali po poti, ki nam jo je začrtala OF že leta 1941, ko se je Viđali še mirno spi e-bajal po Mehiki. Z zavestjo svoje moči, opogumljeni po velikem uspehu tega dne so se ljudje zvečer vsi navdušeni vračali na svoje domove ter si pripovedovali svoje vtise s tèga veličastnega zborova-I nja. Ljudje so začeli Prihajati v Mrèe-dol kmalu popoldne. Pevski zbori to peli borbene pesmi, nakar so zapet' tudi partizani skupno z vsem ljudstvom. Zborovanje je otvoril v imenu glavnega odbora Osvobodilne fronte tov. Babič in dal besedo po. litičnemu tajniku QF tov. Stoki. Tov. Stoka je začel svoj govor z vzklikom; Smrt fašizmu! Nadaljeval proti fašizmu in da izženemo imperialiste s te zemlje, ki smo jo osvobodili z našo krvjo. Tov. Stoka je nato omenil kako gradi jugoslovansko ljudstvo socializem in nadaljeval: Onim, ki špekulirajo z resolucijo Informbiroja in trdijo, da sm0 proti Sovjetski zvezi, ki je vodila borbo proti fašizmu, odgovarjamo, da smo se borili proti fašizmu pod častno zastavo Lenina in Stalina in borili se bo mo še naprej pod isto zastavo. Ljudem iz Vidalijeve skupine smo ponudili roko, da bi šli skupno v borbo proti imperializmu, ker je to naš glavni cilj. Zato ni naša krivda, da se danes po naših vaseh pasejo reakcionarne stranke in da sa po Trstu sprehaja fašistična gospoda. Toda kljub nijhovemu pljuvanju na nas m kljub obrekovanju, da smo nacionalisti, bomo še bolj vztrajno delali za bratstvo med Slovenci in Tov. Babič Tot. Laureati Ton. Stoka je: Danes proslavljamo 8. obletnico 1 Italijani. Tako bomo laže rešili na-OF in obletnico vstaje italijanskega še narodnostno vprašanje ter strli ljudstva. Nismo pričakovali, da se imperializem, kakor smo strli faši. bo letošnja obletnica OF praznova- zem. Ponudili smo jim roko la v razmerah, ki vidijo razbito demokratično gibanje, ki se je borile in zmagalo pod zastavo Stalina in Tita. Danes je našim borcem in aktivistom OF težko pri srcu. Vse, kai smo imeli, smo dali, da dosežemo osvoboditev. Danes panasklevetajo.Toda kakor takrat in pozneje v osvobo dilni borbi srno in bomo vedno v prvih ^vrstah y borbi proti imperializmu, in če bo potrebno, bono zopet žrtvovali vse, da bo človeštva svobodno. OF nam je preko imperialističnih mejg prinesla geslo o svobodi in nas vodila, da smo znali ločiti demokratične Italijane od italijanskih fašistov. Težko nam je, da danes ni še več ---uoj‘- ljudi Z nami; takih ljudi, ki so pri- Dia proslavi OF so tisoči demokratovi pravljeni v borbi napeti vse sile kot borci, toda oni delajo danes sporazumno s Gosulichevimj hlapci in z drugimi; z nami pa, ki smo skupno prelivali kri, .tega nočejo, ker odklanjamo laži in klevete. Predlagali smo enotnost za I. maj in za volitve, a oni so jo odklonili. gli bomo v akcijo mimo njih z istim ciljem, če je njihov namen res borba proti imperializmu, kakor trdijo. Toda po vseh njihovih dejanjih upravičeno dvomimo v iskrenost njihovih besed. Imperialisti nam ne bodo rezali kruha, nekega dne bomo obračunali tudi z raznimi njihovimi hlap- CJ. 7® na na ih obrazih za- skrbljenost, ker sg zaradi naše razcepljenosti v Tr 'u širi fašizem. Aato se vprašamo, ali ni danes Vi- dalijeva skupina agentura imperia. Kzma? Vprašamo jih, naj povedo, ali jim je sploh do OF, ali pa je treba po novem Vidalijevem receptu zbrisati njene tradicije ter se pomiriti z imperializmom in reakcijo. Oporekamo jim to pravico. Naša linija je v borbi pod Staiino. vo zastavo. Tov. Stoka je končaj svoj govor z vzkliki Osvobodilni fronti, Titu in Stalinu ter bratstvu in enotnosti demokratičnega ljud. stva našega ozemlja. V imenu demokratičnih Italijarov je pozdravil ljudstvo tov. Laurenti. Poudaril je važnost enotnosti in govoril o skupni borbi Slovencev in Italijanov proti fašizmu. Dejal je da so važna le dejstva, ne pa fraze o enotnosti in internacionalizmu. Kdor jo enotnost razbija, je agent imperializma; zato moramo danes ob proslavi dveh slavnih datumov še povečati napore za utrditev na. sih sil, da potolčemo reakcijo. Po-, tolkli sm0 jo v osvobodilni vojni in če bomo združeni, jo bomo porazili tudi sedaj. Proslava 1. maja bo pokazal^ naše sile in na bodočih volitvah, moramo ustvariti graniten blok, da dosežemo zmago. Sedaj, ko se imperializem pripravlja na vojno, se moramo strniti proti njej fcen je nočemo. V vojno naj gredo fabrikantj topov sami, ne pa ljud-stvo, ki pozna eno samo vojno: voj. no pròti zatiralcem. Zato moramo razkrinkati vse tiste, ki hočejo ovirati enotnost ljud-stva na pravilni poti v njegovi borbi. u.*Ja.t.° je tov. Laurenti govoril o Vidalijevih spletkah in dejal, da so napovedali drugo zborovanje, da bi ljudi prestrašili. Toda zmotil, so se, ker nas ne poznajo, in tisti, ki so se borili, krepijo svoje sile,’ da uničijo vse Vidalijeve spletke. Govoroma tov. Stoke in Lauren-t'ja so navzoči ploskali. Po govorih je tov. Babič prebral brzojavko kongresu pristašev miru v Parizu ki jo je ljudstvo z navdušenjem sprejelo. Nato je folklorna skupina zaplesala tržaške in makedonske plese. Združeni zbori so zapeli borbene pesmi, nakar je sledila prosta zabava s plesom. Tako je proslav^ OF pokazala, da so vse Vidalijeve besede o peščici «iz,dajalcev» Babičeve klike na eni strani in o njegovih ogromnih množicah na drugi, le prazno besedičenje in da dan za dnem izgublja njegovo razbijaštvo tla Ta proslava rmm je zato v vzpodbudo, da še bolj napnemo vse naše sile, dg bo pro-slaval.maja še mnogobolj mogočna. 1. maj - praznik slovansko - italijanskega bratstva PRED ŠTIRIMI LETI /e Jugoslovanska armada osvobodila Trst V ?vezi s IV. obletnico osvoboditve Trste smo se obrnili na tov. Stoko, politkomisarja komande mesta Trsta, ter ga zaprosili za kratek intervju o tedanjih dogodkih, da osvežimo spomin na one slavne dni, ko je naša ljudska vojska pod poveljstvom maršala Tita skupno z enotami «Delavske enotnosti» zadajala zadnje udarce fašistični pošasti. Tov. Stoka je takole odgovoril na naša naslednja vprašanja. KAKO STE SE PRIPRAVLJALI NA VELIKE NALOGE PRED OSVOBODITVIJO? • Ni najlaže odgovoriti na to vprašanje, ko človek ne ve, kje na5 bi začel in kako naj bi končal. Vsekakor je treba začeti nekje v sredi, ker so dogodki tik pred osvoboditvijo Trsta tesno povezani z dogodki prejšnjih mesecev. Kaj naj bi rekel o prvem sestanku, kateremu sem prisostvoval leto dni pred osvo. boditvijo Trsta? Ze ta sestanek je napovedoval dogodke tik pred osvoboditvijo. No, bilo je prve dni aprila 1944., ko smo ob vesteh zmagovitega napredovanja Titove vojske Po dalmatinski obali postajali nekam mrzlični. Nismo bili izvežbani «uporniki», da bi vodili Vstajo ta. kega mesta, kot je Trst Zato se je bilo treba pripraviti tudi teoretično, saj nismo vedeli kako se bo za. ..J* Bataljon «delavske enotnost i» v jutranjih urah 1. maja čelo in kako se bo izteklo. Med nami so bili ljudje, ki so Se «oborože-vali» z zgodovino Pariške komune; Črpali smo gradivo iz varšavskega puča; predvsem smo se pa pripravljali na sicer ne preveč bogatem materialu o obrambi Leningrada. Sama, «osvoboditev» Pariza nam je bila v opomin, primer Beograda nas je tudi učil. Vse smo preštudirali, v kolikor je bilo materiala, toda nikjer ni bilo zapisano, kako naj začnemo v Trstu, t. j. ni bilo tržaškega recepta. Zato je bilo nujno. Jugoslovanski tankisti in pehota pred Coroneom zjutraj 1. maja K R U inHunK V sredo se je pripeljal v Gorico ameriški minister za pomoč Evropi po planu ERP Zellerbach. Sprejeli so ga goriški prefekt in predstavniki mestnih gospodarskih ustanov. Na 53 dni zapora je sodišče obsodilo 28-letnega Gulina Franca, ki je v prepiru «pobožal» svojo ženo s '.colom po glavi. Dogradili so 70 novih stanovanj, o katerih goriški odborniki razpravljajo, komu bi jih dali. • Tržaški dijaki iz slovenske gimna zije so si v torek ogledali podgorsko predilnico. Goriški prefekt je sprejel deputacijo brezposelnih, katerim je obljubil svojo pomoč. Deputacijo je vodil neki Di Kincenzo, ki pa ne bi smel go voriti v imenu vseh brezposelnih, katerih je okoli 4000; medtem ko jih on zastopa le 200. Na dan 25. aprila so mladinci MSI Vzklikali po mestu fašizmu in nato šli na mejo pred severno postajo ter tam izzivali s prepevanjem fašističnih In sramotilnih pesmi V nedeljo in ponedeljek je v obnovljenem gledališču v Kopru igrala dramska družina reškega ljudskega gledališča Moličrovo komedijo Tartuffe. Veliko zborovanje partizanov koprskega okraja je bilo v sredo v Piranu. Na zborovanju so sprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da bodo vložili vse svoje sile za uresničenje sklepov svetovnega kongresa za mir v Parizu. V njej tudi obsojajo Vidalijevo razbijaštvo ob priliki prvega maja. Po vsem istrskem okrožju so bila velika zborovanja za tnir, na katerih so Istrani izražali svojo solidarnost s kongresom miru v Parizu in ostro obsojali sklenitev atlantskega pakta. Med drugimi so zborovali tudi bivši politični preganjanci, vdove in žene padlih borcev itd. Švicarski konzul v Trstu gospod Bonzanigo je poslal komandantu VU JA v Kopru pismo, v katerem se je zahvalil civilnim in vojaškim oblastem za pomoč, ki so jo nudile švicarskemu letalcu Mittelhoizerju, ki Je zasilno pristal v Kopru, da smo napravili sami načrt za akcijo! Ta načrt bo mord^ tudi v prihodnosti služil komu kot material za študij, seveda drugim in ne nam. Prve dni aprila smo s2 torej zbrali v Domju v hiši nekega naše-gH človeka na posvetovanje. Bilo nas je okrog 50. Komanda mesta in vsi sektorski štabi, štabi tovarn ter vsi referenti pri Komandi mesta: sanitetni, tehnični, relejni, intenda-tura s svojimi namestniki. Vsem našim operativcem smo predočili sliko o stanju naših priprav. Zborovali smo skoraj po vojaško. Zborovanje je trajalo dva dni. Nedaleč od nas so SSovske tolpe opravljale «rffstrelament» in iskale partizane. To mislim, da je bil začetek konca. KAKŠEN JE BIL PRVI STIK ODDELKOV «DELAVSKE ENOTNOSTI» Z ENOTAMI JUGOSLOVANSKE VOJSKE? 2e na večer pred 1. majem, ko smo imeli za seboj dva dni opera cij v Trstu samem in y predmestjih so prišle prve edlm06, patrulje IX. Korpusa v Trst. Predrle so skozi močne nemške postojanke, ki so še obstajale okrog Trsta posebno pa nad Opčinami. Te patrulje so štele od 8 do 10 mož. Bile so sestavljene po večini iz Tržačanov in domačinov, iz ljudi, ki so dobro poznali vsako stezo. Prišlo je tako d0 stika prvih skupin redne vojske s skupinami Delavske enotnosti. 1. maja smo imeli že večje operacijske enote, ki so korakale bodisi iz Istre, bodisi čez opensko in kon-toveljsko gmajno in načrtno napadale sovražnikove postojanke. Po samih Barkovljah, v napadu na radiopostajo na škorkoljskem gradiču, na katinarskem griču, kakor tu-di v napadih na rocolske kasarne, hrib Sv. Pantalejmuna pri Sv. Ani in v borbah za rižarno so se skupno borile edinice «Delavske enot. nosti» z enotami IV. armade ter IX. in VII. korpusa. KAKŠNA JE BILA VLOGA NAMIŠLJENIH CLN-OVSKIH BRIGAD POLKOVNIKA FONDE? Da, na to vprašanje je lahko odgovoriti, Človeku gre na smeh, ko posluša vse čenče raznih CLN-ov-skih brigadirjev, od Fonde do Mia-nija in vse do dr. Gaete in še raz- nih drugih «partizanskih «junakov», ki se trudijo ustvariti zgodovino velikih dni Trsta po svojem kopitu. Oni so bili organizirani še pred nami. Njihova zgodovina namreč ni brez povezave 3 preteklostjo, saj vemo vsi, da je bil Fonda polkovnik «slavne» Mussolinijeve armade in dir je bil Èrcole Miam škva-drist in resici legionar. Oba sta gotovo kovala načrte za «osvoboditev» Trsta že dolgo časa. Vemo, da je bil eden izmed teh junakov, in sicer Miani, v Colottijevih «zaporih». Gotovo sta že onih 24 ur, ko je Miani pil črno kavo s tem krvnikom italijanskih in slovenskih antifašistov, skupaj izdelala načrt za «osvoboditev» Trsta; načrt, ki je bil naperjen proti «i partigiani s’ciavi». Za to cèno je bil spuščen Miani na svobodo takrat, ko j2 Col-lotti pošiljal naše ljudi na vislice in v zloglasno rižarno. Fonda je imel namen igrati vlogo poveljnika vseh CLN-ovskih sil, za kar je bilo potrebno samo sporazumeti se z SS-ovci, CoUottijevo bando, z zlo. glasno Guardie civico in z vsemi še staremu kralju zvestimi karabi-nerji, ki bi morali «zavzeti» Trst tako, kot je vzela pariška policija oblast v svoje roke in «osvobodila» Pariz. Zg te brigade in divizije ni bilo treba pušk in mitraljezov, fldeca zvezda na titovki našega delavca in zagoreli obrazi borca partizana so bili dovolj, da so se spremenile kar v prah. Na besede: «Nič nočem sl:sati, za deset minut mora biti vojašnica prazna», samo na te besede je ju" nak Guardiani, operetni partizan CLN-a, zbežal iz vojašnice pri Sv. Jakobu na čelu 300 policajev, pomešanih s kraljevimi karabinsrji. ...