j [
Primorski
Posumia piačana v gotovim ^	At\f\ l*
Abb. postale 1 gruppo LeflR 4UU lir
nevnik
Leto XXXVIII. St. 8 (11.136)
TRST, nedelja, 10. januarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
POMEMBEN_ USPEH PREISKOVALCEV^ V BOJU_ PROJT TERORIZMU
V RIMU PRIJELI DOMNEVNEGA IDEOLOGA RB SENZANIJA IN DEVET NJEGOVIH PAJDAŠEV
Odkrili so tudi tri «brloge» in zaplenili ogromno količino orožja in dokumentov - Boljši obeti tudi za preiskavo o Dozierovi ugrabitvi
RIM — Končno spodbuden uspeh preiskovalcev v boju proti terorizmu! V okviru široko zasnovane policijske akcije so včeraj ob zori v samem središču Rima aretirali domnevnega «ideologa» rdečih brigad Giovannija Senzanija in še drugih devet skrajnolevičarskih teroristov. Agenti so tudi odkrili tri «brloge» in zaplenili ogromno količino orožja, dokumentov in drugega gradiva. Včerajšnji policijski akciji pripisujejo velik pomen tudi v Veroni, kjer si preiskovalci, ki se ukvarjajo s primerom o Dozierovi
ugrabitvi, marsikaj obetajo od a-retacij v Rimu.
Potek jutranjega «blitza» varnostnih sil je na posebni tiskovni konferenci v skopih obrisih opisal sam šef rimske policije, kve-stor Giovanni Pollio. Senzani si vdora policije v stanovanje v Ulici Pešce, kjer se je skrival z drugima dvema pajdašema, očitno ni pričakoval, saj so ga agenti presenetili kar v postelji. Ko jih je zagledal, je zakričal, naj ne stre-
ljajo, se proglasil za »političnega ujetnika* in se brez obotavljanj predal.
Zapletena policijska akcija se je pričela pred mesecem dni. Že takrat je policija zvedela, da so v mestni četrti Collatino brigadi-sti «odprli» nekaj novih skrivališč. Ob koncu uspešnega zasledovanja dveh pomočnikov brigadistov pa so tudi točno ugotovili, kje se teroristi skrivajo. Odločilni trenutek je nastopil včeraj navsezgo-
Del zaplenjenega orožja med včerajšnjo protiteroristično akcijo policije	(Telefoto AP)
daj, ko so agenti obkolili celotno območje in začeli lov na brigadi-ste. Ujeli so jih deset, za sedaj pa so sporočili le imena Giovannija Senzanija in Lina Vaia, brata brigadistke Angele. Vai je tudi najel avtomobil, s katerim sta v ponedeljek aretirana terorista Petrel-la in Di Rocco načrtovala ugrabitev upravitelja Fiata Cesareja Romitija. Načrt o tej in še o drugih ugrabitvah so našli v enem izmed treh brlogov, ki so jih odkrili. V drugem pa so agenti odkrili pravi arzenal orožja, med katerim je bil tudi bazuka, štiri rakete, razstrelivo in drugi mate-' rial. Policija je zaplenila tudi več dokumentov in «kartončkov*, s točnimi podatki o številnih osebnostih.
Do tu «uradna verzija* rimskega kvestorja, ki se je sicer skliceval na preiskovalno tajnost, češ, da «akcija je še v teku*. Ni pa izključeno, da je uspešnosti akcije botrovalo — ali pa jo vsaj »pospešilo* — tudi «kesanje» kakega terorista in še zlasti Stefana Pe-trelle, ki so ga, kot rečeno, aretirali v ponedeljek skupaj s pajdašem Di Roccom. Policisti so namreč prinzali, da sta Senzani in Petrella delovala v tesni povezavi.
Kdo je pravzaprav Giovanni Senzani, mož, ki je bil, po aretaciji Fenzija in Morettija, najbolj iskan brigadist še na prostosti? Njegovo ime se je v ospredju pozornosti prvič pojavilo ob ugrabitvi sodnika D’Ursa in je povezano z znano afero dveh časnikarjev tednika Espresso, ki so ju aretirali, ker nista hotela povedati (v skladu za časnikarje nepriznano poklicno tajnostjo), kdo jim je posredoval ekskluzivni intervju z rdečimi brigadami. Kmalu pa se je izvedelo, da je to bil prav Senzani, za katerega menijo, da je »zasliševal* D’Ursa in neapeljskega deželnega odbornika Cirilla, ugrabitve katerih naj bi tudi organiziral. Senzani naj bi bil tudi član »strateškega vodstva* RB. Kot bivši kriminolog (sodeloval je tudi s pravosodnim ministrstvom) je bil odlično seznanjen s stanjem v italijanskih zaporih, ki so že od zdavnaj ena temeljnih postavk terorizma. Tvegano je reči, da so
........................................................
PO NEKAJDNEVNEM PREMIRJU MED OBEMA STRANKAMA
Obstoj Spadolinšjeve vlade v nevarnosti zaradi napetosti med socialisti in KD
Socialisti spet zahtevajo zase predsedstvo vlade in grozijo z volitvami
RIM — Spadolinijeva vlada je spet v hudih težavah. Na stolpcih strankinega glasila »Avanti* je socialistični tajnik Craxi ostro napadel petstrankarsko vlado, medtem ko s svoje strani notranji minister Rognoni zagovarja vlogo svojega ministrstva in trdi, da še ni prišla ura socialistov. Napetost med demokristjani in socialisti se je torej spet zaostrila: po eni strani KD zagovarja Spa-dolinija in njegovo vlado, po drugi pa socialisti na ves glas vpijejo «ali predsedstvo vlade socialistom ali pa predčasne volitve*.
Rognoni je včeraj, kot smo rekli, v intervjuju nekemu tedniku odprl polemiko s socialisti, češ da njihova sla po predsedstvu vlade povzroča Italiji veliko škodo. Rognoni zagovarja vlogo, ki jo je imelo notranje ministrstvo v boju proti terorizmu in ponavlja, da nima najmanjšega namena odstopiti. Notranji minister obsoja socialiste in socialdemokrate, da se vedejo nekorektno, ko Sirijo glasove, kot n.pr. vest o njegovi domnevni vpletenosti v »operacijo Sandalo*, ko je, kot znano, Donat Cattin moral odstopiti s funkcije namestnika tajnika KD	, u
Socialisti in socialdemokrati seveda niso najbolj naklonjeni Ro-gnoniju. Včeraj je socialdemokrat Belluscio napovedal nekatere podrobnosti v zvezi s pobegom četverice rdečih brigadistk iz zapora v Rovigu in dejansko obtožil Rognonija, da je odgovoren za beg in da ga je celo favoriziral. V ponedeljek bo parlamentarna razprava o terorizmu, kjer se bo vlada predstavila z nekaterimi vidnimi uspehi, ne nazadnje tudi * aretacijo prof. Senzanija. Poročali bodo pravosodni minister Daricla, notranji minister Rognoni, obrambni minister Lagorio, posegel pa naj bi tudi predsed-
nik vlade Spadolini.
Craxija je najbrž motilo vzdušje, ki se je uveljavilo zadnje dni, ko je bilo videti, da je Spadolinijeva vlada trdna in da vsaj za ta mesec nima problemov z obstojem. Njegov članek na Avantiju je poln groženj, polemika pa je vsa naperjena proti krščanski demokraciji in njenim trditvam, češ da smo pred skorajšnjo spremembo politične strategije. Vse to škodi odnosom med strankami, pravi Craxi in ne prispeva k zaupanju. Med vladnimi formulami, o katerih je govor, naj omenimo dvostrankarsko vlado KD-PRI, ki naj bi lahko računala na blagohotno naklonjenost komunistič-
ne partije. Socialisti celo napadajo KD zaradi stalnih izjav proti predčasnim volitvam. Craxi potem trdi, da ne bo dovolj eno od občasnih srečanj na vrhu med tajniki strank.
Po mnenju političnih opazovalcev je to grožnja, ki napoveduje konec petstrankarske koalicije. Po mnenju drugih gre le za grožnjo. Ostaja vsekakor dejstvo, da je tudi načelnik poslanske skupine PSI Labriola jasno izjavil, da sta možnosti le dve: ali prevzame predsedstvo vlade socialist, ali pa bo treba iti na volitve. Kaj več bomo najbrž zvedeli po ponedeljkovi razpravi v parlamentu.
R. G.
rdeče brigade po Senzanijevi aretaciji «obglavljene», vendar pa najbrž velja, da bo ta aretacija vplivala na «kadrovsko obliko* in nadaljno strategijo še težje pa je predvidevati, kako bodo rimske aretacije lahko vplivale na preiskavo o Dozierovi ugrabitvi. Po nepotrjenih vesteh naj bi bili med aretiranimi teroristi tudi taki, ki so imeli kakšno vlogo pri organizaciji napada na generalovo stanovanjie. Kakorkoli že pa je sedaj v uradih veronskih preiskovalcev moč opaziti, če že ne nasmejane, vsaj mnogo bolj samozavestne obraze. Očitno je, da bodo prihodnji dnevi za Dozie-rovo usodo odločilnega pomena.
Camilla Ravera dosmrtna senatorka
mrnm.
RIM — Predsednik republike Pertini je včeraj imenoval (namesto nedavno umrlega Ferruccia Parrija) za dosmrtno senatorko 92-letno Camillo Ravero, borko proti fašizmu in za ženske pravice, ki je po osvoboditvi zastopala KPI za dve mandatni dobi v poslanski zbornici.
PREDAVANJE OB OTVORITVI BENEČANSKIH KULTURNIH DNEVOV
Profesor Leo Fusilli o razvoja italijanske narodnosti v SFRJ
0 priznanju pravic Italijanom je govor ie v dokumentih Osvobodilne fronte
ŠPETER — S predavanjem ravnatelja koprske italijanske gimnazije in podpredsednika Unije Italijanov za Istro in Reko prof. Lea Fusillija o italijanski narodnosti v Jugoslaviji, so se v petek v dvorani špetrskega občinskega sveta začeli letošnji 9. benečanski kulturni dnevi, ki so namenjeni poglobitvi vprašanj, ki zadevajo manjšine na alpsko-jadranskem območju.
Prof. Fusilli je v dolgem predavanju na izčrpen način orisal življenje in delo italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Pri tem je izhajal iz osnovnih načel enakopravnosti med narodi in narodnostmi, ki so bila uveljavljena že med narodnoosvobodilno borbo, ko je bilo • narodnostno vprašanje za-
stavljeno kot eden aspektov razrednega boja. Že takrat so se številni demokratični Italijani odločili za bratsko sodelovanje z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi v boju proti okupatorju, o čemer priča tudi veliko število italijanskih enot v narodnoosvobodilni vojski. Fusilli je poudaril, da je govor o priznanju pravic Italijanom že v dokumentih Osvobodilne fronte Slovenije in Hrvaške, ki določajo, da bo italijanski manjšini, kot so jo takrat imenovali, zagotovljena vsestranska narodnostna avtonomija in svoboda.
Fusilli je nato prešel na sedanje stanje. Dejal je, da zvezna u-stanova poverja republikam dolžnost, da poskrbijo za zaščito na-
Hiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiauii»aaiiaiiiiiiaiatiiiiiiiiiii«ii*Miittaiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiitiiiiiii>iiai«iiiiiiiiiiiiiMiiiiai>»aii^*itiaiii*ii>**iv»i>iit>iiii*i>ii>iii>>iiiititii«iiiiiiiii«iiaaimfi«aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii«iii«aiiiii>iMiiiiiii«ii
VAŽEN PREMIK NA POTI K NORMALIZACIJI RAZMER NA POLJSKEM
Včeraj prvo srečanje nadškofa Elempa z Jaruzeiskim po uvedbi vojnega stanja
Ukinjena cenzura za tuje dopisnike
VARŠAVA — Pod pritiskom železne pete vojaškega režima se razmere na Poljskem postopoma normalizirajo. Jasna znamenja urejanja razmer po začetnih tudi
odlokih v zvezi z obsednim stanjem po poročilu Jaruzelskega. Varšavski radio je tudi napovedal. da bo Poljska spet izvažala premog, ker se je v zadnjih ted-
hujših incidentih, ki so sledili j ryh proizvodnja spet povečala po proglasitvi obsednega stanja pred i lanskem zastoju, skoraj enim mesecem, je bilo zabeležiti zlasti včeraj. Po pomemb-
nosti gre predvsem omeniti prvo srečanje generala Jaruzelskega s poljskim primasom Glempom po uvedbi «vojnega stanja*, med katerim — kot poročajo varšavski radio in televizija — sta vojaški poglavar države in najvišji cerkveni dostojanstvenik »razpravljala o normalizaciji razmer v državi* in sta si »izmenjala gledišča o sedanjem položaju* ter »izrazila namen prispevati k normalizaciji življenja na Poljskem*.
Po vsem videzu gre za važen premik, ki obeta obnavljati tradicionalno posredniško vlogo poljske Cerkve v naporih za povratek h kanstruktivnejši dialektiki med oblastjo in družbenimi komponentami, po ostrih reakcijah Glempa na ukrepe vojaške oblasti. Kot kaže se je poljski primas na vabilo Jaruzelskega odpovedal pogoju, da mora (kot ob zadnji priložnosti, 4. novembra lani) srečanju prisostvovati tudi predsednik Solidarnosti Lech Walesa, ki je baje še vedno v hišnem priporu.
Da se led polagoma odtaja kaže tudi ukinitev cenzure nad dopisi tujih časnikarjev, ki jih pa morajo še vedno oddajati le po teleprinterju vladnega tiskovnega centra. Televizijski snemalci morejo posredovati svoje prispevke zgolj prek varšavske uradne postaje, ki .je včeraj obnovila zveze s tujino. Prav tako so spet odprli teleprinterske zveze tujih diplomatskih zastopstev. Nadaljnje znamenje normalizacije .je ponovna otvoritev (od 15. t.m.) gledališč, kinematografov, umetnostnih galerij ter kulturnih krožkov v varšavskem vojvodstvu. Zastopniki vojaške oblasti so izjavili, da se bo 20. t.m. sestal državni parlament, ki bo sklepal o
zastoju.
Medtem ko se na Poljskem nadaljuje čistka v okviru partije, so v Bruslju nekateri voditelji Solidarnosti pozvali zahodno javnost, naj priredi 30. t.m. v Evropi in v ZDA manifestacije za osvoboditev zaprtih poljskih sindikalistov. Jutri bo o razmerah na Poljskem razpravljal v belgijski prestolnici svet NATO, ki se ga bodo udeležili zunanji ministri zavezništva. Temu vprašanju je posvečeno tudi tridnevno zasedanje centralnega komiteja KPI, ki se bo začelo jutri v Rimu.
Poljski primas Glemp in general Jarnzelski
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiitiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnimiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZASKRBLJENOST HUSEINA 2ARADI IZRAELSKE ANEKSIJE GOLANA
Jordanija zadnja postaja Colombovega potovanja po bližnjevzhodnih državah
AMAN — Triurni pogovor med kraljem Huseinom in italijanskim zunanjim ministrom je zaključil kratko potovanje EmiUa Colomba v bližnjevzhodnih državah. Poleg Jordanije je šef italijanske diplomacije obiskal še Egipt in Saudsko Arabijo, tri države, ki so iz različnih razlogov ključnega pomena v krizi, ki pesti Bližnji vzhod. Podatke, ki jih je Colom-bo nabral v svojih bližnjevzhodnih pogovorih bo izkoristil v prihodnjih dneh, ko se bo sestal z izraelskim zunanjim ministrom Šamirom, ki je trenutno na obisku v Italiji.
Husein je italijanskemu zunanjemu ministru izrazil bojazen, da se bo z Golanom zgodilo kot
s Cisjordanijo. ki so .jo Izraelci zasedli leta 1967. Isto bojazen so Colombu izrazili tudi drugi predstavniki jordanske vlade. Povedali so, da je trenutno v Cisjor-daniji nad sto izraelskih naselij, polovico katerih so ustanovili po dogovoru v Čamp Davidu. Husein se je pohvalo izrazil glede stališča, ki ga ima Italija do bliž-njevzhodne krize in ki je dosledno s smernicami, ki so jih sprejele države članice EGS junija 1980 v Benetkah. Jordanski voditelji so pozvali evropske države naj pritiskajo na ZDA in Izrael, da bi telavivska vlada opustila svoje nepopustljivo stališče in se v bodoče vzdržala pobud, kot je bila aneksija Golana. Jordanci so Colombu izrazili predvsem svo.je
•iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnmiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiminiiiauiiiiiiiiiiiiiiiimmaiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnnimiiiiiHiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiirtiuiiiiiiiiNiiiiii
Kot v pravljici «Dvanajst iz postnega voza»
Pred dnevi, ko sem zavozil s Korza na Trg Goldoni, sem pred sabo zagledal velik napis, ki se mi je zdel v svoji naivnosti zabaven: »Use najboljše. Trst. Tvoja Lista*. Nenadoma se mi je zazdelo, da vidim pred sabo to gospo Listo kakor kakšno Valkiro z rogato čelado na glavi, s helebardo v eni roki in melono v drugi, kako straži pred mestnimi vrati, da bi se »njenemu* Trstu v prihodnjem letu nič ne primerilo. In takoj sem se spomnil na Andersenovo pravljico «Dvanajst iz poštnega voza*.
Bilo je mraz, da je rezalo do kosti, nebo pa zvezdno jasno, nobena sapica se ni zganila. *Pok, Pok!* je nekje počila puška. Ljudje so pozdravljali novo leto. tTratrarah Veliki poštni voz se je ustavil pred mestnimi vrati. Pripeljal je dvanajst oseb. »Vaše ime? Vaš poklic?» je vprašala Lista tistega, ki je prvi stopil iz voza. tTrgovec sem. pišem se Januar in s sabo imam same neplačane račune in zapadle menice.» Zdaj je stopil z voza drugi, to vam je bil bratec Veselinko, ravnatelj igralske družine, maškarad in vseh mogočih zabav. *Povem vam smešnico», je rekel Listi, »slišal sem jo od poslanke Gruber - Benco, ko je na trgu razglašala, da se bo s prerodom Trsta (pod vašim vodstvom seveda) začel prerod cele Italije.» tTako ne smete vpiti*, je dejala Lista.
»Ej, seveda smem*, je vzkliknil mož. <Jaz sem Pust in potujem pod imehom Februar.» Iz voza je stopil zdaj tretji. Videti je bil kot pravcati stradež, iz nosa mu je kapljalo in imel je mrzlico. »Prihajam iz bolnice, kjer sem moral pet ur čakati na hodniku med bolniškimi posteljami, da me sprejme zdravnik.» cBodite zadovoljni, da niste v južni Italiji*, ga je potolažila Lista, t Mar ec! Marec!*, je zaklical četrti in ga udaril po ramenu. »Kaj stokaš, saj se boš kmalu lahko zdravil v novi bolnici na Katinari.* To pa ni bilo prav nič res. April mu je hotel le za prvi april zagosti. Za njim je stopila z voza imenitna deklica. Imenovala se je gospodična Maj. Nosila je poletno obleko in v laseh je imela vrtnice. «Posadila bom nekaj cvetic v dva, tri lončke*, je rekla, cpotem pa moram naprej, proti Ljubljani, kjer imajo vsaj kaj smisla za mestno zelenje.* »Zdaj pride mlada gospa*, so vzkliknili oni v vozu in ven je res stopila ponosna in lepa gospa Junij. Na najdaljši dan v letu je prirejala veliko pojedino, na katero pa je vabila samo tiste privržence Liste, ki imajo kaj pod palcem. Kajti ostali se itak nasitijo že z besedami. Z njo je bil njen mlajši brat Julij. Imel je malo prtljage, ker je ta v veliki vročini le v nadlego; na sebi je imel samo kopalne hlačke. cKopat se grem v Barkovlje*, je pojasnil, *zato da bo naš bivši
župan lahko trdil, da je Trst vedno mlad, kljub temu da ima kar 100.000 upokojencev.* Pa je prišla sama mati, gospa Avgust, prodajalka sadja, kmetica v veliki krinolini. *Kako je z mojo stojnico na Ponterošu?* je takoj vprašala. «Sedaj ko nam je skoraj uspelo prepoditi jugoslovanske kupce bo zanjo dovolj prostora*, je zagotovila Lista. Za njo je stopil iz kočije spet neki mož, gospod September, po poklicu slikar. *Ravno prav*, je dejala Lista, ko je videla njegove lončke z barvami. »Po mestnih ulicah mi boste osvežili nekaj protislovenskih napisov.* Zdajci se je iz kočije prikazal lovec, gospod Oktober, ki je imel s sabo psa in puško. »Če želite, lahko dobite pri meni službo*, je dejala Lista. »Rabim policajev, da bodo dajali avtomobilistom globe, ker jim nisem utegnila pripraviti primernih parkirišč.» Naslednji potnik je bil gospod November. Imel je hud nahod, neprenehoma si je brisal nos. «Bi! sem v slovenskih višjih šolah pri Sv. Ivanu*, je pojasnil, «kjer vsako leto prav ob tem času mrkne peč. «Kaj bi tisto*, je dejala Lista in pomagala iz kočije zadnji potnici, mamici December. Starko je zeblo, a oči so ji sijale od upanja, kajti Lista ji je obljubila primemo socialno varstvo. In kot vsi vemo, kar Lista obljubi, Lista izpolni.
JOŽE PIRJEVEC
nasprotovanje dogovorom iz Čamp Davida.
Colombo je poudaril, da je italijanska prisotnost v večnacionalnih oboroženih silah, ki bi morale zagotoviti na Sinaju mejo med Izraelom in Egiptom zgolj miroljubnega značaja in da je italijanskega vlada zvesta smernicam, ki so jih sprejeli v Benetkah. Italijanski zunanji minister je govoril tudi o načrtu saudskega princa Fahda ter dejal, da Evropa sledi tem prizadevanjem z zanimanjem in da bi lahko bil realna podlaga za miroljubno rešitev arabsko-izraelskega spora.
