o i 21> 1 Tower, Minn., J), februarija, 1894. I^etnilc IIT. Slovenska Jednota. Za ustanovitev ,,Prve Slovenske Katoliške Jednote" so se oglasila dosed a j naslednja društva: 1. Slovensko katoliško podporno društvo sv. Martina v Chicagi, 111. 2. Slovensko katoliško podporno društvo sv. .Tožefa v Jolietu, lil. .!i. Slovenskokatoliško viteSko društvo sv. Jurija v Jolietu, Ills. 4. Slovensko katoliško podporno društvo Presvetc Družine v Tja Salle, 111. 5. Slovensko podporno društvo v Forest City, Pa, 0. Slovensko podporno društvo v Pueblo, Colo. 7. Slov. katoliško podporno društvo sv, Cirila in Metoda v Towe.ru, Minn. 8, Slov, katoliško podporno društvo sv. Cirila in Metoda v Ely, Minn. !). Društvo sv. Cirila in Metoda v Jolietu, 111. 10. Hrvatsko društvo sv. Ivana TOsti-toljtt v Jolietu, 111. 11, Slovensko katoliško podporno društvo sv. Jožefa v GJenshaw, Pa. Which next? Z resnico na dan! Svet je dandanes sploh precej nemiren in razdražljiv. V Evropi na primer so razmere med državami tako napote, da zamore vsaka neprilična beseda kakega pridvornoga gospodiča provzročiti svetovno vojsko. Pa, kaj bi se ><>/.•'m daleč okrog: doma, !":,■_.. . ' I iviljilll .-'4'( mjj\ V vedni nevarnosti. Brat se utegne •sporoči z bratom, in takoj je prepir v hiši, da sosedje stikajo glave in se morda še celo škodoželjno reže, češ, pri sosedu se lasajo! Ljudje smo že toliko k slabemu nagnjeni, da včasih namenoma ali pa tudi nevede spodimo sladki in •osrečevalni mir iz svoje ali sosedove srede, in se dejanski pokesanio še-le tedaj, ko začnemo vživati bridke sadove svojega ravnanja. Kako je z nami Slovenci? O evropskih Slovencih ne bodem govoril. Spregovoril bi rad nekaj o sedanjih amerikanskih slovenskih razmerah, kakor se kažejo javnosti v naših dveh slovenskih časnikih. Začnem seveda z onim časom, ko je začel izhajati zraven ,,Amer. Slovenca" še njegov tekmec. Bode že dovolil, da ga tako imenujem. Oitateljem bode znano, da so nam novojorški založniki svoj list ,,Glas Naroda'" razposlali na ogled proti koncu septembra lanskega leta. Prva številka ,,G1. Nar." lii omenila starejega lista ,,Amer. Slovenca" niti s črkico. Tako čudno, rekel bi preziralno ravnanje novega lista nas je spočetka malo osupnilo.. Jeden izmed glavnih dopisovalcev v ,,Amer. Slovenca" je tedaj pisal g. uredniku v Tower in mu nasvetoval, naj plačuje j e d n a k o z j e d n a k i m! Urednik ,,Amer.Slov." je h o t e 1 naznaniti novorojenca, pa se jo slednjič udal prigovarjanju drugih •češ, počakajmo, kakovega mišljenja nam bo novi kolega, potem ga. bodemo pa priporočili ali zavrnili. ,,Času primerne slike" in nekateri, morda neprevidoma pisani stavki so nas kmalu o tem poučili natančneje. Urednik je vendar še čakal z obsodbo. V tem pa izido 9, številka ,,G1. Naroda" in napade towerskega urednika osebno, očitajoč mu dobičkaželj-nost in' škodoželjnost, dasi ta proti njemu dotlej ni pisal niti besedice. Sedaj jq> bil prisiljen od- govoriti zavoljo čitatoljev ,,Ainer. Slovenca." ,,G1. Nar." so najbolj jezi, da ga v Toweru niso naznanili. Jaz sem se dobro o tem poučil in vem, da bi ga bili radi naznanili, če bi bi bil novojorški urednik naznanil pismeno (kakor sta storila hrvatska lista), da hoče izdajati svoj list, ali pa, če bi bil on samo navel ime ,,Amer. Slov." -v svoji prvi številki. Ker ni .bil toliko uljuden, so tudi v Toweru molčali o njem. To je bil prvi vzrok prepira. Drugi vzrok so bila pravila „Slov. Jednote" v 48. in 49. št. ,,Amer. Slov." Urednik v New-Yorku je sumničil vse mogoče o uredniku towerskoga'lista. Pred-bacival mu je, da hoče ustanoviti ,,Jodnoto" zavoljopostranskega zaslužka", in da ji hoče ,,vsiliti" svoj list. No, ,,Amer. Slovenec" mu je že dovolj jasno povedal, da na kaj tacega pač ne moro sklepati. V Ameriki vsaj nekaj let ne bode nobeden dobičkaril z iz-davanjem slovenskega lista. Zadovoljen bode vsak, če se pokrivajo stroški; doslej se ne pokrivajo niti ,,Ainer. Slovenca", niti ,,Glas Naroda". Toliko zasebne vrednosti imam o obeh listih, in oba urednika mi lahko spričujeta, da je res. Pa pustim vsa druga zavijanja rovati; in za to morajo biti delavci celo hvaležni. Res je pa, da ste V i sumničili Towerskega urednika radi,,postranskega zaslužka" i. t. d., ko o Jednoti ni bilo ni duha ni sluha. Samemu sebi ne bijte v zobe! G. urednik novojorškega lista mi je sicer osebno znan, vendar bi tudi iz 18. številke ,,G1. Nar." vsakdo lahko spoznal, da se on ni nikdar učil v ,,lemenatu". On nas tedaj ne bode učil, kako moramo živeti, da pridemo v nebesa; za ta posel imamo dovolj duhovnikov. Njemu je vera ,,vzvišena", duhovski stan ,,vzvišen" in ,,spoštovanja vreden" — dru-zega pa nič! Kes je, da je vera vzvišena, pa ne toliko, da bi človek ne mogel pO nji živeti; res je, da je duhovski'stan vzvišen, pa ne toliko, da bi z ljudmi lie imel nič opraviti. Duhovnikova dolžnost je, da opomni vernike, če jim preti dušna ali telesna nevarnost. Zares smešno je, kar piše g. Sakser v 18. številki ,,G1. Nar. ": ,,Ako nas Vsegaiuogočni pred sodni stol pokliče, bode naš odgovor lahek, ker veruj emo to, kar nas je Kriste učil in njegova sveta cerkev." —Titu, g. Sakser! sama vera ne zadostuje! Tudi Luter je rekel, da bode človek zveličan, ako 1 o v e r u j e in ven- in se obrnem le še na 18. številko | dar ga je sveta cerkev proglasila ,,G1. Naroda". G. Sakser naj mi j za krivo ver ca. Prašajte in onro^t' jeano vprašanje: ,,Ali je i vsak slovensk delavec Yam pove. zmožen pisati kaj druzega, nugo tako polemiko?" Slovenci v Ameriki smo je siti do grla še izza svojega bivanja v ,,stari domovini". V ti številki imate celo šaro samega zavijanja in sumničenja. Čitatelje opozorim na tri točke. Na zadnji strani nam piše g. Sakser v ,,G1. Naroda": ,,Delavci, Yi si pa zapomnite dobro, da nasjlavcc, da naj se no dajo slepiti z ta gospod (urednik ,,Am. Slov.") lepimi ali zvitimi besedami; delajo sumniči, da se v naših delavskih : naj po svojem boljšem prepriča-društvih sami vladati ne moremo, nju zlasti sedaj, ko nameravamo dokažimo mu, če smo sami dobri, ' ustanoviti .... ustanovimo si lastna društva c:»„»n»t« . . t .. . „ , Slovensko Katoliško Jeanoto. brez protektorata Towerskega u- utu" rednika, .... ker hoče od nas le j Menda pač ni nobenega na svetu, iiiii: „Tw.i S>rc2~ dzl jc *mH'v»«.V.; to je: po veri je treba tudi živeti. Dovolj o tem. Saj je tako vse pisano iz zavisti in iz zakrite jeze, da novojorški uredn i k ni prišel s a m na sedanje mesto,,mladega" s o t r u d n i k a. Potrebno' se mi je le zdelo opomniti slovenske de- ltas jeditto tako društvo, kakor hoče biti ,,Jednota". Isto so sprevideli Čehi, Poljaki in Slovaki in so ustanovili ,,Jcdnoto" s podobnimi pravili, kakor jih bodo imela slovenska ,,Jednota". Na noge! Hitimo, sedaj je čas, da se združimo; boljše prilike morda ne bodemo kmalu imeli! Slovenski delavci, premislite dobro, kaj je v Vašo korist! Z. Citate},j obeh listov. Domače novice. Tower. — Na pustni torek smo volili zastopnike v mestni zbor. Vždsj/.jutraj jo bilo videti, da je ta duri- ijekaj posebnega. Saluni (go-stihiice) bili so od kraja vsi zaprti skoro cel dan; šele po 5. uri po-polndne so jih zopet odprli. Po dnt-vu, zlasti od druge do četrte %ta pa so bile polne ulice sanij, ki so vozilo volil če na volišče. Tu je namreč navada, da pridejo v Iz delavskih krogov. — Štrajk premogarjev v okraju Des Moines, la. je končan. Zahtevali so povišanje plačo pri vsaki toni za 10 centov, kar so jim je od strani družbe dovolilo. — Čevljarska družba ,,Ohillioothe" v Ohio, jo zopet začela delati. — V You n g s t o w n u, O. začenjajo tovarne jedna za drugo z delom. Nek vešč fabrikant je rekel t naročil je čedalje več, in treba je, dii najnujnejše najprvo izgoto-vimo. Vse