«Stoka, io non ho nessun potere. In omaggio alla nostra conoscenza vi chiedo, di avere almeno l’onore di partecipare come spetta tore alla resa del castello nelle vo-stre mani...», tako je klavrno končal polkovnik Fonda Savio s svojo poveljniško kariero že 1. maja predpoldne. KAKO SO PRIŠLI NOVOZELANDCI V TRST? CVETKE Iz t rzaš U i h listov DEMOKRACIJA «Voce Repubblicana» tudi misli, da bi danes Slovenci živeli zaje v Italiji nego v tr-i dem Titovem komunističnem režimu. Trenutno bi utegnila « Voce Repubblicana » imeti prav. Na to vprašanje bi moral prav za prav odgovoriti, zakaj so prišli Novozelandci v Trst. Predvsem so prišli zato, ker smo jih še imeli za naše zaveznike. Za obračun z Nemci jih ni bilo treba, ker so naši jugoslovanski tankisti že opzavili največji del svojega posla. Prišli so elegantno in niso bili izmučeni od borb. Tako so bili čisti in lepi, kakor so danes lepi Angleži na svojih veličastnih paradah. Pod noč drugega maja sem se na njegovo željo sestal pred tržaškim svetilnikom z novozelandskim generalom Freybergom. Prijateljsko sva se pomenila in vprašal m; je, kako je v Trstu. Čestital mi je, da smo Nemce premagali, segla sva v r°ke kot zaveznika. To je tudi ostal ves čas svojega bivanja v Trstu, v tistem Trstu, kjer se je čutil sam gost in ne gospodar, proti nam pa iskren hot vojak, kar pa so njegovi naslednijci pozabili in se obnašajo kot gospodarji v kolonialni deželi. Hlapcerri vseh imperiati^ mo v, lii 80 najprej sodelovali z italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti, nato pa z anglo-ame-riškimi imperialisti, to radi verjamo. Nihče pa jim ne daje pravice govoriti tako v imenu Slovencev, ki so te gospode že zdavnaj izpljunili iz svoje srede kot izdajalce. %. LAVORATOLE Iz Malalanovega govora na Opčinah: «Malalanove besede so občutene. Opiše partizansko borbo v Jugoslaviji, govo. ri o onem davnem 23. aprilu 1941, ko se prve organizirane skupine partizanov ' povzpnejo na hribe. Malalan torej niti ne ve, da je bila Osvobodilna fronta ustanovljena 27. aprila 1941 in ne 23. aprila. In tak človek naj torej proslavlja obletnico iista-novitve OF! Bi vendarle lahko prej malce pobrskal po časopisih, pa se ne bi tako uštel! Iz Vidalijevega govora na istem «mogočnem» zborovanju: Protisovjetska beograjska tolpa pač ne more proslavljati OF, kakor ne more De Gasperi proslavljati 25. april, dan par*, tizanskega upora v Italiji... Za Vidalija sta torej Tito in De Gasperi isto. Pozabil je le majhno razliko. Beograjska «.tolpa» je QF ustanovila in se borila že od leta 1941, De Gasperi se ni boril nikoli in bi bil upor 25, aprila 1945. 'prav rad, preprečil, če bi le mogel. Seveda, Viđali tega ne ve, ker se mu je zdelo bolj varno ostati vès čas osvobodilne vojne v Mehiki. Sreda 27. aprila. Na prvi strani: Titova klika prav danes javlja, da bo imela svoje «zborovanje» na trgu Rotonda del Boschetto in telovadni nastop na stadionu pri Sv. Ivanu, za katerega je dal Tito na razpolago 320 milijonov. Na drugi strani iste številke lista: V Trstu potrosi klika za stadion pri Sv. Ivanu 380 milijonov. No, katera šteuilka je piava?, Čudno, se morda ravnajo po svetopisemskem izreku, ki s« menda glasi: naj ne ve desnica, kar dela levica. DELO ..nTmnožično se bo udeležile! jutranje manifestacije in vseK ljudskih veselic ki se bodo všiJ je v znamenju slovansko-itali-* Janškega bratstva po slovenski okolici. Torej je bratstvo dobro saind še za okblico, vse seveda po receptu volitev. V mestu pa so hoteli manifestirati v znamenju bratstva z Delavsko zbornico, to je z Geppijen oziroma njegovim gospodarjem Cosali-: chem. Le škoda, da jim je ta spodletelo, ker Ceppi zaenkrat Še noče uslišati njihovih miliK prošenj. Tov. Stoka govori Is maja Pri Sv. Jakobu drainouimn jicaiui, —- ---3 1. maj - borba za spoštovanje mirovne pogodbe KRONIKA Avstrijske oblasti nočejo priznati statutov OF in 2veze mladine za Slovensko Koroško, ker i-mata ti dve množižni organizaciji v svojem programu borbo proti germanizaciji koroških Slovencev, ieš da oblast spoštuje in izvaja zakone o zašiiti narodnih manjšin. (IstoSasno pa varnostna direkcija za Koroško prepoveduje uporabljanje naziva «Za Slovensko Koroško». Ljudska mladina Makedonije je imela svoj IV kongres, s katerega so poslali delegati pozdravno brzojavko kongresu miru v Pariz. V rudniškem bazenu Banoviči se posebno odlikuje «Titov rudnik». Večji del premoga nakopljejo v tem bazenu v dnevnih kopih. Popusti na železnicah za udeležence prvomajskih proslav v Beogradu bodo privabili mnogo ‘Jugoslovanov na slovesnosti, obenem bodo imeli ti priliko ogledati si naglo rast novega Beograda. 2,5 milijonov delovnih ur so se obvezale frontne brigade Sarajeva, da bodo opravile v letošnjem letu. Sodelovale bodo pri obnovi mesta, regulaciji reke Miljacke, pri gradnji stanovanjskih blokov itdl V Gorskem Kotorju imajo 15 kmetijsko obdelovalnih zadrug z 200 gospodarstvi. Velike proslave, kulturne prireditve in akademije so bile po vsej Jugoslaviji na čast tridesetletnice ustanovitve KPJ. Na smrt so bili obsojeni vojni zločinci - člani bolgarskega okupacijskega korpusa Aleksandar Do-črv, Angel Popov in Miroslava Jankovič, ker so zakrivili mnoge | smrti in preganjanja Srbov. Za jugoslovanskega poslanika v | Tirani je imenoval Prezidij Ljud ske skupščine FLRJ Jakšo Petriča, dosedanjega predsednika odbora za kinematografijo. Zločinca Muteloviča so izročile britanske okupacijske oblasti v Trstu jugoslovanskim oblastem, ki je tega vojnega zločinca obsodilo na smrt. Jugoslavija sodeluje na mednarodnem vzorčnem velesejmu v Mi lanu ter razstavlja les in lesne izdelke, rude, zdravilne rastline usnjene izdelke, ročna dela in druge predmete. Poleg Jugoslavije razstavljajo Anglija, Bolgarija, Francija, Češkoslovaška Poljska itd Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije ima svoj IX plenum, katerega vodi predsednik Djuro Salaj. Srbske pionirke so obiskale Tita in pripovedovale, kako se jim godi v počitniškem domu, kjer si krepe svoje zdravje. 75 odst. setve je že izvršeno v Makedoniji. Lepo vreme bo omogo-gočilo, da bo načrt izpolnjen do 1. maja. Predvsem so v Makedoniji posejali pšenico, rž, ječmen in koruzo. Italijanska kulturno umetniška društva s področja Opatije in Reke so priredila vrsto kulturnih prireditev. Na prireditvah so sodelovali delavsko kulturno društvo «Fratellanza» italijanski klub kulture, učiteljišče, italijanska gimnazija, italijanske sedemletke in mandolinistična skupina iz Opatije. V prvomajskem tekmovanju je kolektiv ladjedelnice «Lošinj» presegel mesečni načrt za 22 odst. ograjenih je 22 delavcev, a 9 proglašenih za udarnike. Daljnovod Maribor-Dravograd Je končan. Na gradnji je delalo no delavcev, v delo je bilo investi-ranih 90 milijonov dinarjev, treba je bilo opraviti 10.821 kb. metrov izkopa, zbetonirati 4098 kb. metrov betona. Vse delo so opravili v 650.000 urah. JUGOSLAVIJA V BORBI ZA MIR Illllllllill!lllll!illl!llllllllll1l!illllllllllll|||||illll|||liil|l|||||||||||i;illllllllllllllllllllll Hilli llllllllllll Ul m IH Ul Pogled v eno izmed novih jugoslovaskih tovarn VI dneh, ko je Jugoslavija praznovala 30 letnico ustanovitve Komunistične partije, ko je Slovenija slavila 8 letnico slavne Osvobodilne fronte, so položili v grobnico herojev v Beogradu prvega sekretarja KPJ Djuro Djakoviča, a Slovenci so postavili skupni grob he-rojemjunakom, ki so padli v narodno osvobodilni borbi. 30 let KPJ pomeni 30 let težke borbe proti zatiralcem jugoslovanskih narodov, pomeni pa tudi nenehno borbo za dosego njihove svo-vobode, za novo življenje. Člani KPJ, ki so morali večinoma delovati in se boriti p ilegali, so šli na svoji poti skozi temnice, taborišča, mnogo jih je na tej poti umrlo od mučenja, bilo ubitih. Toda partija je premagala vse te težave, premagala je tudi notranje slabosti, se vzgajala teoretično in ideološko v duhu marksizma in leninizma. Partija je rasila na osnovi svojih lastnih izkušenj, vodila je vedno večje delovne množice in se tako pripravljala, da bo kljubovala vsakomur, ki bi hotel izkoriščati ljudstvo, katero je vodila; še več, da bo tiste ga, ki bi hotel na njim gospodovati, premagala. Dem, usnem in iiiemc rinarieu » ruu Socialistično tekmovanje, ki je kot metoda dela zajejo veliko število rudarskih kolektivov, je mnogo pripomoglo k naglemu porastu rudarstva. Produktivnost dela je neprestano rasla. V tekmovanju za izpolnitev načrtov so rudarji uva. jati nove, popolnejše metode dela v rudnikih, uporabljali mehanizacijo dela in tako uspešno izkoriščali bogastva rudnikov. 2e leta 1947 so organizirali v rudnikih, predvsem v Sloveniji prve delovne brigade, kar je tudi pospeševalo delo. Iniciatorjj delovnih brigad so večinoma mladinci, ki se odlikujejo v izpolnjevanju nalog. ki postavlja pred njih petletni načrt. V mnogih rudnikih so tudi posebne brigade, brigade komuni stov, ki v svojem delu močno presegajo norme, kar služi Za zgled drugim delavcem. V tretjem tromesečju 1948. leta je delalo v rudarstvu |e 1.880 brigad s 26,800 brigadirji. Velik delež za napredek rudar. stva_ v Jugoslaviji so doprinesli udarniki, racionalizatorji in nova-torji, ti najpomembnejši graditelji socializma. Njihovo število od leta do leta rase. Medtem ko so progla Počitnišlii domovi h delavci V lanskem letu je obiskalo pre-ko 1 milijon gostov jugoslovanska letovišča, med njimi največ delavcev in nameščencev, ki so uživali velike ugodnosti v kopališčih in zdraviliščih. Za letošnjo sezono pa je 'pripravljenih toliko hotelov, domov in Zdravilišč, da bodo sprejeli lahko prek.o 2 milijona letoviščarjev. Prav tako bodo tudi letos imeli pi-ednosti sindikalisti, člani zadrug in pripadniki Jugoslovanske armade. Letos so uvedene tudi cene, ki bodo omogočile, da bodo lahko odšli na letni dopust tudi nekvalificirani delavci, saj bo znašala dnevna oskrbovalnina v hotelu, na morju ali,v planinah s popusti 75 dinarjev dnevno, kar je manj od dnevnic^ nestrokovnega delavca. V vseh hotelih in domovih so uvedene dvojne cene. Sindikalisti, zadružniki in pripadniki Jugoslovanske armade imajo pravico do nižjih cen, medtem ko morajo vsi ostali plačevati višje cene. Hoteli so razdeljeni na štiri kategorije in znašajo dnevne cene od J00 do 350 dinarjev dnevno. Hrana je v vseh hotelih približno enaka, razlika je le zaradi krajevnih prilik in časa, v katerem posameznik izkoristi svoj letni dopust. Poleg pravice na nižje cene imajo člani sindikatov, zadrug in vojske še pravico do 25 odst. popusta od, osnovne cene, ki jo morajo plačati. Posebne ugodnosti imajo otroci, ki plačajo 70 odst. celotne cene, otroci članov sindikatov in članov zadrug ali Jugoslovanske armade Pa imajo poleg lega še 25 odst. popusta od celotne cene. Popusti, ki jih uživajo delavci, veljajo tudi za člane njihovih družin, prav tako imajo olajšanja na železnicah in to 75 odst., a na drugih prevoznih sredstvih 50 odst. V posebno kategorijo spadajo de lovski počitniški domovi, ki so na meščeni v najlepših hotelih na morju ali v planinah. Lansko leto je uživalo svoj letni dopust v teh domovih 35.000 delavcev - udarnikov, novatorjev, racionalizatorjev. Večini teh odlikovanih delavcev plača stroške sindikat kot nagrado za njihovo uspešno delo. Za čim bolj udobno potovanje v letovišča in nazaj je dala železniška uprava delavcem na razpela go udobne železniške vagone. Velika razstava gozdarstva lesne industrije je v Ljubljani dneh od 27. aprila do L maja. Namen razstave je, da pokaže, ka--ko pomemben zaklad so gozdovi, saj je poleg rud les jugoslovansko najdragocenejše bogastvo. Razstava prikazuje pot od semena drevesca v gozdni drevesnici, gozdovanje gojitve, urejanja varovanja gozdov pa do najrazličnejših lesnih izdelkov, eteričnega olja in katrana. «Pogoj izpolnitve celotnega . na industrializacije Jugoslavije izpolnjevanje in preseganje planskih naiog v rudarstvu», je dejal minister Vukmanovič na kongresu rudarjev v Beogradu. in v do po- in pla^ le [ sili v letu 1946 1.971 udarnikov, je bilo že naslednje leto proglašenih 6.681 rudarjev za udarnike, a v letu 1948 jih je dobilo ta častni naslov že kar 8.935, ker so presegli delovno normo za 30 odst. V letu 1946 ni bilo med rudarji nobenega racionalizatorja, pivo le. to petletke pa jih je dalo že 70. Naslednje leto se je njihovo število dvignilo na 120. Vrednost njihovega načina dela znaša okoli 25 milijonov dinarjev. Racionalizatorji in 'lova tor ji so bili za svoje uspehe nagrajeni s skupno 1 milijonom in pol dinarjev. Z dviganjem produktivnosti v ru. darstvu raste tudi življenjski standard rudarjev. V letu 1947 je znašala njihova povprečna plača 3.670 dinarjev. V naslednjem letu pa je že narasla na 4.520 dinarjev. Poleg tega dobivajo delavcj v rudnikih visoke dodatke v hrani. Rudarski kolektivi pa imajo tudi svoja lastna gospodarstva, kjer rede živino, goje zelenjavo, krompir itd. Zvezna vlada je vložila v investi, cije rudnikov visoke postavke, med drugimi tudi 2,200.000.000 dinarjev za rudarska naselja. Dogodki v državi marca 1941. leta so partijo pod vodstvom tov. Tita našli pripravljeno. Smelo je krenila na pot