S svoje strani je Husein izrazil zaskrbljenost ob stališču ZDA čeprav je bilo opaziti po prisvojitvi Golana neko spremembo v ameriškem zadržanju do Izraela. Jordanija je mnenja, da bi ameriški veto do sankcij proti Izraelu utegnil imeti hude politične posledice.
SAN SALVADOR — Najmanj 4 osebe so včeraj izgubile življenje ob bombni eksploziji na mestni tržnici. V vsej državi se nadaljujejo spopadj med vojsko in gverilci, ki so v zadnjih dneh terjali spet nekaj desetin smrtnih žrtev.
rodnosti. Med posameznimi republikami torej obstajajo razlike in Slovenija je že uveljavila popolno priznanje pravic italijanski in madžarski narodnosti. V povojnem razvoju so bili tudi žalostni trenutki, še zlasti kadar so bili odnosi med Italijo in Jugoslavijo na-
Nadškofa Cocolina zadela možganska kap
j
1
GORICA — Goriški nadškof msgr. Pietro Cocolin je v globokem nezavestnem stanju v splošni goriški bolnišnici. Med sprejemom župnika iz Ronk Umberta Bottaccina ga je ob 11.40 nenadoma obšla slabost in je padel v nezavest. Prvi so mu priskočili na pomoč njegov tajnik, vikar in drugi člani goriške kurije, takoj za njimi pa je prihitel škofov osebni zdravnik dr. Spanghero, ki je odredil takojšnji prevoz bolnika v interni oddelek splošne bolnišnice, kjer so mu ugotovili hudo možgansko kap. Po kratkotrajnem izboljšanju se je 61-letno nadškofu zdravstveno stanje ob 14.30 spet poslabšalo in je v trenutku, ko poročamo še vedno v popolni nezavesti zaradi možganski krvavitve.
Nadškof Cocolin je bil pred nekaj dnevi skupno s škofi severovzhodnih italijanskih dežel na srečanju pri papežu Janezu Pavlu H., imenovanem «ad limina*. Poročal mu je o položaju ob italijansko-jugoslo-vanski meji, s posebnim po: udarkom na razmere slovenske narodnostne skupnosti, in o poteku konference jugoslovanskih škofov, Id ji je prisostvoval v imenu italijanske škofovske konference. Globoko občutenim željam po hitrem in popolnem okrevanju, ki jih v teh trenutkih izrekajo verniki, občani in vsi ljudje dobre volje, ki spoštujejo nadškofa zaradi njegovih odprtih pogledov in zaradi razumevanja naših narodnostnih potreb, se pridružujejo tudi želje našega uredništva. (gv)
peti in je nerešeno vprašanje meja podžigalo nacionalizem in iredentizem. Sedaj takih pojavov ni več in Slovenija je na zgleden način uredila odnose med narodnostmi in slovenskim narodom. Fusilli je obrazložil sestavo obstoječih organov, samoupravnih interesnih skupnosti za šolstvo in kulturo i-talijanske narodnosti in zborov občinskih skupščin v narodnostno mešanih občinah. Na občinskih in na republiški ravni, je dejal, obstajajo tudi paritetne komisije, v okviru katerih razpravljajo o vseh narodnostnih vprašanjih.
Zadnji dve točki, o katerih je go-govoril Fusilli, zadevata šolstvo in povezavo z matičnim narodom. Fusilli je tako podrobno obrazložil vprašanje v zvezi z italijansko šolo, z zadovoljstvom ocenil naraščanje števila vpisov, kot glavna problema pa nakazal težave pri izbiri smeri usmerjenega izobraževanja v višji srednji šoli in pa problem učbenikov. Kar pa zadeva stike z matičnim narodom se je Fusilli zaustavil še zlasti pri sodelovanju, ki ga je Unija Italijanov za Istro in Reko razvila z ljudsko univerzo v Trstu.
Slovenske kulturne organizacije Beneške Slovenije priredijo danes, 10. januarja, ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu
DAN EMIGRANTA IN BENEŠKE KULTURE
Spregovorila bosta podpredsednik deželnega odbora Francesco Decarli in, v imenu slovenskih organizacij Beneške Slovenije predsednik MO SKGZ Maurizio Namor. Sledila bo igra »SAME PRAVCE* v izvedbi Beneškega gledališča. Besedilo: neznani Benečan, režija Adrijan Rustja.
P r mSonlln' dnGvnkr	2
TRŽAŠKI DNEVNIK
""'P
10. januarja 1982
PO 160 URAH ŠTIRISTRANSKIH POGAJANJ
Ob zori končno podpisali sporazum o reorganizaciji dela v pristanišču
Ustrezni «predlog» morata zdaj odobriti skupščina pristaniških delavcev in vodilni odbor EAPT - «Ugodno izhodišče za nadaljnji razvoj luke»
Pogajanja za reorganizacijo dela v pristanišču so se končno uspešno zaključila. Predstavniki pristaniške ustanove, koristnikov luških storitev, sindikalnih organizacij in e-notne kompanije pristaniščnikov so si segli v roke včeraj ob 5. uri zjutraj po 160 urah skupne obravnave številnih problemov — spomnimo se samo uvedbe deljenega delovnega urnika, pristojnosti pristaniščnikov in zasebnikov pri u-pravljanju s pristaniško mehanizacijo, delovanja zasebnih podjetij v luki, mobilnosti delovne sile, itd. — od rešitve katerih je v veliki meri odvisna bodoča storilnost pristaniškega dela, pa tudi sistem pristaniških tarif ter s tem konkurenčnost tržaškega pristanišča glede na druge luke na Jadranu in na severu Evrope.
Podrobnosti doseženega sporazuma še niso znane ih jih bodo podpisniki objavili v prihodnjih dneh. Včeraj so izdali krajše skupno poročilo, v katerem naglašajo, da bo besedilo sporazuma sedaj izročeno
skupščini pristaniških delavcev in vodilnemu odboru Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, ki ga morata dokončno potrditi. Podpisniki so mnenja, je nadalje rečeno v poročilu, da je bil s tem opravljen pomemben korak za dejanski zagon pristaniških dejavnosti. Dramatično ekonomsko stanje pristaniške ustanove (njeni dolgovi se sučejo na višini okrog 80 milijard lir) nujno terja sedaj izredne posege s strani države in dežele Furlanije - Julijske krajine.
Prizadevnost — pravi še poročilo — ki so jo ob tej priložnosti pokazali vsi zainteresirani partnerji, je dokazala obstoj globokega čuta odgovornosti pri vseh in je omogočila dosego pozitivnih rezultatov. Pokazala je tudi, da je mimo različnih interesov, ki so jih zastopali posamezni pogajalci, pri vseh točkah prevladala skupna skrb za zagotovitev večje konkurenčnosti pristaniškega dela in za nadaljnji razvoj pristaniškega gospodarstva sploh. Pravkar doseženi sporazum
•iii!iiii!iMnii!iiiiiii!iiiiiiiiiminniiitfuiiumiiiiiimiiii!!iinitiiimiii!iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiii
V zvezi z zakonom o ratifikaciji osimskih sporazumov
Industrija in KPI proučili l gospodarske probleme mesta
Poudarjeno je bilo, da se ponovno odpira vprašanje gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo
I Zakonska osnutka o refinansiranju ukrepov v korist obnovitvenih del na potresnem območju Furlanije in o refinansiranju zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov, sta bili osrednji točki srečanja med Zvezo indu-strijcev tržaške pokrajine in tržaškimi komunističnimi parlamentarci. Srečanja sta se udeležila poslanec Cuffaro, senatorka Gerbec in član pokrajinskega tajništva Poli, indu-strijce pa so zastopali predsednik De Riu, podpredsednik Vidali, predsednik gradbincev Riccesi, predsednik mladih podjetnikov Tomasetti, predsednik gospodarske komisije Zveze Toresella ter direktor Ferretti.
Komunisti so za sestanek zaprosili, da bi z industrijci poglobili vsebino ukrepov in preverili, če odgovarjajo potrebam tržaškega gospodarstva in tudi zato, da bi videli, če jih je mogoče izboljšati na parlamentarni ravni. Na sestanku je bilo med drugim ugotovljeno, da refinan-siranje ukrepov, ki so povezani z osimskimi sporazumi ponovno odpira vprašanje gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo; s tem v zvezi
Izžrebane nagrade loterije Sv. Jakoba
Na Trgu sv. Jakoba so včeraj žrebali nagrade že tradicionalne loterije v priredbi lastnikov trgovin in javnih lokalov, ki) sodelujejo pri združenju «A-raiei di S. Giacpmo*.
• Prva nagrada, avtomobil ford fiesta, bo šla srečnemu lastniku listka P 1004314 (rezervni D 840088 - C 670408), druga nagrada, ista vrsta avtomobila, pa pripada lastniku Ustka C 679577 (rezervni E 870899 - R 1022077). Ostale nagrade pa so tako porazdeljene: vespa piaggio L 985800 (D 801781 - P 1188470), vespa piaggio F 652300 (A 282351 - E 653005), moped piaggio O 1038044 (B 847200 - P 1097336), gramofon Panasonic O 982879 (O 1123918 - I 1296493), barvni televizor A 439735 (N 1168051 - I 1127689). barvni televizor H 916613 (D 833410 -1 1099006), pralni stroj H 1230679 (M 923228 - E 693501) pralni stroj A 179705 (E 760932 - O 10277247), fotografski aparat P ; 1039498 (E 777561 - D 715774).
je bilo tudi ugotovljeno, da se že od leta 1977 čaka na določitev u-streznih programov. Za izvajanje konkretnih pobud je namreč treba znati s kakšnimi inštrumenti in v kakšnih pogojih bo mogoče delovati: glede teh problemov je senatorka Gerbec opozorila, da bo zunanji minister Colombo čez nekaj dni v senatu poročal o nedavnem obisku v Beogradu, kar bo lahko priložnost, da se ponovno postavijo te zahteve.
Govor je bil tudi o rotacijskem skladu, uporabo katerega je treba po mnenju Zveze industrijcev in komunističnih parlamentarcev okrepiti v korist Trsta in Gorice. Enotni so bili pogledi glede nujnosti, da je treba v pokrajini poiskati širše mo-žnosti za delo najmei ^^^agotoviti dograditev suhega doka in pa sodi -pri izv. -j
lovanje janju gri

KPI o zaprtju gradbišč «Por!‘irio»
Odgovorni za gospodarstvo pri tržaški federaciji KPI U. Poli je sinoči v zvezi z zaprtjem gradbišč družbe «Porfirio SpA» dal izjavo, v kateri pravi, da so razlogi, za radi katerih je bil proglašen stečaj družbe, dokaj nejasni in da je ta ukrep globoko posegel na področje tržaške zaposlenosti, saj je prizadel skoraj 300 družin. Še hujši pa je udarec, ki ga bo Trst utrpel zaradi zastoja pri gradnji že začetih stanovanjskih hiš:v,trenutku, ko v mestu močno primanjkuje stanovanj Zdaj je na drugih gradbenikih in na industrijskih organizacijah, da se izkažejo kot Učinkoviti dejavniki za sofialno in gospodarsko dobrobit Trsta.
Poljski dogodki v sekcijah KPI
V komunističnih sekcijah D. Pe-scatori v Ul. Peco 7, G. Pratolon go v Ul. Pendice Scoglietto 24 in v sekciji železničarjev bodo jutri tri javna zborovanja o poljskih dogodkih. V prvih dveh sekcijah se bosta zborovanji začeli ob 20. uri, govorila pa bosta člana pokrajinskega tajništva Poli, oziroma Can-ciani, v sekciji železničarjev pa bo ob 17.30 govoril Fausto Mon falcon.
— pravi na koncu poročilo — predstavlja po vsem tem ugodno izhodišče za nadaljnji pozitivni razvoj tržaškega pristanišča.
Prihodnjo soboto v hotelu Europa
Posvet sindikata CGIL o gradbeništvu v deželi
Na pobudo deželnega vodstva sindikalne organizacije CGIL bo v soboto 16. januarja v hotelu Europa pod Nabrežino posvet na temo «Stanovanjsko vprašanje in gradbena industrija v Furlaniji -Julijski krajini — predlogi CGIL». Na posvetu, ki se bo začel ob 9.
Sporazum tudi za prevoz kontejnerjev
Vode v tržaškem pristanišču so se umirile tudi kar zadeva protestno akcijo, ki so jo ves teden vodili zasebni avtoprevozniki, člani obeh italijanskih o-brtniških organizacij in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, za dosego višjih tarif na področju manipulacije s kontejnerji na pomolu VIL Kakor smo poročali v preteklih dneh, so se zasebni avtoprevozniki več dni vzdržali dela na pomolu ter v petek začasno zaprli s svojimi tovornjaki tudi glavne vhode v luko. Včeraj pa je bil med avtoprevozniki in špediterskimi agencijami dosežen načelen sporazum o novih tarifah in jutri bo sporazum tudi uradno ratificiran. Nove tarife za manipulacijo kontejnerjev bodo stopile v veljavo 18. januarja 1982.
uri. bodo nastopili deželni tajnik sindikata G. Padovan (uvodno poročilo), deželna tajnica sindikata SUNIA J. Burlo (stanovanjski izgoni, pravična stanarina, javne gradnje), deželni tajnik FTLLEA -CGIL L. Milocco (delovanje ustanove IACP), koordinator tehnične službe pri IACP P. Taccheo (industrializacija gradbeništva in dela) ter vsedržavni, tajnik CGIL D. Tur-tura (zaključki).
V sredo, 13'. jahiiarja, bo o tem posvetu tiskovna konferenca, in sicer na sedežu deželnega tajništva CGIL v Ul. Vidali 1, z začetkom ob 11. uri.
Podelitev nagrad za novoletno novelo
V prostorih uredništva smo imeli včeraj opoldne v gosteh avtorje treh nagrajenih novoletnih novel v okviru ustreznega natečaja Primorskega dnevnika Mirana Košuto, dobitnika prve nagrade, ter Nadjo Kriščak in Aleksija Pregarca. Glavni urednik
Jože Koren jim je izročil nagrade na osnovi sklepa štiričlanske ocenjevalne komisije (Filibert Benedetič, Marij Čuk, Ace Mermolja, Jože Koren) in se jim zahvalil za odziv na natečaj, ki je po številu ‘ prispelih prispevkov presegel pričakovanja,
kar je razveseljiv dokaz zanimanja za literarno ustvarjanje v našem zamejstvu. Prav ta ugotovitev pa je dala tudi priložnost za razpravo o primernosti, da bi uvedli mesečno ali dvomesečno literarno prilogo, namenjeno zlasti mladim piscem.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiuuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiii
NA PETKOVI SEJI UPRAVNEGA SVETA SSC
Razprava o vodstvenih strukturah Slovenskega stalnega gledališča
Soglasno odobreno poročilo predsednika Samse o poteku preverjanja s predstavniki političnih strank in organizacij
Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je na petkovi seji proučil vprašanja v zvezi s preverjanjem v vodstvenih organih naše gledališke ustanove. Kot smo že poročali, so zahtevo po preverjanju postavili člani upravnega sveta, ki pripadajo Slovenski .skupnosti in ki so napovedali odstop iz upravnega sveta, če v določenem roku ne bo prišlo do razčišeenja. Prav zato je izvršni odbor SSG imel v prejšnjem tednu vfsto srečanj s predstavniki političnih strank in organizacij.
O poteku in rezultatih teh srečanj je na seji upravnega sveta podal
Hačej in Vremec), ki je podrobneje obrazložila svoja stališča. Predstavnika SSk sta ugotovila, da je v zadnjem času prišlo do poslabšanja odnosov med SSk samo in SSG, kar
IIIIMIIIIIIlIlllIlllllllllltlllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllimiaUfUllllllllllllllllIlllllllilllllllllllMIIIIIMIIIIIIN
SINOČI OB 37-LETNICI NACIFAŠISTIČNEGA POMORA
Slovesna obuditev spomina na štiri borštanske borce
Počastili tudi partizanskega pesnika K. Destovnika-Kajuha
Danes poteka 37 let, ko so v bunkerju v Borštu št, 89 na dvorišču Petarosovih junaško padli štirje borci člani vojske državne varnosti. Dušan Munih, Ivan Gerzetič, Stanko Gruden in Danilo Petaros so se spoprijeli v neenakem boju in klonili fašističnim in nacističnim kroglam. Prelita kri pa je spodbudila Borštane, da so se šc bolj vneto in goreče borili za svobodo.
Boršt svojih padlih ni pozabil. Iz roda v rod se prenaša _'.omin na njihovo žrtev. Tako ie buo tudi sinoči v prosvetnem domu v Borštu, kjer so si stali nasproti najmlajši in starejši vaščani in s pesmijo — govorjeno in peto — počastili u-sodni 10. januar 1945.
Proslavo je organizirale sekcija VZPI-ANPI za Boršt in Zabrežec, spomin pa se dotaknil tudi 60-let-niče rojstva velikega partizanske-
■iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiinNiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiHniiitiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiniiiiiiiu
SLABO VREME NEVARNO ZA AVTOMOBILISTE
Poledenelo cestišče povzročilo včeraj tri prometne nesreče na Trbiški cesti
Pridržana prognoza za mladega šoferja tovornjaka
Živosrebrni stolpec, ki je v petek tudi v naših krajih krepko zdr knil pod ničlo, se .je včeraj nekoliko ustalil na višji temperaturi, čeprav vremenoslovci ne izključujejo, da se bo ponoči vreme poslabšalo. Na kraški planoti in tud) v mestu .je včeraj zjutraj rahlo snežilo, kar je povzročilo nemalo težav avtomobilistom zlasti na Trbiški cesti, kjer se je promet odvijal zelo počasi.
Slabe vremenske razmere in spolzko cestišče so botrovale trem prometnim nesrečam, ki so se pripetile včeraj zjutraj na omenjeni cesti med nadvozom pri Banih ter odcepom za Prosek. Najhujša ne sreča se je pripetila v višini openskega bezbolske^a igrišča, kjer je težki tovornjak goriške registracije silovito trčil v kamion, ki ie vozil pred njim. Na kraj nesreče je ne mudoma prihitel rešilec Rdečega
križa, nesrečnega šoferja pa so iz skrotovičene kabine potegnili le s pomočjo openskih gasilcev. Voznik 25-letni Claudio Mazzon, doma iz Gradišča ob Soči, je zgjlobil hude udarce po vsem telesu, zaradi če sar so ga sprejeli na oddelku za oživljanje tržaške bolnice s pridržano prognozo. V bolnico pa so sprejeli tudi šoferja drugega tovornjaka. 58-letnega Giovannija Giu-liana iz Catanie, ki .je takoj po nesreči zaradi poledenele ceste nerodno padel in si izpahnil desno nogo.
Pri odcepu za Prosek pa se je pripetila prometna nesreča, v kateri so bili ranjeni trije člani dru žine Camponi iz Vidma. Avto, ki ga je vozil 32-letni Luciano Camponi, .je pred prodajalno pohištva Lanza verjetno zaradi spolzkega cestišča trčil v avtomobil švicarske registracije. V nesreči .je bila naj
huje ranjena Camponijeva 29-letna žena Luigina Pravisano, ki so jo zaradi zloma leve rame sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnice. Luciano Camponi se bo moral zaradi udarca v giavo zdraviti približno teden dni, njuna dveletna hčerka Manuela pa na srečo ni utrpela hujših poškodb in so zanjo odredih samo specialistični pregled.
Na nevrokirurškem oddelku glavne bolnice pa so približno pol ure kasneje spre.jeli 44-letno gospodinjo Carmelo Maria, stanujočo v Trebčah št. 24. ženska se je peljala skupaj z možem, 62-letnim Lette riom z avtom proti Opčinam, ko je pri Banih v njih od zadaj trčil avtomobil, ki ga je vozila 21-letna Marina Bianchi. Carmela Ma ria bo okrevala približno v ted nu dni.
ga pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Bila je svečana in prijetna prireditev in izzvenela je kot prisega, da se mrki čas ne sme in ne more več ponoviti, ker se vsi upiramo ideji nasilja in zatiranja. Na proslavi, ki so jo polnoštevilno obiskali domačini Boršta in Za-brežca. so sodelovali otroški zbor Slovenec, ki ga vodi Boža Hrvatič, mešani zbor Slovenec, ki ga vodi Drago Petaros ter vrsta mladih recitatorjev.	RIS
Hvalevredna pobuda KGS v obrambo Krasa
Kraška gorska skupnost razpisuje natečaj z nagradami za osnutek opozorilnega panoja naravno-ambien-talnih in sociološko-kulturnih vrednot Krasa.
Panoj bo moral grafično ponazar-jevati, da je treba spoštovati in valorizirati kraško krajino kot rezultat uravnovešenega delovanja človeških in naravnih faktorjev.
Rok predložitve osnutkov zapade od 12. uri dne 1. februarja letos.
Pravilnik natečaja je fazobešen na oglasnih deskah občin članic in Kraške gorske skupnosti v Sesljanu št. 56/B (tel. 299026) od 8. do 14. ure.
Deželna komisija za javna dela je imela vrsto posvetovalnih sestankov v zvezi s skorajšnjo1 razpravo o zakonskem osnutku o parkih in področjih krajinske zaščite. Ista komisija je poleg tega imela vrsto srečanj z zainteresiranimi dejavniki glede zakonskega osnutka o načrtovanju, projektiranju in finansiranju javnih in urbanističnih del.