kaže, da bode delo zo-pdfr traj no. -- V F i 1 a d e 1 f i j i jo sklenilo 200 štrajkujočih tkalcev v Ta.ylorjevi tovarni za pre-j nahaja proge, da pridno delati proti znižani plači. - Iž P i 11 s b u r g a se poroča: Tu postajajo razmero mej premogarji napete. Največje zlo se je začelo vže pojavljati komaj 10 milj od Pittsburga, to je blizu Mansfielda. Delavci so začeli družbam s škodo pretiti, neki družbi so naredili škode za 10.000 dol. Prišla je na pomoč poklicana policija, ki pa ne more napraviti Aleksandra battenberškega. Ivanov ovadil je mnogo zarot. Povedal je, da jc bolgarski kapitan Tjankov prejel 2000 rubljev, da nakupi v Varšavi bomb in jih pošlje v Ruščuk; Dimitrij Ricov dobil jo 3000 rubljev za nakup bomb v Parizu; Mačedonec Tu-fekčdv dobil jo 1000 rubljev, da bi šel iz Pariza v Marseille in umoril kneza Ferdinanda idočega domov; še nekemu ponudili so 2000 rubljev, da si nabere nekaj tovarišev, napade vlak in kneza ujame. — Poslopje amerikaa skega poslanstva v Ji i mu, kjer a« pisarna amerikanskegi konzulata; obiskali so roparji. Odprli so denarnico in pisne mizice. Požgali so vse papirje; arhiv je skoro popolnoma uničen. Policija misli, da roparji niso iskali denarja, pač pa papirje. Vse v Rimu živečo Amerikance policija ostro nadzoruje. — Sv. oče izdal bo posebno encykliko k sklepu svojega jubileja. Ob jednem misli iz-I dati tudi encykliko do poljskih hiiju po volica, ki je zapisan vi policajev, a nemiri se še vedno imeniku (Register), ako ne pride | širijo. Zaprli so 15 štrajkarjev. sam na volišče. Agitacija bila je pijav živahna — voliti niso smele rod. Dosedaj je na mestu čez 100 J katolikov. — Že večkrat napovedanega boja še ni. Združene dr- kapital stolči, mladičku pa eksi stenco na delavske stroške". Gospod Sakser! (Je bodete tako nesramno zavijali resnico, našli bodete odpor, kakoršnega niti ne pričakujete! V tem boju Toworski urednik no ostane sam. ,,Amerik. Slovenec" je pisal in priporočal amerikansko-slovenskim delavcem še pred n o je prišel Vaš' list na svet, da naj se Slovenci združijo, naj si ustanove lastno društvo in naj se sani i vladajo. Za prjo-tektorja kakemu društvu se Tower-ski urednik nikdar ni vsiljeval. Če mi ne vrjamete, pa preglejte vso številke zlasti od 37. štev. II. 1. dalje. Oni ,,m 1 a d i č e k" pa sam trdno dela pri listu iu se torej živi od lastnih žuljev. G. Sakser, kedo so pa Vaši naročniki? Ali mar ne delavci? Koliko kapitala ste prinesli s seboj, da ,nakladate" (?) ubozega delavca? Le lepo tiho. Slovenski d e 1 a v e i vzdržujejo oba lista, Vašega in Towerskega. ,,G1. Naroda" piše: ,,.... tu nas delavce sumničite s tatvino, ko še o gotovini ni duha ne sluha". G. Sakser, kjo berete, da je ,,Amer. Slovenec" katerega izmed slovenskih delavcev v Ameriki sumil tatvine? Zgled ljubljanskega prekanjonca je našim delavcem le svarilen opomin, da se pri svojem početju vodo va- ki bi resno mislil, da bode pri Jednoti kedo drug imel dobiček, kakor delavci sami. Delavci, sami se z družit o, sami se v 1 a d a j t e in sami v ž i v a j t e sadove svojega truda; lo podpirajte sotrpine drugih narodnosti, a pred vsem he pozabite na-se, ne pozabite svojih rojakov! Vrli jolietski Slovenci-delavci so Vam odposlali po Združenih državah okrožnice, kot vabila k Jednoti. Dobro pre-mislito njihovo besede in takoj bodete občutili neko nravno silo, ki Vas bode navduševala, da se jim pridružite. Čemu nam bodeta dve društvi: ,,Zveza" in ,,Jcd-nota"; čemu bi že sedaj sadili sadiko večnega medsebojnega prepira? Vaša krajevna društva naj ostanejo, pa skrbimo, da bodemo zraven imeli še jed no društvo, ki bode združevalo vse slovenske delavce po Ameriki, in v to naj nam služi ,,Slovensko-Katoli-ška Jednota". Glejte, za Jed noto se je že oglasila večina večjih društev. Večina naj odločuje tudi pri nas; snidiino so 1. aprila v Jolietu in si ustanovimo svoje,lastno vseslovensko društvo! Kar nam bode všeč izmed pravil v 48. in 49. številki ,,Amer. Slov.", to bodemo pustili, kar nam pa ne ugaja, bodemo pa premenili pri zboru. Slovenci smo preveč na daleč posejani po Ameriki; združi ofjebo, ki še nimajo 21 let; tu se jej videla potreba, kako koristno j«, da si izposlujomo vsaj ,,prve papirje". Ob 5. uri so naznanili Lid volitve. V mostno zastopstvo s> bili izvoljeni z veliko večino glasov: /i-tčpaii Shnpluml Tajnik — M. F. Marion Blagajnik - C. C. Oppel. Sodnik — W. II. Oampaigne Sodnik (v posebnih slučajih) — J. D. Murphy Cenilec — Z. Eaton Odborniki — A. Hawkinson, I. A. Felter, A. Morcom Mestni redar — L. Larson. Novi mestni odborniki so pozno v noč ,,mazali" s pivom po raznih salunih svojo volilce in agitatorje, katerih jc vso mrgolelo. — Na Kranjskem jc v navadi, da imajo agitatorji tudi jedila zastonj (v Ljubljani je pri neki taki priliki snedel nek mizar-agitator 12, reci dvanajst porcij golaža — ubogi njegov želodec — op. stavca), a v Ameriki imajo le pijačo i smodke proste. Za toliko so na slabšem. Okolu 8. ure zvečer pa je priredila mestna godba mirozov n a Čast novemu mostnemu starešinstvu. —o. — (Vabilo) k redni mesečni Reji društva sv. Cirila in Metoda, ki bode v nedeljo 11. t. m. v tiskarni i,Amer. Slov." Ker se imamo posvetovati o dveh važnih zadevah, je želeti, da se je udje v obilnem Številu udeleže. Odbor. V jednem Elyskih rudnikov se je ponesrečil v torek zjutraj neki Italijan in sicer do smrti. Iloteč iti na delo v jamo, mu je spodletelo in padel vanjo. Živel je le ^c 5 minut po nesreči. To se nam je zdelo potrebno omeniti, ker se je govorilo, da se jo ponesrečil nok Slovenec, ki hvala Bogu šo živi. West Superior. — Od zlatišč pri Rainey Laku na meji med Ca-nado in Minnesoto Vračajoči se veščaki pripovedujejo, da so našli zlato na otokih in na obrežji Rainy Laka. Neka tvrdka v Min-neapolisu kupila je že 40 akrov zemlje na amerikanski strani za 4000 dolarjev ter bo začela spomladi dolati rudnike. Drugi del kupili so superiorski in duluški kapitalisti za 23.000 dol. lied Jacket Mich., 5. febr. — Tukajšnji udje slovenske godbe smo imeli občni zbor, pri katerem smo si izbrali naslednji odbor: C. Inhof, uredsednilc; T. Knetgstes, 1. tajnik; Matija Vidmar, II. tajnik; Jos. Simonič, blagajnik; J. Kocjan, oskrbnik za napravo mu-zikaličnih potrebščin. — Naša sodba šele malo časa deluje v javnosti, a žela je v tem času dokaj pohvale. Slovence je vselej kolikor mogoče zadovoljila z lepimi slovenskimi in drugimi komadi — tako in še bolje jih liočo i nadaljo. Da pa more tako vstrezati občinstvu, gre hvala marljivemu našemu kapelniku. —y— V Pittsburgu si je ustanovilo okolu 700 Cehov, Poljakov in Hrvatov svoj klub, katerega so nazivali: ,, Neodvisni slovanski politični klub v Pennsylvaniji". V Milwaukee so priprli blagajnika tamošnje hranilnice Kcet-tinga, ker je izneveril precejšnjo svoto denarja. Obsodili so ga v Sletno ječo. V Louisville, Ivy. jo pogorela najstarejša in najlepša katoliška cerkev sv. Pavla. Vsa škoda se ceni na $100.000. Alaska, — Uradniki Združenih držav1 začeli so zopet sodnijsko preganjati in kaznovati mnogoštevilne prebivalce v Alaski, živečo v divjem zakonu. Izmed belih ljudij živečih v teritoriju so samo uradniki in za vezni pomorščaki postavno poročeni; vsi drugi so si kupili žene in živo ž njimi v protipostavnem razmerji. Domače oblasti se niso menile za to postavo, ker so jo same prelomlje-vale. Zavezni uradniki pa morajo prijeti vsacoga belega, ki jo prelomil postavo na ta način. žave menda tudi nočejo posredovati. Brazilijanski vojni minister se je odpovedal svoji službi, ker so ni ujemal /, Peixotovim ravnanjem. — Mladi naslednik faraonov, egipčanski kediv, obnaša se kakor razposajen doček; vsako priložnost pograbi, da da Angležem kako pod nos, koj na to pa jih prosi odpuščanja. Nedavno