obrambe dežele, proti izdajalcem in pe-tokolonašem, proti železni okupaci. ji nemških, italijanskih in drugih fašističnih tolp. Pripravljena je bila na borbo, na težke žrtve, da bi 'prinesla jugoslovanskim narodom svobodo in po svobodi mir. Neenak boj z okupatorjem ro jugoslovanski narodi sprejeli. Pod vodstvom KPJ so se organizirali v Ljudski fronti, Slovenci v Osvobodilni fronti; osvobajali so vas za vasjo, ozemlje za ozemljem, ustanavljali ljudske odbore in s tem postavljali temelje ljudske oblasti. Junaki partizanskih edi-nie ni narodno osvobodilna vojska so osvobodili jugoslovanski ferito. ri?. Pod vodstvom KPJ so jugoslovanski narodi Po zmagi v vojni stopili na novo pot — na pot izgradnje socializma. Kakor so bili jugoslovanski narodi požrtvovalni v borbi, tako so požrtvovalni zdaj v delu. Ne poznajo ovir, grade neumorno, ker hočejo svojo domovino videti bogato, neodvisno, napredno •' socialistično. Gradnjo socializma občutijo vsi Jugoslovani kot dožnost do svoje domovine, dolžnost do človeštva, kajti soria-listična Jugoslavija bo važen člen v borbi za ohranitev miru v državi in utrditev miru v svetu. Za svobodo in mir se je dolgih 30 let borila KPJ, za svobodo in mir so padli junaški sinovi jugoslo. vanskih narodov. Za svobodo in mir se bori danes Jugoslavija in povsod, v delu doma in izven meja svoje države dokazuje te svoje težnje. Bori se proti atlantskemu paktu in evropski uniji, ki sta nasprotni ciljem in načelom ustanovne listine Združenih narodov, in ker imata napadalni značaj. Ta dva pakta sta naperjena-proti Sovjetski zvezi in državam ljudskih demokracij vzhodne Evrope, to je proti tistim državam, o katerih miroljubnosti ne more biti dvoma. Jugoslovan, ska delegacija vedno podpira na zasedanjih Varnostnega sveta zahteve Sovjetske zveze o borbi za učvrstitev svetovnega miru. Jugoslavija se bori proti temu, da bi OZN postala sredstvo za sankcioniranje napada, za pravice močnejšega nad šibkejšim. Jugoslavija je po svojih delegatih na kongresu pristašev miru v Parizu izrazila težnje jugoslovanskih narodov, naj se mobilizirajo vsi narodi v borbi proti vojni, v kateri hoče Jugoslavija sodelovati z vzemi svojimi silami. Napredna, socialistična Jugoslavija je plod 30 letne borbe KPJ, ki je zrastel iz narodno osvobodilne vojne- Taka Jugoslavija je vztrajna borka za svetovni mir. Tehnik z* precizno industrijo pregleduje svoj izdelek Spremembe v vladi LRS Na predlog predsednika vlade LR Slovenije je bilo ustanovljeno novo ministrstvo za državne naprave pri LRS. Za ministra je bil imenovan Milan Skerlavaj. Dosedanji minister za komunalne zadeve vlade LRS Lidija Sentjurc je bila razrešena teh poslov, prevzela pa je funkcijo organizacijskega segretaria CK KPS. . Predsednik Komisije državne kontrole pri vladi LRS Viktor Avbelj je bil razrešen svojih dosedanjih dolžnosti. Postal je sekretar oblastnega odbora za Maribor. Tov. Stane Kavčič dosedanji organizacijski sektretar CK KPS je imenovan za sekretarja oblastnega odbora za Ljubljano. Za predsednika Komisije državne kontrole je imenovan Vlado Krivic, dosedanji javni tožilec LRS. Za ministra za komunalne zadeve pa je postavljen Milko Goršič, dosedanji član uprave za agitacijo in propagando pri CK KPJ. 1. maj - slavje narodov v izgradnji socializma MasiìienÉncije za Btssr Po vseh državah ljudskih demokracij so imeli oh priliki koegresa partizanov miru v Parizu velike manifestacije za mir. V Beogradu je glavni urednik «Politike» izjavii na velikem mitingu v Kolaričevi dvorani, da «pomeni današnja akcija za obrambo miru, ki jo vodijo po vsem svetu, splošuo mobilizacijo za neprestano borbo proti podpihovalcem nove vojne. Po krivdi kapitalističnih krogov ZDA in Velike Britanije so se izjalovili upi miroljubnega človeštva, da bo po vojni uresničen trden mir ter se vzpostavilo mednarodno politično in ekonomsko sodelovanje. Med tem, ko vidi demokratični tabor svojo glavno nalogo v tem, da zagotovi človeštvu trden in pravičen mir in da zaščiti neodvisnost velikih in malih narodov, vodi imperialistični tabor politiko za vzpostavitev gospodarstva ameriškega- imperializma in zatiranje demokracije v svetu.» Tov. Draškovič je nadalje poudaril, da grade jugoslovanski narodi socializem in da trdno vztrajajo na protiimperlalističnih pozicijah. Pravilnost te poti. po kateri hodi tov. Tito in jugoslovansko državno vodstvo, utrjujejo vsakodnevne zmage pri delu. V Pragi se je zbralo 13. aprila dvesto tisoč Pražanov na Staromest-nem trgu, kjer so manifestirali svojo voljo, voljo delovnih ljudi, da hočejo čuvati svetovni mir pred mednarodnimi vojnimi hujskači. Na tej manifestaciji so nositi trasparente: mir je znamenje življenja. Na zborovanju je prebral član praškega narodnega gledališča J. Prucha resolucijo, ki so jo poslali v Pariz. V njej je rečeno med drugim: «Češkoslovaško ljudstvo izjavlja, da je enotno, ono stoji na strani ljudskih demokracij in bo dalo vse sile za zavarovanje miru. Velika zborovanja so bila na Madžarskem, Poljskem in Homuniji. V Sofiji so imeli 5. aprila «Zborovanje za obrambo miru». Glavna prireditev je bila v narodnem gledališču v Sofiji. Na njej Je bilo zbranih 93« delegatov iz cele Bolgarije. Med drugimi govorniki je govoril tudi rektor sofijske univerze prof. dr. Nedžakov. Po tem zborovanju so se člani delegacij iz vse države udeležili velike manifestacije za mir, ki se je vila po Sofijskih ulicah. PRED 30. LETI ŠE POLKOLONIALNA DEZELA V Baškiriji je vzklilo novo življenje Marca je poteklo 30 let od osnovanja Baškitske avtonomne socialistične republike. V carski Rusiji polkolonial-na zaostala dežela se je v letih sovjetske oblasti izredno razvila. Centralni komite VKP(b) in sam tovariš Stalin so mnogo prispevali za procvit republike. Baškirija leži pod južnim Uralom. Prirodna bogastva, ki jih je v tej deželi mnogo, so izkoriščali kapitalisti, ki so zaradi svojih interesov ovirali razvoj teh krajev. 2e v 18. stoletju So vedeli, da leže na baškirskem ozemlju bogata ležišča nafte, vendar jih niso izkoriščali. Na partijski konferenci 1934. leta je Stalin postavil nalogo, nove velike železolivarne, tovarne kombajnov, katere vidiš po vsej Baškiriji, v Povokju in po Daljnem Vzhodu. Mnoge stroje za vrtanje nafte tudi izdelujejo v Ufi. V zadnjih letih je elektrificirana cela Baškirija. Ce potujemo od Sterlitamaka proti vzhodu, nas ob vsej progi spremljajo raz-sežni gozdovi. Na tisoče kilometrov lesa je pripravljeno v Baškirij v zadnjih tridesetih letih. Poleg izkoriščanja nafte, velikih tovarn težke industrije, elektrifikacije, se je razvila v tej deželi tekstilna industrija, usnjarska in mnogo panog lahke industrije. Iz Baškirije izvažajo danes v ostale republike ZSSR poleg strojev in nafte Ko je sovražnik rušil sovjetska mesta v Ukrajini in Belorusiji, so v Baškiriji, v globokem zaledju rasle nove tovarne, ki so jih evakuirali iz zapada. Okoli teh tovarn pa so vznikla nova mesta. Baškirci so pred Oktobrsko revolucijo bili skoro nepismeni. Na sto ljudi jih je komaj 5 znalo pisati in brati. Zato je bila ena izmed prvih nalog sovjetske oblasti, da kulturno dvigne baškirski narod. Organizirali so takoj šole, a danes jih je v republiki že 5.200, 49 tehnikumov in 8 visokih šol. V vseh baškirskih šolah je učni jezik baškirski. Pod sovjetsko oblastjo je zrasla nacionalna kultura. Mnoga dela so tudi prevedena na baškirski jezik. V popolni izdaji so dobili Baškirci dela Lenina, Stalina, Puškina, Bogolja, Tolstoja itd. Republika ima 13 gledališč. Baškirski delavci se vračajo iz tovarne da se mora izkoriščati ležišča nafte v južnih predelih Uralskega hrbta. To veliko stalinsko idejo so uresničili sovjetski narodi. Baškirija je postala republika nafte. Za uspehe ,k.i so jih dosegli v zadnjih letih pri pridobivanju nafte je dobil «Neftzavod» odlikovanje Lenina. Mnogi delavci na naf-tinih poljih so bili še posebej nagrajeni. V Baškiriji pred Oktobrsko revolucijo ni bilo nikakih tovarn. Le v glavnem mestu Ufi je bila majhna žele-zolivarna z nekoliko majhnimi stroji. V Stalinski petletki pa so zrasle v Ufi Pomladanska setev na Poljskem 2e v zimskih mesecih so pričeli na Poljskem priprave za pomladansko setev, v kateri bodo zasejali približno devet milijonov hektarjev zemlje, tako da bo znašala celotna zasejana površina letos na Poljskem skupno z ono, ki so jo zasejali jeseni, 15 milijonov hektarjev. Država in zadruge bodo pomagale siromašnim kmetom pri setvi. V ta namen so odobrili GOO milijonov poljskih zlotov. Zadružne zveze so v sodelovanju z ljudskimi oblastmi oskrbele siromašne kmete s semeni in umetnimi gnojili. Zadruge so preskrbele semena in gnojila predvsem tistim kmetom, ki so sklenili z državo pogodbo za gojitev industrijskih rastlin. Letos bodo imeli kmetje na razpolago za setvena dela 15 odst. več konjev kot lansko leto, pomagalo jim bo 15.000 traktorjev. Število traktorjev se z dneva v dan veča in traktorske postaje pomagajo pri obdelovanju največ srednjim in revnim kmetom. Za čim večjo obdelavo zemlje so sprejeli celo vrsto organizacijskih mer. Postavili so oblastne, okrajne invaške odbore, ki so izdelali podroben program za setev v svojih področjih. Vsj tj odbori skrbe za racionalno izkoriščanje delovnih sil in strojev, ki jih imajo na razpolago v svojem okolišu. Glavni odbor «Zveze kmečke pomoči» je pa pristopil k organiziranju delovnega tekmovanja po vaseh, pr; katerem sodeljujejo državni in samoupravni organi, politič-ne stranke, sindikati in mladina Postavili so komisije, ki vodijo tekmovanje med vasmi, da bi zasejali čim večje površine z žitaricami in industrijskimi rastlinami-To tekmovanje nima samo namena, prikleniti kmečke množice k tekmovanju za izpolnitev setvenega plana, temveč tudi uspešno dovršiti vse letošnje načrte za dvig poljedelske proizvodnje na Poljskem. To je velika naloga zlasti zaradi tega, ker je letošnja setev na Poljskem zaradi velikih nalivov in mraza precej zakasnela. V severnih pokrajinah Poljske so sedaj s setvijo šele pričeli, dočim so v južnih pokrajinah do pred kratkem izpolnili prav zaradi teh zaprek načrt setve samo šele 25 odstotno. V Baškiriji imajo danes 13 gledališč, medtem ko je bilo pred revolucijo samo 5 odstotkov prebivalcev pismenih V glavnem mestu Ufi je rusko dramsko gledališče, baškirsko akademsko gledališče ter baškirska opera in balet. V Ufi je tudi igralska in glasbe^ na akademija, v kateri se izpolnjuje večje število domačih igralcev in glasbenikov. Baškirsko ljudstvo živi danes polj novredno življenje. S TEKMOVANJEM SO PRESEGLI PROIZVODNI PLAN ZA 3.6% tkanine, čevlje, posodo, papir, steklo, pisalne stroje in mnoge druge proizvode. Ce primerjamo stari zemljevid Baškirije z novim, vidimo nove železniške proge, ceste, mesta. V Stalinski petletki je na novo zraslo mesto Išimbaj. Z rastjo tovarn je naraslo število delavstva, toda tudi baškirski kmetje so zaživeli novo življenje. V republiki je organiziranih 43 sovho-zov in 4374 kolhozov. Država je izro čila kolhozom v last preko 7.5 milijonov ha zemlje. Kmetijska gospodarstva se razvijajo s pomočjo strojne tehnike, saj imajo na tisoče traktorjev in kombajnov. V lanskem letu je dobilo 13 delavcev kmetijskih gospodarstev visoko odlikovanje in naziv «herojev socialističnega dela». V času Velike domovinske vojne je Baškirija z vsemi svojimi silami pomagala Rdeči armadi. Mnogi kolhozni. ki so odšli na fronto. Na fronto so poslali tudi mnogo traktorjev in avtomobil ter konj. V takih prilikah so kolhoznice-žene, starci in nedorasla mladina nadomestili može-borce in pridelali toliko, da so lahko pošiljali velik delež Rdeči armadi. Jasno je, da so se delavci prav tako kot baškirski kolhozniki, odzvali klicu za obrambo domovine. Ceškoslovanške tovarne so pričele v letošnjem januarju delati za petletko. V treh mesecih dela so Industrija januar 1. rudniki 99,5 2. energetika 102,9 3. plavži 105,4 4. kovino 98,9 5. kemija 100,4 6. keramika 117,1 7. steklo 94.7 8. papir 96,7 9. les 98,9 10. tekstil in konfekcija 102,5 11. kože in gumi 98,8 12. gramof in film 110,1 Skupaj 101,8 Na podlagi teh podatkov vidimo, da je raslo iz meseca v mesec izpolnjevanje petletke in da je končni rezultat, ki so ga dosegli na Češkoslovaškem v tromese'nem delu: proizvodni plan prvega četrtletja petletke so prekoračili za 3,6 odst. Pri tem moramo tudi upoštevati, da sq naloge v petletki dosti večje, kot so bile ‘ dvoletki. Veliko je pripomoglo k temu uspehu tudi tekmovanje «darov republiki za kongres KPC», iz katerega so izšli številni udarniki. V mesecu marcu so vse panoge češkoslovaške industrije izpolnile predpisani plan razen industrije papirja in industrije lesa. Temu je bilo precej krivo slabo vreme in veliki snežni zameti, ki so preprečili prevoz lesa iz gozdov. Tako je bila dosegli naslednje uspehe v indu: strijski proizvonji: februar marec vedno v odstotkih 100,6 102,0 106,0 103,8 103.8 108.8 94,8 102.4 99,6 108,6 102,1 108.5 104,3 101,1 105.9 110.3 102.9 102.3 102.5 104.7 98.7 94.7 109.4 105.9 127,0 104.6 jar.uar-marec 100.9 103.6 107,2 101.6 101,4 108,0 97,9 99,2 97,6 106.9 102,7 115,0 103,6 zaradi tega največja češkoslovašk* papirnica v mestu Vetrno za tri dni brez dela, prav tako tovarna lepenke v Catrohu, Obema je pru manjkovalo lesa. Na j večji uspeh od vseh industrij je vsekakor dosegla plavžarska industrija. Za njo ne zaostaja dosti industrija prehrane, ki je v prvem četrtletju (brez sladkorja in melase) dosegla plan za 120 odst. V mesecu marcu so nakopali na Češkoslovaškem 1555.300 ton črnega premoga, 2,375.000 rjavega premoga, koksa 564,000 ton. Elektrarne so dale 734.800 milijonov kWh električnega toka, izdelali so 1.835 železniških vagonov, 9.301 šivalni stroj. 