46-letna ženska podlegla poškodbam nerodnega padca
Na nevrokirurškem oddelku glav ne bolnice .je v petek popoldne izdihnila 46-letna Natalia Bianco, doma iz Ul. Bernini 6. Nesrečna ženska .je dan prej na Ul. Carducci med sprehodom v spremstvu z male nečakinje nerodno padla ter z glavo močno udarila v pločnik. Nezavestno so jo takoj pripeljali v bolnico, kjer pa je kljub zdravniški negi v petek popoldne pod legla poškodbam.
se je pokazalo predvsem ob imenovanju novega ravnatelja in ob izvolitvi novega predsednika in blagajnika gledališča. Pri tem ni šlo,za o-sebe, pač pa za metodo izbire, ki da je bila po mnenju SSk vsiljena. Prav tako je SSk imela pomisleke glede postavitve igre «Tomažič in tovariši*, češ da bi morah ob okrogli obletnici obravnavati celoten drugi tržaški proces, ne pa samo en del. SSk je postavila tudi nekatere konkretne predloge, in sicer občasno rotacijo predsednika gledališča, bolj primerno zastopstvo raznih komponent v upravnem svetu (po
1,1 L. -	__.1^..-------1,_
j€ na sc ji upravnega sveta podal klinon enotne slovenske delefiaciie) ^^predsedmkjSSGBm	predi»dna posvetoVšhja 4;^
S TteVŽaJSle bil ^ovor' tudi na srečanju med izvršnim odborom SSG in delegacijo PSI (Pahor in Jagodic), ki je vzela na znanje nastali položaj in se ob ugotovitvi, da je sedanja Struktura vodstvenih organov SSG sad političnega dogovora še iz časa leve sredine, obvezala, da izdela in objavi svoje stališče v kratkem času.
Na sestanku izvršnega odbora s predstavnikoma Slovenske kulturno -gospodarske zveze Raeetom in Marcem je predsednik SKGZ Race poudaril nujnost, da pridejo do izraza predvsem interesi slovenske narodnostne skupnosti kot celote, medtem ko se je treba izogibati vsakršni lotizaciji ah parčehžaciji, ki bi bila še posebno v primeru najvišje kulturne ustanove Slovencev v Italiji kar se da škodljiva, kot so dokazale tudi prigode italijanskega stalnega gledališča, ki je zašlo v globoko krizo prav zaradi prevladovanja strankarskih interesov nad splošnimi. Predsednik SKGZ je predlagal, naj bi vprašanja odnosov med posameznimi komponentami reševali v. okviru društva Slovensko gledali šče, glede vprašanja predsednika pa je zavrnil možnost rotacije iti se zavzel za čim širše dogovarjanje.
Na srečanju s predstavnikoma KPI Spetičem in Iskro sta slednja poudarila predvsem osnovno načelo avtonomije gledališča in torej nujnost, da se problemi rešujejo v okviru gledališča. Govor je bil tudi o preverjanju struktur naše gledališke ustanove v zvezi s pred kratkim odobrenim deželnim zakonom o kulturi, v tem okviru pa tudi o možnosti razširitve konzorcija na vse občine, kjer živijo Slovenci, od Milj do Kanalske dohne. KPI je proti lotizaciji in avtomatizmom, pa tudi proti goli proporcionalnosti, pa čeprav bi prav komunisti na osnovi tega načela lahko močno okrepili svojo prisotnost v strukturah SSG. Glede predsednika sta predstavnika KPI zavrnila načelo rotacije in predlagala, naj se kandidati za predsednika izbirajo na osnovi programov.
Svoje poročilo o poteku pogovorov je predsednik Samsa zaključil z nekaterimi ugotovitvami: prvič, da je prišlo do izraza soglasje, da je treba odprta vprašanja reševati v okviru gledališča, ki mora ostati subjekt, ne pa objekt odločanja drugih; drugič, da je prišlo do znatnega zbližan ja stališč med različnimi komponentami, na primer gle-
de programa, in tretjič, da je reševanje najbolj perečih problemov možno le ob soglasju vseh osnovnih komponent v upravnem svetu SSG. Predsednik Samsa je ponovil zagotovilo, .da je pripravljen na odstop, če bo tudi samo ena od komponent zahtevala zamenjavo, saj je to tudi jamstvo, da ne pride do prevladanja ene od komponent nad drugimi.
Po daljši, vendar zelo umirjeni razpravi, je upravni, svet soglasno odobril predsednikovo poročilo in dal mandat predsedniku in izvršnemu odboru, da v najkrajšem času najdeta ustrezne rešitve glede odprtih problemov tako v zvezi s članstvom društva Slovensko gledališče in s sestavo upravnega •'svela' SSG, kot tudi glede vpraš#ryg.,kriterijev izvolitve predsednika in problemov, ki jih odpira deželni zakon o kulturi.
Na koncu seje upravnega sveta je bil govor tudi o pripravi posveta, ki ga SSG namerava organizirati tako v Trstu kot v Gorici in na katerem naj bi prišlo do čim širše razprave o kulturni in repertoarni politiki naše najvišje kulturne ustanove v zamejstvu.
• Zaradi del v Ul. Pagano bo od
jutri dalje prepovedan promet vseh vozil po tej uhci na odseku med ulicama Costalunga in Šalita di Zugnano, in sicer vsak delavnik od 8. do 17. ure. Ob sobotah in praznikih bo ulica odprta za promet.
Ob izgubi dragega očeta, izrekamo Dariu in svojcem naše iskreno sožalje.
Mladinci iz Bazovice
Dijaki V. B razreda zavoda Žiga Zois izrekajo iskreno sožalje sošolcu Dariju Crociatiju ob izgubi očeta.
Zveza aktivistov iz Mačkolj izreka družini Purger globoko sožalje ob izgubi dragega Alojza.
Ob bridki izgubi mame Antonietc izreka učiteljstvo škedenjske šole «Ivan Grbec* iskreno sožalje kolegici Ondini Pavletič in družini.
Zveza žena Mačkolje izreka iskreno sožalje svoji članici Eldi in družini ob izgubi tasta Lazarja Slavca.
Zveza žena Mačkolje izreka iskreno sožalje svojima članicama Roži in Elviri ob izgubi moža oziroma očeta Alojza Purgerja.
KD Primorsko Mačkolje izreka globoko sožalje Žilku in družini ob izgubi očeta Lazarja Slavca.
KD Primorsko Mačkolje izreka občuteno sožalje ženi Roži in hčerki Elviri ob izgubi dragega moža oziroma očeta Alojza Purgerja.
11. 1. 1972
Ob 10. obletnici smrti
11. 1. 1982
ANTONA SENICE
se ga spominjajo
žena, hči, zet in vnuk
Dne 9. januarja nas je zapustila naša draga
IVANKA PUNTAR vd. PR0VIČ že vd. PERVANJA
Pogreb bo jutri, 11. januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku.
Žalostno vest sporočajo: hči Neda, nečak Ladi in drugo sorodstvo
Trst, 10. januarja 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
V miru nas je zapustila naša draga
ANTONIJA ROBERTI roj. BELAVEC
Pogreb bo v torek, 12. januarja, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči mož Franc in drugo sorodstvo Trst, 10. januarja 1982 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
VLADIMIR CROCIATI
Pogreb bo jutri, 11. januarja, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici.
Posebna zahvala primariju, zdravnikom in osebju nevrološkega oddelka splošne bolnišnice.
Žalujoči: žena Ida, mama, sinova Leo z ženo Rossello in Dario ter drugo sorodstvo
Bazovica, Trst, 10. januarja 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega predragega moža, očeta, deda in brata
LAZARJA SLAVCA
se iskreno zahvaljujemo g. duhovnikom Fr. Vončini, A. Grmeku in D. Jakominu za opravljeno pogrebno svečanost, vsem sorodnikom, cerkvenim pevcem, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
s.u .Jaontsin?, ouHStavm ) ■4 o~ /A?u' Jtji(Jt) n'1 jtv-.;One !
Mačkplje, 1J0., januarja ,JS82
£-,Pružina Slavec
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki sva jih bili deležni ob prerani izgubi najinega dragega
SANTA REGENTA
se vsem iskreno zahvaljujeva.
Posebna zahvala g. župniku, VZPI - ANPI Prosek - Kontovel, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči žena Tamara in hčerka Neva
Kontovel, 10. januarja 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
FRANCA ZUUANA
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
* SVOJCI
Podlonjer, 10. januarja 1982
Dne 9. januarja nas je zapustil naš dragi
ALOJZ PURGER
Pogreb bo jutri, 11. t.m., ob 13. uri iz kapele nabrežinskega pokopališča v cerkev v Mačkoljah.
žalostno vest sporočajo žena Roza, hči, vnuki in vsi sorodniki
Trst, 10. januarja 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)

8. 1. 1982
Ob 22. obletnici smrti našega dragega moža in očeta
FRANCA GRGIČA
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Štefanija, sinovi Mirko, Franc, Stanko, Milko ter hčere Rožina, Anamarija in Klara z družinami
Gropada, 10. januarja 1982
PRIHODNJO SOBOTO V KRAJEVNI KINODVORANI
Proslava ob 200-letnici skedenjske osnovne šole
Obeta se bogat in zgodovinsko pomenljiv kulturni program
V	soboto, 16. t.m., bo v škedemj-»ki kinodvorani proslava dvestoletnice škedenjske šole. Jubilej je ze lo pomemben še posebno z ozirom na dejstvo, da je prva osnovna šola v tržaški okolici bila ravno ške-denjska. Nič čudnega torej, če domačini pripisujejo tej obletnici prav posebno važnost, pač. v zavesti, da pomeni šola kot taka pomemben dejavnik v razvoju naše narodnostne skupnosti. Tembolj na področju, kjer je pojav postopne asimilacije tako 'izrazit.
V	skednju smo priče vsakodnevnim poskusom utajevanja okoliščine, da je ta predmestna četrt še do nedavnega bila pristno slovenska vas. To je jasno razvidno prav iz števila vpisanih šolskih otrok v dobi pred prvo svetovno vojno in v letih, ko je škedenjska mladina po novno lahko sledila pouku v lastnem materinem jeziku po večletnem premoru, ki je sledil zloglasni Gen-tilejevi «reformi»: ta je, kot znano, odrejala ukinitev pouka na slovenskih šolah.
Proslava, ki jo prireja osnovna Joda «Ivan Grbec*, pa ni pomembna samo iz narodnostnega in zgodovin »kega vidika, temveč tudi kot veren odraz kulturnega delovanja v skednju. Nastopali bodo otroci folklorne skupine, ki deluje v sklopu omenjene šole in ki jo vodi učiteljica Tamara Pavletič. Ansambel, ki je požel marsikateri uspeh tudi izven ožjega škedeniskega kroga, bo predstavil splet belokranjskih in gorenjskih plesov. Sodeloval bo tudi škedenjski otroški pevski zbor, ki ga vodi Dušan Jakomin.
Nadalje se proslave udeležita pev-«ka zbora obeh domačih kulturnih društev: PD »Ivan Grbec* in Doma »Jakob Ukmar». Ženski zbor, ki deluje v okviru društva «Ivan Grbec* in ki ga vodi Marta Volk, je nastal šele pred nekaj leti in vse kaže, da je ubral pravilno pot v smeri prizadevanj za dosego čimvišjega umetniškega nivoja. Mešani zbor, ki ga vodi D. Jakomin, pa že vrsto tet nepretrgoma deluje: pred nedavnim je doživel začasno krizo zaradi potrebe po pomladitvi, toda mladi pevci so se že prav dobro vključili, tako da bi zboru uspehi ne smeli izostati.
Posamezne točke sporeda bodo povezovali sprotni odlomki iz referata o dvestoletni zgodovini šole. ki ga je pripravil bivši didaktični ravnatelj, domačin Velimir Pavletič.
I. P.
Hvalevredna pobuda : trebenskega zbora
Referenti za pevski zbor pri tre-benskem KD Primorec so končno uresničili svoj načrt o seminarju za pevke in pevce domačega pevskega
zbora. Ta zamisel se je rodila iz potrebe, da se pri pevskem zboru popestri delo, predvsem pa, da posamezniki obogatijo in okrepijo svoje znanje na glasbeno-pevskem področju.
Na prvem seminarju so trebenski pevci in pevke lahko spoznali osnovne teorije glasbe in vokalne tehnike, in to v predavanjih strokovnjakov Ote in Slosarja. V ločenih skupinah pa so se na seminarju člani zbora Primorec lotili tudi nove pesmi, ki so jo pred koncem srečanja tudi lepo zapeli. Pobuda trebenskih kulturnih delavcev pomeni lep korak naprej pri strokovnem izpopolnjevanju pevcev in koristno bi bilo, da bi drugi zamejski zbori sledili temu zgledu.
NOVA PREMIERA V ROSSETTIJU
Molierov Namišljeni bolnik z znanim Giuliom Bosettijem
Veliko delo francoskega komediografa je v gledališče privabilo številno občinstvo - Preveč statična igra
Namišljeni bolnik je delo, ki vedno znova in znova spodbuja ustvarjalnost režiserjev, igralcev in publike. Moliere je pri tem ostal zvest svojim načelom in ustvaril like, ki so stalen izziv in ki jih odri vsega sveta poskušajo preobleči zdaj v ene, zdaj v druge barve. Sicer pa je tematika znana, saj veliki francoski komediograf v svojem Namišljenem bolniku biča slabosti človeka, ki se predaja fatalizmu in le s težavo uide svojim prividom, v katere .je vklenjen.
Sicer .je zgodba zelo enostavna. Gre za bogataša, ki ga pestijo vse mogoče «bolezni>> in je v rokah ne-
VČERAJ V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU
LEPA LUTKOVNA IGRICA O ZAJČKU DIDELDAJČKU
Igrico so v režiji Olge Lupine uprizorili taborniki Rodu modrega vala - Danes na Opčinah spet ponovitev
Taborniki Rodu modrega vala so poskrbeli za prijetno presenečenje. Včeraj so v openskem Prosvetnem domu prvič predstavili lutkovno igrico Libuše Tittelbach Zajček Di-deldajček, ki so jo spravili na oder tudi ob pomoči domačega SKD Tabor.
Igrica, ki se je odvijala v režiji Olge Lupine, govori o živalskem svetu in o antagonizmu, ki seveda vlada med lisicami m zajci. Tako skuša zvita botra lisica na vse načine pritegniti zajčka Dideldujč ka v svoj brlog, da bi ga pojedla, vendar se izkaže, da ie zajček še bolj zvit in jo vedno ukane. Na kontu se mu posreči lisici ■ u-krasti še rep. kar je za tako zver kot je lisička zvitorepka, višek sramote. Tako torej — pravljica se izteče duhovito in hudomušno in lisici ne more pomagati niti boter volk. zajčku pa uspešno svetuje želva, ki je tudi nekakšen povezovalen člen celotne predstave.
Igrica bo brez dvoma naletela pri otrokih na odziv, saj je zelo blizka mladim srcem, pa tudi scena je dovolj bogata in pisana in ima svoj učinek. Poglavje zase so še lutke, ki so zares bogate in posrečene. Ob tem je treba tudi poudariti presenetljivo spretnost, ko gre za pre-oplačenje samih lptkf za kar gre seveddy- zasluga vsem tistim, ki šo delali z njimi. Skratka, likovna oprema, za katero je poskrbela Magda Tavčar, lepo dopolnjuje vse

NA KONTOVELU
Slovo od Santa Regenta
V sredo so se na Kontovelu domačini in znanci za vedno poslovili od Santa Regenta, bivšega interniranca in partizana, ki je velik del svojega polnega življenja prebil kot pomorščak na morju.
Santo se je rodil pred 70 leti na Kontovelu, kjer je tudi preživel o-troška leta. Bilo mu je 16 let, ko si je poiskal prvo zaposlitev kot pomorščak. Temu svojemu prvemu poklicu je ostal zvest vse do upokojitve. Služboval .je na potniških ladjah Tržaškega Lloyda v kuhinji, kjer se je kmalu izučil za mesarja.
Od nastopa fašizma je nadaljeval svoje delo vse do začetka druge
svetovne vojne, ko so ga fašistične oblasti skupaj z mnogimi drugimi Slovenci odpeljale iz rojstnega kraja in internirale v južno Italijo. Bil je na Siciliji, ko so ga zavezniške sile skupaj s skupino rojakov o-svobodile in prepeljale v Afriko, kjer je ostal do 1944. leta, tedaj so ga bili odpeljali v Jugoslavijo. Tu se je vključil v partizanske vrste v letalski bazi v 'Zemunu. Domov se je vrnil šele dve leti po koncu vojne, bolehen, ker je med vojno zbolel na pljučih, za kar je tudi prejemal pokojnino Zveze vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja.
Po drugi svetovni vojni si je na Kontovelu uredil družino, življenje pa ga je še vedno, kot v mladih letih, gnalo na morje. Plul je v bolj ali manj oddaljene dežele po dva cela meseca, nato se vrnil, odpočil v družinskem krogu za teden, deset dni, nakar se je spet vkrcal. Ta odnos z morjem je trajal celih 40 let, do upokojitve leta 1972. Zatem je delal na domu, pridno je gojil trte, vedno je našel kaj za pod roko, vse do nekaj dni od tega, ko ga je hipna bolezen zavratno odtegnila krogu njegovih dragih.
Dragi Santo, naj Ti bo lahka domača zemlja, na katero si se z ljubeznijo vračal po vsakem potovanju, po težkih preizkušnjah interniranca in partizana, ki si jo z delavno roko oplemenitil do svojih zdnjih dni. Svojcem naše iskreno sožalje, (šč)
bino in prepričani smo, da bo pravljica tudi v bodoče deležna uspehov. To se bo nemara dokazalo še danes, ko bodo Zajčka Dideldajč ka v openskem Prosvetnem domu ponovili z začetkom ob 16.30.
Pomembno priznanje Marjanu Kravosu
Tržaški grafik Marjan Kravos je v Ljubljani prejel pomembno priznanje, ki pomeni neposredno priznanje tudi naši založbi Založništvu tržaškega tiska. Posebna žirija Društva oblikovalcev SR Slovenije je namreč ocenjevala vizualne komunikacije v zadnjem polletju oziroma tiste, ki so prispele na natečaj «delo meseca*. Za grafično delo meseca novembra je tako izrekla pohvalo za oblikovanje knjige Tantadruj. ki je pri ZTT izšla v italijanskem prevode. Knjigo je
S 1. januarjem 1982 številka IVA obvezna za vse kmetovalce
Kmečita'1' ivčza obvešča vse kmetovalci,' ki v letu 198(1 niso1 preseprflešdtHtiilijonov lir pro-w meta in ne vodijo knjigovodstva IVA. da morajo od 1. januarja 1982 imeti številko IVA. Ministrstvo za finance je namreč sklenilo, da morajo vsi proizvajalci imeti svojo številko IVA (numero di partita TVA), ki jo bodo morali sporočiti svojim odjemalcem in dobaviteljem. kateri jo bodo nato predložili njihovi letni prijavi IVA. Kmečka zveza vabi zato vse svoje člane in kmete, da se nujno zglasijo v njenih ura-, dih, ki jim bodo na razpolago za izpolnjevanje vseh formalnosti. Opozarjamo, da so za kršitev omenjenih obveznosti predvidene visoke denarne kazni.
Tajništvo Kmečke zveze
opremil Marjan Kravos, ki je tako še enkrat potrdil svoj umetniški talent.
Sklep dolinskega občinskega svela
Sklep občinskega sveta št. 188/c z dne 18. 12. 1981, ki je objavljen na občinski oglasni deski, je od petka na razpolago v tajništvu (soba št. 32) za 20 zaporednih dni, vključno prazniki, vsakomur, ki si ga želi ogledati.
Omenjeni sklep sestavljajo vsi tehnični izdelki, ki se nanašajo na delno varianto Splošnega regulacijskega načrta ob izvajanju določil Deželnega urbanističnega načrta. Po poteku tega roka bodo lahko u-stanove ali zasebniki pismeno predložili v teku 20 dni pripombe v smislu čl. 9 UZ (urbanističnega zakona), št. 1150 z dne 17. 8. 1942 in nadaljnjih sprememb.
Župan Edvin Švab
skrupuloznih zdravnikov. To je nekako v ospredju dogajanja, kot tudi ljubezenska zgodba njegove hčerke, ki bi se po željah svojega očeta morala poročiti z bebastim zdravnikom, a .ie zaljubljena v/zalega mladeniča. Nič manj pomembno pojavo predstavlja tudi Argan-tova žena Belina, ki stremi samo za moževo dediščino, a je na koncu razgaljena v vsej svoji podlosti. Odločujoči delež v predstavi pa ima predvsem služkinja Tonina, ki vseskozi meša štrene in je nekakšen katalizator vsega.
Dokaj enostavna zgodba torej, ki pa na odru živi «gledališko», z vso svojo tragiko in trpko komiko. Pa tudi drugje je čar Namišljenega bolnika.
To je bila zadnja igra, v kateri .je Moliere sam igral in sicer protagonista. Ob ustoličevanju Arganta za zdravnika, je Moliera napadel kašelj, začel je krvaveti in takrat se je začela agonija velikega komediografa. Ta usodnost seveda ne ostaja nikoli brez odziva in vsakikrat močno učinkuje na občinstvo.
Za Namišljenega bolnika je v Trstu vladalo veliko zanimanje in zato je bilo gledališče Rossetti ob petkovi premieri nabito polno. Predvsem je vabilo ime glavnega igralca v predstavi Giulia Bosetti.ja, ki je zares postregel s svojo umet nostjo. čeprav moramo reči. da bi si pričakovali več. Bosetti je namreč ustvaril Uk nemočnega starčka. skušal ga je obarvati s človečnostjo in manj z lahkomiselnostjo. kar .je lahko delovalo zaviralno. Po drugi strani pa le dajala ton predstavi Marina Bonfieli v vlogi služkinje Tcnine. V ostalem so bile vloge bolj ali man: dore čene. z nekaj posrečenimi komičnimi vložki, s katerimi .je režiser Gabriele Lavia razgibal predstavo in .jo vsaj za trenutek rešil temne zatohlosti, ki jo predstavlja človekova lahkomiselnost, (mč)
Kraški pust se prebuja
Osrednji odbor za prirejanje Kraškega pusta je te dni sklenil sklicati sestanek med zastopniki vseh vaških pustnih odborov. Snidenje bo v četrtek, 14. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Bogata košara lepih uspehov iz prešnjih let naj bo jamstvo, da tudi letos naše vasi in misli letijo v prvi vrsti do mladih — menijo odborniki	pusta — z name-
nom, da se vsi pravočasno '• pripra-
i^o^(;.r^°o,slavjeV
SLOVENSKO
GLEDAUŠČE V TRSTU *
Kulturni dom PAVEL GOLIA
JURČEK
pravljica v štirih dejanjih s prologom
Režija: Mario Uršič
v torek. 12. januarja, ob 15.30 v sredo! 13. januarja, ob 15.30
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
vabi na
BOŽIČNI KONCERT
ki bo danes, 10. januarja 1982, -ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu.