izrazil se jo (nahujskan najbolj gotovo od Francozov 1 \> anplefkih častnikih nespodobno, koj na to pa prosil odpuščanja. Mladi go-spodič je nevaren, ker zamore s tem svojim ravnanjem dati povod veliki svetovni vojski. Hujskajoči Francozi ga sicer sedaj ne podpirajo, toda zamore priti čas, da stopijo odločno na njegovo stran proti Angležem ! Zunanje države. — Avstrijski cesar Fran Jožef jo svoji vnukinji, princezinji Elizabeti bavarski, in njenemu soprogu naklonjen; kajti dosedanji bavarski poročnik pl. Seefried bil jo povišan takoj v stotnika. — V Bolgariji se jc pričela obravnava proti poročniku Luki Iva-novu in njegovemu bratu, ki sta bila zamotana v zaroto proti knezu Ferdinandu v Sofiji pri pogrebu B >01 »ISI. Minneapolis, Minn.: 3. febru-arija. (S r o b r n a p o r o k a g. J o s. in M. arije 1' o s d o r c). Slovenska družina Pesdcrc je praznovala v soboto pomenljivo domačo slovesnost, p e t i nd v a j se t letnic e vzglednega zakonskega življenja med očetom in materjo. Vsi Slovenci in Hrvati v obližju so bili povabljeni,da se vesele z veselimi. Dopoludne sta bila srečna slav-Ijenca pri sv. maši in obhajilu, po-poludne se je pa pričela domača zabava. Okolu treh je prišlo še pot bogoslovcev iz bogoslovnice sv. Tomaža v Merriam Parku. Gosp. Pesdčrc je bil ves navdušen, ko jih je videl prihajati; hitro jim jo skočil naproti in jih kar najuljudneje vedel v sobo in jih seznanil z vso svojo družino in še z navzočimi prijatelji. Razvnamejose živahni pogovori in začne splošna zabava, katero je lokrepčalna pijača ne samo vzdrževala, ampak tudi množila. Skrbne slovenske gospo in gospodično so si pa mislile, da je tudi treba kaj prigrizniti. Kmalu so se ti naznanile pristno ,,kranjske klobaso" s znanim ščegetajočim duhom, in za njimi še druga slovenska in neslovenska jedila. Miza jo bila preobložena; gostom so je zdelo, da jo treba malo olajšati. Naproprijazno povabilo gospe Pesderc se povabljenci posedejo, češ, naj imajo šo zobje, kaj opraviti in ne samo grlo. Pri obedu (naštel sem 28 Slovencer Entered at the Post Office at Tower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892. jj Amerik. Slovenec" Prvi slovenski katoliški list v Ameriki. Urednik in založnik: V. REV. JOS. F. BITE. TOWER - - - MINN. ,,Amerik. Slovenec" izhaja vsak petek. Za Ameriko Za celo leto stane........§2.50 Za pol leta..............$1.25 Za Evropo Za celo loto ... 6 gold, ali $3.00 Za pol leta____ 3 ,, ali $1.50 Dopisi brez podpisa se ne jemljovozir. Rokopisi se ne vračajo. Kdor želi dati kako malo oznanilo za jedenkruten natisk, od 10—15 pisanih vrst, priloži naj v pismu za 30 centov 1-centnih štempsov. Za večja oznanila dogovori se pismeno. Če se dd inserat za celo ali pol leta v naš list, damo primeren rabat ali odpust. ITSF Naročnike prosimo, kader se iz enega v drug kraj preselijo, da nam naznanijo poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. Tiskarna ,,Amer. Slov." je oskrbljena z vsemi tiskarskimi pripravami in izvršuje vsake vrste tiskovine po nizkih cen.ih. Naslov za naročila in dopise je: • „Amerikanski Slovenec" St. Louis Co. P. O. TOWER, Minn. in Slovenk, omenim naj g. M. Butala, A. Simoniča, Klemenčiča in Stublerja) so se vrstile navadne napitnice in popevke. Bogo-slovci so zapeli nekaj domačih narodnih pesmi, kakor: ,,Bom šel na planine", ,,Otok bleski", ,,Slovenec sem", ,,Jaz 'mam Kranj ičico", ,,Tain za turškim gričem", ,,Trtica rodila" i.t.d. Zavoljo bratov Hrvatov je bila tudi na vrsti ,,Još Hrvatska." Videti bi moral, kako navdušeni so bili naši rojaki, ko so culi mile domače glasove tako daleč od domovine! T< so se jim iskrilo Oči! Slišal si: ,,Ta je krasna," '— še jedenkrat jo dajmo! — Oj, ,,tami je všeč! — že dvajset, petnajst, deset let je nisem čul. — Živijo!", Od začetka so še nekateri malo nezanpno pogledovali na prišle bogoslovce,češ, najbržo nam bodo kalili druščino. Koj so pa spoznali, da so se varali: gospodje bogoslovci so se takoj čutili domače med domačimi, da smo. se vsi skupaj veselili prav iz srca. Pozabiti pa le no smem g. Pe-sderčevili dveh hčerk, ki sti svoja dobra roditelja obdarovali s primernim slavnostnim darom in jima v pesmi izrazili hvaležne občutke svojega radostnega srca. Mlajša hčerka Iielenica (rojena Ameri-kanka, pa zraven angleščine in nemščine govori dobro slovensko) je govorila daljši govor, ki nas je prav ganil. Slavljenca-roditelia sta si otirala solze veselja iz oči. Zraven vsega tega so se vrstili že razni pogovori, iz katerih povzamem to-le: V Minneapolu je bilo pred petnajstimi leti mnogo več Slovencev nego sedaj. Prišli so pa v večjem številu Švedi, Norvežani in Irci, ki so slovenske delavce izpodrinili na vso moč; če je bil delavski predstojnik Šved, je navadno odpustil slovenske in hrvatske delavce in jili nadomestil s svojimi domačimi rojaki. Vsled tega se je mnogim priskutilo mestno življenje; popustili so vse skupaj ter se stalno naselili na Kranjskem (Krain Town), pri sv. Štefanu in Sv. Jožefu, kjer imajo že sedaj trdne kmetije. Nekaj naših rojakov tudi sedaj prisiljeno praznuje, pa se nadejajo, da delo kmalu dobe. Večina jih ima zaslužek. Drugim rojakom bi tie Bvetoval, da bi hodili v švedovski in irki Minneapol dela iskat. Druzegu občevažnega za Slovence nisem zvedel. Rečem naj še pohvalno bosedo o gospodu in gospe Pesdercu! Oba sta se trudila, da sta goste zaba- vala in kratkočasila, kar so je dalo. Za posnemanja vreden vzgled bi jih pa Slovencem v tem-le postavil: Oba sta se v Ameriki nad dvajset let in sta stnovajala ves čas med tujimi narodi skoro osam: ljena; le redkokrat sta imela priliko, da bi se bila veselila v krogu svojih krajanov. In vendar s t a o b a ohranila vero in n a rodnost! Llubezen do materinega jezika sta vcepila tudi svojim otrokom, čeprav vesta, da si s slovenščino ne bodo mogli kruha. Doma sploh vedno občujejo slovensko; domačega jezika se ne sramujeta niti oče in mati niti njeni otroci. Tako je prav; čast komur čast! Na svidenje pri zlati poroki, vrla rojaka! Udeleženec. Cerkveni koledar. Sobota, 10. febr. Šolastika Nedelja, 11. ,, I. postna. Evang.: Jezusa skuša hudič. Mat, 4. Ponedelj Torek, Sreda, Četrtek Petek, 13 febr. 13 „ 14 „ 15 „ 10 „ Evi al i j a, ■ Katarina Valentin Favstin in .1. Julijana La Salle, 111., 1. febr. Tukajšnji Slovenci se dobro spominjamo, ko smo brali v pretek lem letu v ,,Am. Slov." članek, katerega je napisal neki rodoljub, ki je mej drugim omenjal, da se nam utegne posrečiti, da se zjedi-nimo vsi Slovani v Slovansko Kato-liško Edinost, pri kateri bi Slovenska Kat. Jednota zasedala častno mesto. To so po naših mislih v pravom pomenu zlate besede in smo si jih dobro zapomnili. Res, da naj prvo je treba naše Jednota, ali zatem ni opustiti druge misli, če se Apaisti čedalje bolj združujejo, z namenom nam škodovati, zakaj bi se mi katoliki ne združili v nepremagljivo vez? Ta vez nam bodo pripomogla, da se boderno še trdneje oklenili našega svetega Očeta. Zatorej: Za slov. Kat. Jednoto živi tudi Vseslovanska Edinost, kader bodeš beli dan zagledala! Povemo vam resnico, veleč. g. urednik: Vaš list gre pri nas vso nedeljo od rok do rok in to ker smo revni. Ko pridejo boljši časi, naročili si ga bomo. Zadnjič smo brali (v 6. št.) dopis iz Salkuma, v kojem izraža naš rojak P. za-tttovoljnout in v« hvalo ,,Amor. Slov. ", ki- je prvi začel pisati o naseljevanji v tej državi Tudi v ,,Glas Naroda" je v tem oziru vedno lepo pisal slovenski naš rojak g.A.Toman. On tii prizadeva in vspodbuja Slovence najbiskupno (po šest oseb skupaj) si kupili posestvo, živino in orodje in si s časoma isto razdelili. Vsi taki spisi nam vgajajo; veseli smo jih. Rojaki, združimo se! kupimo posestvo, orodje in drugo potrebno; nekaj treba bo seveda