26.680 gospodarskih strojev, 830 traktorjev, 2.854 avtomobilov vseh vrst, 20.100 koles, 27.000 radijskih aparatov itd. Proglas CK VKP (b) za Prvi maj Qb pripravah za letošnjo proslavo 1. maja v Moskvi je naslovil centralni komitet VKPb proglas na sovjetske delavce, v katerem jih je pozval, naj povečajo pred 1. majem svoje napore, da predčasno dokončajo petletko, tako da bo letošnji delavski praznik čim lepše uspel. Centralni komitet je v tem proglasu pozdravil vse delavce sveta, ki se bore za zmago demokracije in socializma. V. njem pravi med drugim: «Delavci vseh dežel! Obramba miru je stvar vseh ljud. štev sveta; prijateljstvo med sovjetskimi ljudstvi, ljudski ZDA in Velike Britanije je najboljše jamstvo za mir», Na brnski visoki tehnični šoli imajo poseben laboratorij, kjer preizkušajo modele hidroccntral, ki jih bodo zgradili. Na sliki vidimo, kako preizkušajo model bodoče pregrade na reki Svratce pri Viru. Model Je v razmerju 1:75, Ta laboratorij v Brnu je po svojem delu znan po vsem svetu. 1 maj - utrjevanje ljudsko demokratičnih pridobitev za oDieuo nspolarsiua la sanaciji) Moste tar upravne lance Slovansko-italijanska ljudska fronta zahteva takšno državno politiko, ki bi upoštevala samo interese prebivalstva ozemlja, ne pa interese tujih monopolističnih skupin in njenih domačih predstavnikov, kot se to sedaj dogaja. Slovansko-italijanska ljudska fronta poudarja, da pomeni vključitev Trsta v okvir marshalliziranih dežel dejansko podrediti cono A STO-j a gospodarsko in politično interesom anglo-ameriškega imperializma, kar Škoduje samo Trstu in njegovemu prebivalstvu. Za splošno obnovo gospodarstva in poživitev vseh gospodarskih panog ozemlja — kar bo obenem uravno-vesilo trgovinsko bilanco in s tem zajamčilo STO-ju gospodarsko in politično neodvisnost — smatra Slovansko-italijanska ljudska fronta, da je potrebno v interesu vsega prebivalstva sledeče: — povrnitev vse državne imovine- ki po določilih mirovne pogodbe pripada STO-ju in ki je sedaj vključena v skupine IRI, BTNMARE itd. kot na primer Lloyd, ladjedelnice, ILVA, banke itd- itd.; — upravo velikih industrijskih in bančnih kompleksov ter velikih plovnih družb naj izvaja ljudstvo preko svojih predstavnikov; — obnovitev tržaških pomorskih prog. kar predpostavlja, v skladu z mirovno pogodbo, vrnitev vseh ladij, ki so bile vpisane v tržaški ladijski register in ki so kasneje prešle v italijanska pristanišča, prav tako je potrebna povrnitev škode in dobička. ki bi nastala, če te ladje ne bi bile zadržane; — ZVU naj prekliče vse politične, gospodarske in finančne sporazume z italijansko vlado, ker nasprotujejo mirovni pogodbi in interesom STO-ja in ker spravljajo po Anglo - američanih okupirano cono STO-ja v odvisnost in jo dejansko spreminjajo v italijansko provinco; ^—sklepanje direktnih gospodarskih sporazumov z vsemi državami, predvsem pa z zalednimi, kar bo zagotovilo delo predvsem ladjedelnicam ILVA-i in vsej industriji, trgovini in pristanišču; — ustanovitev mešanih predstavništev, katerih cilj naj bi bilo pospeševanje trgovinske izmenjave z zalednimi deželami, ter ustanovitev skupne organizacije, v kateri naj bi bili predstavniki vseh zainteresiranih držav in ki naj bi koordinirala trgovino skozi naše pristanišče; — reforma in poenostavljenje vsega davčnega sistema, tako državnega in občinskega, pri čemer naj se zmanjšajo posredni davki, dvignejo pa neposredni s pravičnim proporcionalnim sistemom, ki naj teži predvsem na gospodarsko privilegirani sloj; taka reforma bo obenem s kontrolo, ki naj prepreči izmikanje davčnim obvezam, povečala dohodke in s tem omogočila uravnovešenje upravnih proračunov; — do naj višje možne mere naj se povečajo državne podpore občinam; — ustanove se naj nova občinska gospodarska podjetja raznih vrst — to naj odpravi med drugim monopol, ki ga ima SELVEG — in okrepe obstoječa z izboljšanjem delovanja javnih služnosti; to bo obenem s pravilnim premeščanjem personala rešilo težko vprašanje nadštevilnega osebja v občinskih podjetjih in uradih; — racionalno izkoriščanje turističnih možnosti cone in ustanovitev v ta namen opremljenih občinskih podjetij. za neinosi in flenMzacijo občin Ker bodo iz volitev izšli samo občinski organi oblasti, zahtevajo tržaške demokratične organizacije, združene v Slovan-sko-italijanski ljudski fronti, zanje najširšo avtonomijo in podelitev največje oblasti, tako da bo omejena oblast okupacijskih sil. Nadalje se zavzemajo za ustanovitev okrajnih in vaških svetov, kar bo pripomoglo k demokratizaciji občin in povezavi njihovih organov z volivci. Ker sedanja uprava javne imovine ne upošteva potrebe najstrožje varčnosti in ker se javna dela izvajajo brez vsakega načrta, tako da so nujna dela zapostavljena za manj važnimi, zahteva Slovansko-italijanska ljudska fronta, naj občine pristopajo k izvedbi javnih del le po načrtu, pri katerem bi sodelovali po svojih svetih tudi volivci. u interesu deiaushena razreda in vseh Slovansko-italijanska ljudska fronta zahteva v interesu blaginje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter za dvig njihove družbene in življenjske ravni; r— zaporo odpustov z dela: razpis javnih del in gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš po zgoraj navedenih načelih; to bo rešilo težki problem pomanjkanja stanovanj in absorbiralo brezposelno delovno silo za čas. dokler naš industrijski, trgovski in pomorski potencial še ne bo docela zaposlen. Obenem priporoča vso podporo zadružnim iniciativam na gradbenem področju; — urad za delo naj upravljajo sindikati; — da bódo brezposelni državljani STO-ja lahko našli delo, Le j odstraniti iz policije, pa tudi iz vseh uradov in podjetij bodisi državnih ali občinskih vse one, ki so sodelovali z naci-tasizmom, ki so^ zapustili kraje, kjer so zagrešili svoje zločine in z*:„ 11 v naSo cono in tuka] našli vso podporo pri onih, ki jim to gre v račun; blagajno’ Zav°d za socialno zavarovanje in Za: r-iin 4zavarovan^e’ združene v eno samo organiza* cijo, naj upravljajo zavarovanci; cšu, *reba ‘akšno st anovanjsko politiko, ki bo znala S »ka MjeSS,Ssk0 : aoUel “ mora obvcll,*“zapo; fr? f ?en 3<: tr-®ba raz5iritl mrežo potrošniških za- ^j0 naj.veLie olajšave pri nabavi življenjskih potreb.-, in pri producentu; predvsem je treba poveriti vlogo OSNUTEK VOLMEGA PROGRAMA slovansko - ilalijadke Ijudsfce fronte TRŽAŠKE DEMOKRATIČNE ORGANIZACIJE, ZŠ'ZENE V SLOVANSKO - ITALIJANSKI LJUDSKI FRONTI, PROTESTIRAJO PROTI NAPOVEDAÉ UPRAVNIM \/OLIA LAM, KER KODO IZVEDENE, V NASPROTJU Z DOJ.OČILI MIROVNIKI G ODRE, PRED POLITIČNIMI VOLITVAMI; ker so bili vpisani v^ivne imenike in tako dobili volivno pravico desettisoči oseb, ki jim to ne pritiče, ki10 državljani STO-ja in ki predstavljajo volivno množico reakcionarnih skupin; ker so Zvabljenimi metodami predstavniki širokih ljudskih množic izključeni od priprav za . Zaradi tega protestirajo proti očitnemu poizkusu, da bi te protidemokratične ujVe volitve prejudicirale krajevni politični položaj - Javno mnenje opozarjajo na mane^okupacijske uprave in domačih reakcionarnih skupin, ki hočejo popačiti dejansko stf® 2 odklanjanjem demokratičnih političnih volitev, izvedenih v duhu statuta STO-ja, in'V vsiljujejo protidemokratične upravne volitve - Ugotavljajoč ta dejstva, sodeluje Sloilsko-italijanska ljudska fronta na volitvah, ker vidi v tem obliko aktivne borbe proti ^ciji. * Za normalizacijo političnega in gospodarskega življenja ozemlja Slovansko-italijaH*!! ljudska fronta ugotavlja, da je normalizacija političnega in gospodarskega ljenja povezana z uveljavljenjem mirovne pogodbe in zahteva zato imenuje guvernerja STO-ja in uveljavljenje statuta - Slovansko-italijanska lju< * fronta zahteva takojšnje priznanje veljavnosti določil mirovne pogodbe, ^dvsem onih, ki jamčijo človečanske pravice in osnovne državljanske svoi^Uie, enakopravnost spola, narodnosti in kulture, ter določila, ki uvaj*kbstoj dveh uradnih jezikov : italijanščine in slovenščine Za življenje limini In delu tržaške demokratične organizacije, združene v Slovanskok^hski ljudski {rotili, zveste slavnim tradicijam pretekle borbe, pozivajo vse iskrene demokrate italijanske in sloi/^r' narodnosti, delavce v mestu ati na deželi, naj tesno združeni na bližnjih volitvah preprečijo manovro roak^'nih skupin in premagajo tako še eno oviro na poti, ki vodi k osamosvojitvi delavcev, k blaginji vsega ^kratičnega prebivalstva in k življenju v miru in delu uravnavanja cen Delavskim zadrugam, katerih uprava mora biti ponovno prepuščena članom; — uvesti je treba kontrolo nad cenami v trgovini na debelo in na drobno; —- izboljšati je treba javne služnosti, predvsem pa zveze v mestu ter med mestom in okoliškimi vasmi in naselji; — izboljšati je treba vodne ta električne napeljave v ljudskih okrajih ta v okolici; — demokratizacija zdravstvenih in socialnoskrbstvenih ustanov, v njihovih upravnih svetih naj sodelujejo po svojih predstavnikih vsi oni, ki imajo od teh ustanov kakšno korist; — prebivalstvu je treba zagotoviti hitro in učinkovito zdravniško, lekarniško, bolniško, porodniško in pediatrično pomoč; — razširiti je treba vse protituberkulozne ustanove, od preprečevalnih do sanatorijskih in posanatorijskih; — poveča se naj kapaciteta ustanov ta postaj za prvo pomoč, za prevoz v bolnico itd., vse te ustanove naj pridejo pod občinsko upravo; — vsem, ki so tega potrebni, je treba zagotoviti primerno ta dostojno pomoč; vse socialnoskrbstveno delovanje pa naj se osredotoči pri posameznih občinah, tako da bo zmanjšana možnost neposrednih političnih vplivov; — ustvari naj se poseben fond, iz katerega bo mogoče izplačevati primerne doklade upokojencem, ki so državljani STO-ja in ki z dosedanjimi bednimi pokojninami ne morejo živeti; delo enako plačilo kot Za ženo : -— ženam je treba prizna^ '' moškim; . ^ — pravično je treba re^1 ■ ^Je žena. ki so družinski skrbniki; — gospodinjske pomočnic® > a smatrati kot delavke in jim torej priznati iste pravi®,j)J (, — v občinskem okviru ^hovi dom, kjer bodo noseče žene lahko v miru Pf*5 a0roda in kjer se naj vrše tečaji za vzgojo otrok; ./'«o , ~ zgraditi jé treba por0®, k *1 bo služila samo temu namenu, kajti dosedanja taMij^oložijivem prostoru kot Po higienskih prilikah ne . — poveča naj se število Ji/' &Q posvetovalnic, tako da bo na vsak okraj prišla haJ1 k cba; — v občinskem okviru W^JfQve domovi, kjer bodo našle streho In primerno P^ijr^fjl^nske, predvsem mlade, in se tako izognile nevarno5 ^ega -mrmadn. možnost, da se treba pred izko- llega propada; Za mladino : — mladim ljudem je Nnt1’. da sl po svojih zmož- nostih ta težnjah sami izb® j S1 WMlvijenjsko pot; v občinskem okviru 1 Uove vzgojni in strokov- ni tečaji, kjer se bo mladina lahko pripravljala za vstop v življenje; — učencem v gospodarstvu je treba dati usposobijo v svoji stroki ta zavarovati jih je riščanjem; Za otroke : -— za počitniške kolonije je treba izprazniti poslopja in graditi nova, tako da bodo zadovoljene vse potrebe; — izboljšati je treba opremo otroških vrtcev in zavetišč, poleg tega naj se uvedejo novi. li oMn hmeiuu in Mena aospnma V interesu kmetov in kmetijstva se Slovansko-italijanska ljudska fronta zavzema za sledeče; — izboljšanje sedanjega težkega stanja na podeželju — ki je posledica nekdanje ta sedanje politike vladajočih razredov, ki streme za raznarodovanjem in skrajnim izkoriščanjem kme- tov — z zaviranjem bega z zemlje s pomočjo primernih podpor za gospodarske izboljšave, z nizkoobrestnimi posojili, ki bodo omogočili okrepitev kmetijstva in maksimalno izkoriščanje vse obdelovalne zemlje; obenemje treba dvigniti vrednost vsem domačim proizvodom; — korenita sprememba davčnega in takšnega sistema, ki naj upošteva predvsem produktivnost zemljišča, tako da bo omiljen težki davčni pritisk, kidanes teži kmeta; — vso podporo pri ustanavljanju in razširjenju nabavno-prodajnih zadrug. -— posameznim vasem in naseljem je treba zaupati v oskrbo in v užitek občinska zemljišča in gozdove, ki so na ozemlju teh vasi ali naselij, predvsem pa tam, kjer bi to