Nastopajo mešani, ženski in otroški zbor ob spremljan instrumentalnega kvafe-a Na sporedu bo tudi prva izvedba kantate za mešani in o-troški zbor skladatelja L balda Vrabca — Božični sijaj — na besedilo Vinka Beličiča.
Dirigent Humbert Mamolo.
KD VESNA
prireja v nedeljo, 17. januarja, ob 17. uri v domu Albert Sirk v Križu koncert ženskega, moškega in mešanega zbora
«IGO GRUDEN« iz Nabrežine
Vodi MATJAŽ ŠČEK
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI ROD MODREGA
VALA
priredijo danes. 10. t.m., ob 16.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH lutkovno igrico
Libuša Tittelbach
ZAJČEK DIDELDAJČEK
Režija:	OLGA LUPINC
Likovno vodstvo: Magda Tavčar Tehnična oprema: SKD Tabor Vabljeni!
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta
sklicuje na podlagi 6. člena pravil
8. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo dne 22. januarja 1982 ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
L poročilo upravnega odbora:
2.	obračun in predračun;
3.	poročilo nadzornega odbora:
4.	razno.
f Čestitke
Malemu MATIJI KOČEVAR se jc pridružila sestrica DAJANA. Srečnima staršema Ester in Borisu i-skreno čestitata družini štranj in Gombač.
Danes praznuje BRANKO ŽERJAL iz Boljunca 73 let. Obilo sreče in zdravja mu želijo žena Mira, hči Vanda, Tamara in Pino.
Danes praznuje MICHELE DESTE 5. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo mamica Laura, papa Giorgio, nona in nono ter prababica Marija.
Potovalni urad AURORA
sporoča, da bodo uradi v Ul. Cicerone 4 zaprti ves ta teden.
Od ponedeljka, 18. t.m., bodo uradi zopet odprti in od takrat bodo na voljo tudi novi programi za velikonočne izlete.
ORVISI
bogata izbira vsakovrstnih igrač
TRST — UL. PONCHIELLI 3
PELLICCER1A
C E R V O
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseb vrst.
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST ■ Via le XX. settembre 16 Tel. 796 301
KULTURNO ZDRUŽENJE MOST
v sodelovanju z DRUŠTVOM SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
priredi jutri, 11. januarja, ob 20.15 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, predavanje
ALI JE KOSOVELOVA RELIGIOZNA, ETIČNA, SOCIALNA DRŽA DANES ŠE ZAVEZLJIVA
Predaval bo Taras Kermauner Prisrčno vabljeni!
Lutkarji kulturnega društva Valentin Vodnik iz Doline čestitajo svoji sodelavki in likovnici Ester Kočevar ob srečnem rojstvu čudovite žive lutke -hčerke
DAJANE
Gledališča
Borisu in Ester Kočevar se je rodila hčerkica
DAJANA
Srečnima staršema ter bratcu Maliji čestitajo nonoti in pra-nonoti, mali Dajani pa želijo vso srečo.
OSNOVNA ŠOLA I. GRBEC v ŠKEDNJU
vabi na prireditev
OB 200-LETNICI ŠOLSTVA
NA PRIMORSKEM
ki bo v škedenjski kinodvorani v soboto, 16. t.m., ob 20. uri.
NA SPOREDU BODO:
—	otroška folklorna skupina osnovne šole I. Grbec
—	zgodovinski pregled škedenj-skega šolstva v 200 letih
—	škedenjski otroški pevski zbor
—	škedenjski ženski pevski zbor KD Ivan Grbec
—	škedenjski mešani pevski zbor
Vljudno vabljeni!
KULTURNI DOM
Do 15. I. 1982 je v času predstav na ogled ir£ižsthv?»' rFfdbuLt?Vsiik v ilustraciji'in1'V' gledabščii*,' ki jo v sodelovanju ’s Stalnim ,Slovenskim gledališčem v Trstu” predstavljajo Cankarjev dom, Društvo slovenskih Ukovnih umetnikov in Slovenski gledališki in filmski muzej.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo v gledabšču Rossetti gostovala dramska skupina Cooperativa Teairo Mobile z Molierovim »Namišljenim bolnikom*. V abonmaju odrezek štev. 5 (v alternativi) .
Razstave
V mali dvorani glavnega kolodvora so odpili razstavo del likovnikov -železničarjev, ki delujejo v okviru likovnikov grupe pri železničarskem «dopolavoru». Na sedanji razstavi, ki je že tretja zapovrstna in ki bo trajala do 20. januarja, sodeluje dvajset sbkarjev - železničarjev.
Jutri praznuje na Proseku 50. rojstni dan
CVETO UKMAR Ob tem lepem jubileju mu iz srca želijo mnogo zdravja in zadovoljstva
žena Silva, sin Sergij in hčerka Kristina.
..................................................mn..........................................im....................
Danes, NEDELJA, 10. januarja GREGOR
mce vzide ob 7.44 in zatone ob 1.41. — Dolžina dneva 8.57. — Lu-i vzide ob 17.34 in zatone ob 8.13. ltri, PONEDELJEK, 11. januarja PAVLIN
reme včeraj: najvišja temperatu-i 2 stopinji, najnižja —1,5 stopile, ob 18. uri 1.8 stopinje, zračni ik 1014.4 mb pada. brezvetrje, aga 78-odstotna, nebo oblačno, orje mirno, temperatura morja
^eraj - danes
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Antonio Tuso. ristina Ravasini, Monica Vascot->, Masimilliam Cardile, Daniel Bu-avec, Carlo Francesco Sambri, E-onora Cardovilli.
UMRLI SO: 61 letna Lidia Ciac-I por. Romani, 78 letna Rosa Cer-lelli, 87 letna Maria Donich vd. lotter, 76-letna Maria Stocca vd. isiacchi. 33-letni Luciano Lanzol-i, 91-letna Maria Stojkovich vd. rampus, 78-letni Giuseppe Moei-ob. 75-letni Mario Cividin, 58-let-i Erneslo Azzara. 88 letna Giovan-a Debernardi vd. Auber, 54-letni
Candido Luxich, 75-letni Maurizio Pianta, 44-letni Aldo Marcotto, 93-letna Giovanna Rocco vd. Franch, 83-letna Maria Salvemini vd. Romano.
OKLICI: finančni podčastnik Giuseppe Manico in Solnica Felicia Al-tieri, delavec Roberto Pinzin in pomočnica Ileana Savi, obrtnik Lino Punis in gospodinja Giuseppina Weingartler, mesar Fabio Casa-grande in gospodinja Ingrid Gortan, biolog Nerio Franchi in uradnica Maria Rosaria Rupp, delavec Pa-squalino Veznaver in čistilka Emanuela Schweitzer, delavec Furio Fornasaro in gospodinja Oriana Ra-dislovich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1: Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1; Largo Osoppo 1: Ul. Zorutti 191
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2 in Ul. T. Vecel lio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2 in Ul. T. Vecel-lio 24.
lekarne v oko icj
Boljunec: tel. 228 1Z4, Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljati; tel 209 197; Žavije: teL 213 137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441.
LOTERIJA
BARI	35	51	62	3	82
CAGLIARI	59	78	23	17	71
FIRENCE	3	33	54	26	45
GENOVA	61	2	33	90	5
MILAN	10	66	27	60	22
NEAPELJ	20	28	8	65	42
PALERMO	42	39	66	87	23
RIM	73	' 7	77	32	66
TURIN	66	81	84	82	61
BENETKE	13	15	72	84	14
ENALOTTO
XXI 211 X 2 2	111
KVOTE:
12 — 23.242.000 lir 11 —	566.300 lir
10 —	56.000 lir
Koncerti
SKD Tabor — openski glasbeni večeri. V nedeljo, 17. t.m., ob 17. uri koncert oddelka za staro glasbo pri Glasbeni matici v zasedbi kljunastih flavt.
Danes, 10. t.m., ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu — Božični koncert.
Societa dei concerti — (Tržaško koncertno društvo) — Jutri, 11. januarja, ob 20.30 v gledališču Rossetti — koncert dua GULLI - CA-VALLO (Franco Gulli - violina, En-rico Cavallo - klavir).
ISTITUTO AUTONOMO PER LE ,ČASE POPOLARI DELLA PRO-VINCIA Dl TRIESTE
AVTONOMNA USTANOVA ZA LJUDSKE GRADNJE V TRŽAŠKI POKRAJINI '	|
JJ IUTJ S
razpisuje
[•tenrfai	onOta. . i
natečaj na podlagi naslovov in izpitov za delovno mesto voznika — mehanika — urejevalca (vpis v III. stopnjo)
Prošnje za sprejem k natečaju na kolkovanem papirju in s prilo: ženo zahtevano dokumentacijo je treba predložiti ustanovi IACP Trst do 12. ure dne 5. 2. 1982.
Za informacije in ogled razpisanega natečaja se lahko interesenti obrnejo na Personalni urad IACP — Trg Foraggi 6 — vsak delavnik, razen sobote, od 8.30 do 11.30.
Predsednik dr. L. Stasi
Kino
Ariston 16.00—22.00 «American pop».
Ritz 16.00 «Amore senza fine*. Režija F. Zeffirelli. Brooke Shields, Martin Hewitt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Red e Toby nemiciami-ci». Wa!t Disney.
Grattacielo 15.30—22.15 «Culo e ca-micia*. R. Pozzetto in E. Monte-sano.
Fenice 16.00—22.15 «lnnamorato paz-zo». A. Celentano in O. Mu d
Nazionale 15.30 «Crema, cioccolata e paprica*.
Cristallo 16.00 «Chi trova un amico trova un tesoro*. Bud Spencer in Terence Hill.
Capitol 16.00 «H postino suona sem-pre due volte*.
Moderno 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.00 «L'ultimo metro*. Catherine De-neuve.
Filodrammatico 15.00 «Alfa blu*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «1997 — Fuga da New York».'
Vittorio Veneto 15.30 «Tarzan l’uo-mo scimmia*.
Mignon 15.00 «Tutti insieme appas-sionatamente*.
Radio 14.30 «Le collegiali super por-no*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 15.00 «La liceale seduce i professori*.
Razna obvestila
Državni poklicni zavod za industrijo in obrt javlja, da bo jutri, 11. januarja, ob 17. uri sestanek vseh razrednih svetov.
PD Rovte - Kolonkovec vabi na redni občni zbor, ki bo dne 16. januarja 1982 ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Ul. Monte Sernio 27 (bivša Ul. Campanelle). Dnevni red: 1. pozdravi; 2. poročila odbornikov: 3. poročilo nadzornega odbora: 4. Razprava: 5. izvolitev novega odbora; 6. razno. Vljudno vabljeni. Odbor.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
GRADBENO podjetje prodaja stanovanje v majhnem stanovanjskem kompleksu pri Domju. Telefon (040) 827636 od 18. do 19. ure.
TRIČLANSKA družina išče v najem stanovanje. Telefon (040) 54812.
PRODAM novo ogrevalno blazino za eno osebo. Telefonirati v večernih urah na štev. (040) 725433.
SAMSKI moški išče gospodinjo za vilo na Opčinah. Nudi stanovanje, hrano in plačo po dogovoru. Telefon (040) 212518.
NA OPČINAH prodam pritlično stanovanje — tri sobe. kuhinjo, kopalnico in 400 kv. m vrta. Telefon (040) 212518.
PRODAM fiat 850 special v dobrem stanju. Telefon (040) 228551.
KUPIM klavir-pianino. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/ 814-212.
pam železnina
|V| STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI za industri|0, kmetijstvo in za dom
TRST (Industrijska cono)
D O M J O, 132 Tel. 824-979
59-LETNl upokojenec išče žensko — prosto, dobrega značaja, po možnosti Slovenko, za skupno življe-lje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro «črnolasa».
NUJNO rabim knjige za drugi letnik trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Telefon (0481) 78125.
PRODAMO gostilno na vzhodnem Krasu z na novo preurejenimi prostori in obširnim vrtom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Gostilna».
PRODAM fiat 127 letnik 1974 po u-godni ceni. Telefonirati po 18. uri na štev. (040 ) 231355.
OSMICO je odpri Robert Pipan -Mavhinje 22 • D
22-LETNA s srednješolsko' izobrazbo in dveletno prakso v zavaroval ništvu išče poldnevno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro «ZAVAROVAL-NIŠTVO«.
PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA
(skrinje, skledniki, vintle in kuhinjske kredence)
Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo.
Ccstži
NABREŽINA - ŠEMPOLAJ (100 m po železniškem prehodu) tel. 200282
ROLICH
NABREŽINA ,, Kamnolomi )}5/c —. Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
Agraria
MOČILNIK
Udine	18 - Tel. 418-878
■	RASTLINE
■	SEMENA
■	GNOJILA
■	MOTORNE ŽAGE
■	ORODJE
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino p|l kontaktne leče
Ulica Buunarroti 6
(prečna UL Rossetti)
TRST
Telefon 77 29 96
GRADBENO
PODJETJE
geom.
IDLE TUL & C.
S. n. C.
GRADNJA IN OBNOVA HIŠ
TRST — Ul. Flovio, 22/3 Tel. 040/818141
Zlatama
AURUM
Preden prodate vaše staro zlato zglasite se pri AURUM v ul. Mazzini 43/D TRST tel. 68980
NUDI
konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve
ZLATARNA-UR ARNA
«Svizzera»
di A. Sorace
DOXA
mtlpVbbk
TRST
UL. S. S PIRI D IONE 12 Tel. 60-252
OBUTVE — USNJENI IZDELKI
(GOR
Fernetiči, 14 — tel. 211621 — TRST
izredne priložnosti športne opreme Ui. Brunner 10 TRST
MAGAZZINO DELLO ŠPORT
Ul. Brunner 10
^|italplast
Oprema
PREPROGE v stilu in moderne
PREŠITE ODEJE perje - volna - sintetika
PREPROGE ZA KOPALNICE bombažaste ali sintetične
3 P ZA VAŠ DOM!
TRST — TRG OSPEDALE 7
4
GORIŠKI DNEVNIK‘	*
10. januarja 1982
OBIČAJNIM TEŽAVAM SO SE PRIDRUŽILE ŠE DRUGE
Stečaj tržaškega gradbenega podjetja je hudo prizadel tudi mnoge na Goriškem
V mnogih skoro dokončanih stanovanjih ne bo moč zaključiti del do odločitve tržaškega sodišča - Zahteve kupcev in gradbincev po hitri rešitvi vprašanja - Skoro za tretjino manj novih stanovanj v lanskem letu na območju Tržiča
Stečaj gradbenega podjetja Por-firio iz Trsta, enega med največji-mi v deželi, je povzročil nemalo težav tudi na Goriškem, kjer je bila in seveda je še ta družba angažirana na več gradbiščih V celoti je bilo v odvisnem razmerju tega podjetja nekaj nad 200 delavcev. V glavnem so ti osredotočeni na Tržaškem, kakih 40 pa jih je v zadnjem času delalo na Goriškem. Na stavbah, ki jih .je gradilo to podjetje, pa so imeli polno dela tudi razni obrtniki.
Zaradi stečaja so na Goriškem oškodovani člani nekaterih stanovanjskih zadrug, ki jim je hiše gradilo podjetje Porfirio. V Gorici sami trpijo zaradi tega člani dveh stanovanjskih zadrug, katerih stavbe so bile zgrajene v Stražicah. Napisali smo «bile so zgrajene* ker v enem primeru manjkajo za res minimalna dela, v drugem pa bi bili lahko pri normalnem delu gradbinci izročili ključe stanovanj lastnikom čez mesec ali najkasneje dva. Delovišča pa so ob proglasitvi stečaja sredi lanskega decembra zaprli in sedaj bodo morali lastniki, ki so v gradnjo vložili precej denarja, počakati na razsodbo tržaškega sodišča.
V	podobnem položaju se nahajajo tudi druga gradbišča tega podjetja na Goriškem. Gradilo je po nalogu zavoda za ljudske hiše v Škocijanu ob Soči in v Štaranca-nu. V enem primeru so stanovalci že v hišah, čeprav niso bila še urejena kolavdacijska dela. Prav tako so ustavljena dela na gradbišču v Gorici, na Korzu Itaiia, kjer že več let obnavljajo dve stavbi
Sindikat gradbenih delavcev je pred dnevi sklical na sestanek de lavce omenjenega podjetja. Kot je razvidno iz sindikalnih sporočil, so si delavci že od lanskega aprila, ko so se pričele pojavljati prve težave, zavzemali za to, da bi po magali podjetju pri izhodu iz težav. Njihovi napori pa so imeli le delni uspeh, kajti ob koncu leta so se znašli brez trinajste plače, brez salda plač in kar na lepem na cesti. Sindikat gradbenih delavcev je za 19. januar sklical v Trstu deželno manifestacijo gradbincev, s katero misli opozoriti na splošne težave gradbeništva v deželi in še posebej na stečaj družbe Porfirio. Istočasno se gradbeni delavci zavzemajo za to, da bi tržaško sodišče ukrepalo v tem primeru zelo hitro in da bi bilo moč nadaljevati čimprej z deli vsai na tistih gradbiščih, kjer .je le še malo potrebnega dela. Tako bi lahko precej stanovanj izročili tako zavodu za ljudske hiše, zasebnikom in zadružnikom in s tem omilili precej hudo stanovanjsko krizo.
V	zvezi s stanovanjskim vprašanjem in z gradbeno dejavnostjo omenimo še, da so v lanskem letu v Tržiču zabeležili precejšen za stoj v gradbeni dejavnosti. Na iraškem županstvu pravijo, da je bilo lani v tej občini za približno trideset od sto manj gradenj kot v prejšnjem letu in da se bo položaj še bolj poslabšal v tem letu, kajti malo je predloženih gradbenih načrtov. Stanovanje je danes
namreč zelo drago, težko je dobiti posojilo, če pa ga uspeš dobiti moraš plačati zelo visoke, tudi 24-odstotne obresti za dolgoročno posojilo. Povprečna cena stanovanja se giblje med 60 in 100 milijoni lir in za družino s povprečnimi dohodki postaja nakup stanovanja nemogoč.
V Tržiču pravijo, da ni moč dobiti v najem stanovanja. Mnoga nova stanovanja so prazna, lastniki jih žele prodati pa ne najdejo kupcev. Občinska uprava se je zavzela, da bi s pomočjo zavoda za ljudske hiše in stanovanjskih zadrug, torej z deželnimi in državnimi dotacijami in nizkoobrestnimi posojili, bilo zgrajenih kar precej stanovanj ljudskega tipa, a navdihi, ki prihajajo iz Rima, da je treba štediti na vseh ravneh, torej tudi na področju finansiranja
javnih zgradb, med temi štejemo tudi ljudske hiše, nam ne vlivajo upanja v večjo gradbeno dejavnost.
Vlada je pred iztekom lanskega leta sprejela tudi nova določila, ki zadevajo povišanje občinskih taks in drugih pristojbin. Tako so se povišale občinske takse za trgovske obrate, ki znašajo v goriški občini po novem 100 tisoč lir, za lokale s koristno prodajno površino do 400 kvadratnih metrov, 200 tisoč lir za lokale s površino od 400 do 500 kvadratnih metrov ter 400 tisoč lir za lokale z večjo površino. Tisti, ki so že poskrbeli za plačilo takse v višini lanskega zneska, morajo do 31. januarja letos poskrbeti za doplačilo razlike. Takso je treba plačati s poštno položnico na tekoči račun 24/619.
ŽIVLJENJSKA POT GORIŠKEGA NADŠKOFA
Dolgoletna prizadevanja msgr. Coeolina za sožitje med Slovenci in Italijani
V letih študija v goriškem semenišču se je goriški nadškof gladko naučil slovenščine
Na naši prvi strani pišemo o hudi bolezni, ki je včeraj nenadoma zadela goriškega nadškofa msgr. Pie-tra Coeolina. Rodil se je 2. avgusta 1920 v Rudi, vasici današnje videmske pokrajine, ki v cerkvenem oziru še vedno spada v goriško nadškofijo, saj je ta kraj do leta 1923, ko je fašizem razkosal takratno Goriško, spadal v goriško pokrajino. Iz tega kraja, kjer je bilo takrat zelo močno katoliško politično in zadružno gibanje, je veliko mladih šlo v duhovniški poklic. Pietro Co-colin je študiral na goriškem semenišču, tu je bil v družbi s številnimi slovenskimi semeniščniki. Naučil se je našega jezika, ki ga je zelo lepo in vedno rad uporabljal. Med njegovimi profesorji na semenišču je bil tudi dr. Ivo Juvančič, znana osebnost v takratnem slovenskem gibanju. Za duhovnika je Pietra Co-colina posvetil nadškof Margoti 3. junija 1944. Služboval je v Krminu, V Terzu ob Ogleju, v Ogleju in v Tržiču. Za goriškega nadškofa je
OB POJAVU STEKLINE V NAŠIH KRAJIH
Potrebna je previdnost in dosledno spoštovanje preventivnih ukrepov
Doslej smo nevarnost širjenja stekline nekoliko podcenjevali Pobijanje lisic je uspešno, če se izvede na širšem območju
Prve primere stekline so te dni, kakor smo že poročali, ugotovili tudi na območju naše pokrajine. Do zdaj so ugotovili samo tri primere okuženih živali, vendar je mogoče sklepati. da je ta nevarna virusna bolezen že precej razširjena in da je po vsej verjetnosti tudi že prestopila meje goriške pokrajine. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je na sosednjem novogoriškem območju ter v Soški dolini napredovala približno 40 kilometrov na mesec.