takoj plačati, nekaj pa na mesece ali obroke. V imenu več Slovencev: John Culjan. Walkerwille, Mont., 5. febr. — (Društvene zadeve.) — Nedavno smo čitali neko opazko v cenjenem časniku ,,Am. Slov." Kakor je bilo iž nje razvidno, moral je biti isti vzrok ud našega društva. Resnici na ljubo veže me dolžnost, da spregovorim in narisani v kratlcih potezah delovanje in uspeh našega društva. Pred vsem treba je povedati,da obstoji naše podporno društvo šolo 16 mesecev. V tem kratkem času je izplačalo za društveno potrebe vsega skupaj $099-60. Ravno sedaj pa društvo nema denarja, pač pa še nekaj malega dolžuje; vzrok so slabi časi: mesečnine ne dobimo kakor prejj in zraven pa smo si še omislili v dobrih časih dragoceno zastavo in lepe kape in regalije, za kar imamo še nekaj dolga, kakor rečeno. Ko pridejo boljši časi, se gotovo tudi tega iz-nebimo in to še hitro — sedaj seveda je res nekoliko ,,žavtova", pa zaradi tega še ni blizu p roji a d društva. Naše društvo je tudi voljno pristopiti h ,,Katoliški Jednoti", pa konečen sklep bode 15. t. m. pri mesečni soji. O tem smo že obvestili pripravljalni odbor v Jo-lietu. Več koj po seji. S pozdravom: M. Kobetič, odbornik. Prva nedelja v postu. Evangeli sv. Matevža 4, 1-11. Tisti čas je bil Jezus od Duha v puščavo peljan, da bi bil od hudiča skušan. In ko se je štirideset dni in štirideset noči postil, je bil po tem lačen. In skušnjavee je k njemu stopil in rekel: Ako si Sin Božji, reci, da naj bodo ti kameni kruh. On je p« odgovoril in rekel: Pisano je: Človek ne živi le od kruha, ampak od vsako beeede, katera pride iz ust božjih. Tedaj ga vzame hudič seboj v sve^o mesto in ga postavi na vrh tempeljna, in mu reče: Ako si Sin Božji, spusti se doli; zakaj pisano je: Svojim angelom je zavoljo tebe zapovedal, in na rokah te bodo nosili, da kje s svojo nogo ob kamen ne zadeneš. Jezus mu je rekel: Spet je pisano: Ne skušaj Gospoda svojega Boga. Spet ga hudič v^ame seboj na silno visoko goro, in mu pokaže vse kraljestva sveta it njih veličastvo, in mu reče: Vse to bom tebi dal, ako (pred-me) padeš in me moliš. Tedaj mu reče Jezus: Poberi se, satau! zakaj pisano je: Gospodi svojega Boga moli, in njemu samemu služi. Tedaj ga je hudič popustil; in glej! angelji so pristopili in mu stregli. Post. In ko se je postil štirideset dni in Štirideset noči, bil je lačen.' Mat. 4, 2. Sveti postni čas je ijnova nastopil, ko nam zapoveduje naša Jffati Cerkev, da se pokorimo in zatajujemo, ter nalaga, pritrgovane v jedi in pijači kot dolžnost. P" titi so! Kako gr.;^;*« l^ygpdfl j £*«• 1. kužene otroke' te*......č>ve . i,J£ako I strašna beseda za nek»uwliS,No, ne zabi čitatelja sanj!" ,,Prijazni faraoni so mrtvi." »Oh, da! Reka, ob kateri so bivali, popova spečim v mogilah; isto solnce vendar še ogreva isti zrak istim narodom." »Aleksandrija je le rimsko mesto". »Zamenjala je samo žezla. Ce-zar ji je odvzel žezlo meča, a pustil na njegovem mestu žezlo učenosti. Hodi z menoj v Bruhej iu pokažim ti učilnico narodov; hodi v Serapej in oglej si dovršenost stavbarstva. Pojdi v knjižnico in &taj neumrljive. Hodi v gledališča in čul bodeš junaška dela Grkov in Indov; obišči pristanišča, preštej tam zmage obrt-nosti. Spremljaj me, o Arijev sin na ceste, in ko se razvrst6 modro-slovei, prištej jim še veščake vseh umetelnosti, in bogove z njilio-vimi svečeniki v svetiščih, in cel dan ti bode v zabavo. Slišal bodeš ]>ovoati, katere so kratkočasilo ljudi od začetka sveta, čul bodeš pesni, ki se bodo glasile v veke vekov". ^ °8hišajoč jo, splava Ben-IIur v duhu na krov rodnega doma v ono noč v Jeruzalemu, ko mu je mati skorej v jednakem pesniškem domoljubju razkazovala minulo slavo izrajelskega ljudstva. »Sedaj Vem, zakaj bi bila rada, da bi to imenoval Egipet. Ali mi zapoješ pesen, ako te imenujem Egipet* Čul sem te sinoči peti.'' ,,Bila je pesen o Nilu", odvrne mu Ira, ,,žalujoča pesen, katero spevam, kader v duhu čutim dih puščave, kader slišim bučanje stare svete reke. Naj ti rajša za-pojem indijsko pesen. Kader prideva v Aleksandrijo, pojdeš z menoj na vogel ulice, kjer bodeš čul pesen peti Gangovo hčer, katera me jo je naučila. Vedi, Kapila je bil prorolc najspoštovanejših indijskih prorokov." Nato začne peti. KAPILA. I. Kapila mladenič, češčen in stavljen, Ah, slava mi tvoja vnema srce, 1/ vojne se vračaš, bodi pozdravljen: Li moreš mi dati čast in ime? Na vrancu mi jaha hrabri Kapila, Nikd<5 ni Kapili v boju jednrfk: „Pred strahom ljubezen brani mi-mila, V ljubezni sem vzrasel čvrsti junak. Mladenka mi nekdaj dušo je dala, Da zvesta bi bila meni vse dni, Od todi mi pride slava in hvala, Poskusi, poskusi, najdeš jo ti!' II. Kapila, ti stari, sivi Kapila, Kraljica me vabi k sebi na dvor, A predno odim, bom te prosila: Povej mi modrosti svoje izvor! Kapila stoji v obleki priprosii Na pragu svetišča — star samotar: Po veri sem prišel k pravi modrosti, Le vera modrosti moje je dar. Mladenka mi nekdaj srce je dala, Da srce jo srcu verno vse dni, Od todi modrosti moje je hvala, Poskusi, poskusi, najdeš jo ti! Ben-Hur ne vtegne, da bi se ji zahvalil za petje, dokler so čolnič zadene ob pesek na bregu. ,,Kratka vožnja, o Egipet!" vsklikne Ben-Hur. ,,In krajši prestanek!" odgovori Ira, ko jih črnec s krepkim sunljejem požene zopet na odprto vodo. ,,Sedaj mi daj vesla." ,,0 ne", odgovori Ira sineh--fiajn. RQ-. ,.Tehi voz,, » mtei -^v, Skorej koncu jezera sva, in naloga mi je, da ne pojem več. Ko sva bila vže v Egiptu, hodiva še v Dafin gaj." ,,Brez petja na potu?-' izpre-govori Ben-Hur proseče. ,,Povej mi o Rimljanu, katerega si nas rešil danes", prosi ga Ira. Prošnja neprijetno dregne Ben-II ura. ,,Želim, da bi bil to Nil", reče, da bi se ognil prošnji. ,,Kralji in kraljice, speči tako dolgo spanje, naj bi vstali iz mogil in veslali naj bi z nama". ,,Bili bi preorjaški in čoln bi se potopil pod njih težo. Bolje bi bili pritlikovci. Povej mi o Rimljanu. Jako hudoben je, ka-li?" ,,Ne morem reči." ,,Je-li plemenite rodovine in bogat?" ;,Ne morem govoriti o njegovem bogastvu." ,,Kako krasni so njegovi konji! In sedalo na njegovem vozu je zlato, in kolesa slonokoščena! In kako predrzen! Gledalci sosekro-hotali, ko se je odpeljal, oni gledalci namreč, katero je skorej povozil." Ira se nasmehne pri spominu. ,,Bili so pohajači", pripomni Ben-Hur pikro. ,,Morda je zmaj, kakoršni žive baje v Rimu; — Apolonov krvo-ločnež kot Cerber? Ali stanuje v Antijohiji?" ,,Doma je od Vzhoda nekje". ,,Egipet prijal bi mu bolje, kakor Sirija". ,,Težko", odgovori Ben-Hur, ,,Kleopatre ni več". V tem hipu se zablišče svetil-nice pred šatorovimi vrati. ,,Doma sva",vsklikne Ira. ,,Ah, po tem takem nisva bila v Egiptu! Videl nisem Karnaka, Fil, Abida. To ni Nil. Čul sera samo speve Indije in plaval sem le v sanjah." ,,File — Karnak. Toži rajši, da nisi videl Ramzeja v Aboo Sim- bolu, pri čegar pogledu je tako lahko misliti o Bog.i, o stvarniku nebes in zemlje. Pa čemu bi sploh tožil? Hodiva k reki, in če ne morem peti", — smeje se — ,,ker sem rekla, da nočem peti, pripovedujem ti lahko egipčanske pravljice." ,,Govori, govori! dokler pride jutro in večer in prihodnje jutro!" reče Ben-Hur strastno. ,,0 čem naj ti govorim? O računstvu?" ,,Oh, ne!" ,,0 modroslovju?" ,,Ne, ne!" ,,0 čarodejstvu in duhovih?" ,,Če hočeš?" ,,0 vojni?" „Da!" ,,0 ljubezni?" „Da!" ,,Povem ti zdravilo ljubezni. Povest je o kraljici. Poslušaj pazljivo. Papir, s katerega jo je prepisal svečenik v Filah, zavila je ruka junakinje same. Po obliki jc brez napake in resnična vtegne biti: NENEHOFRA. I. V človeškem živenju ni primere. Nijedno živenje ne teče ravne * poti. Najpopolnejše živenje se razvija kakor krog; končuje se v začetku, o katerem je nemogoče reči: To je začetek, to pa konec. Popolno živenje je dar Boga; ob velikih dneh ga nosi na pr-stancu desnice. II. Nenehofra stanuje v poslopju blizu Esovana, še bližje pa prvemu slapu; da, tako blizu, da je šumenje večnega boja med reko in skalami del dotične okolice. Nenehofra rase od dne do dne v lepoti. Govori se o nji, kakor o makih v vrtu njenega očeta: Kaj šele bode iž nje v dnevih, ko bocj/e , v-.nvot.jri'* —u——:---fc. ... Sleharno leto njenega živenja ]?