koristilo občinski skupnosti; — obnoviti je treba mrežo hranilnic in posojilnic, ki jih je uničila fašistična vladavina s socialnim in nacionalnim zatiranjem, in vrniti jim je treba vso njihovo premično ta nepremično imovino; odpraviti je treba monopolistično vlogo ustanov, ki jih je ustvaril stari režim, kot pokrajinski agrarni konzorcij; nji-rovo vlogo in pravice naj prevzame kmetijska zbornica, ki jo je treba ustanoviti; — opravilo in izboljšanje podeželskih cest, ki so v obupnem stanju; — izpopolniti je treba električno omrežje in vodovode ter napeljati luč in vodo v kraje, ki je še nimajo; — vzpostaviti je treba hitre zveze z mestom za prevoz mleka in vrtnarskih ali sadjarskih proizvodov na trg; —• uvedba znižane tarife za vodo, ki se uporablja v kmetijske svrhe; — ustanovitev slovenske kmetijske šole ter slovenskih in italijanskih kmetijskih tečajev ter učinkovita zaščita polja ta živine s stalno pomočjo strokovnjakov kmetom. za izaoijšanie položaja onrtniva, male in sreiše mm in mm ter mn V obrambo interesov obrtništva, srednje in male industrije in trgovine ter ribištva pred monopolom velikih zahteva Slovansko-italijanska ljudska fronta sledeče: — Zbornica za trgovino, industrijo ta kmetijstvo se naj spremeni v Zbornico za trgovino, industrijo in obrt. vzporedno s tem pa se naj reorganizira in demokratizira z demokratičnimi volitvami vseh organov in vseh instanc, tako da bodo v njih pravilno zastopani majhni in srednji industrijci, trgovci in obrtniki in sicer na osnovi številčnega razmerja proti velikim, ne pa na osnovi gospodarske veljave; — ustanovitev Zbornice za kmetijstvo, ribolov in kmečko obrt po omenjenih načelih; za deittraino tein in ljudsko presnelo Za demokratizacijo Sole ta njeno izboljšanje se zdi Slovan-sko-italijanski ljudski fronti potrebno sledeče: — demokratizacija šole. reforma učnih načrtov in odstranitev iz šol in vsega šolskega aparata vseh eksponentov fašizma, predvsem pa odstranitev vseh vojnih zločincev, belogardistov in ustašev iz slovenskih šol; — ustanovitev roditeljskih svetov pri vseh šolah; — derekvizicija vseh šolskih poslopij in krožkov; — gradnja novih šol in krožkov ter popravilo obstoječih, vse v okviru splošnega načrta za javna dela ; — dati šolam in šolskim krožkom ves potrebni inventar, bodisi pohištvo, učila ali za razvedrilo itd.; — široka zdravniška pomoč učencem; razdeljevanje obrokov v šoli in brezplačno razdeljevanje šolskih potrebščin (učne knjige,zvezki itd), pa tudi obleke, manj premožnim učencem; — znižanje šolnin v srednjih in višjih šolah, da bodo dostopne tudi manj premožnim; — štipendije za marljive učence in dijake, ki so brez sredstev * . — ureditev dijaških domov za učence, ki ne stanujejo v mestu ; — ustanovitev in vzdrževanje slovenskega in italijanskega ljudskega gledališča; . — pravično dodeljevanje primernih prostorov italijanskim in slovenskim prosvetnim društvom ter povrnitev onih prostorov, ki so bili zaplenjeni ali zasedeni; Za telesno uzgoio in šport Za okrepitev telesne vzgoje in športa zahteva Slovensko-ita-lijanska ljudska fronta: — zagotoviti je treba enako postopanje do vseh športnih organizacij, kar se tiče uporabe telovadnic ali športnih igrišč, pri čemer naj obvelja kot merilo število aktivnih športnikov, včlanjenih v teh organizacijah; ■— podpirati je treba, tudi materialno, pobude ustanov ali društev, katerih namen je približati najširšim slojem nekatere športne panoge, ki so trenutno privilegij ozkega kroga športnikov. Za nanizane, aniilašistične prenanjance in ošnoMnce Slovansko-italijanska ljudska fronta zahteva pravično priznanje partizanov, antifašističnih političnih preganjancev in oškodovancev ter terja, naj se občine obvežejo, da bodo: — zagotovile primerno pokojnino družinam padlih v osvobodilni borbi in invalidom; — zajamčile delo ali zopetni sprejem v službo, izgubljeno zaradi vojne ali fašističnega preganjanja, partizanom, antifašističnim političnim preganjancem in oškodovancem; — dalelinvalidom možnost fizične prevzgoje in strokovne usposobitvi, tako da bodo lahko uspešno izvrševali delo, ki odgovarja njihovim fizičnim sposobnostim; — dosegle od pristojnih oblasti podelitev licenc za proda-jalnice monopolnega blaga, časopisov itd. vdovam in invalidom osvobodilne borbe. !: WVVWVUVW^VVV■W'»™. v. Prvi maj, praznik delovnega ljudstva, ki so ga ustanovili na mednarodnem kongresu socialistov v Parizu je začelo delovno ljudstvo praznovati leta 1890. Najmočnejši odziv je imel 'a praznjr v Sovjetski zvezi, kjer so delivci uprizarjali stavke, demonstracije in izdajali revolucionarne proklamacije. Ridke so bile v tisti dobi žene, ki so nudile pomoč svojim moškim tovarišem, kajti tedanja družbena ureditev jim ni dovolila razmaha. Sele Po Oktobrski revoluciji so se žene začele udejstvovati v vseh poklicih pri gradnji sociali-st'čne države. Sledeč načelu Lenina in Stalina, da je mogoče žensko vprašanje reiiti le. če se žene vključijo v javno delo, so žene v SZ kmalu dosegle na vseh področjih javnega življenja enakopravnost z moškim tovarišem. Po Oktobrski revoluciji , je b:l vsakokratni I. maj veličasten praznik in dan vseh delovnih ljudi — mož in žena — zc nove zmage. Vse teže je to bilo v kapitalističnih državah. Tam je imela žena priliko, da uspe v borbi za svoje pravice šele z drugo svetovno vojno. Z vso trdno voljo so se žene zbirale k ilegalnemu delu, uničevale sovražnika, trpele po ječah in taboriščih, v želji, da čim več prispevajo za osvobodi- tev. In res jim je v nekaterih deželah uspelo, da prično novo obdobje. Združene s svojimi moškimi tovariši v narodno osvobodilni vojni so dosegle politično gospodarsko narodu j in kulturno svobodo. Tako vidimo, da pomagajo danes žene pri gradnji socializma v ougoslav .i, Bolgariji, v Albaniji, nc. Madžarskem, v na Kitajskem, v Vietnamu in severni Koreji. V vseh teh deželah uživa žena en zopravni položaj, ki ji je zagotovljen Po usiavi in zakonu. Ženam je odprta pot v vse poklice in da se v njih uspešno udejstvujejo, nam pričajo nešteta cisoka odlikovanja, ki s° jih žene dosegle. Celo najvišji naslov red dela I. stopnje je do-seg'.a v Jugoslaviji prva žena učiteljica Fakin Iva. V teh deželah je 1. maj praznik na poti k ustvarit ; lepše socialistične domovine, ko žene in možje s skupnimi napor, utrjujejo priborjeno svobodo in krepijo moč ljudskih množic. Žene demokratičnih držav ščitijo posebni zakoni, zato sč lahko javno udejstvujejo, ne da bi pri tem zanemarjale svoje materinske dolžnosti; takj določa v Jugos'aviji zakon ženi plačan dopust pred in po porodu; tudi sme žena med uradnimi urami hoditi domov, da doji svojega otroka. Vodstva podjetij odtegujejo matere v času nosečnosti od težkega dela; prav tako skrbe, da je bodočim materam vsak čas na razpolago zdravniška pomoč. Tudi je država vzela zakon in družino pod svoje varstvo, da bi tudi tako važni ustanovi, kot sta zakon in družina, mogla uveljaviti načelo o enakopravnosti ljudi, brez razlike na spol, vero ali narodne "t. Po novem zakonu sta oba zakonca resnično in dejan- sko enakopravna, oba imata enake pravice in enake obveznosti, s čimer je ženi vrnjeno dostojanstvo človeka. Važen je tud', položaj gospodinjskih pomočnic, ki so ga dosegle žene v novi Jugoslaviji. Poseben zakon določa zanje število delovnih ur, dopust, višino plače in tudi zanje velja zakon o starostnem in bolezenskem zavarovanju. V demokratičnih državah opažamo tudi stremljenje, 'da se vse delovno ljudstvo vključi v kulturno življenje kar bo privedlo pre- pnostega človeka k napredku in mu poglobilo znanje. To velja zlasti še za ženo. Bivši kapHtali-stični red je . namreč namerno preprečeval ženin razvoj, ker ni maral, da bi bila žena enakopravna; bal se je, ca bi. strokovno vešča in politično zavedna žena okrep.la splošno borbo delovnega ljudstva za osnovne pravice delovnih ljudi. Vse drugače pa poteka 1. maj v tistih ceželah, kjer še nadalje vladajo kapitalisti, kjer ni žinam kljub vsem žrtvam uspelo priboriti si pravice; poglejmo samo na Tržaško ozemlje. Ze pred 25 leti so se tu nekatere napredne žene vključile v borbo za osvoboditev izpod fašizma, tudi tu so žene mnogo žrtvovale v drugi svetovni vojni, toda njih borba se še nadaljuje in bo rešena tedaj, ko bo rešeno tržaško vprašanje. Zato je vsakoletni prvi maj na Tržaškem ozemlju po osvoboditvi velka manifestacija proti starim in novim oblikam fašizma, proti an-gloameriškemu imperializmu in reakciji, obenem pa protest za spoštovanje mirovne pogodbe. S:le z dosego pollti'ne svobode n neodvisnosti bo tudi žena na Tržaškem ozemlju dosegla enakopravnost, da bo njeno delo imelo enako ceno kot delo moža in da bodo njeno delo upoštevali tudi v javnem življenju. ZENA IN PRVI MAJ NOVE TVORBE ZDRAVNIK Človek ne oboli samo za nalezljivimi boleznimi, na vnetju raznih organov, na zastrupljenju z raznimi strupi, zaradi poškodb itd. Poznamo še druge bolezni, imenujemo jih nove tvorbe, ki jim pravimo tudi bule ali gobe. Nove tvorbe na človeškem telesu imenujemo znanstveno tumorje. Tumorji so pravi zajedalci na človeškem telesu, 'ker se hranijo z njegovimi sokovi. V glavnem delimo tumorje v dve skupini. V take, ki povzročijo kmalu smrt, in v take, ki prineso človeku sa-mo bolezen in težkoče. ki so odvisni od tega, kje pač te tvorbe nastaicjo in kako rastò. Prve imenujemo tu-raiije slabe vrste, druge pa tumorja dehre vrste. K tumorjem slabe vrste prištevamo raka in sarkom. Sarkom je tudi neke vrste rak, ki nastane pri mlajših ljudeh. Zakaj in kako nastane rak, tega £e ne vemo. Domnev o nastanku rak* imamo vse polno. Vemo zaenkrat samo to, da nekateri človeški organi posebno pogosto obole na raku. Vemo, da nastane rak navadno v poznejših letih in da se nagnjenje k raku včasi podeduje. Znan nam Je razvoj in širjenje raka v človeškem telesu. Vemo tudi, kdaj še lahko raka na kakem organu človeškega telesa operiramo. Rak v človeku zelo hitro rase. Na katerem koli delu telesa se pojavi, uniči zdravo tkivo. Rakasto staničev-Je na eni strani naglo prerašča okolico in se hitro širi v tkivo zdravega človeškega telesa ter ga uničuje, na drugi strani pa hitro razpada. Kjer preide rakasto staničeje v žile, jih razjeda. Zato nastopijo tudi krvavitve. Celice raka pridejo v notranjost žile in kri jih prenese v druge dele telesa. Tam se začno celice raka zopet razmnoževati in tako nastane nov rak. Po vsem telesu nastanejo taka rakasta obolenja - ognjišča. Ta ognjišča raka, raznežena po krvi po prvotnem raku, imenujemo znanstveno metastaze. Rak pa se ne širi samo po žilah, temveč tudi po mez-govnicah. Pri moških se pojavi rak najraje na želodcu, na debelem črevesu, na Jabolku in jeziku, pri ženskah’ pa na prsih, na maternici in želodcu. Tudi metastaze nastanejo navadno na do- ločenih mestih. Seveda pa lahko oboli za rakom vsak organ človeškega telesa. Rak se pojavi navadno v starosti nad 40 iet. Mlajši ljudje pa dobe sarkom, ki ni nič boljši od raka. Navadno povzroči smrt še hitreje kakor rak. Se nekaj domnev o nastanku raka. O raku na ustnicalT ali na jeziku domnevamo, da nastane zaradi strastnega kajenja ali prekomernega uživanja alkohola. Posebno rad se baje pojavi na ustnicah kadilcev pipe, in sicer tam, kjer ta pritiska na ustnico in draži ustnično sluznico. Na jeziku nastane rak navadno ob strani. Na obolelem mestu se pojavi bulica, ki ne boli. Bulica kmalu razpade. Nastane na površju razorana rana, ki se hitro širi. Prevlečena je z belkasto rumeno oblogo Zaradi drgnjenja ob zobovje rana boli, često pa tudi krvavi. Bolnika ovira pri govoru in pri jedi. Z jezika se rak širi na vse strani. Po mezgovnicah preide najprej na vratne žleze. Zaradi širjenja bolezni proti grlu in požiralniku bolnik težko požira, zaradi širjenja proti sapniku pa težko diha. Da se bolnik ne zaduši, mu moramo odpreti sapnik, da ne umre zaradi lakote, mu moramo vstaviti v želodec cevko, po kateri ga hranimo. Slednjič pa bolnik vendar umre, bodisi zaradi širjenja raka na okolico, bodisi zaradi metastaz, ali pa ker rak odpre večjo žilo in človek izkrvavi. Dokler je rak omejen simo na Jeziku, dokler torej bezgovke na vratu še niso otekle, je operacija uspešna. Raka moramo izrezati daleč v zdravem mesu jezika. Uspeh pravočasne operacije je dober. Ce so pa že otekle vratne žleze, raka ne operiramo več. Kajti tudi če odrežemo bolniku ves jezik, še vedno nismo odstranili vsega rakastega staničevja. Imamo pa tudi tumorje dobrih vrst, ki rastejo v človeškem telesu In se razlikujejo od raka in sarkoma v tem, da nikoli ne razjedajo zdravega človeškega tkiva. Vendar pa škodujejo človeku s tem, da zaradi svoje velikosti izpodrivajo zdrave dele organizma ter preprečujejo normalno delovanje tistih organov, na katerih nastanejo. Ne razširjajo se po krvi in po mezgovnicah, zato tudi ne povzročajo nobenih metastaz. Hranijo se s krvjo organizma, v katerem nastanejo. Skoda, ki jo boiniku