Ni nam do tega, da bi širili pretiran alarmizem, čeprav po drugi strani ne gre podcenjevati nevarnosti. ki jo bolezen predstavlja za domače živali in za osebe. Izgleda pa, da doslej niso bili dovolj resno upoštevani preventivni ukrepi proti širjenju stekline, pa čeprav se na nevarnost opozarja že od lanskega leta. Tako je težko razumeti, da ne kateri posamezniki še niso cepili psov, vse preveč pa je potepuških psov in mačk, ki so, poleg lisic, glavni prenašalci virusnega obolenja.
Majhen del odgovornosti pa bi kazalo pripisati tudi lovcem, ki so lani in prejšnja leta dopustili, da so se lisice prekomerno razmnožile. Sicer pa pravijo, da bodo zamujeno skušali nadoknaditi zdaj. Tako bodo menda na področju sovodenjske občine že danes organizirali pravcati pogon na lisice in druge klateške živali. Tak ukrep pa je koristen, če se istočasno izvaja na širšem območju, so nas posebej opozorili člani sovodenjske lovske družine, kjer so te dni ubili steklo lisico.
3. ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE
USPELO KONCERTIRANJE FLAVTE IN KLAVIRJA
Irena Grafenauer in Aci Bertoncelj v Kulturnem domu
Letošnja koncertna sezona v Gorici te nedvomno redno in lepo razvija. Po prvih dveh koncertih v Avditoriju smo imeli sedaj koncert v dvorani novega Kulturnega doma, ki se je tudi v akustičnem in sploh koncertnem smislu lepo izkazala. V četrtek, 7. januarja, je bil namreč na odru Kulturnega doma komorni koncert dveh priznanih slovenskih solistov, namreč Irene Grafenauer (flavta) in Acija Bertonclja (klavir). Mlada solistka na flavti je prvič nastopila v Gorici in tudi v zamejstvu, pianist Bertoncelj pa je Že naš dolgoletni znanec, saj je nastopil v prejšnjih sezonah kot solist ali pa v drugačnih komornih zasedbah.
Koncert je imel na sporedu tri točke, ki so jih predstavljali skladatelji Johann Sebastian Bach, F. Schubert in Cesar Franck. Zelo izbran spored, ki je nudil naši publiki prijeten prerez skozi dobe glasbenega ustvarjanja. Nemški baročni mojster s svojo odločno umerjenostjo in dognanostjo, romantični Avstrijec z lirično in živahno obde lavo, nato pa še francosko - belgijski novoromantik z bogato invencijo in osebnim stilom — to so bile o-snovne karakteristike četrtkovega koncertnega programa.
PROSVETNO DRUŠTVO (BRIŠKI GRIČ* v ŠTEVERJANU
vabi člane in prijatelje na
14. OBČNI ZBOR
ki bo v četrtek, 14. t.m.. ob 20.30, v društvenih prostorih na Bukovju.
Bach je bil prisoten s Sonato v h-molu, kjer se v klasičnih štirih stavkih odvija pretehtan muzikalni razvoj in klen izraz resnobnega mojstra iz Eisenacha. Flavta je lepo vodila celotno Sonato, kjer ima seveda klavir samo vlogo «continua*. Prvi del koncerta je zaključila Schubertova Introdukcija s sedmimi variacijami v e-molu op. 160 na temo iz cikla «Die Schone miiller». V tej bogati in razvejani skladbi, polni nežnega lirizma in tudi fantazije, se igra obeh solistov spremeni v pravi koncertantni dialog. Klavir pridobi na svoji vlogi, saj enakovredno koraka z nežnim zvokom flavte. Glasbena tema se vedno bolj širi v variacijah in iz celotne kompozicije diha pravo romantično vzdušje, tu še posebej prežeto z neko stalno otožno elegično poanto.
Zadnja točka četrtkovega koncerta je bila Franckovc Sonata v A-du-ru, Posamezni sonatni stavki so obema interpretoma (tu se je morda še najbolj suvereno razvila koncer-tantna igra flavte s klavirjem, ki je s svojo polno in bogato sprem Ijavo večkrat odigral solistično vlogo) nudili največje možnosti za razodetje muzikalnega občutja, pa tudi tehnike. Izkazalo se je, da imamo opraviti z umetnikoma visokega formata in globoke interpretacijske sile.
Številno občinstvo je nastopajoča zelo navdušeno nagradilo in tako podčrtalo svoje prijetno zadovoljstvo nad lepim umetniškim večerom.
ab
Rrispcrajle za
DIJAŠKO MATICO
Pravo mero odgovornosti bi zato zdaj morali dokazati v vseh loviščih, ne pa čakati na ukrepe in odločitve pokrajinskega odbora za lov, ki se bo po «nujnem» postopku, sestal šele proti koncu prihodnjega tedna, to je kakih deset dni zatem, ko so bili ugotovljeni prvi primeri stekline. Hitro ukrepanje narekuje tudi ugotovitev, da bo skoraj na stopilo obdobje parjenja lisic, ko se živali podajajo precej izven običaj nega območja, kjer se zadržujejo. Prav ta okoliščina omogoča in bo po vsej verjetnosti povzročila tudi hitrejše napredovanje bolezni.
V vsej goriški pokrajini so še vedno v veljavi preventivni ukrepi, ki so bili sprejeti že lani v občinah, kjer pa so že ugotovili steklino. so te dni sprejeli še strožje ukrepe. Tako je županstvo v Sovod njah, poleg nujnega opozorila, ki so ga objavili že v četrtek zjutraj, izdalo se ukaz o prepovedi prostega kroženja psov ter o ravnanju v primeru ugotovitve okužbe s steklino, oziroma značilnih bolezenskih znakov.
Lastniki psov in mačk naj poskrbijo, da se živali ne bodo oddaljile od doma, najbolj uspešne sredstvo proti steklini pa je zaenkrat cepljenje, s čimer pa nevarnost okužbe ni odpravljena stoodstotno. Zato ne bo odveč opozorilo, naj občani natančno opazujejo vedenje domačih živali ter vsak sumljiv primer takoj javijo na županstvu, ali pristojnim zdravstvenim oblastem. Značilni znaki okužbe s steklino so popadljivost, namršena dlaka, v zadnji stopnji pa težave v požiranju, spremembe glasu ter močno slinjenje. Do okužbe največkrat pride z ugrizom ali drugo poškodbo, okužba pa je mogoča tudi z dotikom, posebej še, če imamo na telesu nezaceljene rane. Previdno bi kazalo ravnati tudi pri delu v gozdu ali na polju.
Kako je $ pražarno kave v Šlandra
V Štandrežu je precej nejevolje zaradi ovir in zavlačevanja pri rešitvi prošnje za obrtnico za pražarno kave, ki jo je že pred časom vložil na goriškem županstvu domačin Milan Marvin. V Ulici Monte Sabotino hoče namreč ta Štandrežc odpreti pražarno, v kateri bi Dilo zaposlenih pet ljudi. Prostor je že opremljen s potrebnimi stroji, zadoščeno je bilo tudi zahtevam zdravstvenega urada, ki je zahteval, da morajo v tej novi pražarni postaviti take naprave, ki ne bi onesna-
žile okolja. O tej pražarni se je svojčas soglasno pozitivno izrekla
bil imenovan 26. junija 1967, ko je takratni nadškof Pangrazio šel v Rim. Posvetil ga je v oglejski baziliki beneški patriarh Urbani.
V goriško škofijsko palačo je vstopil 24. septembra istega leta. V svojstvu goriškega nadškofa je sprejel tudi papeža Pavla VI., ki je priletel na ronško letališče ob priliki svojega obiska v naši deželi. V svojem delu se je pokazal odprt tudi do vprašanj, ki zadevajo Slovence v goriški nadškofiji. V času njegovega skoro 15-letnega škofovanja so bila urejena vprašanja s slovenskimi župnijami in pastoralnimi centri. Urejena so bila v tem času tudi številna še vedno odprta vprašanja nekdanje goriške nadškofije in njene povojne razdelitve med Italijo in Jugoslavijo. Tudi s pomočjo goriške nadškofije so se pričela dela za gradnjo cerkve v Novi Gorici. Zavzemal se je za prijateljske odnose ob meji in bil pobudnik več akcij za srečanje obmejnih jugoslovanskih in italijanskih škofov. Na počitnice je zelo rad zahajal v Trento. Vatikan ga je imenoval za začasnega apostolskega administratorja v Trstu v letih 1975 do 1977, potem ko je tržaški škof Santin zapustil tržaško škofijo in dokler ni prišel v Trst sedanji škof Bellomi, ter že takrat preokrenil dotedanje vodenje tržaške cerkve. Lani jeseni je na proslavi 1600-letnice koncila zbral v
Ogleju škofe iz Italije, Jugoslavije in še drugih evropskih dežel.
Kot smo že včeraj pisali, je na ponedeljkovem sestanku s papežem Janezom Pavlom H. poročal o stanju katoliške cerkve v Jugoslaviji, saj je sodeloval kot delegat italijanskih škofov na nedavni konferenci jugoslovanskih škofov.
• Društvo GMG, ki združuje ljubitelje peš hoje, je te dni pričelo s telovadnimi vajami za člane. Vadijo vsak torek in četrtek od 19.30 do 21. ure v telovadnici zavoda Fermi.
f Čestitke
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Valentina Cecig, Alessandra Defendis, Lucia Meli, Daniele Delpin, Chiara Salis.
UMRLI SO: 52-letni Oskar Marušič, 83-Ietna Anna Cecotti vd. Sar-
tudi štandreška rajonska skupščina i tori, 86-letni Erminio Marcossi, 68-
_ .1 _.i -i.	A i*!/-.	ci;	t orR
njen predsednik Valter Reščič nam je včeraj dejal, da ne razume zakaj prihaja v tem primeru do tolikšnih zastojev. Od kod prihajajo nasprotovanja postaja najbrž jasno tudi potem ko so interpelacijo proti novi pražarni poslali goriškemu županu misovski svetovalci. V njihovih interpelacijah govore o onesnaženju. Mi bi jih vprašali, ko se toliko zanimajo za čisto ozračje v Štandrežu, ali so se kdaj pozanimali, če je s podobnimi napravami vse v skladu z zakonom v drugih podjetjih, ki imajo svoje obrate v mestnem središču. Najbrž hočejo nasprotovati pobudam, ki prihajajo s strani slovenskih trgovcev in o-brtnikov.
• Jutri ob 16. uri se bo sestal goriški pokrajinski svet. Gre za prvo zasedanje tega organa v letošnjem letu.
TURISTIČNA AGENCIJA
GOTOUR
vam po ugodnih cenah priskrbi počitnice ali kratek oddih na smučiščih na Tridentinskem in Južnem Tirolskem.
GOTOUR - Gorica
Korzo Italija 205. tel. 33019
letni Aldo Bortoluzzi, 55-letni Ladislav Kogoj, 79-letna Maria Mosetti. 76-letna Filomena Simone vd. Di Terlizzi. 76-letna Giuseppina Modo-nutti, 46-letni Edgardo Perin, 86-letna Bernardina Bregant vd. Per-co. 79-letni Evaristo Tosolini. 82 letni Cristiano Cargnel, 79-letni Antonio Marchi, 71-letni Rodolfo Ge-novese. 71-letni Edoardo Donda, 79-letni Ottorino Andreatta.
OKLICI: Massimo Szalay in Na-dia Iarini, Paolo Gabutti in Maria Padovan, Francesco Devetag in Edda Bignolini, Walter Blasig in Marta Conte, Fulvio Malfatti in Laura Medeot, Alessandro Pasqua-riello . in Santina Russo, Vincenzo Colacino in Giuliana Facchin. Massimo Zorzut in Stanislava Perdih.
POROKE: Emiliano Castaldo in Claudia Ursic.
Razna obvestila
Slovenske sekcije VZPI - ANPI na Goriškem vabijo na tradicionalno srečanje bivših borcev, aktivistov in prijateljev, ki bo 13. februarja v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave do 6. februarja pri predsednikih in tajnikih sekcij.
Občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici bo 28. januarja ob 20. uri v predavalnici v Ulici della Croce.
V občinski ambulanti v Sovodnjah
so spremenili urnik cepljenja in drugih ambulantnih pregledov. Namesto ob sredah, bo cepljenje odslej ob torkih od 8 30 do 10. ure.
IIIIIIIIIIItHHMIItIHIIIIMIIIitllllltllllllllimfmimHHMMtIMIIIMHIIIIIIItllllllMtMIIIIIMMIIIIIIIHtinaillllllllllJi
SKUP l'NOTNE SINDIKALNI FEDERACIJE
OPREDELITI PREDNOSTNE GOSPODARSKE IZBIRE
Federadjo se je odloiila za nadaljevanje lanskih pogovorov z družbenimi silami o iskanju gospodarskih razvojnih možnosti >
Enotna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL je na svoji seji sklenila nadaljevati lani začete pogovore s političnimi in družbenimi silami, da bi s svojimi sogovorniki ugotovila prednostne izbire pri reševanju socio-ekonomskih vprašanj v Posočju. Pogovore, ki so jih začeli pred enim letom, so sklenili s sprejemom skupnih stališč in strateških ciljev. Kot nadaljevanje te akcije je enotni sindikat že poslal
ŽENSKA - MOŠKA
KONFEKCIJA
t©l°

at*
TRŽIČ
ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174
RAZPRODAJA - POPUSTI od 10 do 50%
Obč. obv. 2. 1. 82
zvpzi industrijcev poziv za pogovore o programih družbe INDUSVI, na katerih naj bi preverili njeno pripravljenost, da omogoči nastanek novih obratov in odpiranje novih delovnih mest.
O tistih vprašanjih se sindikat želi sestati še z delegacijama trgovinske zbornice in goriške hranilnice, da bi izvedel za njun odnos do INDUSVI. Sindikat namreč sodi, da bi obe ustanovi morali postati polnopravni članici te družbe in igrati v njej vodilno vlogo.
Poleg poprej omenjenega sestanka načrtuje sindikat pogovore o specifičnih vprašanjih kot so promet, infrastrukture, obrtništvo, turizem, prevozi, osimski sporazum. Sogovorniki pa naj bi bili pokrajinska uprava, občine Gorica, Tr Žič, Krmin in Gradež in konzorcija za razvoj industrijskih con v Gorici in v Tržiču.
Do teh sklepov v svoji sedanji in prihodnji dejavnosti je sindikat prišel na podlagi ocene sedanjega položaja, ki je pokazala, da je ve čina zasebnih podjetij na Goriškem v krizi in da niti kratkoročno in niti srednjeročno ni mogoče predvidevati njihove sanacije in obnovitve števila zaposlenih pred to krizo, da bi zadostili povpraševanju mladine in žena po zaposlitvi.
Zato se sindikat zavzema za hitre posege in uporabo novih organizacijskih oblik, da bi zajamčil nova delovna mesta v majhni in srednje veliki industriji, obrtništvu, turizmu, prevozu in v drugih terciarnih zasebnih panogah. Vzporedno s tem predlaga občutno okrepitev vloge podjetij z državno udeležbo, da bodo postala nosilni steber goriškega gospodarstva in predvsem zaposlovanja.
CIRIL HLEDE, po rodu iz Štever-jana, bivajoč pa v Kopru, bo v četrtek, 14. t.m., praznoval svoj 60. rojstni dan. Vse najboljše mu voščijo sestra Jerica, brata Albin in Adrijan ter vsi nečaki.
V MARIBORU SO POKOPALI PEVCA MARJANA KRISTANČIČA
Konec prejšnjega tedm je v Mariboru umrl tenorist mariborske o-pere, po rodu iz Podgore pri Gorici, Marjan Kristančič. Njegov pogreb je bil v ponedeljek, 4. t.m., ob spremstvu mariborske godbe. Na pogrebu je bilo zelo veliko ljudi, ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili dirigent mariborske opere ter predstavnika ZKJ ter ZZB.
Pred leti, ko je Marjan Kristančič zadnjič pel v mariborski operi je novinarka Marija Švajncer ob-
muaiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimuiMHnminniHiiiiminiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
V SOBOTO, 16. JANUARJA, ZVEČER
V Kulturnem domu prikaz novogoriške glasbene dejavnosti
Razstavljal bo tudi slikar Ivan Rob
Novogoriško kulturno dejavnost bodo prikazale razne umetniške skupine v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 16. januarja, zvečer. Do nastopa raznih skupin pride v sodelovanju med goriško Zvezo slovenskih kulturnih društev in novogoriško Zvezo kulturnih organizacij. Nastopile bodo razne skupine iz Nove Gorice in njenega ožjega območja, ki bodo imele v programu razne glasbene točke.
Na ta večer opozarjamo že sedaj. Podrobni program bomo objavili v prihodnjih dneh. Prireditev sp bo pričela ob 20 30.
Naše bralce opozarjamo tudi, da bo isti večer v preddverju Kulturnega doma odprta prva samostojna razstava risb mladega novogoriškega slikarja Ivana Roba.
Kino
(iorica
VERDI 15.30—22.00 (jutri 18.00-22.00) (Innamorato pazzo*. A. Ce-lentano in O. Muti.
CORSO 15.30-22.00 (jutri 17.30— 22.00) «Amore senza fine*. B. Shields, M. Henitt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 15.30-22.00 «1 carabbi-matti*. Barvni film za vse. Jutri zaprto.
Irzic
EXCELSIOR 14.30—22.00 (jutri 17.30 —22.00) «Bolero».
PRINCIPE 14.30—22.00 (jutri 18.00 —22.00) «11 postino suona sem-pre due volte*.
Nova (iorica in okolica
SOČA 10.00 «Muppeti gredo v Holly-wood». Ameriški film. 16.00 «Beg iz Alcatraza*. Ameriški film. 18.00—20.00 (Petek 13.». Ameriški film.
SVOBODA 16.00 «Muppeti gredo v Hollywood». Ameriški film. 18.00 —20.00 «Banovič Strahinja*. Jugoslovanski film. Jutri 18.00— 20.00 «Vsi gremo v raj*. Francoski film.
DESKLE 17.00- 19.30 »Žgečkljive zgodbe*. Nemški film. Jutri isti film ob 19.30.
PRVAČINA 16.00 (Poslednja dirka*. Jugoslovanski film. 18.00 (Beg iz ! Alcatraza*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Ves dan in ponoči je v Gorici ;
dežurna lekarna Pontoni, Raštel,
tel. 83-349.
PROSVETNO
DRUŠTVO
«ŠTANDREŽ»
— dramski odsek —
uprizori komedijo Carla Goldonija v treh delih
KRČMARICA
Režija	EMIL ABERŠEK
Premiera bo danes, 10. januarja, ob 17. uri v prosvetnem domu «A. Gregorčič* v ŠTANDREŽU.
tsnrnmmm
Ob 3. obletnici tragične izgube Sava Vogriča daruje družina slovenskemu Podpornemu društvu za Goriško v Gorici 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Oskarja Marušiča darujeta brata Mirko in Jožef Batistič iz Rupe vsak po 50 tisoč lir v sklad za postavitev partizanskega spomenika v Rupi.
Namesto cvetja na grob Franca Devetaka daruje Ljudmila Cotič 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI na Vrhu.
javila intervju z njim v mariborskem Večeru pod naslovom «Eden iz zaslužne garde*. V njem je napisala, med drugim: <Janko v Smetanovi Prodani nevesti, ki ga bo nocoj pel Marjan Kristančič v mariborskem gledališču, bo drugačen kot sicer, slovesnejši. Z Jankom se Kristančič poslavlja od opernega odra, toda ne tudi od petja. Saj se od petja ni mogoče posloviti, ni se mogoče odreči temu, kar je človeku dano od rojstva.»
V istem intervjuju je Kristančič povedal tudi, da dolguje priznanje za svoje uspehe Radu Simonitiju, ki ga je dve leti zastonj korepe-tiral ter da je kot partizanski solist doživel najlepše uspehe prav z njegovimi skladbami.
Marjan Kristančič se je rodil v Podgori leta 1908. S staršema, tremi brati in sestro je preživel begunstvo v Brucku. Tu je, komaj sedem let star, izgubil mater. Po vojni se je z družino vrnil v domačo vas. Ko je dokončal osnovno šolo se je zaposlil v Staničevi delavnici v sedanji Kapucinski ulici, kjer so izdelovali lončene peči. Zaradi protifašistične dejavnosti sta bila z bratom Pepijem pozvana pred rimsko fašistično sodišče. Brata so obsodili na deset let ječe in zatem še na konfinacijo v Južno Italijo. Zaradi tega se je Marjan izselil v Jugoslavijo. Tu se je po zaslugi Nika Štritofa, Zlate Gjung-jenac in Rada Simonitija razvil v vrhunskega pevca.
Kmalu po vstopu v partizanske vrste je bil dodeljen kulturni. skupini ljubljanske brigade. Po številnih nastopih na mitingih v Sloveniji in na Hrvaškem, je konec junija 1944 ta skupina krenila preko Jadranskega morja v Bari in nato v Gravino. Tam so s sodelovanjem primorskih partizanov priredil i veličasten miting. V partizanskem zboru Srečko Kosovel je nato Marjan Kristančič nastopal kot solist in je z zborom prepotoval pol Evrope, Spominjal se je nastopov v Bariju, Londonu, v Nici in v Parizu. V knjigi o partizanskem zboru Srečko Kosovel je Ivan Jerman napisal, med drugim, tudi te besede: «Najobsežnejši program je imel Marjan Kristančič. Poleg mojih samospevov je pel še vrsto o-pernih arij in drugih samospevov ter zvesto sodeloval tudi v zboru. Bil je kratkomalo neuničljiv in neutrudljiv.*
Po končani vojni je Marjan Kristančič postal tenorist - solist mariborske operne hiše, kjer je pel enaindvajset glavnih vlog in mnogo drugih tudi drugače važnih vlog. Po upokojitvi je pel še ob številnih drugih prilikah, dokler ni bil pred dvema letoma ranjen v prometni nesreči, zaradi česar je bolehal do svojih zadnjih dni. Imel je veliko prijateljev in oboževalcev v vsej Sloveniji.