■» nov Spev, milejši spev od kateregakoli prošlega. V detinstvit je zaročena s Severom. Veže ju morje. Nevesta je tudi Juga. Druži ju puščava za mesečnimi gorami. Prvi ji pokloni živahnost, a drugi bistroumnost. Kader jo gledata, smehljata se in ne rečeta kar priprosto: ,,Ona je moja!" ampak slovesno: ,,Ha, ha! ona je najijna!" Vse izbornosti v naravi pripo-mogo Nenehofri do popolnosti in vesele se ž njo. Ako doide, ali odide, pozdravljajo jo ptiči mahajo s peruti. Nevstrahovani vetrovi padajo, da hlade cefirčke. Bela nokota povzdviguje glavico iz glo-bočine vodovja, da jo gleda. Mogočne reke se obotavljajo v svojem teku. Palmo gugajo vrhove, globoko priklanjaje se Nenehofri. Vse je videti, kakor bi hotelo reči: Jaz ji poklonim milobo; jaz ji podarim lepoto, a jaz ji dam nedolžnost. In tako ji daruje vsaka stvar svojo krepost po moči. V dvanajstem letu je Nenehofra radost Esovana. V šestnajstem letu je njena lepota splošno znana. V njenem dvajstem letu ni dneva, da ne bi prijezdili do njenega praga pustinski knezi na brzo-nogih velblodih. Prijadrali so do nje i egipčanski velikaši na pozlačenih ladijah. In vračujoči se brez upa, pripovedujejo povsodi: ,, Videl sem jo; Nenehofra ni žensko bitje, temveč Ator sani." III. Med tri sto in trideseterimi nasledniki dobrega kralja Menesa je osemnajst Etijopejcev, Med temi je Oret star sto in deset let. Vladal je šest in sedemdesot let. Za Oreta se narod množi in zemlja rodi v obilosti pridelkov. Kralj se vadi modrosti, ker vidi toliko blagoslova in ve, kaj pomeni. Oret. stanuje v Meinfah., Tam ima glavno poslopje, orožnico in zakladnico. Često zahaja v Butos, da se pogovarja z Latono. Soproga umrje dobremu kralju. Kraljica je prestara za popolno maziljenje. Toda kralj jo ljubi in brezupno jadikujo po nji. Nekoč ga vidi kolhit, ko žaluje in drzne se nagovoriti ga: ,,0 Oret, čudim se, da tak velik modrijan ne ve zdravila jed-naki bolesti." ,,Povej mi zdravilo !" reče-kralj. Trikrat poljubi kolhit tla in od-jlgovori v svesti si, da ga mrtvec "e čuje: ,,V Esovanu živi Nenehofra. Krasna je kakor krasni At-tor. Pošlji po njo. Zavrnila je vso velikaše in kneze in no vem, koliko kraljev; a kdo more odreči Oretu?" (Dalje prih.) Nekaj o Židih. (A. Meriktinov.) Pa ne samo v krojaško delo so s« vsilili judje, tudi v vsa druga i h'okodeljstva so se vgnezdili, ter izrili iz njih kristjane. Hišni ma-'arji so zaslužili prej tri dolarje in pol na dan, židje delajo v tej stroki 5 ali (5 dol. na teden. Delavci la cigare so bili prej izvrstno organizirani in dobivali so vsled tega tudi vsaki teden po 18—25 dol. plače. Vrinili so se židje v njih junije ali zveze, kot rojeni široko-"stnežiso v njih dosegli merodajno stopinje, prodali so fabrikantom delavsko stvar in zdaj dela stotine te vrste delavcev za 4 in 5 dol. na teden. Židje so ustanovili tukaj nešto vilno takozvanih ,,Dunajskih ka-varn", katere so celo noč odprte iti se igra za denarje noč in dan. To in ,,ženska postrežba" vabi 'nlade ljudi vanje. Židje se pustijo radi voliti v postne sodbe, posebuo če je zato-Hec bogat — vsaj to jim dajo Priložnost svoj glns v dolarje spremeniti. Ko, so židje prišli kot begunci iz RusiifS m se n&olili v 'vOltkOTii številu v New Yo'rku (okoli 300.000), začeli hitro proti ognju visoko & ^varovati svoje ]>ohištvo. Kdo se - spominja strašanskih dogodkov, Kateri so se godili pred petimi, istimi leti v .New Yorku? Vedno Je gorelo v krajih mesta, v kate-'em so bili židje naseljeni, in to vedno v urah, v katerih ljudje najtrdnejše spe. Po 5, 10 do 20 ljudi je večkrat konec storilo pri takih Priložnostih. [ Zavarovalne družbe zdaj ne zatrjujejo hiš in imetja, katera stoje v židovskem ,,Eastside". Pa to ne leviva popolnoma pohlepnost po denarji, kateri so ti ljudje vdani, ^e-le nedavno je policija prišla na s'ed vredjeni družbi, kateri bil je ^men, premišljeno požigati Zavarovana stanovanja. Da so ti idjo morajo zavarovati proti ognji, 80 izselijo v kraje, kjer kristjani stanujejo. Ta nesramna banda je ^bila pri svojem hudem poslu na-'Hšč za to napravljeno bombo, ka-tera razpokajoČa vse hitro in nev-'gasljivo vplameni in vžge. Židje vse žile napenjajo,da bi si 'Politikipridobili merodajni vpliv. imajo denar in ker so uradni in državniki v Združenih drža-jako podkupljivi, smemo pričakovati v tej zadevi najslabejše. časnikarstvo so judje skoro po °elem svetu v roke dobili. Oni de-takozvano ,,javno mnenje". J°g se vsmili takega ,,javnega Mnenja"! Njih živa domišljija in Prirojena jim lesičja prekanjenost služi v to, da z puhlimi frazami ^morejo priprosto in na pol omi-au° ljudstvo v zanjke loviti, da "emisleči bralec teh listov res belo črno in na robe zamenja. Slovensko časnikarstvo je še 0l'° popolno neoskrunjeno po ži-111 )6e izjamemo češko žurna-lstiko. Cehom to v nikak prid ne °de služilo. Razun nemško pisanih katoliških f l8t°v, SO v Združenih državah vsi "emški časniki v rokah Židov. Največje in najbolj razširjeno glasilo tukajšnjih Nemcev je,,New York Staats-Zeltung". Se ve, data list brani in povzdiguje žide na vsak način in pri vsakej priložnosti. Ob začetku lanskega leta je priobčila ,,Staats-Zeitung" sledečo vrste: ,,Neki hišni posestnik na Framkfurtu na Maj ni, je v večjih časnikih razpisal veliko denarno nagrado tistemu, kateri more dokazati, da židje v svojih verskih običajih prelivajo človeško kri. Osobito se obrača ta posestnik na profesorja Rohling-a v Pragi z opazko, ,,da on hoče izplačati 10.000 mark vsakemu, kateri more iz ,,Talmud Soliar" in ,,Sepher Halikutim" (židovska ,,sveta" pisma), katere dvoje pisma je imenovani profesor sodniji v Klever naznaznil rekoč, da te pisma dovoljujejo in /.aukazujejo kristjane moriti in njih kri pri verskih običajih rabiti". Ker se na ta oklic ni nihče javil, je hišni posestnik pisal list antisemitskemu (protižidov-skemu) listu ,,Ullmer Schnellpost" v katerem povišuje nagrado na 15.000 mark. Predstoječe je tiskala ,,Staats-Zeitung". Ze pred več leti je profesor Rob-ling iz rabinskih in kabalističnih spisov dokazal, da jo pa njih žrtvovanje krvi dovoljeno. Vsi poskusi to ovreči niso hasnili nič in ker si židje niso mogli drugače pomagati, so z upljivom katerega imajo na avstrijansko vlado, dosegli, da je ona profesor Rohlingu prepovedala vsako javno polemiko ali raztresovanje v židovskih stvareh. Zakaj so židje vse sumljive, v žrtvovanji krvi obravnavajoče vrste iz svojih verskih spisov skrbno izcimili? ' O tem piše neki žid,kateri se je pustil krstiti in je potem kot misijonar med Židi deloval: ,,Zadnji čas je profesor Straclc zopet bolj v javnost stopil in vzrok temu je, da je ,,Osservatore Catto-'ico" razpisal denarno darilo, katero pripade onemu, kateri je v stani dokazati, d a n i r e 6, da Židom njih verski spisi v 75. točkah priporočajo prelivanje krvi pri njih verskih običajih. Profesor Strack naložil se jo ta denar zaslužiti in kakor on pravi ,,resnici služiti". Hočem mu dokazati, da ne bode dosegel niti jedno, niti drugo. ,,Profesor Strack in tudi profesor Noldecke trdijo, da v ,,Tal-mudu" ni nič, kar bi o prelivanji krvi obravnavalo. Že to je dokaz, da sta ta dva gospoda le površno študirala ,,Talmuda", ker drugače bi ona mogla vedeti, da zadnje izdaje ,,Talmuda" niso popolne in da so se iz njih vso tiste stvari izpustile, katere bi mogle