povzročajo, je odvisna od tega, kje se nova »tvorba azvije. Te nove tvorbe dobre vrste imenujemo po njihovi sestavini. Ce so iz mesa, jih imenujemo myomi (izgovori miomi), če so iz tolšče, lipomi, če so iz tkiva fibromi, če so napolnjeni s tekočino, pa zyste (izgovori ciste) itd. Od tumorjev milejše vrste vidimo v ustni votlini največkrat ciste. Pod jezikovo konico je na vsaki strani po en izhod cevke, ki vodi od podjezične žleze slinovke. Ce se izhod zapre, zastajajo sline v cevki. Zato se del cevke, v katerem se siina nabere, razširi v mehur, ki mu pravimo ranula. Bolečin ne povzroča sicer nobenih, otežkoča pa premikanje jezika. Ce pogledamo v usta, vidimo, da je dno ustne votline izbočeno. Zaradi obolelih zobnih korenik nastanejo v čeljusti večkrat zobne ciste. Te pritiskajo na kost in jo bolj ali manj uničujejo. V zgornji čeljusti doseže taka cista velikost jabolka in se širi v nadčeljustno votlino, ki jo včasih vso izpolni. Take ciste odstranimo operativno. Kako ostanejo cvetlice sveže Ne ohranijo se vse cvetlice enako dolgo sveže. Predvsem je važno, da jih ne trgamo, pač pa režemo. Ko jih odtrgamo, trpijo majlme celice, iz katerih se sestoji cvet in tudi steblo. Posamezna rastlinska vlak. na se mnogo prej posuše ob prelomu kot ob urezu. Zato režimo stebla z ostrim nožem. Urezano stebelce tudi bolje vsrkava vodo. Ce je odrezana cvetlica predolgo na Zraku, tedaj se celice posušijo in zgubijo sposobnost še nadalje vrska-vati vodo. Zato nima smisla, da trgamo na izletih rože, če vemo, da jih dolgo ne bomo mogli dati v vodo. Ne pozabimo pa vedno na novo odrezati stebelca, ko premenjamo rožam vodo. Dobro je, dg dodamo vodi malo huhinjske soli. Vedeti moramo tudi, da se neka. tere rože med seboj ne prenašajo. Tako n. pr. bo španski bezeg kmalu ovenel, če ga denemo v vodo poleg drugih rož. Tudi nageljni zdrže delj časa če so sami v kozarcu, prav tako vrtnice. Bolj družabne so pa poljske cvetlice; seveda ostanejo cvetlice več časa sveže, čim manj jih je v vazi. Kakor zelo imajo rože rade sonca v naravi, tako malo ga ljubijo v sobi; poletj ne držimo vaz z rožami v sobi, pač pa na hladnem prostoru. — O — Ce hočeš skuhati dober čaj, vedi da mora ostati čaj suh, dokler ne vliješ nanj vrele vode. Posebnosti tržaške knhinje Morski pajek Tudi morskega pajka prodajajo na ribjem trgu in kako dober jel Če ga pripravi res pravi kuhar, nikoli ne pozabiš ne na kuharja in ne na 'pajka. Morski pajek prav za prav ni pajek, kot tisti naši pajki, ki predejo mreže po kotih, tako mu samo pravijo, ker je res zelo podoben pajku, v resnici je , pa le rak. Na našem tržaškem ribi jem trgu mu pravijo tud.i gramo ali pa granzievola, prvo ime pomeni samca, drugo pa samico. Kako motovilijo s svojimi dolgimi nogami po prodajalčevih mizah, kot dolgokraki pajki. Vidimo veliko rdečkasto lupino in po pet parov dolgih nog, prvi par ima klešče. Rdečkasta telesna lupina ‘je vsa polna izrastkov in bodic. Gospodinje predvsem povprašal jejo po samicah, izbirajo jih same ali pa, jih izbira trgovec, Obrne pajka na hrbet, na trebušni strani ima morski pajek kot nek gibljiv poklopec. Če je poklopce krajši in ploščat, ie samec - gramo, če je 'pa večji skledičast je pa, ona in ko ga sedaj privzdigne, vidiš v njem nešteto koralno rdečih jajčec. Pred nedavnim je Ljudski tednik opisal jastoga in prinesel tudi njegovo sliko. Tam je opisano in narisamo, da je telo jastoga jz gla-voprsja in členastega, zadka. Tudi telo morskega pajka je iz glavo-prsja in zadka, le da je morski pajek podvil zadek pod glavoprsje in tista gibljiva plošča na trebušni strani lupine je pod glavoprsje podvit zadek, lupina je pa glavoprsje. Torej je morski pajek res rak. Naj pa že bo kar hoče, to je stvar profesorjev, rak ali pajek, dober je. Morski pajek se drži morskega dna in skal, hodi in ne plava. Ima vse polno sovražnikov-Da se pred njimi obvaruje, si pokrije lupino z raznimi rastlinami in živalmi in ko potuje po,morskem dnu, je kot bi potovala menažerija. Le poglejte lupine na hrbtni strani, še sedaj boste dobili na njih ostanke živali in rastlin, kljub temu da so jih že ribiči in trgovci očistili. Treba je torej pajka dobro oprali, lupino je treba prav pošteno pokrtačiti. Nato jih pa vržemo v vrelo vodo žive. V vreli vodi mora ležati, da kaže trebušno stran iz lonca. Tolto naj vre četrt ure. Pajka vzamemo iz vode, izde-remo mu noge, v posodo pa oberemo jajca, meso in svetlorjavo gmoto. Meso razkosmamo, nato potolčemo s kladivom noge in poberemo ‘c iz njih, kar je užitno. To pomešamo z drobtinicami, peteršiljč-kom, poprom, limoninim sokom in pustimo v olju, da dobro prevre. Okusni morski pajek je pripravljen. Tam, kjer jim je tudi kaj do teatralnosti ali Pa kjer lomjo bogate tujce, servirajo tega raka v njegovi lastni lupini in tudi pečejo u rakovi lupini namesto v kozici. Tujcu se to seveda zdi zelo imenitno in tudi imenitno plača. Pravijo, da so morski pajki najboljši v aprilu, love jih pa celo leto z mrežami jn pa z raznimi železnimi pripravami, ki jih nosijo na dolgih ročajih. Ob istrski obali je teh živali vse polno, pa tudi v Dalmaciji jih nalove mnogo. Ob italijanski obali jih je mnogo manj. Pozimi se drže bolj v globinah, in ob skalah naše obale, v toplih mesecih pa gredo na itali" jonsko stran v plitvo močvirnato morje. Posebno dosti je teh morskih pajkov v Atlantskem oceanu. Kaj še vse ne pravijo o tem raku. Nekateri hočejo vedeti, da ja meso dobro le takrat, kadar mesec pojema. Stari Grki so trdili o njem, da je zelo pameten in da se razume na glasbo. Naj bo kakor koU že, sedaj jih je na ribjem trgu vsf polno, še je mesec april, privošf*" 1 mo si jih, zalivajmo jih z dobro črnino in tudi mi bomo vedeli nekaj o morskem pajku, da je to pf vovrstna slaščica našega ribjeck* trga. T. P. . 1. maj - simbol enakopravnosti vseh žen sveta Zadružništvo v Istrskem okrožju ob letošnjem 1. maju Naše zadružništvo ni samo beseda in fraza, ampak je stvarnost, dejstvo. Saj. ni to Kapriol, volja ali želja enega ali dveh poedincev, te ali one vasi_ ampak je nujen pojav v novih družbeno-gospodar-skih prilikah, je izraz časa, razvoja. Zato je zadružništvo množičen pojav. Priznamo, da ni to preoblikovanje in prehajanje iz ene stvarnosti v drugo lahka zadeva, premo, stiti je treba mnoge ovire, ker terja ta gospodarska oblika novega človeka, novo vero v skupnost, ki nam jo je izkoriščevalni kapitalistični sistem omrtvičil. Omrtvičil jo je, a ne zamoril. Človek je bil, je in ostane družbeno bitje, v medsebojni povezavi in od Visnosti. Ko to obnovimo in raztresene in zdrobljene ude spet povežemo in utrdimo, oziroma ko bo delovni človek spoznal — on to že spoznava ter bo vedn0 bolj spoznaval — da mu sodelovanje, skupnost, vzajemnost prinašajo praktične koristi, bo tudi vedno večji del svojega gospodarstva odstopal v upravo skupnosti. Kaj pa hoče skupnost? Kaj hoče ljudska oblast, ki to skupnost tako podpira? Delovna skupnost je iz delovnega ljudstva. Delovno ljudstvo pa ima samo eno skromno in prirodno tudi utemeljeno težnjo: ono hoče pošteno živeti. Dobro vemo, da mu oni, ki mu vladajo in na njegovih plečih živijo, ne bodo to darovali ali kar tako odstopili. Tjo si moramo priboriti zato si moramo sami urediti življenje, v prvi vrsti pa ono, ki se tiče gospodarstva, zlasti produkcije. Samo delovno ljudstvo mora 'odločati kaj, kje, kdaj in kako naj dela. To pomeni, da mora gospo dariti smotrno, zavestno, načrtno, oziroma s pravilno postavljenim ciljem, skrbno in premišljeno pretehtati vse činitelje, ki pri tem odločajo. Samo določeno območje delovne skupnosti more načrtno gospodariti, samo združeni in gospodarsko trdno povezani kmetje in delavci, kateri imajo isti gospodarski interes, iste potrebe in zahteve, more reševati skupna gospodarska vpra Sanja. Prav ta povezava, ta organizira ha skupnost, sloneča na načelu Vzajemne premoči, predstavlja zadrugo. Samo zadruga pa predstavlja v danem trenutku najprimer. hejšo gospodarsko obliko za dose Ro boljšega gospodarskega življenja, recimo rajši: za olajšanje, skrajšanje in izboljšanje dela, oziroma zvišanje proizvodov v količinskem in kakovostnem oziru. Prav ta zadnja točka (zvišanje Proizvodov) predstavlja jedro naloge na zadružnem sektorju. A v ta hamen je treba raznovrstnih sredstev (delovnega orodja, stroji, selena, gnojila idr.), primerne pro-store (kleti, hlevi, svinjaki), pralne organizacije dela i d. Posameznik ne zmore vsega tega. Zmo-pa skupnost, zmore toliko laže, hitreje in uspešnejše, kolikor večje •s v njej medsebojno zaupanje, do hra volja, poštenje, razumevanje. . Produkcija pa je le en del nalog ^družnega gospodarstva, ki se pri-mdno veže z drugim delom prošnjo, to je s tisto funkcijo, ki 1° vsak posameznik vrši vsako uro, ''sak dan, stalno in redno, v manjši ?1' Večji meri, bilo z uživanjem mane, s porabo obleke, stanovanjcih prostorov itd. Preskrba takšne-84 ali drugačnega blaga (kmetijske produkte delavstvu, industrijske kmetijstvu) na čim krajši, hitrejši in Cenejši način, to je druga naloga zadružništva. A tretja? „ Izločiti nepotrebne posredovalce r— izkoriščevalce (n četrtič: Dvigniti življenjsko raven delovnega človeka na dostojno višino ne le v materialnem (hrana, obleka, stanovanje) pač pa tudi v moralnem oziru. Ali ni to plemenita naloga, vredna požrtvovalnega sodelovanja? Prav zato se naše novo zadružno življenje že preliva (n se bo skoro še bolj prelivalo skozi nove zadružne hrame, ki bodo vžigali plamena očinščenega in pomlajenega, resnič. no svobodnega življenja. Mnogo je sovražnikov okrog nas, ki bi nam tako radi preprečili te naloge. Njih namera je protiljud-ska in zato nesocialna, nekulturna, nečloveška, njih namera je takšna kot je vedno bila: podrediti si delovno ljudstvo ni mu piti kri, ker brez tega so sesalci zapisani smrti. Zato smo si nepomirljivi nasprot. niki. Mirno ponovimo, kar smo že večkrat podčrtali: Mi gremo naprej, kujemo in snujemo novo usodo. Naše zadruge se. razcvitajo iz nižje v višjo obliko, zadružna zavest našeg.a delovnega človeka raste in iz njega se porajajo nove sile, novi sodelovalci, novi talenti. Da, v našem ljudstvu so še ogrom. ne skladnice spečih sil, ki jih bomo vztrajno prebujali in vključevali v kolektivno udejstvovanje, da bo-vsaki naslednji 1. maj vse lepši svetlejši, veličastnejši. JANKO FURLAN O sejanju in neiji Iwruze Pomladanska setev je pri kraju. Pustili so še nekaj njiv, ki jih bodo še posejali s koruzo. Vemo, da pri nas pridelek; ni obilen, mogel bi pa biti mnogo vešji, ako bi kmetovalci ravnali tako, kot je potrebno. Koruza ljubi globoko zrahljano zemljo, zato moramo orati globoko. Le v globoko izorani zemlji se mo. re nabrati voda in le v taki zemlji more koruza popolnoma razviti svoje korenine. Zemljo za koruzo bi morali zorati že jeseni ali vsaj v zimskem času, ker tedaj si zemlja lahko nabere največ vlage. Pri nas zgodnje oranje sploh ni v navadi, a bi zelo mnogo koristilo. Gnojiti moramo koruzi dobro, predvsem z domačim hlevskim gnojem, kateremu dodamo na vsakih 1000 m2 še 30 kg superfosfata in 5 kg kalijeve soli. Hlevski gnoj, su. perfosfat in kalijevo sol potrosimo pred oranjem. Ako nimamo hlevskega gnoja in moramo gnojiti le z umetnimi gnojili, uporabljamo dvojno količino navedenih umetnih gnojil. Za seme izberemo le take storže, ki so zgoraj in spodaj približno enako debeli in na katerih sedi zrnje v racnih črtah- Taki storži pnajo največ zrn in so najlepše razviti, kar se tudi podeduje. Uporabljamo samo seme iz sredine storža. Seme odberimo vedno že Pripnavzemlje. urn na icTfOC o'ornò OCOn* na br&n* not Cev« rjót 'V? oòo/c ìyxZV'T- ,n*or Ta poteza je potrebna, sicer bo beli popolnoma blakiral črnj položaj d5-d6. 8. f2-f3 ------- 24. f3-f4 Ke7-d8 25. f4-e5 f6-e5: 26. Db3-a2 Kd8-c7 27. Tgl-g5 Ta6-a8 28. Thl-bl De8-f7 29. Tbl-gl * Pretilo je g6 29. — Ta8-f8 30. Kf2-el Sb6-c8 31. Lc2.d3 h7-h6? 32. Tg5-g6 Sc8-e7? Crni se ne zaveda, kaj grozi. Ne vidi nevarne grožnje, ki jo je beli z zadnjo potezo pripravil. DI AURAM 33. Tgfi-d6:H ------ Krasna žrtev stolpa. 33. ------- Kc7-d6: 34. Le3-c5:!! ------- Se lovec se žrtvuje. Sedaj bela 36. Df2- b6+ Se7-c6 Tudi Lc6 ne bi nič pomagalo. 37. Tgl-g6+ Kd6-e7 38. c4-c5! Tf8-b8 39. Ld3-c4 Df7-e8 40. f5-f6+! Ke7-f8 Ne sme vzeti kmeta, ker sledi d6+ in mat Tg8. 41. d5-c6: Cmi se vda. Na bc6: ali Lc6: bj beli igral Dc7 in mat bi bil neizogiben. Zaključno faza igre je mojster Puc sijajno igral. Rešitev prolileina Beli Ke5, Dal, Ld7, Sa2 (4) Crni Kb3, c5 (2) Mat v 3 potezah. a) 1. Sa2-b4 Kb3-b4: 2. Dal-b2! Kb4-a5 3. Db2-b5 mat alj 2.-— Kb4-c4 Ld7-b5 mat. b) l. ----- Kb3-c4 2. Dal-b2! c5-b4: 3. Db2-c2 mat. c) 1.-------c5-b4: 2. Ld7-a4-|- Kb3-c4 3. Dal-d4 mat. d) 1. ------ c5-c4 2. Ke5-d4! c4-c3 3. Dal-c3 mat ali 2.------Kb3.b4: 3. Dal-a4 mat. Ing. SIKOSEK BORIS Tudi ta poteza ima namen okrepiti središčno polje e4. Mojster Puc, k; običajno igra otvoritve zelo originalno, že pripravlja napad na kraljevo krilo. 