Odšel je tako še en podgorski rojak, zaslužni mož, ki mu ni bilo dano živeti in se uveljaviti v domačem okolju.
W. B.
^abut
POHIŠTVO
serijsko in po meri
	
	
Sedež: STEVERJAN, Bukovl|e 15 — 1 el. 31148 Skladišče: GORICA, Ui. Foscolo 24 — Tel. 31087
Stilno in moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhin|e — opreme zo kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture
SERVIS - PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danps ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO	-v
PODJETJE	£.4?
La Goriziana
S. R. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL, 84-845, 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
Jpll	KMEČKA BANKA
	USTANOVLJENA LETA 1909
	GORICA-K0RZ0 VERDI 51
i|sppi	TELEFON. 84206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
ippir	TELEX 460412 AGRBAN
	VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
OB AKCIJI ZA VRNITEV NARODNEGA DOMA
Vsa slovenska skupnost naj bo ob strani Svetoivančanov
<cKo smo onega jutra gledali na pogorišče, smo jokali, kot bi nam bil umrl najdražjn — tako je zapisala Tončka Kolarič v našem dnevniku 2. septembra lani, natanko 60 let po podlem fašističnem požigu svetoivanskega Narodnega doma. Solze so se že zdavnaj posušile, se v naslednjih letih preganjanja, žrtev in trpljenja našega življa še velikokrat utrnile in počasi posušile, veiidar je ostalo na dnu naših src še marsikaj grenkega. Grenko je predvsem tolikokrat obnovljeno spoznanje, da z nekdanjega pogorišča ni zrastlo nikoli več tisto, za kar so svetoivanski predniki žrtvovali toliko truda in denarja in kar bi moralo biti za nas in za naše potomce najsvetlejši hram kulturnega izžarevanja.
Toda še je čas, da se popravijo nekdanje krivice. Pri Sv. Ivanu, na V rdeli in v Podlonjerju so z obnovljenim zagonom sprožili akcijo, ki naj bi privedla do vrnitve svetoivanskega doma slovenski narodnostni skupnosti. Ustanovili so poseben odbor in pripravili ljudsko peticijo, pod katero že zbirajo podpise. Kaj ob vsem tem mislijo ljudje pri Sv. Ivanu in kakšni občutki jih prevzemajo, najzgovorneje izhaja iz nekaterih mnenj in izjav, ki jih objavljamo.
■■■iiiiapp # i
. m s
lil!
mm
v.;.;.;.;.;.;.;.;.)
iliiii


Lojze Abram
Narodni dom pri Sv. Ivanu je kričeča sramota za demokratično Italijo, ki se 40 let po zlomu fašizma ni še potrudila, da bi slovenski narodni skupnosti pri Sv. Ivanu vrnila tisto, kar ji je bilo s silo vzeto v debi najhujšega črnega terorja. Narodni dom so si Slovenci pri Sv. Ivanu postavili sami že leta 1904 z žulji svojih rok za svoje prosveine in športne potrebe, da so gojili slovensko besedo, kulturno in družabno življenje.
Le par let po drugi svetovni vojni so lahko Slovenci pri Sv. Ivanu kljub hudemu nasprotovanju in pritisku zavezniške vojaške uprave uporabljati tedaj že majave prosto re Narodnega doma, potem pa so jih morali ponovno zapustiti, ker jih je italijanska finančna uprava dala v uporabo ustanovi ENEL. Zadnja desetletja pa skorajšnjo razvalino uporabljajo razne italijanske kulturne in športne ustanove, ki imajo tam svoja skladišča in sedaj s ponjavo pokrit športni prostor.
Slovenci, edini dediči te nepremičnine, pa so še vedno na cesti kljub večkratnim posegom in zahtevam, ki jih je vsa ta leta postavljalo kulturno društvo Slavko Škamperle za vrnitev Narodnega doma. Žal so se vsa ta prizadevanja izjalovila. Priznati moramo, da nosimo za to tudi sami delno krivdo, oziroma naše krovne organizacije, ki so se u-pirale prevzeti Narodni dom v takem stanju kot je, in so zahtevale zanj pravično odškodnino za popravilo. Vsi pa dobro vemo, kako take stvari potekajo, saj je največja odlika pristojnih italijanskih krogov, ki bi morali o tem odločati, odlašanje.
Narodni dom pri Sv. Ivanu je bil naš kulturni center in bi ga nujno potrebovalo kulturno društvo Slavko Škamperle za svojo dejavnost, ki je prav zaradi stiske s prostori zadnje desetletje močno upadla. Tam pa je prostor za druge kulturno - prosvetne dejavnosti in tudi športne.
Pozdravljam zato pobudo svetoivanskega odbora za ponovno vrnitev Narodnega doma. ker je pač skrajni čas, da se krivica popravi v duhu in črki že prejšnjega londonskega memoranduma in sedaj dokončnega in ratificiranega osimskega sporazuma v upanju, da bo ta pobuda rodila zaželene rezultate.
inž. Andrej čok
Predvsem je moja želja in želja drugih domačinov, da bi vzpostavili vsaj tiste pravice, ki jih je naša narodnostna skupnost uživala pod Avstrijo. Tedaj so nam dovolili, da se poslužujemo ne samo kulturnih domov, temveč tudi svojega jezika v državnih uradih. Tako so imeli na
primer naši starši pravico, da so uporabljali slovenščino na davkariji. Iz tistih časov hranim veliko raznih uradnih dokumentov, razglasov, potrdili in pooblastil v slovenščini. Kar zadeva kulturne domove pa so bili popolnoma v slovenskih rokah. In ne samo v okolici, tudi v samem mestu. Potem ko je fašizem vse to (začenši z Narodnim domom v mestnem središču) razdejal, bi pričakovali od nove države, ki se ima za «krščansko», da soje grehe opraviči in popravi. Po krščanskem nauku imajo pravico do odpuščanja tisti, ki se pokorijo za svoje grehe. No, po 40 letih od fašistične diktature bi bil že čas, da italijanska država poravna svoje grehe.
Eva Fičur
Zgodovina Narodnega doma pri Sv. Ivanu je naravnost simbolična za položaj naše narodne skupnosti. Posebno mladi, ki nismo doživljali najhujših časov, imamo skoraj v podzavesti dejstvo, da je problem še vedno nerešen. Če pa pomislimo na celotno zgodovino Narodnega doma, od prostovoljnega zidanja te stavbe do fašističnega napada, do zaplembe, do obvezne prodaje, ponovnega odvzema po vojni, svečanim obljubam v londonskem memorandumu, ki so ga v Osimu potrdili, pa do še vedno trajajočega sedanjega žalostnega stanja — se moramo kar zdrzniti in nas zagrabi sveta jeza. Ampak to je samo eden izmed primerov, I ko naše pravice kljub najbolj sve- | čanim obljubam ostajajo le na papirju. Zato popolnoma soglašam z novimi pobudami za pridobitev I
Narodnega doma, do katerega i-mamo pravico vsi Slovenci pri Sv. Ivanu, pa tudi vsi tržaški Slovenci, saj je Narodni dom pri Sv. Ivanu na seznamu domov, ki naj bi jih Italija vrnila kot odškodnino manjšini. Zato, po mojem mnenju ne more postati, niti samo formalno, znak ene družbe ali organizacije, ki ne povezuje vseh Slovencev. Obnovljeni Narodni dom naj z obstoječimi prosvetnimi središči na področju (Marijin dom, Stadion 1. maj. Ljudski dom) u-sklajeno zaživi kot novo žarišče za naše dejavnosti, predvsem mladih.
Tončka in Pavla Kolarič
Šestdeset let je preteklo od požiga našega Narodnega doma in kmalu bo 37 let odkar je vojna minila in mi se moramo še sedaj boriti, da nam vrnejo, kar je naše. Naš je Narodni dom. ker nam ga nikdo ni daroval, oče je bil preprost delavec v prosti luki z nizko plačo in je tudi sam prispeval po svojih močeh svoj delež. Tako so prispevali tudi drugi, vsak po svojih močeh, da so lahko zgradili dom, ki naj bo nam, takratnim o-trokom služil za izobrazbo in tudi zabavo. Od deleža, ki ga je kdo plačal, ni imel noben član dobička, bil je nekak samoprispevek za našo izobrazbo. Ta dom ne bi naši zadružniki nikoli prodali pod nobenim pogojem, bila je prisila. Po tolikih letih, ko so vsi izkoriščali prostore in vrt našega Narodnega doma za tisto smešno vsoto, ki so jo takrat dali, ne bi bilo pošteno, da nam ne vrnejo, kar je naše, še posebno, ker se trkajo na prsi z demokracijo in se borijo za demokracijo v svetu, v lastni hiši pa jim je nepotrebna. Mi smo stari, a domača mladina rabi svoj dom, naš dom, da nadaljuje tam, kjer smo bili mi prisiljeni pustiti.
Tom Marc
Prigode okrog svetoivanskega Narodnega doma se mi zdijo zelo zgovoren primer tega, kako v določenih italijanskih krogih obravnavajo vprašanja, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti. Demokratična Italija, zrasla iz odporniškega gibanja, nam ne more odreči vrnitve tega, kar nam je fašizem odvzel, vendar to je le načelno, oziroma formalno stališče. Po drugi strani pa se dogaja, da nam s konkretnimi dejanji preprečujejo, da se ta nesporna pravica tudi v praksi uresniči.
Res pa je tudi, in Slovenci se tega dobro zavedamo, da nič ne pride samo od sebe, da se moramo za vsako stvar trdo boriti. In v vprašanju svetoivanskega Narodnega doma smo bili verjetno premalo odločni, k čemur je prav gotovo botrovalo dejstvo, da je danes Narodni dom še skoraj razvalina. Naj bo kakorkoli že, se mi zdi pobuda okrog peticije zelo u-mestna in koristna. Vsekakor pa bo to le prvi korak: za dosego cilja se bomo morali še krepko angažirati, in pri tem je potrebno, da je celotna slovenska skupnost na strani Svetoivančanov.
Vojko Mijot
Nadvse pozitivno je, da se je pri Sv. Ivanu spet obudilo gibanje, ki si prizadeva, da bi svetoivanski Slovenci dobili nazaj, kar jim je bilo krivično odvzeto. In razveseljivo je, da o-staja med ljudmi živa zavest, da jim Narodni dom pripada, da je nekaj, kar so s trudom zgradili njiliovi predniki. Kar me pa ču-
di, je to, da v preteklosti ni prišlo do jasnega stališča glede vprašanja vrnitve Narodnega doma s strani naših krovnih organizacij. Bile so storjene verjetno napake. Zgrešeno je bilo namreč, da se Narodnega doma ni sprejelo v upravljanje, ko se je ponudila priložnost, čeprav je bilo poslopje sicer v zelo slabem stanju. Takrat se je dejansko zahtevalo, da Narodni dom vrnejo v najboljšem stanju. Morda bi bilo bolje, da bi si bili tedaj zagotovili uporabo in upravljanje in nato sprožili akcijo za povrnitev škode.
Vili Mikac
Bisvteni problem je v tem, da je Narodni dom vsaj navidezno zgubil svojo prvotno združevalno funkcijo. Za to so krivi fašistično nasilje, politične napake in dejstvo da imamo na razpolago več drugih nadomestnih prostorov, kot so na primer Kulturni dom, Stadion 1. maj in Marijin dom, v katerih se danes odvijajo tiste dejavnosti, ki so se včasih vršile v Narodnem domu. Zato potreba po Narodnem domu, vsaj v širši javnosti, ni več tako občutena, kot je bila na primer leta 1922. Fašizem je bil že odpravljen in upamo, da bo mogoče odpraviti tudi posledice političnih napak. Nujno potrebno pa bo ponovno vzbuditi v ljudeh navado in željo po združevanju, kar bo lahko privedlo do bolj občutenih zahtev po vrnitvi Narodnega doma. Zavedati se moramo namreč, da je Narodni dom za nas Slovence, posebno pri Sv. Ivanu, na Vrdeli in v Podlonierju, življenjskega pomena in bi ga zato ne smeli več zanemarjati in prepuščati uporabo njegovih prostorov drugim.
Ivana Placer
Že sem imela priložnost opozoriti, kako se je slovenska kulturna prisotnost pri nekdaj slovenskem Sv. Ivanu že zdavnaj močno okrnila. To pa je še bolj zaskrbljujoče, če pomislimo, da je ista -usoda doletela boli ali manj vse mestne predele. Zato kakršnakoli akcija za poživitev prosvetno kulturnega delovanja v
(Nadaljevanje na IV. stram)
Ljudska peticija za vrnitev Narodnega doma
Predsedniku republike Predsedniku ministrskega sveta Ministru za finance Ministru za zunanje zadeve
Slovenski prebivalci Sv. Ivana, Vrdele in Pod-lonjerja si že leta prizadevamo, da bi nam bil vrnjen Narodni dom na Vrdelski cesti pri Sv. Ivanu v Trstu št. 23/A in 25. Ta dom so naši predniki, združeni v zadrugo, zgradili z velikim trudom in požrtvovalnim vlaganjem denarja leta 1903, da bi v njem nemoteno razvijali svoje kulturno in družabno življenje. Z nastopom fašistične diktature pa nam je bil nasilno odvzet, potem ko so ga fašisti 2. septembra 1921 tudi požgali. Po požigu so domačini Narodni dom sicer obnovili, vendar so se nato nezakonito vselili vanj fašisti. Člani zadruge pa so morali še naprej plačevati izredno visoke stroške za obnovitvena dela in tekoče vzdrževanje prostorov, in to kljub temu, da vanje sploh niso več smeli zahajati. Zaradi tega so bili delničarji zadruge prisiljeni prodati Narodni dom fašistom, dobili pa so zanj smešno nizko plačilo, ki ni niti najmanj odgovarjalo njegovi pravi vrednosti. S tem je bila storjena slovenski narodnostni
skupnosti pri Sv. Ivanu in na Tržaškem sploh huda krivica, ki pa je ni v naslednjih desetletjih, vse do danes, tudi po zmagi nad fašizmom, še nihče popravil. Današnje oblasti bi morale v duhu republiške ustave poskrbeti, da se ta krivica končno vendarle odpravi. To dolgujejo nam vsem in tudi žrtvam fašizma, posebno tistim, ki jim je posvečeno spominsko obeležje na pročelju samega Narodnega doma. Te žrtve so namreč darovale svoja življenja za ideale svobode in miroljubnega sožitja med narodi.
Podpisniki zato formalno pozivamo predstavnike oblasti, naj ukrenejo vse potrebno, da se po šestdesetih letih končno odpravi storjena krivica s tem, da se vrne Narodni dom na Vrdelski cesti pravemu in zakonitemu dediču, to je slovenski narodnostni skupnosti pri Sv. Ivanu, na Vrdeli in v Podlonjerju, saj je obveze v tem smislu narekoval najprej londonski, pozneje pa še osimski sporazum.




PrTmorflci^evnifc
II.
III.
10. |unuar|a 1982
sr	V
TOKRAT V ZARiSCU
Z ranjenci, mački in vsemi ostalini problemi na hrbtu, se je med ■as zakotalilo novo leto, ki ne obeta kaj prida. In to v nobenem smislu, le manj pa kar zadeva borbenost med samimi Slovenci, ki naj složno hi z roko v roki, s koketnimi pogledi hodijo skupaj po isti poti v pričakovanju nekakšne nebeške mane, ki bo naenkrat izbrisala vse tegobe in grehe tega sveta, rešila vprašanja kulture in pogledov nanjo.
Tako sledimo po časopisju in revijah razvodenelim frazam in razpravam (ali sploh so razprave?), ki so iz leta v leto iste vsebine (to se pravi: vsebine ni) in spodbu jajo k pasivnemu sprejemanju celotnega kulturnega dogajanja, ki mora biti brez ostrih robov, ljubeznivo in prijazno kot jasminov cvet. Vendar velja to samo za imenovano »laično« obzidje, medtem ko si obzidje, ki je odeto v bolj temne duhovniške barve, lahko privošči marsikaj, kar seveda ni v skladu s strpnostjo in katoliško ljubeznijo, ki naj bi vladala med posvečenimi zamejci. Tako sc Mladika, Katoliški glas in še drugačne občasne pubi-kaeije upravičeno prizadevajo za svoj model kulturnega dela in kulture, z ostrimi in manj ostrimi argumenti opozarjajo na svojo vizijo »zamejske kulture« in seveda napadajo vse, kar je po njihovem mnenju pri nasprotnikih zgrešenega To so seveda pravila igre, čisto normalen življenjski in kulturni pojav, ki ima brez dvoma svoj efekt.
In kaj na drugi strani? Nič, kar Ibi upravičilo iziaz »borbenost«, ničesar »žaljivega« in nekorektnega ne sme na tehtnico, saj bi najbrž cena preveč poskočila. Javnost naj ve, da vse ekstremne izpade obsojamo in ■a provokacije ne odgovarjamo, polemika je divji mož, ki nas lahko vse pokonča. Tako je borbenosti in Izčiščevanja konec, zato pa naj živi kultura, ki se uresničuje v geslu: vse za boga, dom in cesarja.
Zato naj bo v novem letu bolj borbenosti in prečiščevanja, jasnejših pogledov in manj svetopisemskih vsakdnevov, ko skesano ponujamo še drugo lice, da se vanj zasadi groteskna ihta, ponos pa se skrije v polne hlače in pusti prostor nemoči ali cenzuri.
MARIJ ČUK
Mesečnega pregleda prireditev tokrat ne objavljamo zaradi pomanjkanja prostora in bomo zato decembrski pregled objavili skupaj z januarskim v prihodnji številki.
Zadovoljivo širjenje glasbenega življenja v okviru naših društev
Glasbeno življenje naših kulturnih društev se razveseljivo širi. Pred kratkim je dve slovenski kulturni društvi na Tržaškem obiskal mladi nemški pianist Cornelius Frovvein. Sicer dober znanec tržaškega glasbenega občinstva — saj je tu že nekajkrat nastopil ob violinistu Čr-tomiru šiškoviču — se je tokrat predstavil s solističnim sporedom. Na Opčinah je najprej dopoldne i-gral mladim poslušalcem italijanskih in slovenskih krajevnih obveznih šol; srečanja v openskem prosvetnem domu, ki se je zanje društvo Tabor posebej zavzelo, postajajo že lepa navada in želeti je le, da bi otroci lahko na njih spo-
voriea v suiti Pour le piano prišli polnokrvno do izraza. Upati je, da bomo lahko še zasledovali umetniško rast Corneliusa Frovveina.
Zadnjo nedeljo pred prazniki je SKD Tabor poklonilo Opencem v o-kviru svojih glasbenih večerov še bogato presenečenje: v goste je prišla instrumentalna skupina komornega orkestra iz Vidma. V zvokih violinistov Luciana Bolzona, Marca Ma-coriga, Giovannija Freschija, violinista Lorenza Nassimbenija, čelistov Federica Ricardija in Bruna Be-ralda, kontrabasista Iva Pecileja, čembalista Alessandra Nassimbenija, oboistov Renata Duoe in Fran-cesca Savoneta ter flavtistk Nives
Košute in Erike Slame je ob zanesljivem dirigiranju Walterja Themela zaživela umetnost dveh velikanov glasbenega baroka:	Vivaldija in
Bacha. Prednašali so Vivaldijev koncert za dve oboi v C-duru in koncert za dva violončela v g-molu, Bachov Brandenburški koncert št. 4 v G-duru in venček vokalnih in instrumentalnih skladbic iz notnega zvezka, ki ga je J. S. Bach posvetil ženi in učenki Ani Magdaleni. Pela je sopranistka Ilaria Gal-gani. Vsi so se izkazali z resnim, profesionalnim pristopom. Tudi druga kulturna društva bi prav storila, da jih povabijo medse.
RAVEL KODRIČ
VESTI Z GORIŠKEGA
Vilko Fajt: so odprta
« Vrata Kulturnega doma v Sovodnjah vsem, ki žele kakorkoli pomagati»
Kot veleva lepa tradicija, je bila na Štefanovo v Boljunca poleg »tacanja* Kot veleva lepa tradicija, je bila na Štefanovo v Boljncu poleg »lučanja« na »Gorici« tudi kulturna prireditev v občinskem gledališču France Prešeren. Ob tej priložnosti je bila premiera veseloigre »Teta Karlota«, ki
S kulturno-prosvetno dejavnostjo se ukvarja že nešteto let, od leta 1945, ko je kot otrok prvič stopil na odrske deske v takratni leseni baraki, ki so jo Sovodenjci zgradili iz desk, pobranih v zapuščenih nemških vojaških barakah, na drugi strani ceste, kjer je danes Kulturni dom, nekalco pod današnjo hišo Damijana Fajta. Oder je bil zelo velik, saj je prišel ob neki priložnosti nanj tudi konj, pa tudi v dvorani je bilo veliko prostora. Takrat je kot otrok nastopil v vlogi zdrav-
«Primorska poje» v trinajsto pomlad
Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske pripravljata trinajsto izvedbo revije »Primorska poje«. Prireditelji so že razposlali zborom prijavnice, ki jih morajo vrniti izpolnjene do vključno petka, 15. januarja.
POGOVORI Z NAŠIMI KULTURNIMI DELAVCI
Z vključevanjem mladih sil me proseški godbi obetata osvežitev dejavnosti in hitrejši razvoj
znali tudi druga, zlasti še orkestr ska glasbila in se morebiti odločili, da se jih lotijo: posebej velja za to godala.