Židom škodovati. Vse to je v posebnih zvezkih nabrano, katere je čeravno težko, vendar mogoče dobiti. ,,Kar se je v zadnjem času iz ,,Talmuda'.' izpustilo, čeravno ni tako važno in nevarno v primeri z onim, kar se je prej izvrglo, je sebrano v zvezku, iinenujoč se ,,Chesronoth h' schas" (,,stvari, katere niso v ,,Talmudu"). Enaki zvezek,le stareji,sezove ,,Ohmerh' schikcha" (,, Pozabi jen i snop."), kateri izvira kmalo po času, ko se je tiskanje knjig iznašlo. Na ta način so so iz kabalističnih spisov vse nevarne stvari izvrgle in so najdle pot v druge verske knjige pod drugim naslovim. ,,Jest torej trdim in sem pripravljen, omenjenim gospodom v osobnem javnem razgovarjanji dokazati, da se oni v novejših izdajah ,,Talmuda" ne izpoznavajo,še manj o gori imenovanih knjigah. Gospod Noldecke je v mestu Kleve bil tako odkritosrčen, priznavati, da ,,Talmuda" ni vseskozi študiral. Vzlic temu pa on vendar trdi, daje ,,frivolno" (lahkomišeljno) če kdo trdi, da ,,Talmud" krvpro-livanje dovoljuje. Meni se pa zdi, še bolj ,,frivolno", čo kak profesor govori o stvareh, o kojih nima pojma." Tako piše misijonar, kateri je zavrgel židovsko vero, ker je spo- znal njene zmotnjave in njeno oholost. Drugi obraz! Pred 1-00 leti je moglo zapustiti 300.000 (tri sto tisoč) Židov špansko kraljestvo. Kakor bi radi židje njih izgon iz Rusije radi na versko nepotrpežljivost prevalili, ravno tako so takrat kričali, da je njih vera dala povod izgona iz Španije. To pa ni res! Iz-tir španskih judov, kakor tudi inkvizicija, so bila samo sredstva, katera so branila kristjansko ljudstvo proti Židom. Kakor danes v veliko deželah, itako so takrat ti ljudje španski narod nevsmiljeno izsrkovali. Da bi to lažje in brez kazni mogli storiti, je veliko judov prestopilo h krščanstvu, na skrivnem pa so ostali zvesti veri svojih pradedov. Brezdno med ,,starim" in ,,novim" (pokrščenini judom) kristjanom, se je vedno bolj razšir-jevalo, ker židje so na-se potegnili vse bogastvo. Židom je bilo izročeno kraljeve davke vKastiliji (del Španjsko) pobirati in kar je bilo še hujše: v njih roke so prišli vsi sodnijski uradi. V kraljevem svetu bilo je mnogo ,,Conversos" (pokrščenih Židov). Veliko zavrat-nih umorov in drugih težkih zločinov je ostalo nekaznovanih, ker ti sodniki so za denar ,,mežali." Zgodovina pa kaže, da vsa prepolna mera preteče in tudi zdaj židje delajo na to, da se ta mera prenapolni. Kdq mi zna oporeči: ,,Koj v prvih vrstah svojega članka trdiš, da bi se začetek sedanjega propada narodov zasledovati moglo od časa. odkar so razne države dale židom kristjanom enake pravice. Vsaj niso imeli judje pred' 400 leti take enakopravnosti in vendar so učinjevali tako budi in slabi vpljiv na razmere kristjanske-Španije." Na to odgovorim: ,,Španjska jo tedaj trpela veliko vsled judovskega vpljiva, ali ta vpljiv se je le izraževal v denarnih, gmotnih zadevah. fokršČL.ri" židjo so kot sodniki gotovo več nedolžnih oseb izročili silnej smrti, ko so na drugej strani pustili brez kazni morilce — to je dosti hudo! Pa to ni nič proti temu pogubnemu vpljivu, katerega zdaj židje uživajo in zlorabijo. Židovska narava, njih mišljenje, njih pojmi o nravnosti i.t.d. je popolno različno od naukov, katere uči kri-stijanstvo. Ta njih narava, mišljenje in uravna načela židje zdaj po časnih, po poti kupčije, politike in družinskega življenja raztresajo in veepujejo med kristjane z vso silo in zavidnim namenom. Ta naval, ta naskok na korenine kristjanstva, naduh Krista, je neizmerno bolj nevaren,kakor pa če bi le gmotno škodo trpeli od te ,,garje na telesu človečanstva". Gnoj iz te garje se hoče na vsak način vcepiti v telo drugih narodov. Židovska mehka,gladka roka, na videz ponižno, klečeplazno,sladko obnašanje, je kristjanstvo de-vetnajststoletnega voka zazibalo v nevarno spanje. Židom se zdi sedanji čas primeren stopiti brez krinke, brez ovinkov pred celi svet in ošabno, predrzno naznaniti, da le od njih je pričakovati reženj e iz vseh posvetnih težav, ker oni so ,,izvoljeno ljudstvo". Rojaki! Z sokolovim očesom p a z i m o, d a n a r o d n o s t naša za veke ostane neoskrunjena po semitičnem duhu, po semitičn i krvi! Čemu bi se Minnesota bala? Minnesotski železni magnatje so se na moč upiral, zoper kongres, ki je nameraval določiti in je že ukrenil, da se sme tuja železna ruda uvažati carine prosto. Jadiko-vali so, kakor sedaj smo uničeni, ker nam država noče odstraniti tujih tekmecev. Boje se — če jim hočemo vrjeti —kubanske železne rude, katere se bode nekaj več uvozilo v Združene države. (Otok Kuba leži v Atlantiškom morju jugovzhodno od najjužneje točke Floride). Vprašanje nastane v prvi vrsti za Pittsburg, ako se more skušati v. tem mestu naša ruda s tujo. Poglejmo. Na Mesabi stane pridobitev jedne tone rude poprečno od 15 do 50 centov, na Kubi pa $1; koliko kongresne pomoči potrebuje Mesaba, da. ji bo možno skušati se doma s tujo rudo? Skupni stroški jedne tone me-sabške rude pripeljane v Pittsburg znašajo od §3-25' do $3-90, kubanske rude pa $5.50; ali je res mogoče, da bi se Minnesota morala umakniti Kubi na pittsburš-kem železnem tržišču? Cela Zahodna Indija (otočje, med katerim je tudi otok Kuba) nakoplje na leto po 000 tiseč ton železne rude, Mesaba sama bode pa letos po izjavi kapitana McDou-galla v Duluthu izkopala 2£ milijona ton železne rude; in kje sta še Tower in Ely s premnožico svoje trdo jeklene rude! Naj sprejmejo Wilsonov predlog ali pa ne, za naše železo to nima nobenih zlih posledic; Kuba nam ne more škoditi! v . Ge je Minnesota v nevarnosti pred Kubo, moramo zopet nekoliko primerjati stroške pridelovanja pri nas in na Kubi. Pri tem se nočemo opirati na lastno skušnjo, navedemo le objektivno sodbo. Časniki za žeiezno obrt, državni zemljeslovni pregled in celo du-lutski časniki trdijo sedaj 'jedno-glasno, da stane vsaka tona na voz naložene rude na Mesabi 2« do 50 centov. y,Iron Age", prva avtoriteta v železni obrti pravi, da ima glavna mesabška družba po 25 do 30 eento,v stroškov pri toni, glavna kubanska družba pa po $1. Kako se mor& tedaj meriti kubanska ruda z našo? Kubanska ruda se utegne z našo srečati jedino v Pittsburgu; po čim jo morejo tedaj Kubanci ondi prodajati? ,,Iroii Age" nam zopet pove v vvodnetn članku, da voznina za jediio tono iz Mesabe po jezerih do Buffalo stane le $2-75 in od Erieskega jezera do Pittsburga po železnici še §1-15. Pittsburški rudni prekupovalci pa tudi poro- čajo o f\-iba uvažaj« svoj Združenn ur' ska vožnja njimi stroš tono, in po železnici do $1-75. Mint dobičkom pj Pittsburgu ako Kubanci i ne prosto v i''J pomor--■1"hijo s prejš- $3.75 za aka tona po (350 milj) ij zamore z ojo rudo v i 3-1)0 tono, e je nevar1-rudo? Pittsburga je nogo večja,, ske, ko je že plačujejo za uke Sigua po. na železnici. a vožnja do milj) po $1-75 voznino na že- že tako bogatim lastnikom železnih rudnikov. Minnesota je pa brez varstvene carine zmožna, da se doma vspešno meni z malim rudnikom tam doli; na zahodno indijskem otočju. Minnesota se bode vedno v svojo korist skušala » celim svetom z železno rudo, z moko in lesno obrtjo. Naši delavci v žitnih mlinih imajo večje plače, kakor kjerkoli v Združenih državah; svojo moko izvažamo v Evropo in z vspehom tekmujemo z evropskimi mlini na njihovi lastni zemlji. Lesna obrt plačuje pri nas delavce poprečno prav dobro; o tem imamo uradne dokaze iz lesnih okrajev misisipske doline. Lesna trgovina Minnesote dobro vspeva v Združenih državah in izvaža še mnogo izdelkov v Evropo zlasti na Angleško, kjer jih spečava za znaten dobiček.. Izmed toh treh obrti jo za železno rudo najmanja nevarnost, da bi ji tekmovanje škodilo, ker je težko rudo težje prevažati in je voznina dražja. Minnesotska železna obrt je že