Božje jezero.
(Pripovedka.)
Živel je svoje dni v velicfim mestu jako učen zdravnik. Od blizu in iz daleč 80 ljudje dohajali k lijemu pomoči iskat. In vsacega, kdor se je k njemu zatekel, ozdravil je. ali mu pa vsaj olajšal fcrpjjenje.
Necega dne se pripelje k zdravniku imeDiten gospod, in ga prosi, da bi mu pomagal. ker je hudo bolan. Ko ga zdravnik pvegleda in preišče, reče mu: nZa vašo bolezen, dragi raoj, težk<5 je tacih zdravil pripraviti, ki vam bi pomagale; bolezen je zel6 nevarna, a vendar se da še pomagati, ako storite vse, kar vam ukažem." Tujae obljubi. Potem ga vzame zdravnik s seboj, in ga pelje s pomočjo svojega sluge skozi temen gO7,d po strmej stezi vvh visoke gore, in od tam v prijazno, okrog in okrog s strmimi pečinami obdano dolino, v katerej se je lesketalo krasno jezero, a v jezeru se je qoC iu dan od-sevalo sinje nebo.
nPrijatelj," reče zdravnik poleg sebe stoječemu tujcu. ,,poglejte se v zrcalu tega jezera, in videli boste, kaj razjeda vaše telesne močL" Tujec po-gleda v jezero tp.r se samega sebe tako ustraši, da malo ne omedli. .
.,Nu, kaj ste videli ?u vpraša zdravnik.
,,Gorj<3 mi!" odgovori tujec s tresočira glasom, nvidel sem avojo po-dobo z vsemi (5nimi strastmi in pregrehami, ki gl^jejo na mojem telesu."" — nTo je dobro znamenje," reče zdravnik: ,,upati smete popolnega zdravja, ako opustite vse te izrastke vaSih zlih navad, ki vas so tak<5 dalee pripeljale. Umijte se tedaj v čistej vodi tega jezera v znamenje čistobe svoje duše, iu idite dom6v, potem pa pridite zopet eez leto in dan, da se ogled&te v tem božjem zrkalu.11
Čez leto in dau pride tujec zopet k zdravniku, kakor mu je bilo naro-čeno. ali zdaj mu ni bilo treba shige na potu do jezera. Krepkih nog je stopal mož poleg zdravnika po strmej stezi preko visoke gore, in radost se mu je brala raz obraza. Ko tujec ugleda med pečinami divno jezero, v ka-terem se je sinje  neb6 odsčvalo,  zavriska od veselja.   Dospevši do jezera,
140
ogleda se zopet tuji gospod v njegovem zrcalu, a zdaj ni bilo več na njem toliko nesnage, kakor poprejšne leto; njegovo lice se je v tej ddbi premladflo in od strastf, ki so ga poprejšne leto grdfle, bilo je videti le neliko obrankov še, ki ostanejo ua zacčlenej rani.
Ko mu je zdravnik dom<5v idočemu še potrebne svčte dajal, kaj naj stori, da si ohrani povrnjeno mu zdravje, rečetuiec: ,,Gospod, zdaj pa zahtevajte tudi vi zasluženega plačila; kajti vi me niste ozdravili satno telesnih, nego tudi mojih dnšnih bolečin: vi ste mi bili vodnik k jezeru, v katerem sem gledal svojo pravo podobo, a vi ste mi bili tudi učitelj in zdravnik. Vzemite torej maio nigrado v plačilo za vaše dobro delo!"
nnZdraviti jo moja dolžnost,"" reče sraijoč se zdravuik; nnnajslajSe plačilo pa mi bode sporočilo, da prav pogostoma potujote k rbožjemu jezeru" ter vedno bolj in bolj spoznavate samega sebe.                           Jos. Lavrič.