8. ------ ‘ e6-e5 m Miaiio jl 9. e2-e4 Sb8-d7 10. Lfl-d3 Kg8-h8 Crni se hoče rešiti nadležne vezave ter pripravlja mesto skakaču £6. Težave, ki jih že črni ima, so posledica slabe otvoritve. 11- g2-g4 ------ Videč, da se črni ne znajde v nastalem položaju, bel; takoj prične z nevarnim napadom. Tu velja pravilo: kadar si v središču nad- močen, smeš pričeti z napadom na krilu. 11. Dd8-e8 Dama ima boljše mesto na a5, kjer naj bj črni iskal izglede za protiigro. 12. h2-h4 Sf6-g8 13. a3-a4 a7-a5 Ce bi črni imel damo na a5, bi Imel po Sb6, Ld7, f6 in Se7 še dokaj čvisto pozicijo. Sedaj je črni močno oslabil b linijo posebno pa polje b6. 14. Sgl-e2 f7-16 15. Lg5-e3 Sd7-b6 16. Se2-g3 Sg8-e7 17. h4-h5 Lc8-d7 18. Ddl-b3 Ta8-a6 19. Ld?-c2 Gh8-g8 Crni namerava svojega kralja prepeljati iz i ogroženega mesta na damska krilo. 20. Sg3-f5 Se7-f5: 21. g4-f5: Kg8-f7 22. Kel.f2 K17-e7 23. Thl-gl T18-g8 Okostje staro sedemdeset milijonov let V paleontološkem muzeju Sovjetske akademije znanosti razstavljajo okostja treh ogromnih dinozavrov, ki so jih lansko leto pripeljali v Moskvo iz puščave Gobi. Sovjetski znanstveniki pravijo, da so te prazgodovinske živali živele pred približno 70 milijoni leti. Siamski sestri Dortmundske zdravstvene oblasti javljajo, da sta se v tamošnji bolnici rodili dve siamski sesiri. Siamskj sestri, ki še živita, imata dve glavi, dve srci, tri roke in samo dve nogi. Mati je umrla na porodu. Reka diamantov V preteklih letih so našli razne diamante izredno velike teže. Naj-novejša takšna senzacionalna najdba je ogromni diamant 770 kara. tov, ki so ga odkrili v naplavinah reke Woyie River v Sierra Leone. Zdi se namreč, da so diamanti pravi zakoniti otroci naplavin. Na diamantnih področjih čakajo iskalci vedno nevihte, nalive in povodnji, ker vedo, da takrat naraslo vodovje prenaša s seboj diamante, ki se do tedaj skrili v nepristopnih skrivališčih. Leta 1943 so nam. reč našli v istih naplavinah reke Woyie drug izredno težak diamant: tehtal je 532 karatov. Kaj bi bilo še treba drugega, kot to, da se zbudijo zaspani in razočaranj iskalci diamantov ter pritečejo k reki Woyie? Odidejo tja z običajno strastjo pionirjev, čakajo nalive in povodnij ter živijo mesece in me. sece uprti z očmi v pesek. Vsi upajo, da bodo odkrili novi Cullinan, največji diamant na svetu, ki tehta 3.025 karatov in ki bi ga hotele imeti vse žene bankirjev. Brodolomci ne bodo več žejni Iznašli so nov način, kako preprečiti, da ne bodo brodolomci trpeli groznih muk zaradi žeje. Zgradili so rešilne čolne, opremljene z baloni iz plastične snovi, ki vsebujejo črno pobarvane gobe iz celuloze. Te balone napolnijo z določeno količino morske vode in jih napihnejo. Nato jih obrnejo proti soncu. Sončni žarki povzročajo izhlapevanje vode, ki se zgosti na dnu balonov potem ko se je filtrirala skozi gobo. Ta voda je potem pitna. w :>doc<>co<>c*xxx>c<>oc<>cc>c«=c*ooc^ italijanski vzgojni film Med precejšnjim številom filmov, ki jih dan za dnem igraj v Trstu, najdemo vedno nek -j dcbr.h in zanimivih. Toda motimo se, če m sli-mo,, da bomo našli lep film v okolju, ki mu gre. Kaj še. Razkošne reklame vabijo ljudi v dvorane sredi mesta, da si ogledajo, filme, za katere je škoda časa in denarja.Tre nutno n. pr. Semenj n čeuosti, Rajši imam kravo itd.; če si pa hočeš ogledati prvi slovenski umetniški film moraš v predmestje... Tudi italijanski fdm Srce, ki so ga prvič pred meseci igrali v Trstu, je šel skoraj neopazno mimo nas in tud: zdaj ga «tiho» igrajo v skromnem tržaškem kin ., dasi bi mu šlo mesto pred večino f Imov, ki jih v teh dneh v Trstu igrajo. Kakor knjiga Srce, znan nito delo italijanskega p satelja Ue Arni. rìsa, je tudi film vzgojnega pomena. Prikazuje nam učiteljico in učitelja, idealna vzgojitelja; ob skupnem delu se njuni srci srečata, obljubita večno zvestobo, toda v njuno sreco poseže zla usoda. Učitelj mora vojno in se več ne vrne, učiteljica mu ostane zvesta in posveti vse svoje življenje le vzgoji mlad ne. Podobno vseb no smo sreča i že tudi v drugih filmih, vendar pa ta film izredno odlikuje močna karakterizacija posameznih oseb. Najbolje sta nedvomno podčrtani osebnosti obeh vzgojiteljev; oba pleme, nì'a in zmožna, da si s svojo dobroto in razumevanjem pridobita Izredno močan drobnogled Francoski znanstvenik Claude Morgan, član francoskega kolegija, je v reviji «Nucleonics» napisal, da je bil zgrajen nov drobnogled, s katerim bodo lahko opazovali molekule, ne pa atomov, ker ti prehitro krožijo. Ta aparat izkorišča izžarevanje atomov vodika in ima večjo povečevalno moč, kakor elektronski drobnogled. V 45 dneh 65 jajc Marca meseca je v Kentski gro. fiji neka kokoš trikrat znesla po šest jajc na dan. V 44 dneh je ta izredna jajčarica znesla 65 jajc normalne velikosti. Je to rdeča kokoš pasme z Rodosa, križana s pasmo iz Essexa, Lastnik kokoši g. Woodbine je dejal, da je kokoš ta. ko bojevita, da jo je moral ločiti od drugih kokoši. Kaj je bilo? Eden izmed najmodernejših an-glešk h prekoatlantskih parnikov «Magdalena» z nosilnostjo V7.500 ton se je preklal na dvoje v trenutku, ko ga je vlačilec vlekel v pristanišče Rio de Janeira. naklonjenost otrok in jim pos aneta prava vzgojitelja v šoli in tudi v življenju. Dobro je označena napredna miselnost učitelja, ki uči učence, da imajo tudi Abesinci pravico do svobodneg i življenja in da .redo Italijani zavojevat in ne osvobajat Abesinijo; seveda je bil zaradi svojih naprednih idej začasno odpuščen iz službe. Izredno zanimivo so prikazan posamezni učenci, katerih značaji so zelo dosledno izpeljani, z vsemi mo-ratjtimi in fizičnimi znač Inostmi. Tako je n. pr. la simbol dobrote, oni velikodušnosti, nekdo nosi vse značilnosti trmastega otroka, drugi zopet je poln zavisti, grofov sin je nadut do skrajnosti itd. Moli nas morda le to, da so posamezni značaji preenostranski; tako stoji v več primerih izredno lepemu značaju nasproti izredno grd značaj. Dejanje je vos čas napeto in zanimivo ter polno prijetnih prizorov. Tako n. pr. iz živlienja učiteljice, ki kot naivno dekle verjame lepim besedam mladega častnika; njeno srečanje z učiteljem v nesreči itd. Ne manjka tudi ganljivih prizorov iz šolskega življenja.Tako oni ko bero v šoli o dečku, ki je «a drevesu oprezal za sovražn kom ali srečanje med učenci in ljubljenim učiteljem... Nedvomno ima Za lep urmeh filma poleg odličnih igralcev zasluge predvsem znani režiser De i>'ra. KRONIKA V teh dneh igrajo na Primorskem z velikim uspehom prvi slovenski umetniški film «Na svoji zemlji». Več dni so ga vrteli v Skednju in nato v Dolini, Doslej so biti vsi kinematografi, kjer so prikazovali slovenski film, vedno polni. Veliko zanimanje, radost in ponos navdaja naše ljudstvo, ko gleda na platnu najzanimivejši del svoje zgodovine. Ta film nam je trden mejnik med starim in novim časom. Ne samo, da smo prvič čuli živo slovensko govorico s platna in uživali nad lepoto naše zemlje, tudi naše življenje smo gledali: vidimo ga v novi stvarnosti, ne zasanjano in zasužnjeno, temveč resnično in borbeno. S filmom Na svoji zemlji je filmsko podjetje v Ljubljani Triglav film doživelo v preteklem letu največji uspeh. Delo za umetniški film je poživilo tudi ostale akcije in vlilo več elana ekipam dokumentarnega filma in Obzornikov. V scenarije Obzornikov prinašajo vedno nove elemente in idejno jasnejšo vsebino. Nekatere posamezne točke Obzornikov se oblikujejo po dokumentarni dognanosti in postajajo filmi zase; tako n.pr. Med našimi steklarji, Naše ribogojstvo, Svinec v Mežici, Granit na Pohorju, Industrija čevljev v Zireh itd.; v Obzorniku nahajamo tudi posnetke z dela Kongresa in gradilišč, iz tovarn ter posnetke fizkulturnega udejstvovanja mladine. —O— Z A. BISTRE G la AVE V stalingrajskem studiu so končali dokumentarni film po scenariju Pur-sun-Zadea: Velika moč. Film je posvečen ženam Tadžikistana, —-O— Koncentrirane Križanke V vsak kvadrat vstavi po en zlog, tako da se bo pri vsaki številki beseda pričela in se v srednjem kvadratu — kakor kažejo puščice — tudi končala. Besede imajo sledeč pomen: X. del človeškega telesa; 2. jo ima konj; 3. luknja v zemlji; 4. tretji kot; 9, tako pravijo ženski iz visokih «kro- gov»; 6. že v starem veku mesto v severni Afriki; 7. ob pustu je važna osebnost; 8. predmet razprave, predavanja. Ce si našel pravilne odgovarjajoče besede, tedaj ti morajo prvi zlogi med seboj povezani dati naslednje nove besede: 1. in 3. brezpravno ljudstvo; 2. in 5. tkanina (neslovenska beseda, ki pa se je udomačila tudi v narodni pesmi); 8. in 6. beseda podobnega pomena, kokor pod 5.; izvira iz istega (grškega) korena; 7. in 4. navada o-bičaj. Šifrirana anekdota Kaj bi vse radi otrcci postali! 1, 2, 3, 1, 4, 5 radi 6, 7, 1, 8, 1, 9, 3, 10, 2 pripovedujejo staršem 5, 7 svojim 11, 1, 12, 3, 11, 2, 7, 5, 9, 1, 6, kaj vse hočejo 13, 1, 11, 2, 10, 2, 5, ko odrastejo. 7, 14, 9, 10, 2, 14, 3, 5, pa se kljub 7, 10, 15, 10, 3, 16, 14, 7, 1, n, 2, 5 — 7, 14, znajo 13, 3, 10, 12, 5, 6, 14, 17, umnega 11, 5, 7, 9, lo prišel na zanimivo misel. Da bi 20, 8, 1, 2, 1, 12, 5, 17 — 15, 1 — kakšnega 13, 1, 9, 17, 5, 4, 10 — ima sinček 2, 10, '17, 14, 7, 2, in 7, 10, 8, 7, 16, 14, 7, 16, 14, ga je 21, 10, 13, 3,17, v prazno sobo, v kateri je pustil samo 11, 12, 14, 2, 1 — 13, 5, 11, 6, 1 — 16, 10, 22, 1, 17, 9, 1 — in — 11, 3, 14, 22, 3, 7, 5 — 15, 1, 17, 10, 3. Oče je računal: 10, 9, 1, se bo lotil svetega pisma, 7, 10, 16, postane 11, 12, 14, 18, 14, 7, 5, 9; 7, 10, 16 — 22„ 1 — 13, 1, 16, 14, 15, 14, 17, jabolko, 7, 10, 16 — 13, 1, 11, 2, 10, 7, 14 — 23, 10, 3, 6, 10, 3; 7, 10, 16 — 11, 14 — 22, 1 — 13, 1, 5, 8, 3, 10, 12, 17 — 21 — srbrnim dolarjem, 22, 1 — 2, 3, 14, 22, 10 — 13, 10, 18 — 13, 3, 14, 11, 9, 3, 22, 14, 2, 5 — 15, 10 — 13, 1, 11, 2, 10, 7, 14 — 22, 10, 7, 9, 5, 3. Ko je mož čez 7, 14, 9, 10, 16, časa 11, 2, 1, 13, 5, 17, v sobo, je 11, 5, 7, 9. 1 sedel na 11, 12, 14, 2, 14, 6 — 13, 5, 11, 6, 20 — 2, 5, 24, 18, 10, 17 — 15, 1, 17, 10, 3 V žepu in grizel jabolko. 11, 5, 7, 9, 1 Rešitve DIAMANT: L k, 2. rod, 3. risar, 4. Kosovel, 5. davek, 6. rek, 7. 1. KVADRAT: 1. kisik. 2. Ižola, 3. Solon, 4. llona, 5. Kanal. DOPOLNJVALKA: endivija, Senožeče, brencelj, Armenija, Slovenka, Saraceni, Prešeren. POSETNICA: sprevodnik. Izžrebanje Naslednji reševalci so bili izžrebani za pravilne rešitve, ki so nam jih poslali: Durja Marija, Marjan Kobal, Besednjak Boštjan, Žigon Peter, Marušič Milan in Debeljak Jožef. Za nagrado smo jim poslali lepo slovensko knjigo. J£u]»oii št. 106 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika 3. w, 7, I — 1, 15, 17, l, 1», 3, Z, D. Zato 16, 14 — 13, 3, 14, 6, 1, !9, 14, 7, . . ., — 16, 14 — 3, 10, 11, 2, 11, 17 trgovec 12 Kansasa, 9, 5 — 16, 14, — h — postal 13, 1, 17, 5, 2, 5, Ne le italijanske filme, ampak tudi dokumentarne italijanske filme močno cenijo v inozemstvu. V Nemčiji je doživel velik uspeh dokumentarni film Michelangelo. —O— Napredni francoski režiser Louis Daquin je snemal film o rudarjih v severni Franciji. —O— V preteklem letu sta v Angliji doživela največji uspeh ameriška filma: «Najlepša leta našega življenja» ln glasbeni film Wilcoxa: Pomlad v par" ku Lane. TKÌNJI1 Odgovorni urednik KAVS F B A N C Tiska t dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Moutecchl i Rokopisi se ne vračajo i 15 VìeSaìàjeva prvomajska pesem Ven, na km te pohitimo, mesto drutjim prepustimo. Kaj bi v mestu se borili boljšo kapljico dobili bomo izven tega mesta. Tam bo letos naša festa. Čaša vina in jedača, to dandanes se izplača, zraven pleši bugivugi, a bonjo naj se drugi. Mi pa le močno zavpijmo, da neznansko se borimo, pa nam to verjel bo vsak, ki je količkaj bedak. Vit/aiS/evci in sončni mrk Ko je v četrtek zjutraj skupina Vidalijevega razbijaškega generalštaba opazovala sončni mrk, se ji je milo storilo ob spoznanju, da bo tudi ona kmalu mrknila. Viđali in Malalan pred taborom OF na Opčinah Vidah in Malalan po taboru OF na Opčinah ŠPORT Uspehi sovjetskih atletov in tajnost njihovega izvora Lansko leto so sovjetski športniki dosegli pomembne rezultate. Ta. ko je 12 športnikov doseglo boljše rezultate, kot so jih dosegli zmagovalci na olimpiadi v Londonu. ZSSR 194S Desetoboj: Uspehi drugih sovjetskih športnikov pa so dokaj izenačeni z uspehi zmagovalcev na olimpiadi. Rezultati so bili naslednji: M O SK I Olimpiade v Londonu 1948 H. Lipp 7780 7139 Mathias (ZDA) V. Volkov 7229 Maratonski tek: F. Vanin 2.31:55 2.34:51,6 Cabrora (Argentina) V. Gordienko 2,32:24 Met kladiva: Kanaki 56,13 56,09 Nemeth (Madžarska) Skok v viš no: I. Iliasov 199,9 198 Winter (Australija) 195 Eddelman ZDA) 19a Stanich (ZDA) 195 Daminiau (Francija) 3.000 steeple Chase: A. Pugačevski 9:6,4 9:4 6 Siestrand (Švedska) 9:8,2 Elmeter (Švedska) Met krogle: H. Lipp 13 36 17.12 Tompson (ZDA) Met diska: 2 E NS K E N. Dumbadze 53.25 41.92 Ostermayer (Francija) Z. Borisova 42.78 E Bagriazeva 42.23 Met kopja: A. Judina 48.92 45.57 Baum (Avstrija) N. Dijatlova 41.70 Met krogle: A. Andrejeva 14.44 13.75 Ostermayer (Francija) T. Sevrijukova. 