sedaj prav znatna in bode vedno in vedno večja in bogateja in obširneja. Povemo svetu, da.je Minnesota bogata, in da je strah pred tekmovanjem, ki ga nam predbacivajo, le prazna izmišljotina kupčijskih politikov. Minnesota se ne boji ničesar; na svojo zastavo naj zapiše kot geslo te-le besede: ,,Železo, moka, les — v tem znamenju zmagam." —. Razne vesti. Kuba pa p< upst za min Vozninai za kubanski kakor ceim v topilnici, tono od i'u 40 centov Od tod staftnH| Philadclphijd (lBt in še po $1.75 za leznici od obrežja do Pittsburga — skupna voznina je tedaj $3-(J0 za tono. Ko bi Kuba ne plačevala niti delavcev, niti strojev, niti zavarovalnice, niti stroškov za popravo svojih skladišč in ladij, bi Minnesota niti tedaj no imela nobenega povoda tarnati celo pot od Dulutha do Washingtona zavoljo kubanske rude. Minnesota ima najboljšo železno rudo na svetu. Minnesota ima največjo zalogo jeklene (besemske) rude na svetu. Minnsota lako prideluje in pride-1 nje že sedaj železno rudo ceneje, kakor vsaka država na svetu. Oni, ki sedaj zaradi političnih in sebičnih vzrokov zanikujejo te tri resnice, ravno oni so se lani celo leto haliali ž njimi pred vsem svetom. Oemu bi se smešili pred svetom, da se Minnesota boji tekmovanja z malim rudnikom, ki je oddaljen celih 3000 milj in skupno dobiva komaj tretjino toliko rude, kakor jeden izmed naših dveh Velikih rudnikov? Minnesotska ruda ne potrebuje nobene varstvene carino; o tem nam lahko spričujeti dve naj bogate j i družbi naših rudnikov: Minnesota Iron Company na vermilij-skem hribovju (Tower) in Standard Ore sindikat na Mesabi Plačevanje delavcev jih ne stane dosti, ker rabijo najboljše in najno-veje stroje pri kopanju. Republikanci so se zavezali, da bodo nalagali varstveno carino na one uvoznine, ki bi s svojim tekmovanjem škodovale državi in domači obrti, a pri Železni rudi ni prav nobene nevarnosti. Varstvena carina bi ne koristila niti državi, niti državljanom, niti delavcem pač pa pretege, ujele so ga vendar steb a in se ga oklenila. Ko je nameraval potegniti nož iz žepa, da bi: sc-osvobodil, našel jo že dozorelo kumaro v žepu? * Nedavno umrl je v malem mestecu na Angleškem zobozdravnik, ki je 50 let izdiral kočnike svojim someščanom. V svoji oporoki je naročil, da zakopljejo ž. njim zobe, kolikor jih. je izruval. Njegovi dediči izpolnili so čudno željo pokojnikovo in m« dali v rakov 30.000 zob! X (Vsak po svoje.) Postrežček: ,,Gospod baron, naj bodo tako dobri, pa mi naj dajo pisano potrdilo, da nisem prejel < nobenega-, tringelda, drugače misli moj a žena,, da sem ga zapil." Zahvala. Vsem dragim prijateljem, gg. bogoslovcetn iz Merrmm Parka, in < ,,Amer. Slovencu" izražava podpisana tem potom svojo najod-kritosrčnejo zahvalo, ker so se naju ob najini petindvajsetletni« s čestitkami in osebnim obiskom tako lepo spominjali.. . Minneapolis, dno 5. 1'elmiarija ]99t. 1 Josip 1» >Iarija Pesderc. Električno razsvetljavo nameravajo, uvesti v Ljubljani. Dotični odsek.mestnega zbora se baje prav pridno bavi s tem vprašanjem, pogodba s plinarno poteče 1. julija 1. 1896. Električna razsvetljava bi se torej morala najpozneje do takrat: uvesti. * V Cirkniei so otvoritev okrajnega sodišča in davčnega urada slovesno praznovali. Trg je bil okičen z zastavami, topiči so pokali,. v župni cerkvi pase je služila slovesna božja služba, katere so se udeleži]; novi uradniki in občinski odbor. Drugi dan to je dne 2. jan, bil je slovesen banket, katerega se je udeležil tudi g. Fr. Kočevar, dež. sodišču predsednik in g. okr. glavar Dolcot. ■» v krvi našli so na novega leta dan umorjenega Spletnega posestnika Jožefa Nemičarja v Kržiščah v Krškem okraji. Sumi se, da jo njegov SOletni sin ubil očeta. ':> Močno opekla fee je dne 3. t. m. 731etna Marija Pavlovič v Planini v logaškem okraji. Zadremala je pri štedilnein ognjišču, kojoga vratca so bila odprta in se ji je pri tej priliki vžgala obleka. Prav dvomi se, da bi okrevala. * (Premog iščejo.) V Z bil j ah pri Smledniku začel jo nek ptuj podvzetnik tik Save iskati premog. Do sedaj so izkopali že precej globok rov, vkljub temu. da jim voda veliko preglavico dela. Že pred več leti so domačini v Zbi-ljah iskali premoga — toda broz-vpešnfc. Ptujec bode morda srečnejši, ker ima dovolj denarja in pravi, da 2 leti ne neha iskati. (Zaprli so) v Korminu lSlet-nega mladeniča, ker je pisal nedostojni. svojemu prijatelju o presvi-tlem cesarju. * (Burja) je na Vipavskem in na Krasu provzročila občutljivo škodo hišnim gospodarjem, razkrila hiše, podrla ^'dimnike itd. Poštni voz morali so redno držati« krepki, žilavi možje, da ga ni pre>-vrgla, zato je pošta imela rediao. veliko zamude. SI. Plati!I so: A. K............... $1.25. Fr. Merluir ......... $2.50 Marij a Merhar .... $3.00 Mart. Panič _______ $2;50- Jakob Totter ...... $2..!0" John Meglen......• Frank Strojan .....$2..oC'« Nik. Grabijan........ $3.CO' John Simoniehv.....$2.CC' Math. Milek ......$2:05 Mike Kobetieh .... .$2,.5Q. John Shals........$1.25. , Geo. Perko ......$2..50- , F. S. Grčar --------$0t35 Del bralno društvo v I. t> gld,. Odprle nove mesnice- Slovenskim rojakoimnazmuijumj. da sem odprl mesnico v Ely. Postregel jim bodeim vedno, po-nizki ceni z vsakovrstnim sv<>žii»» in soljeiiiili mesom, kakor tudi z. najboljšo mastjo ali to 1 so i Za obilni obisk se priporoča JOHN BARTOL, Ely. Minn. J. IS. NOBLE, M. D., X 1> I I AVN 1 K, Offico nad Benson-ovo lekarno.. TOW F,K - MINN. HOTEL VERMILNM, Tower, Minn. Dobra postrežba. Izvrstna jedila.. Nizke cone. Uljudno se gostom priporoča E. E. BARNIDGE. MIKE WEINZIERL, Ur ar ia trgovec z veliko zalogo zlatnine in sržbrnine. Prodaja in popravlja uro zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN. Kupčija S-. šivalnimi stroji. S. Dak. Nachrichton pišejo: Tisoč in tisoč očij upira se poželjivo na bogate pokrajine yankton-ske reservacije, ki se odpre skoraj gotovo spomladi naseljencem.. Kolikor bližje jo čas, toliko čudovitejše so pravljice o rodovitnosti sveta v prepovedanem Eldorado. Nek navdušenec pripoveduje, da je za poskušnjo usejal tam kumare. (Jez dve dve uri začela je zemlja pokati in kumare lesti na dan. Dasinivno je, poskušal teči na vso postati last W^^W nik dobrih smreko,vijl ali žjeleatnili rudarskih zemljišč oglasi se- pri beležiliku za zemlji> ška. posestva C. F. MAGINNIS-11, DULUTH, - MINN. S^B v " ^ PROlfcAJALEC nt/,»K)y,KitijUi granitnih in maniiomatih nagrobnih spalnikov. LAKE AVE. 80^ Dulutll, MillU. Okusnega sadja in ra»nih slad-5ic (candy) hc dobi P" J- H, Murphy. Dr.Kingova nora iznajdba. Dr. King's new Discovery Consumption for by H.E. Bucklen Co. Chicago, III. Milijon prijateljev. Prijatelj v iatelj. Nič nadlogi je pravi prn manj, nego milijov ljudi je našlo tacega prijatelja Dr. Kingovoj iznajdbi proti jetiki-kašlju in prehlajenju. — Če še nisi rabil teg* izvrstnega zdravila proti kašlju, te bode jeden poskus prepričal o njegovi čudoviti zdravilnosti v vseh vratnih, prsnih in pljučnih boleznih. Za vsako stek-ienko smo poroki, da bode olaj-iala, ako ne, povrnemo denar. Lahko dobiš steklenko za poskuš-njo zastonj v Nels J. Bensona lekarni. V vseh lekarnah se dobe velike steklenko po $1, male pa po 50 ct.. Nels J Benson, lekarničar. ELECTRIC BITTERS. Hvalevredno. Hrepenimo povedati meščanom, da smo prodajali že leta Dr. Kin-govo novo iznajdbo proti jetiki, Dr. Kingovc nove življenske praške, Bucklenovo zdravilno arnico in Electric Bitters - - Nobenega zdravila nismo prodajali tako lahko in nobeno ni kupovale« tako "zadovoljilo. 