Tutranji napor je bil za mladega nemškega gosta bržkone prehud. Zato ni njegovega večernega predna-šanja gnala tista notranja napetost in osredotočenost, ki poslušalca priklene nase in očara. Ob sicer ne ravno mnogovrstni tehniki se je njegova igra vendarle odlikovala po čistoči, urejenosti in uglajenosti ter po umni premišljenosti pri oblikovanju glasbenih misli, dasi ni pro-niknila do primernega poudarjanja slogovnih posebnosti in razlik časovno tako oddaljenih in samosvojih skladateljev, kot so J. S. Bach, W. A. Mozart, C. Debussy in Janez Matičič. Čisto drugačen pa je bil njegov nastop v kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu po odprtju razstave Atili ja Kralja. Kot da je predrl motno mreno, ni zvok več pripovedoval o nekem doživljanju, pač pa ga sproti, neposredno ustvarjal. Tako so otožna zamaknjenost Bachove angleške suite v g-molu, stopnjevano tekmovanje misli v Mozartovi Sonati v B duru, presenetljivo tkivo resonanc v Matičičevih Utripih in e-dinstvena Debussyjeva klavirska go-
Drago Ukmar
Godbeno društvo Prosek se je pred tremi leti (v poletju 1978) odločilo za poživitev svoje dajavnosti. Takrat se je predvsem zavzelo za pomladitev in številčno okrepitev, saj je bilo društvo že skoraj na robu razsula. Pobuda je še po nekaj mesecih žela uspeh, kar najzgovornejše priča veliko število mladih, vključenih v društvo, ki postajajo počasi pravi stebri — v izvajalskem smislu, seveda — pihalnega orkestra. O težavah in uspehih, doseženih v
tem zelo pomembnem prehodnem obdobju, ter o bodočih načrtih smo se pogovorili s predsednikom društva Dragom Ukmarjem. Ukmar igra pri proseški godbi že 34 let klarinet; za svoje dolgoletno udejstvovanje je bil tudi odlikovan z zlato Gallusovo značko, poleg tega je že vrsto let član odbora: še do pred kratkim je dolgo vodil društveno blagajno, lani pa mu je odbor poveril predsedniško mesto.
Ko smo se odločili za pomladitev godbe - pravi - sploh nismo vedeli, katerim težavam bomo šli naproti. Zavedali smo se, da moramo nujno pritegniti nekaj mladih v društvo, saj je šlo takrat za sam obstoj naše godbe. Oktobra 1978 smo organizirali glasbeni tečaj. Da je bilo delo, kljub vsem težavam, dobro izpeljano, priča izredno majhen osip vpisanih: od 33 so zapustili v teh treh letih društvo le štirje.
Na katere specifične težave ste naleteli ob tolikšni hkratni okrepitvi godbe?
Najprej bi poudaril popolno preureditev notnih knjižic. Pripravljanje knjižic je zahtevalo veliko truda, sedaj pa smo le uspeli, da ima vsak godbenik svoje lastne note. Konec lanskega leta smo tudi
dobili nove kroje. Tudi to ni majhno Pomanjkljivo je delo odbora. Ma-delo. Nekaj težav je bilo pri vklju-	lokdaj se pripeti, da se sej odbora
čevanju mladih v godbo, vendar ne udeleži vseh devet članov. Pregle-z njihove strani, temveč s strani ;dati bi morali posamezne zadolžitve nekaterih starejših godbenikov; ni : tv odboru samem in predvsem polo-šlo za nezaupanje, rekel bi raje, da : žiti večjo pažnjo gospodarjenju. Veje prišlo do dvomov v njiliovo vklju-' Kka kvaliteta društva pa je dobro čitev.	‘-razumevanje med mladimi in starej-
Kaj pa mladi? Kako ocenjujete ffrlimi člani. Jaz seveda ne morem ----- _.i.i-------—jl-o	ocenjevati kvalitete glasbe, čeprav
njihovo vključitev v godbo?
Presenečen sem, ker sem mislil, da bo osip pri obiskovalcih glasbenega tečaja večji, če so ostali mladi člani tri leta tesno povezani, vključeni v godbo, pomeni, da nekaj čutijo do društva in glasbe in ni dvomov, da bodo še naprej pridno vadili. Poudariti je treba, da smo nastopili na 35 nastopih lani povprečno v osemintridesetih, pri če
mfslim, da smo v zadnjem času na tem področju precej napredovali.
Kakšne stike imate z drugimi pihalnimi orkestri?
Izzvenelo bo zelo čudno, a res je, da imamo boljše stike z godbami iz matične domovine (Logatec, Litostroj - Ljubljana, Kapele, Pri-dvor) kot iz zamejstva. Med nami v zamejstvu so še gledamo kot pes in
mer je seveda treba upoštevati tu- « mačka. Verjetno je to še posledica
di sodelovanja na pogrebih, ko najmlajši ne nastopajo. Tako povprečje na nastopih (in tudi na vajah) je
preteklosti, ko so bile posamezne godbe preveč zaverovane same va-'■ se, prišlo je do antagonizmov, vsa-
nadvse pozitivno. Pomoč mladih bo ka godba je bila prepričana, da je
ni A 1,1 VI ni,« i ■ « JI M . nLL n Jn n ■« n -J * »v«« 11« n 1 mn #1 C r. J —m. L. * ■ — — — 1 - M Mnnn JU
postala kmalu tudi neobhodna v od- ; najboljša. Sedaj bi morali preseči boru: menim, da bi morali nekaj _ tako stanje, iskati bi morali kon-mladih fdva do tri) v bližnji bodoč- ‘ takte med nami, to pa se (z izjemo nosti vključiti v odbor, da bi se obeh godb iz Brega) ne dogaja, tako pobliže seznanili z delom dru- | Pa vendar so naše godbe januarja štva.	' lani skupno sodelovale na prvi re-
Kakšne pomanjkljivosti in katere ; vi ji zamejskih godb na pihala, ki svetle točke opažate pri društvu? % jo je priredila Zveza slovenskih kul-
turnih društev v Kulturnem domu v Trstu.
Takrat je res prišlo do konkretne pobude za zbliževanje in boljše medsebojno poznavanje. A to je bilo tudi vse. Rečeno je bilo sicer, do bomo imeli nato še nekaj sestankov, na katerih bi se morali spoprijeti s problematiko zamejskih godb na pihala, a vse je šlo počasi v pozabo. ..
Kako ocenjujejo domačini, Prose-čani in Kontovelci, delovanje godbe?
Sedaj je v obeh vaseh precej zanimanja za godbo. Nekateri nam sicer očitajo, da smo izstopili iz domačega Kulturnega društva, kar pa ni res. Hoteli smo se le vključiti v Zvezo, da bi tako lahko neposredno seznanili našo krovno kulturno organizacijo s težavami in problemi, ki nas tarejo. O veliki povezanosti godbe z domačim kulturnim udejstvovanjem pa nedvoumno pričajo naši nastopi tako v eni kot v drugi vasi.
Kakšne programe imate letos?
Načrtujemo dva bližnja koncerta na Krasu, poleti pa bomo gotovo go-stlili godbo iz Logatca in Litostroja. Dela nam torej ne manjka, treba bo le, že spet, zavihati rokave.
(šč)
nika, z nalogo, da ozdravi kralja.
Protagonist našega zapisa je novi predsednik kulturnega društva So-vodnje Vilko Fajt. Do predsedniškega mesta pa ni prišel kar tako, kajti veliko let, najbrž že kakih dvajset, je bil v društvu odbornik, skoro istočasno pa je bil predsednik (dve leti) in tajnik (trinajst let) domačega športnega društva. Pa še drugače se udejstvuje v domači vasi, saj je bil pred dvema letoma že v četrto izvoljen za občinskega svetovalca na listi večinske liste *Občinska enotnost*, ki vestno u-pravlja občino Sovodnje od obnovitve občinske avtonomije v letu 1951.
V Vilku Fajtu imamo torej človeka (danes mu je že 48 let, čeprav bi mu jih nihče ne prisodil toliko), ki živi in utripa s celotno vaško stvarnostjo v Sovodnjah. Seveda se s kulturno-prosvetno, športno, upravno politično dejavnostjo ukvarja v času ko je prost. Že polnih 31 let je zaposlen v goriški tovarni Vouk, tovarni pri permskem mostu, v kateri je Slovencev kar tretjina, veliko jih je iz sovodenjske občine. Tovarna ima posebnost, da ni nikoli zašla v krizo in se je stalno, čeprav počasi širila in večala svoje zmogljivosti. V tovarno je Vilko Fajt šel, ko mu je bilo petnajst let in pol, kot vajenec. Sedaj je mehanik.
Kot je razumeti iz prej povedanega, bi si težko predstavljali prireditev v Sovodnjah, kjer ga ne bi našli med najbolj agilnimi. Povedali smo že, da je kot otrok nastopal na o-drskih deskah. Takrat je tudi pel v domačem otroškem zboru, peli so tako na odrih kot v cerkvi. Nič več v leseni dvorani (baraka so ji pravili Sovodenjci), kajti kmalu so jo morali podreti. Ni bilo namreč dovoljenja za nastope v njej, ker so oblasti menile, da obstaja nevarnost požara. Potem je Sot>odenjcem veliko let služila kot prosvetni sedež dvoranica pri Kuzminovih. V njej so bde razne tekme v namiznem tenisu (igral je tudi Vilko Fajt), predavanja, koncerti, igre, družabnost, seveda vse v omejenem okviru, kajti prostor je bil zares majhen. Bil pa je vedno natrpan. Takrat so Sovodenjci imeli svoj zbor, ki ga je vodil Dori Klavčič iz Podgore. Bili so to zeres lepi časi, pove Vilko Fajt. Na takratne čase in dirigenta nas
vežejo lepi spomini. Takrat so Sovodenjci postavili na oder tudi več dramskih del. Vodil jih je Mirko Kuzmin, potem pa je stvari zaključil Miladin Černe.
Zaradi pomenjkanja ustreznih prostorov pa je takrat prosvetna dejavnost pričela upadali. Nekateri so se zanimali bolj za nogomet, saj so tako igralci kot gledalci stali na prostem poleti in pozimi m včasih je sovodenjska ekipa beležila lepe u-spehe. Potem pa so prišli do zamisli, da bi pričeli prirejati poletne praznike. Idejo je pravzaprav dal Zorko Kuzmin in mi dejal, tako pravi Vilko Fajt, da bi bilo prav, da bi prosvetarji in športniki priredili skupni praznik, tudi z na menom, da bi kaj zaslužili. Rečeno, storjeno. Praznike so pričeli tarat prirejati med prvimi in so seveda uspevali. Niso sicer bili to mogočni tobori iz prvih povojnih let, bili pa so domači prazniki, na katerih je bilo veliko zabave, na vseh pa so bile na sporedu tudi kulturne točke. Samo ena stvar jim ni prijala: da je prevečkrat, prav ob tem njihovem prazniku, deževalo.
Pa so prišli do zamisli o Kulturnem domu. Precej časa so razmišljali, kako priti do doma, potem pa so dobili podporo domače posojilnice, da so dom zgradili tik pri njenem poslopju ter podporo SKGZ in predvsem podporo vsega sovo-denjskega prebivalstva. Dom so predali svojemu namenu pred devetimi leti. Pri gradnji so s prispevki ali s prostovoljnim delom (naredili so zares veliko prostovoljnih delovnih ur) sodelovali domala vsi Sovodenjci. V domu se je kulturno življenje izredno razvilo. Razvil se je Sovodenjski nonet, ki je nastal pred dvanajstimi leti, in ki ga je vodil in še vodi Zdravko Pete jan. Uspevala je dramska družina, ki jo je pripravljal za nastope Laci Cigoj. S Sovodenjci ga je seznanil Marijan Belina iz Ljubljane, ki je režiral neko igro za njihovo dramsko družino. V domu je našla svoj prostor tudi podružnica Glasbene matice in kar precej Sovodenjcev vestno obiskuje lekcije in se seznanja z raznimi inštrumenti.
Kmalu pa so ugotovili, da je bila dvorana v Kulturnem domu premajhna. Le osemdeset sedežev, pa še majhen oder. Zaradi tega so se
spet odločili za velik podvig, spet zavihali roke (marsikdo je lani in predlanskim domačemu Kulturnemu domu daroval svoje poletne počitnice), spet dobili podporo pri matični organizaciji in pri domačem prebivalstvu in lani je bil dom odprt. O njem smo že veliko pisali. Ne bo odveč, če se spomnimo, da je v njem 118 sedežev, da je velik oder, ki omogoča tudi prireditve na prostem, pa še novi društveni prostori so pridobljeni.
Pogovor s predsednikom Kulturnega društva Sovodnje smo pričeli z namenom, da bi kaj izvedeli o sedanji in bodoči dejavnosti društva,
V društvu je živel, pel, igral, od-boroval nad 35 let. Sedaj je društveni predsednik. To že kak mesec. Z enakim elanom kot doslej se zanima, da bi društvo cvetelo. V So-vodenjskem nonetu so zamenjali pred kratkim dva pevca. Zanimajo se tudi za oživitev dramske skupine, ženski odsek je že pričel, prav pred kratkim, s kuharskim tečajem.
4Seveda si moremo želeti». pravi predsednik, *da bi iz vseh teh najrazličnejših dejavnosti prišlo tudi kaj v kulturni krožnik. V Sovodnjah imamo vso povojno dobo zelo tesno in prijateljsko sodelovanje med kulturniki in športniki ter občinskimi možmi. Tako je tudi prav, saj se ne smejo občinski možje zapirati v občinslu> hišo, morajo biti med ljudmi, čutiti z njimi.*
Kaj pa priliv norih moči, smo ga vprašali, vedoč, da nekateri stalno kritizirajo društvo, nočejo pa nikdar priti blizu, da bi v njem sodelovali. Viljem Fajt nam je odgovoril: »Vrata Kulturnega doma so odprta vsem! V društvu je dovolj dela za vse, ki želijo pomagati, svetovati, delati, dati svoj dragoceni prispevek k razvoju naše kulture, ki je istočasno osnova našega narodnega obstoja. Moramo pa se nečesa zavedati: nikomur ne moremo ničesar vsiliti. Kdor želi delati, ima za to obilo možnosti. Nikdar nisem kot društvenik in odbornik, ne bom niti kot predsednik, koga prisilil, da mora priti v društvo in napraviti to ali ono. V društvo pa vabim vse, ki jim je pri srcu razvoj naše občinske skupnosti, naše vasi. Veselo bomo sprejeli vse, ki hočejo priti k nam in sodelovati z nami’* MARKO WALTRITSCH
Pomembne obletnice v letu 1982 - Pomembne obletnice v letu 1982
Objavljamo seznam pomembnejših spominskih datumov za teto 1982, ki ga je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Marsikateri dogodek iz naše narodnostne preteklosti hi bilo vredno ovrednotiti tako v tisku kot s proslavami. Upamo, da ho seznam koristen pripomoček za društva pri njihovem načrtovanju dejavnosti.
urednik Edinosti in ustanovitelj več čitalnic (14.2.1892)
120-letnica
—	ustanovljena Slavjanska čitalnica v Gorici
—	ustanovljen pevski zbor pri Sv. Ivanu (1862)
110-letnica
— ustanovljeno Učiteljsko društvo za goriški okraj (1872)
100-letnica
—	v Medani se je rodil pesnik Alojz Gradnik (3.8.1882)
—	ustanovljeno Bralno društvo v Gorici
—	ustanovljeno godbeno društvo »Lira« v Križu
—	ustanovljeno Dramatično društvo pri Sv. Ivanu
—	ustanovljena podružnica Južnega Sokola v Trstu (1882)
—	ustanovljeno Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici (5.3.1882)
—	v Boljuncu se je rodil skladatelj Fran Venturini (30.5.1882)
80-letnica
—	umrl je Ivan Nabergoj, narodni poslanec, rojen na Proseku (10.9.1902)
—	(verjetno) ustanovljeno prosvetno društvo »Nada« v Rupi
—	ustanovljeno Dramatično društvo v Trstu
—	ustanovljeno Splošno delavsko pevsko društvo v Trstu
—	ustanovljena zveza »Marijin dom« v Trstu
—	ustanovljen Ruski kružok v Gorici (7.12.1902)
—	ustanovljena Hranilnica in posojilnica v Žabnicah v Kanalski dolini (18.9.1902)
—	ustanovljeno v Gorici akademično ferijalno društvo Adrija
—	ustanovljeno konsumno društvo pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji v Trstu (19.4.1902)
—	med splošno stavko v Trstu padejo žrtve delavskega gibanja pod streli avstrijske vojaške policije. Padlo je 14 delavcev, ranjenih je bilo nad petdeset (14. in 15.2.1902)
—	ustanovljeno podporno društvo Narodni sklad v Gorici (16.1.1902)
—	umrl je Karlo Učekar, pionir tržaškega delavskega gibanja (11.5.1902)
90-letnica
—	rodil se je tovariš Jo6ip Broz - Tito — Dan mladosti (25.5.1892)
—	ustanovljeno pevsko društvo Slava pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji v Trstu (24.4.1892)
—	umrl je v Trst« pisatelj Franc Cegnar, prvi
75-letnica
—	ustanovljen srednješolski nogometni klub »Jugoslavija« v Gorici
—	ustanovljeno katoliško slovensko izobraževalno društvo »Branik« v Podgori
—	ustanovljena potujoča knjižnica Akademskega ferialnega društva »Adrija« v Sovodnjah
—	ustanovljeno pevsko društvo »Slovanska straža« v Gropadi
—	ustanovljena Ljudska knjižnica na Opčinah
-	ustanovljen Klub dramatičnih diletantov na Proseku
-	ustanovljeno Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine za vasi Prosek - Kon-tovel in Devinščina s sedežem na Proseku
-	ustanovljena Ljudska hranilnica in posojilnica za tržaško okolico pri Sv. Ivanu
-	ustanovljena Zadruga upravičenih posestnikov v Trebčah
-	ustanovljeno Pevsko in godbeno društvo »Trst« v Trstu
-	ustanovljena podružnica organizacije «QreL» v Trstu
-	ustanovljena paroplovna družba .»Dalma-tia« v Trstu
-	ustanovljena Narodno-delavska organizacija v Trstu
-	ustanovljena slovenska župnijska knjižnica pri Sv. Vincencu Pavlanskem v Trstu
-	ustanovljena slovenska župnijska knjižnica pri Sv. Antonu starem v Trstu
-	ustanovljena Ljudska knjižnica akademskega ferialnega društva Balkan pri Sv. Ivanu v Trstu (22.12.1907)
-	ustanovljena Slovenska ljudska stranka za Goriško (25.11.1907)
•	ustanovljena v Gorici Zveza narodnih društev (27.M). 1907)
•	ustanovljeno Slovensko katoliško izobraževalno društvo pri Sv. Ivanu v Trstu (20. oktobra 1907)
■	ustanovljeno Katoliško tiskovno društvo v Trstu (14.10.1907)
■	umrl je v Gorici Josip Abram, politik in odvetnik (29.1.1907). Rodil se je 18.9.1832.