13.84 Tek na 100 m: E. Sečenova 11.9 11.9 Blankers Koen (Nizozenska) Tek na 1000 m: Z. Dukovič 1:19 1:22 Monly (Anglija) 1:22 Streklen (Avstralija) Skok v višino: G. Ganaker 164 168 Kocmen (ZDA) 168 Tiler (Anglija) 161 Ostermayer (Francija) Večina teh športnikov so delav. dvorano itd. , J'-ivjvainaji in 50 pri. cen svojo športno kariero po tovarniških športnih krožkih. Ti krožki so seveda odlično organizirani in imajo v njih delavci možnost, da goje kateri koli šport sj požele. Prav zaradi množičnosti imajo ti športni krožki velik vpliv na nadaljnji razvoj športa. Samo za primer naj navedemo, da imajo v moskovski tovarni «Krasniji Prole, ter» kar 15 nogometnih moštev, od katerih jih 7 sodeluje na moskovskem nogometnem turnirju. Športniki te tovarne imajo na razpolago syoj športni stadion dve nosomet-n' igrišči, plavalni bazen, izlovadno Od ostalih rezultatov, ki so jih dosegli sovjetski športniki v lanskem letu, naj omenimo še uspeh strugarja Pugačevskega na 1500 m s časom 3.53. Ta rekord je dosegel Pugačevski v mrzlem vremenu in na mokri stezi. Ukrajinec Kanaki je kot vse kaže lansko leto dokončal borbo med najbolj" imi metalci kladiva, ki se je vlekla že celo vrsto let z odločnim rezultatom 56.13 m. Ozolin, znanj skakalec s palico, je dosegel lansko leto rekord 4.18 ’•!. Kurakulov je postavil nov rekord v teku ng 100 m s časom 10,4 rek. V teku čez zapreke na 80 m pa je postavila novi re- Crvena Zvezda in Hajduk sta končala z gostovanjem . Crvena zvezda je ob koncu svolga nogometnega turnirja nasto-bila v Parizu s tekmo z moštvom ^tad Red Starom, katerega je prelagala s tesnim rezultatom 3:2. Beograjčani 30 dali dosti boljšo igro °d njihovih nasprotnikov, vendar ®a niso izkoristili vseh priložnosti *a gol. Hajduk je gostoval v Saarbruec- 2®*'u, kjer j« izgubil tekmo z do. •fcčim istoimenskim moštvom z 2:3. Pozneje je pa nastopil v Mar-seilleu protj tamošnjemu Olimpic-tjueu. ifekma se je končala neodlo. Seno 2:2. Bila je vseskozi živahna in je potekala v premoči Splitčanov, ki pa te prednosti zaradi slabega streljanja na gol niso znali izkoristiti. Pomladanskega cross se je letos udeležilo v celi Sloveniji vsega skupaj 48.000 tekmovalcev. Vendai pa se tekmovanja še nadaljujejo, tako da je pričakovati, da se bo število udeležencev prve letošnje tnonožične športne prireditve še znatno povečalo. kord Gokina s časom 11,5 sek. Vsa «skrivnost» sovjetskih uspehov v športu je v množičnosti. Prav množičnost mu daje vedno nove talente, poleg tega da daje neštetim možnost, da sj s športom krepe svoje zdravje. Ti športni uspehi nam kažejo, da bomo pr; nas znatno zvišali naše rezultate, če bomo šli po isti poli kot sovjetski športniki, če bomo razširili naše vrste. Ponzila visoko palena V nedeljo se je končalo šesto kolo jugoslovanskega pomladanskega prvenstva. V prvi ligi so zaradi gostovanja Crvene zvezde in Dinama odigral; samo tri tekme. Ponziana je gostovala v Pulju. Srečala se je z beograjskim Metal, cem, ki je s svojo igro v nedeljo naravnost presenetil. Igral je zelo hitro s krepkimi prehodi ter zelo borbeno. Ponziana je imela to nedeljo zopet v svojih vrstah Preslja in Maluto, ki pa zaradj svojega štirimesečnega «počitka» nista mogla odločneje poseči v tekmo. Prvi polčas se je končal s 3:0 za Metalca, v drugem se je pa ta re-zultat še povišal za en gol v korist Metalca. K temu rezultatu je po svoje pripomogel tudi sodnik s pristransko sodbo. V Beogradu se je pomeril Par-lizan z Našimi krili in zmagal s tesnim rezultatom 3:2. Zmago je dosegel šele v drugem polčasu, ko ie s tehnično dovršeno igro in lepimi kombinacijskimi potezami Partizan naravnost zagospodaril na terenu, medtem ko se je v prvem polčasu skoraj že zdelo, da pripravljajo Naša krila lepo presenečenje za Partizana. Lokomotiva je igrala že v soboto z Budučnostjo in jo premagala. Skedenj zopel prvi Skedenj je to nedeljo igral 2 Qmmso in jo premagal z 2.1 Za zmago se mu ni bilo treba posebno truditi, ker je Ommsa nastopila s samo lo igralci. S tem je prišel Skedenj na prvo mesto, ker Aurora, ki je imela eno tekmo še v do. brem, to nedeljo ni igrala. Piran je premagal Rojan z istim rezultatom, vendar pa mu ni šlo pri tej tekmi tako gladko, kot Skednju. Rojan se je trudil, da nadoknadi zadnji forfait z Arrigoni-jem, kar mu pa vseeno ni uspelo zaradi velike tehnične premoči Pi. rana. Magdalena je igrala z Meduzo in bila ob presenečenju vseh premagana z 1:2. Tovarna strojev se je spoprijela z Dreherjem in ga odpravila z malo visokim rezultatom 9:0. Prav tako je dosegel visok rezultat Arrigoni s Kostalun-go (6:2), vendar pa bolj s pomočjo napak sodnika. Tekma med Miljami in Fonziano B se je pa končala z 2:0. PEPA Draga Juca! V Mrčedolu to nedeljo bila lepa je proslava, vsled katere Malalanu se je skoraj vnela glava. Babičevemu pozivu tisoči so se odzvali, istočasno kar na piste je pristaše štel Viđali. Za bodočega ministra, ki ga kličejo Košuta, Pa pretekla je nedelja bila vendar najbolj kruta. V mislih že lepo posedal na ministrskem je stolu, pa gredo vsi mimo njega in zbero se v Mrčedolu! Na Vidalijevem zboru kar na tihem so sklenili, da iz doline mrčedolske bodo ljudstvo napodili. Kmalu so prispele škvadre in po hrbtu -jih dobile, take, da jih do volitev več ne bodo pozabile. To nedeljo je Viđali do zaključka moral priti, da se slavna stara O.F. le ne dala bo razbiti. Mi veseli smo uspeha in ne bomo popustili, dokler vseh, ki so pošteni, spet ne bomo pridobili. Nanking padel je te dneve, prišla vest je iz Kitajske. Bravo! A pri nas zdaj važne so priprave prvomajske. Le prav malo je še časa, treba se je potruditi; letos mora na naš praznik vse kakor po olju iti! Lani delali so zgago na ta dan nam šovinisti, zdaj to funkcijo prevzeli v roke so kominformisti. Mi ne enih. in ne drugih čisto nič se ne bojimo, in pripravljamo se resno, dn svoj praznik proslavimo. Nc.s r.e eden in ne drugi malo ali nič ne moti, ker vemo, da smo še vedno kot doslej, na pravi Poti. Da Viđali na stranpota med tem letom' je zagazil sleherni bo proletarec danes, jutri to opazil. Prvi maj posebno letos je velikega značaja, ko nam poleg zaptLdnjakov še Vidalijec nagaja. Nas ne sme to nič motiti, še bolj mora nas podžgati, Folografija pobožnih želja Gornja ploskev prikazuje sliko, kakršno se je vidalijeverr u fotografu posrečilo napraviti v nedeljo y Mrčedolu. Ta izredno uspe la fotomontaža je dobila od Vi-dalija prvo nagrado, ker je najbolj odgovarjala njegovim željam. Pravijo, de se misli Schnellkaus sploh posvetiti fotomontiranju Vi-dalijevih pobožnih želja. Najbrže je tudi to V interesu internacionalizma. P,ŠE J PCI kdor le more, mora ta dan slavnostim prisostvovati. Malalan pa naj na glavo se za prvi maj postavi, — če je namreč sploh mogoče stati brez glave na glavi. Te pozdravlja Tvoja Pepa "Festa delle matricolo" Prihiteli so študentje iz matere Italije v Trst in proslavljal) tu svoj praznik z željo do priključitve našega mesta k Rimu. Na glavi so nosili klobuke, podobne ptičjim kljunom. Zelo simbolično! Mlečnozobi kljuni so čivkali o nečem kar je bilo in česar več ne bo. Enega izmed njih smo opazili, da je nosil nočno posodico s seboj. Tudi zelo simbolično! Ob vsem vpitju bodo dosegli le to kar scada v tako posodico. Deio Justa Košute Ko je še delal omenjeni preteklo sezono v Slovenskem narodnem gledališču, je zrežiral dvoje del. Značilno je, da sta Se ti dve deli imenovali: Pot do zločina in Tako tudi bo. Sedaj se je amatersko spravil na Gorkijevo «Mater», Letak ti pove «Mati», pod vodstvom Justa Košute. Sladko se nasmehneš, če besedo mati razumeš v itahjanskem pomenu. Socialdemokratsko proslavljanje 1* maja Vidahjeve skupine Prvi maj bodo Viđali in njegovi letos proslavljali pod geslom: «Kaj nas briga- borba». Vsa zadeva bo bolj podobna pustni veselici kot prazniku delavstva. Temu primerno je sestavljen ves njihov prvomajsk' spored ki vam ga tu nekoliko opišemo. Zabava bo pričela s koračnico «Se en liter ta boljšega», nakar bo slavnostni govornik dvakrat pljunil na Jugoslavijo. To bo po-vod za prvo točko zabavnega programa. Ta točka bo nagradno pljuvanje. Kdor bo najbolj pljunil na sosedno državo, bo prejel v usnje vezan izvod informske resolucije z lastnoročnim Vidali-jevim podpisom. Nato bo sledila izvolitev «Miss Dela» in bo izbran najlepši «Lavoratorec». Njima na čast bo godba zaigrala boogie-woogi. Naslednja točka Se bo imenovala «tekma v lažeh» Kdor bo izmislil največjo in najgršo laž na račun Jugoslavije, bo zmagal. Izven konkurence bodo v tej točki smeli tekmovati tudi Vida-'tievj novinarji, ki bodo p; zali ekshibicijsko izmišljanje neresnic. Sledilo bo blatenje narodno-osvo-bodilne borbe Jugoslavije; kdor v tej točki ne bo nič pokazal, bo moral za kazen zavpiti «živijo Tito», nakar ga bodo zaprli v temno sobo za eno uro, kjer bo moral pojesti pokvarjeno krajnsko klobaso, da se bo na lastne oči prepričal kako slabo se godi dandanes ljudem onkraj Opčin. Se dosti takih in sličnih toč* bo vseboval Vidalijev prvi maj. Le nečesa tam ne bo videti. Videti ne bo tistega smisla, ki ga bi moral prvi maj imeti. A to njinà ni mari. Glavno je pač, da se J« dan ne bo delalo. Prvi maj, praznile proletariata, praznik delovnega ljudstva vsega sveta, pomeni za nas tudi praznik osvoboditve. Pred Stirimi leti na ta dan so prikorakali v Trst Titovi partizani ter se združili z oddelki «Delavske enotnosti». Bili so za nas to sončni dnevi, bila je to naša pomlad, naSe vstajenje. V mestu so plapolale naSe zastave, ljudstvo je navdušeno pozdravljalo svoje borce, faSisti in reakcionarji so se potuhnili in poskrili. Zaradi mednarodnih spletk, zaradi nenasitne požrešnosti imperialistov je morala jugoslovanska osvobodilna vojska za-; pustiti osvobojeni Trst in se umakniti. Tedaj so prilezli na dan bivši fašisti kot ščurki ter se začeli pod varstvom tujih gospodarjev napihovati in počasi dvigati svoje glave. Toda to nas ni ustrašilo. Borili smo se naprej, kjer so se morali nehati boriti naši borci, smelo smo praznovali obletnice osvoboditve, vsak prvi maj je bil kakor ponovitev onih slavnih dni maja 1945. Po tržaških ulicah so se valile ogromne množice, odmevala je naša pesem, vihrale so rdeče in narodne zastave, tisoči mladih telovadcev so po; nosno korakali po našem mestu in ga oživljali s svojimi barvami in zagorelimi, močnimi telesi. Vsega tega se spominjamo v teh dneh, ko smo zaradi razbi-jaštva vidalijevcev razdvojeni, ko bi radi spravili vse naše žrtve, vse one sončne in slavne dni v pozabo- Toliko bolj se spominjamo tega, ker nam hočejo našo zmago oporekati, ker se so v tem, zanikanju naših slavnih tradicij reakcionarjem pridružili tudi ljudje, ki se trkajo na svoja prsa s svojim lažnim internacionalizmom. Fašisti in šovinisti so že od vsega začetka oporekali osvoboditev Trsta Jugoslovanski vojski in tržaškim naprednim silam. Zvesti svoji metodi potvarjanja zgodovine, s katero so vedno spreminjali poraze v zmage, so si izmislili že leta 1945. svoje «brigade» in trdili, da so te brigade osvobodile Trst že same, še preden so prikorakali vanj partizani. Tako si upajo nesramno trditi ljudje, ki so do zadnjega dne služili Nemcem, ali pa igrali neko namišljeno vlogo upornikov sporazumno s Coceanijem. Pagnini-jem in Nemci. V tej njihovi viogi so jih podpirali in jih podpirajo angloamerički imperialisti, ki oporekajo Sovjetski zvezi njen ogromni delež pri zmagi nad nacifa-šizmom, ki so jim bila partizanska in osvobodilna gibanja dobra le, dokler so na njih račun prihranili svoje žrtve. V skladu z vsem tem zanikanjem partizanske borbe in žrtev je dr. Colombis, predsednik «italijanskih» partizanov, slavil po radiu njih zmage in popolnoma pozabil, da je osvobodila Trst Jugoslovanska vojska; v skladu s tem se je zopet oglasil v Voce Libera reški legionar In skva-drist Mianl; v skladu s tem so naši preganjalci in mučitelji, sedaj včlanjeni v Legi, nesli vence na kraj usmrtitve padlih talcev v ul. Ghega. Poslužujejo se naših žrtev, poslužujejo se naše borbe, da bi zakrili svoje fašistično poreklo s svojim «antifašizmom», da bi laže zakrinkali svojo podporo novemu fašizmu, ki se poraja pri nas ifi v Italiji ih ki že hujska na novo vojno, da bi zopet zasužnjil naše ljudstvo na Primorskem, v Dalmaciji in morda še dalje. Vse njih početje pa je zaman-Vse laži, vse potvarjanje zgodovine ne more izbrisati dejstva, da je osvobodila Trst Jugoslovanska vojska skupno s tržaškimi demokratičnimi borci in da je za osvoboditev Trsta v zadnjih dneh darovalo svoje življe-: nje 8000 borcev. Tem žrtvam bomo ostali zvesti in nadaljevali bomo in dokončali pot, ki so jo oni poškropili s svojo krvjo.