1-1 N. J Benson............Towe A. T. James ..............Ely Cona steklenko samo 50 cts. Slovenci-rojaki! Vožno listke (tikete) v katerisi-bodi kraj v Evropo ali nazaj ali čez Bremen (North German Lloyd) ali Hamburg, sploh za vsako primorsko mesto in p« vseh železnicah dobiš po najnižji ceni pri Jakob Stubler-ju 217 W. Superior Street Duluth, Minn. Zgoraj podpisani pošilja denar po tvrdki J. C. Mayer v Ljubljani, I. National BankvDu luthu, in II. Clausenius v Chicagi na vse krajo v Avstrijo, posebno na Kranjsko. IIJ1SI G-lavnica, NATIONAJ^ Tow(ir, IVIiiiii. BANK. $50,000. II. A. WARE, predsednik. D. H. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. H. Bacon, L. Mendenhall, H. Thomson, T. J. Davis. A. Ware, A. D. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se splačujojo in vplačujejo. Zdravilna Bucklinova arnica. Ona jo najbolje in gotovo zdravilo na svetu za rane, spali uenje. mehurje, otekline, rovmatizem, mrzlico, hraste, razpokano roke, ozeblino in vse kožnate izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena skatljice 25 cts. Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občinstvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračaj očim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Iiazun tega prodaja tudi sloven-sko-angleško slovnico za samo-pouk v angleščini po 10 Ipmtov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi Tudi denar pošiljam v Evropo po najnižjih0cenali in najhitreje. D. BLOETE 116 Greenwich Str. New-York. t^T" Zastonj dobiš na ogled 14karatno pozlačeno žepno uro. Ura je lepo izdelana in se navija po najnovejšem Elgmovem načinu. Garancija velja za 20 let. Popreje smo prodajali te vrste ure po $40, sedaj po $11.50. Pri navadnih urarjih ni mogoče dobiti tako fine ure za ta denar. Ako želiš dobiti z uro vred krasno 8 dolarje vredno verižico, priloži v pismu še posebej zanjo 50 centov. Naročilom naj se naredi natančen naslov, in opomniti je treba, ali je ura naročena za moškega ali žensko. Red Star Watch Co. of Chicago 21 Quincv Street Chicago, Ills. SETH SELLERS Hlev na posodo in na prodajo, kočije in vozove na posodo je dobiti vsaki čas. Posebna pozornost je obrnjena na ženitovanja in pogrebno sprevode fSF" Hlev je blizu Pioneer Hotela TOWER SETH SELLERS, lastnik. MINN. OGLASI SE! VPRAŠAJ PO CENI! "The Vermilion Livery and Sale stable uljudno priporoča meščanom svojo veliko izber raznih vozov za prevažanje, lahkih voz (coaches, buggiss), kateri se rabijo pri porokah, sprevodih in družili potrebah.-— Po nizkih cenah oglje, drva in oves. Poleg Vermilion-Hotela L A. FELTER, Tower, Mlinu Išče se PETER ŠTAVDAHAR, doma iz Prelesja štev. 10, pošta Staritrg pri Poljanah, Dolenjsko. V Ameriki je 12 let. Naslov naj se blagovoli naznaniti: Mr. Ivan Kranjec St. Francis Senary 3 Milwaukee Co., Wise. CHAS. LANG Photograph. Tower, Minn. izdeluje: fotografije vsake verste in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši. ELY & BIWABIK - MINN. & prodaja vse vrste želoznino, peči, cinkove posode, barve,' olje, steklenino, kit, vrata* in raznovrstno oklepje. Na znani tej železuični progi vozita vedno po dva brzovlaka. Direktna zveza z St. Paulom, Minneapolom, Chicago, Milwaukee in Wisconsinom. Prihod in odhod vseh vlakov na vzhod ali jug vodno le iz Chicago. Tiketi se prodajajo in prtljaga so pošilja z znamko na vse kraje Združenih držav in Canado. Za vsako pojasnilo v zadevi vožnje po železnicah, cene, obrisov ali za popis krajev, se je obrniti do najbližnjega agenta za tikete ali pa na JAS. C. POND, General-Pasenger & Ticket Agent MILWAUKEE, WIS. Jolict - Illinois* Št. S01-S03-805 N. Chicago St. — nasproti slov. kat. cerkve A. Golobitsh priporoča vsem došlim rojakom svojo ■«" Slovensko gostilnioo v blagovolen poset. Dalje priporoča svojo veliko zalogo grocerijskega blaga, železnih predmetov, kuhinjskega orodja, čevljev in obleke. Vsakemu se zagotavlja vljuden vsprejem in dobra postrežba. Za mnogobrojen obisk se priporoča A. GOLOBICH. FILEW00D & CO., prodajalec svežega in solienega mesa. Divjačino, kurjim in ribe je dobiti ob poletnem W. N. SHEPHARD & CO., PRODAJA železnino, n. pr. peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno ©rodje,. kakor tudi. mize, stole, omare in drugo hišno opravo. OKNA, VRATA, STEKLO IN BARVE. zvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskih naprav Oskrbi ju je rakve .in vse k pogrebu potrebno reči. Tower, Minn. NA PRODAJ ali v rent se da prostorna iif v lepem kraju mesta ležeča gostilna. Jraven pa je tudi hiša, pripravna za jedno družino. Cena je nizka. Več se izve pri Mr. JACOB KOSCHITZU Tower, Minn. i na izbiro. MINN. Clias prodaj živo apno noterno do INN. »mara, žji ceni: seno in raz-'futer) za ali. Dulnth and Iron Range ŽELEZNICA. op. i čas Posluje 'Stations' 11:50 " Duluth odh. 10:50 " Two-Harbors " 9:02 " Allen jot. 8:20 " T'ower " 7:30 odh. _ Ely__ _ prih. doh. Duluth odh. 3:55 odh. Alien !t:30 ,, Biwabik ,. 3:15 , McKi nicy doh. 3:00 .. Virginia .. pop. 3:15 4:15 5:53 0:47 7:40 10:45 11:15 11;30 11:45 BETTER snOE Ca,„Iuo'p. Ca;ilt6j, »i ,1>W>00. BicsT su.no skok in X'hje wori.o. "A dollar tutccd it a dollar earned." Thlnl-julle«'Solid l'rouch Duiipolii KldBtit. ton Boot delivered froo anywhere m Hie U.S.. cti receipt of Cufh, Money Order, or l'oetul Noto for »l.-'.l), Equal* every way tho boot! »old lu rll rotnll »lore« for ŠJ.M. We make Uil» boot ouroelvM, therefore we guar-f: r.V, tho Jit, * it/If and wear. »nd If nuyono r) not ftallallcd v.e will refund tho money or rend anol her pair. Opera Too or Common Some, " l width« O, XI, K, fc EE, ijbIzcb 1 to 8 and half flzea.' Send ynvrnlte; , Will Jit yov. Illustrated Catalogue FREE FEDERAL ST., '•> BOSTON. MASS. Special (ennt to Vealera. Dexter Shoe Co poti nadzorstvom sester sv. Benedikta Duluth, Minn.* Zhvod jt> pod posebnim nadzorstvom: Mil. James McGoiricka, Škofa v Dululliu. Dekleta lahko stanujejo v šolskem poslopju ali izven njega. Priučile se bodo vsega potrebnega za življenje. Fred vsprejemom bodo izpraševane v razmerju prejšnjega poduka. Šolsko leto ima dva polletja po 5 mesecev. Tlačila: Za stanovanje in vzgojo, ki ob-seza branje, risanje, godbo, izgo-varjavo (Delsartov način), vsakovrstno pletenje in vezenje, šivanje, pranje in kuho je plačati vsa-€ h 5 mesecev $80-—. Če se hoče katera učiti umetne godbe in slikarstva, plača posebej. Zunanjo učenke plačajo po starosti od na mesec. Mlada dekleta, ki jih veseli stopiti v rod sv. Benedikta, so tukaj vzprejemajo. Za nadalj na pojasnila se obrni na Sestro ravnateljico. —na— SEVERO-ZAPADU Nedvomno se ponuja mlademu prebrisanemu človeku sreča na severo-zapadu. V Minnosoti in se vrni Dakoti se ti odpirajo pšonična polja. Mrzlica in kolera sti neznani in sveži prerijski zrak ti vzredi moža in ženo, da smeš biti ponosen na-nje. V Montani in Idahiji naletiš na čredo goved i^i ovac, ki daleč pre-sezajo druge kraje. V Washington! in 0l'egonu dobiš rodovite dolino in gorovja, ki ti rode plemenito sadje. Mlad kmetovalec, ki je zmožen pričeti kmetijo, ima priliko v dolini Red River, Minnesoti in sevrni Dakoti; v dolinah Pallatin in Bitter in pašnikih v Montani; v dolinah Kittitas ali Yakima v vzhodnjem Washingtonu. . , Mesta mala in velika vidno naraščajo po vsej deželi. Skratka, to je imenitna dežela* ki daleč «ad-kriljuje vse druge v vsakovrstnem prometu. Natančneje poizvedi pri F. E. DONAVAN C. T. A. 416 W. Supr- »tr. Chamb. ot Com'c. CHAS. S. FEE, glavni agent; G. ?■ & F. A. St. faul, Minn. Občuje se tudi nemško. M. Yail ELY, M NN. VELIKA železnine, ZALOGA in hišnega lesenega orodja. Tu se dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar-jeni potrebno orodje. Oskerbljuje ' tudi rakve pogrebe. in BENSON & mmi Zaloga peči, mnogotero železnine, kosi tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat. Mnogo miČnega branja in nih igrač po najnižji ceni ] D. Murphy. kraa-pri J. Kuverte s flrmo in m izvršuje točno in cen