■	ustanovljena v Gorici dijaška kuhinja (16. septembra 1907)
-	ustanovljeno Društvo krščansko mislečega učiteljstva na Goriškem (5.9.1907)
—	ustanovljena v Gorici Slovenska krščanska socialna zveza za Goriško (22.8.1907)
—	ustanovljena Hranilnica in posojilnica v Dolini (9.8.1907)
—	ustanovljena Slovenska kmečka stranka v Gorici (13.6.1907)
—	ustanovljena podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu (3.5.1907)
—	ustanovljeno v Trstu Slovensko poklicno: gledališče (1.3.1907)
—	ustanovljena v Mirniku potujoča knjižnica akademskega ferialnega društva Adrija iz Gorice
—	ustanovljeno akademično ferialno društvo:
Balkan v Trstu	j
—	ustanovljeno društvo Zadružna zveza v: Trstu (1907)
—	hodil se je narodni heroj Marko Redelon-gi - Benečan v Zapotoku v Benečiji (24. hprila 1912)
—	ustanovljeno Bralno društvo v Krminu (3. marca 1912)
70-letnica
—	ustanovljena zavarovalnica za živino v Sovodnjah
—	ustanovljena podružnica Sv. Cirila in Metoda v Sovodnjah
—	ustanovljeno telovadno društvo »Sokol« v Barkovljah
—	ustanovljena Kmetijska zveza za koprski okraj v Dolini
—	ustanovljeno izobraževalno društvo »Vzajemnost« v Nabrežini
—	ustanovljeno telovadno društvo »Sokol« na Proseku
—	ustanovljeno godbeno društvo »Viktor Parma« v Trebčah
—	ustanovljena podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda za prvi mestni okraj v Trstu (1912)
—	izšel je vestnik tržaške sokolske župe v Trstu (junija 1912)
—	umrl je pesnik Anton Aškerc (10.6.1912)
60-letnica
—	ustanovljeno srednješolsko društvo Zora v Trstu (21.8.1922)
—	ustanovljen Ljudski oder za Dol in Poljane
—	ustanovljen Dramatični krožek v Gorici
—	ustanovljeno srednješolsko društvo »Vesna« N Gorici
—	ustanovljeno Društvo upokojenega učiteljstva za Goriško
*— pstanovl.jena Stavbena zadruga v Ste ver ja nu
—	ustanovljeno Bralno in pevsko društvo Mia-jflitia v Križu
Ustanovljeno prosvetno društvo »Vesna« v Križu
—	ustanovljena podružnica Šolskega društva pri Sv. Ivanu
—	ustanovljena podružnica šolskega društva pri Sv. Jakobu
—	ustanovljen športni krožek »Merkur« pri Sv. Jakobu
—	ustanovljeno društvo »Omladina« pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji
—	ustanovljena podružnica šolskega društva pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji
—	ustanovljeno izobraževalno in pevsko društvo »Razvoj« v šempolaju
—	ustanovljen odsek Ženskega dobrodelnega društva (udruženja) v Skednju
—	ustanovljeno Žensko dobrodelno udruženje v Trstu
—	ustanovi ien akademski klub »Nanos«- v Pa-- dflvi (1922)
—	prve povojne občinske - volitve v Julijski
krajini (15.1.1922, od 15. do 22.) ustanovljeno prosvetno društvo Mladika v Gorici (18.2.1922)
-	ustanovljeno društvo Prosveta v Trstu (2. marca 1922)
fašisti so ubili v Trstu občinskega svetovalca KPI Odorica Visintina (23.4.1922) ustanovljeno društvo odvetniških in notarskih uradnikov in uradnic v Trstu (7. maja 1922)
fašisti so z bombami napadli skupino delavcev pri Sv. Jakobu; en delavec je bil ubit, štirje pa ranjeni (14.5.1922) v Gorici zbor Delavske zbornice (25.6.1922) ustanovljeno mladinsko društvo Prosveta piri Sv. Mariji Magdaleni zgornji (junija 1922) ustanovljena podružnica šolskega društva v Skednju (junija 1922)
•	v Podgori pri Gorici zadnji občni zbor Ljudskega odra, ki je bil ustanovljen leta 1905 (2.7.1922)
Pevsko in glasbeno društvo v Trstu (nastalo leta 1909) se je preimenovalo v Glasbeno matico (17.7.1922) ustanovljeno Šolsko društvo v Trstu (6. avgusta 1922)
•	ustanovljeno v Gorici politično društvo E-dinost (13.8.1922)
■	ustanovljena Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici (20.8.1922)
■	fašisti so zasedli lesno podjetje v Skednju in vsilili svoje delavce. 18.9. so delavci začeli stavkati z zahtevo po umiku fašistov iz podjetja (6.9.1922)
-	ustanovljeno Splošno slovensko žensko društvo v Gorici <24.9.1922)
—	ustanovljena Prosvetna zveza v Gorici (5. oktobra 1922)
—	prepovedana s kraljevim odlokom raba slovenščine na sodiščih v Julijski krajini (15.10.1922)
—	ustanovljeno v Trstu Žensko dobrodelno udruženje (8.11.1922)
—	v ljubljanski tovarni Saturnus so fašisti ustrelili aktivistko in politično delavko Vido Pregare iz Trsta (31.8.1942)
—	vrhovni štab je uveljavil naziv Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije (NOV in POJ) (20.11.1912)
55-letnica
— člani narodne revolucionarne organizacije na Tržaškem so izvedli akcijo: zažgali so _ otroški počitniški dom na Proseku (28. decembra 1927)
35-letnica
50- letnica
— demonstracije kmetov v pru (29.6.1932)
Dekanih pri Ko
45-letnica
— umrl v Gorici pevovodja Lojze Bratuž, zastrupljen od fašistov (16.2.1937)
40-letnica
—	kot talec je bil ustreljen v Begunjah pesnik Karel Širok, ki se je rodil v Šmartnem v Brdih 26.10.1889 (5.1.1942)
—	italijanska vojska in policija sta priredili ofenzivno operacijo proti partizanom na Nanosu. Bitka na Nanosu (18.4.1942)
—	umrl je v kaznilnici San Gemignano (Siena) Andrej Čok, zadnji ravnatelj Ciril - Metodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu (6.5.1942)
—	ustreljen je bil Tore Tomšič, organizacijski sekretar CK KP Slovenije (21.5.1942)
—	nad Vitovljami v Vipavski dolini so ustanovili prvi primorski partizanski bataljon Simon Gregorčič, ki so ga sestavljale vipavska. tolminska, kraška - in brkinska četa aM).8.1942)
—	podpis mirovne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo v Parizu (10.2.1947)
—	v Trstu se je začel mladinski festival (29. junija 1947)
—	začela je veljati mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavijo. Istega dne je bilo u-stanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (15. septembra 1917)
—	umrl je slikar Albert Sirk, rojen v Križu 26.5.1887 (13.9.1917)
—	fašisti so ubili v kulturnem krožku Vojka Šmuc v Trstu enajstletno Milko Vrabee (13.9.1947)
30-letnica
—	umrl je tržaški rojak Just Pertot, slovenski zdravnik, tržaški mestni svetovalec (1909 in 1913)
—	v coni A Svobodnega tržaškega oeemlja so bile občinske volitve. Uveden je bil italijanski volilni sistem (25.5.1952)
—	umrl je skladatelj Fran Venturini (8. oktobra 1952)
—	umrl je tržaški igralec in publicist Rad* Pregaro (29.7.1952)
20-letnica
je v Trstu Andrej Budal, pisatelj,
— umrl
družbenopolitični delavec, profesor (7. ja-aija 1962)
Janko Ban - Vzpostaviti bi hiio treba načrtnejši pristop do zborovske dejavnosti
Janko Ban
Zborovsko petje je pri nas v zamejstvu gotovo najbolj razširjena in tudi najbolj priljubljena prosvetna panoga, saj ima skorajda vsaka vas ali mestna četrt, kjer prebivajo Slovenci, svoj pevski zbor. Splošna ugotovitev, da naši ljudje radi pojejo, pa nas mora stalno spodbujati, da se globlje zamislimo o stvarnem razvoju našega zborovstva in zanimanja za glasbo sploh. O teh vprašanjih smo se nevezano pogovarjali z Jankom Banom, dobrim poznavalcem zborovskega petja, ki ima za sabo bogate izkušnje na tem področju. Naš sogovornik, ki je po rodu Svetjakobčan, se je že kot otrok pri društvu Ivan Cankar u-čil harmonike, v šoli Glasbene matice pa se je nato izpopolnil iz violine in viole. Bil je dolga leta član orkestra naše osrednje glas-
bene ustanove, kjer je nekaj let tudi obiskoval dirigentski tečaj, ki ga je vodil Oskar Kjuder. Na tržaškem konservatoriju Tartini je Ban dokončal študij timpanov in solopetja, nekaj časa pa je bil slušatelj muzikologije na univerzi v Parmi. Pet let je vodil komorni zbor Glasbene matice, priložnostno pa tudi cerkveni zbor na .Opčinah, svojo bogato zborovsko dejavnost pa nadaljuje danes kot umetniški vodja Tržaškega okteta in kot dirigent ženskega zbora Pro-sek-Kontovel.
»Jasno se zavedam* nam je povedal Ban, «da igrajo pri nas pevski zbori zelo pomembno narodnostno vlogo, kljub temu pa se mora človek temeljiteje zamisliti o njihovi sedanji vsebinski osnovi in o njihovem glasbenem izražanju. Koncerte in zborovske prireditve obiskuje danes vse več ljudi, med katerimi je tudi dosti mladih, ki pa jim ni vseeno, kakšno petje in kakšne skladbe poslušajo. Na tej podlagi bo treba graditi našo zborovsko bodočnost, čeprav so objektivni pogoji večkrat neprimerni za uresničevanje vseh smernic. Prej ali slej bo treba izdelati nov koncept zborovske dejavnosti, ki ji ne sme biti osrednje vodilo samo dobra volja dirigenta ali posameznih pevcev.*
»Prav zaradi pomanjkanja načrtnega kvalitetnega pristopa do zborovstva* meni Janko Ban, «je treba večkrat ciljati na številčnost naših zborovskih skupin, ki je večkrat edino jamstvo za kolikor toliko pozitivno nastopanje. V takih pogojih je za moške in ženske zbore minimalno število 30
pevcev, za mešane skupine pa 40 članov in članic. Na žalost pa večina naših zborov danes ne zmore tolikšnega števila članov.*
Kako bi ocenili sedanje zanimanje v zamejstvu za glasbo?
«Po mojem ima vsak narod že prirojeno glasbeno tradicijo. Italijani na primer zelo radi zahajajo in poslušajo opero, pri nas pa je morda bolj priljubljena vokalna glasba. Kar zadeva glasbenike in skladatelje pa moram reči, da nam je fašizem preprečil razvoj ene cele generacije glasbenih izobražencev in pomanjkanje kadrov tistih let občutimo še danes. Uspeh glasbenih srečanj v repen-tabrski cerkvici pa dokazuje, da med našimi ljubitelji glasbe vse bolj narašča zanimanje za staro glasbo, ki so jo izvajalci Glasbene matice izvajali na filološki način, na podlagi študija zgodovine glasbe. Res, da to ni glasba za vsakdanjo rabo, vsekakor izraža nekaj intimnega, domačega, ki ljudem ugaja in leži pri srcu. Prav ta manj bleščeči glasbeni moment odraža nek antikomformizem tudi v glasbi, ki ga je treba v bodočnosti nedvomno gojiti*.
Kaj pa izkušnja ob umetniškem vodenju Tržaškega okteta?
«Ta vokalna skupina hoče prispevati nekaj novega, nekaj svojega, splošnemu kulturnemu razvoja v zamejstvu. Že od vsega začetka smo se domenili, da bomo študirali in izvajali v prvi vrsti skladbe tukajšnjih avtorjev, ki so po mojem skromnem mnenju vse preveč zapostavljeni. Ubrana pot gotovo ni najlažja, veže pa nas prepričanje, da si naši zamejski
I skladatelji zaslužijo kvalitetna in lepa izvajanja. Poleg tega pa je še koristno, da tudi drugod po I Sloveniji, Jugoslaviji in tudi v I Italiji neposredno spoznajo skladbe naših domačih avtorjev kot so Merku. Ota, Vodopivec, Harej in Vrabec.*
Vi ste tudi dirigent ženskega zbora Prosek Konlovel. Bi povedali kaj o tej zelo mladi zborovski skupim?
»Zbor vodim nekaj več kot eno leto, prvič smo nastopili na lanski Prešernovi proslavi na Proseku, sedaj pa vadimo zlasti vokalno tehniko, ki je pri vsakem začetku zelo važna. Zelo pa sem vesel, da imam okrog sebe zelo resne in požrtvovalne pevke, ki vadijo z veliko vnemo in željo po izpopolnjevanju. Prepričan sem, da bomo s takim delom kmalu konkretizirali naš trud in tudi redno nastopali na naših prireditvah.*
• » »
Jutri v Gorici seja glavnega odbora ZSKD
Jutri zvečer ob 20. uri se bo v mali dvorani Kulturnega doma sestal glavni odbor Zveze slovenskih kulturnih organizacij, ki ima na dnevnem redu zelo važna in aktualna vprašanja. Po uvodnem poročilu predsednikov in tajnikov, bo glavni odbor ZSKD načel problematiko vloge kulturnih društev kot usmerjevalcev mladih v našo stvarnost in v naše organizacije, zatem pa bo obravnaval dejavnost zveze in posameznih kulturnih društev med poletno sezono, to je splošno vprašanje, ki je bilo doslej vse preveč zanemarjeno.
O Narodni dom
(Nadaljevanje s 1. strani)
mejah mesta samega je pomembno dejstvo. Raznarodovalnim, centrifugalnim težnjam moramo odgovoriti s harmonično ureditvijo kulturnega omrežja, ki naj krije ves teritorij, kjer Slovenci smo. In Slovenci smo povsod. Toliko bolj je zato važno in pomembno zahtevati, naj nam bodo povrnjeni prostori, ki nam jih je fašistična roka iztrgala. O svetoi-vanskera Narodnem domu je bilo že velikokrat govora med Sve-toivančani. Taka pobuda je hvalevredna in .jo osebno stoodstotno podpišem. Akcija bi morala za-dobiti čim širše razsežnosti in mislim tudi, da jih bo. Saj smo se Slovenci v tem že pokazali. Nadejam si in prav bi bilo, da bodo to akcijo podprle tudi vse tiste organizacije in stranke.
Aleksander Žerjal
Predvsem menim, da se vsa zadeva v zvezi z zahtevami po vrnitvi Narodnega doma vleče preveč na dolgo. Medtem je njegovo poslopje že v takšnem stanju, da bi ga bilo treba porušiti in zgraditi na novo, kar zahteva ogromna denarna sredstva, čigava je krivda za vso to zamudo? Verjetno jo gre iskati tudi pri nas samih. Mimo tega pa moram- reči, da bi bilo nadvse potrebno, da bi imeli pri Sv. Ivanu dom, ki bi bil na razpolago vsem svetoivanskim Slovencem. Zato je tudi potrebna res enotna akcija. Treba bi bilo delati složno, kajti v primeru, da bi dom dobili, kar je naša pravica, bi se pojavil problem vzdrževanja in u-porabe. Kakšen smisel bi imel Narodni dom, če bi bila v njem od časa do časa prireditev? Njegovi prostori bi morali biti vedno zasedeni, saj nas je pri Sv. Ivanu vendarle nekaj. Treba bi se bilo skratka bolj potruditi.
IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV
Bogoto koltoma tradicija KD Vesna iz Križa
u.
Leto 1956 je prineslo tudi Križu 'novo ozračje sodelovanja in razumevanja. Na občnem zboru so izvolili novega predsednika Viktorja Bogatca. te takrat sta obe vaški prosvetni društvi, PD Vesna in PD A: Sirk, razumeli, da brez sodelovanja ne bo napredka in iskali nove poti za sodelovanje. S tem namenom je PD Vesna predlagalo skupno Prešernovo proslavo, ki pa je. žal, .ni bilo, ostala, pa je zamisel o skupnem prosvetnem delovanju. Novem- -bra 1956 je bila v prostorih PD A. Sirk skupna seja obeh vaških društev: ustanovili so skupni koordinacijski odbor obeh društev in se zmenili za prvo skupno delo — Gregorčičevo proslavo s skupnima zboroma in orkestroma. Leta 1957 so se prosvetni društvi in druge vaške organizacije (KP in AFŽ) dogovorili za skupno proslavo ob 10. obletnici smrti Alberta Sirka, pri kateri so sodelovali odseki obeh društev in združena dramska skupina z igro tVdova Rošlinka». Ob priložnosti so odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši slikarja; odbora obeh društev sta se občasno sestajala in sodelovala, čeprav je v naslednjih letih delovanje nekoliko zamrlo.
Prosvetno delovanje v vasi je za nekaj časa utihnilo in šele leta 1963 se je odbor PD Vesna zopet sestal. Pevski zbor je v tem času še nastopal, poživiti pa je bilo treba predvsem dramski in športni odsek. Organizirali so ples na pustno soboto 1963, na katerem je prvič nastopil mladi kriški orkester; za tem je dramska skupina zopet naštudirala igro tNa kriški osmici», ki so jo igrali šele septembra, a je tudi takrat doživela velik uspeh, tako v vasi kot na gostovanjih.
Po mnogih sestankih med odbori obeh društev je prišlo do prepričanja, da je združitev PD Vesna in PD A. Sirk nujna in potrebna. Glavna naloga koordinacijskega odbora, sestavljenega na neki seji iz članov obeh društev, je bila potem sklicanje občnega zbora obeh društev za združitev. Do tega je prišlo 20. januarja 1968: za predsednika združenega društva je bil izvoljen zaslužni Viktor Bogateč. Novi odbor si je takoj zavihal rokave. Priredil je zelo uspešno Prešernovo proslavo, načel prijateljske stike s PD Svoboda II iz Trbovelj. Ustanovili so godbeno
solo, razširili petx>ki zbor, ustanovili dramsko skupino za mlajše člane, nov mladinski godbeni odsek in poskrbeli za mladinski sestanek vaške mladine.
Leti 1968-1969 sta bili leti velikih mladinskih kontestacij in iskanj novih poti pri reševanja družbenih problemov. Tudi kriški prosvetarji- so to doumeli in prepustili krmilo PD Vesna mladini, čas je pokazal, da je bila pomladitev koristno delo.
..Godba si je izdelala .leta 1969 statut, s katerim se je osamosvojila. Prevzela si je ime Vesna in ostala član istoimenskega društva, z lastnim upravnim odborom in blagajno. Športno društvo Vesna pa je stremelo za tem, da bi se mu pridružila mladinski in športni odsek PD Vesna, saj se je le to ukvarjalo samo z nogometom, medlem ko je športni odsek skušal razširiti dejavnost na odbojko in namizni tenis.
Pevski zbor in dramska skupina sta novembra 1970 gostovala pri društvu Svoboda II v Trbovljah, s katerim je društvo navezalo prijateljske stike. Decembra so v Ljudskem domu proslavili 25-letnico obnovitve PD Vesna; program so izvedli razni pevski zbori, med njimi tisti iz Trbovelj. Leto zalem je društvo s skupnimi močmi priredilo Prešernovo proslavo, veliko vaško kulturno prireditev.
Dramska skupina je po igri «Mati> u-prizorila rPojočo skinjico» in cKriško o-smico*. ki je ponovno žela velik uspeh, zatem pa je njena dejavnost nekoliko zamrla, ker ni bilo nikogar, ki bi vodil skupino. V mladinskem odseku je delovanje oživelo. Glavni cilj vseh prireditev odseka je bilo združevanje kriške mladine. Mladinska godba se je v petih letih (od ustanovitve) ~azširila na 20 članov in z rednimi nastopi ohranjevala v Križu godbeno tradicijo. Pevski zbor je štel leta 1973 le 18 članov, imel pa je veliko kvalitetnih nastopov v Križu in Trstu, pa tudi v Jugoslaviji in celo v Brescii. V naslednjih mesecih je zašel v težave zaradi premajhnega števila članov in je zato uperil vse moči v pridobitev novih članov. Zamisel o ojačitvi zbora z ženskami se ni obnesla, pač pa se je leto kasneje, ob priliki Prešernove proslave 1975, ustanovil dekliški pevski zbor pod vodstvom Pije Cah.
Mladinski odsek se je zaradi pomanjkanja elementov in nezanimanja razpustil:
preostali so se priključili glavnemu odboru, ki je prevzel zastavljene naloge odseka. V letu 1974 so dokončno uredili društveno knjižnico, zgradili so leseno plesišče na odprtem (brjar), organizirali tradicionalni poletni Kriški teden. Istega leta je PD Vesna organiziralo v prosvetnem domu A. Sirk (pod pokroviteljstvom SPZ) seminar vseh prosvetnih društev na Tržaškem ter zanimivo okroglo mizo o referendumu o razporoki. Društvo je začelo tudi z nabiranjem gradiva za knjigo «Križani v borbi za svobodo», ki bi jo izdali ob odkritju spomenika v vasi. V ta namen so tudi ustanovili odbor za postavitev spomenika. Vaški spomenik padlim v NOB so odkrili 1. maja 1975. Na predvečer so Križani priredili slavnostni kulturni večer s sodelovanjem vseh vaških komponent. Ob odkritju pa sta nastopila oba vaška pevska zbora, kriška godba, šolarji ter Partizanski pevski zbor (TPPZ). Prav ob odkritju spomenika je imel dekliški zbor prvi pomembnejši nastop. V istem času se je na novo ustanovila otroška dramska skupina.
Prosvetno dejavnost so obogatila še številna gostovanja raznih pevskih zborov in dramskih skupin. Leta 1976 se je ob priliki Prešernove proslave porodila zamisel, da bi v sklopu društva proslavljali Dan kulture, da bi povabili vsako leto na srečanje v vas slovenske zamejske ustvarjalce z literarnega, likovnega in glasbenega področja. Prvo srečanje je doživelo velik uspeh, zato so ta srečanja ponavljali vsako leto in vsako leto tako ugodili vaškemu občinstvu. Maja 1976 je bila v Kri žu prva revija zborovskega petja cPesem ne pozna meja» v duhu utrditve že vzpostavljenih vezi med zamejskimi zbori in zbori iz matične domovine. Na prireditvi sta se uradno pobratila PD Vesna in KD Svoboda 11 iz Trbovelj, ki sta že deset let vzdrževala plodne prijateljske stike. Na proslavi dneva republike novembra v Trbovljah sta društvi potrdili pobratenje. Junija leta 1976 je moški pevski zbor PD Vesna sodeloval na mogočni manifestaciji solidarnosti s koroškimi Slovenci na Dunaju.
Februarja 1977 je v okviru prosvetnega društva izšla prva številka vaškega lista «Skdanc», ki bi kot mesečnik obravnaval specifične probleme vasi, njeno zgo-
I dovino in zanimivosti. Člani PD so že dalj časa čutili potrebo po vaškem listu, zato je imela pobuda takoj dober odmev. Leto 1977 pa je prineslo zaslužnim kriškim pro-svetarjem tudi veliko odlikovanje: ob priliki 30-letnice Zveze kulturnih organizacij Slovenije so v Murski Soboti podelili odličje svobode z zlatim listom PD Vesna.
Delovanje prosvetnega društva je proti koncu leta 1977 nekoliko upadlo. Stalni prireditvi sta v okviru društva ostali še vedno srečanje s slovenskimi ustvarjalci in pa prvomajska kulturna prireditev. Pevska zbora sta se utrdila in nadaljevala kriško zborovsko tradicijo na koncertih in gostovanjih. Godba pa je še naprej delovala kot samostojni odsek.
Poleti 1980 so vaška društva organizirala razstavo in pokušnjo domačih vin, trinajsto po vrsti. Moški pevski zbor je gostoval na Vipavskem na proslavi v počastitev dneva borca. Društvo je tudi začelo prijateljsko sodelovati s kulturnimi organizacijami iz Gribelj na Dolenjskem. V sklopu kriškega društva pa se je namesto tradicionalne amaterske skupine začela zbirati skupina mladih, ki je redno nastopala na domačih prireditvah z recitacijami.
30. novembra 1980 so otvorili prenovljene prostore doma Albert Sirk, kar je močno poživilo delovanje prosvetnega društva, in je zopet postal središče vaškega družbenopolitičnega življenja. Novi prostori so omogočili tudi odprtje društvene knjižnice. Razveseljivo novost pa je predstavljala na novo ustanovljena godba na pihala Vesna, ki je po nekaj letih premora ponovno začela z rednimi vajami pod vestno taktirko Hermana Sulčiča. Moški pevski zbor je imel januarja lani celovečerni koncert, ki je ponovno pokazal dobro kvaliteto zbora. V prvih mesecih leta je v Križu storil v okviru PD Vesna svoje prve spodbudne korake tudi mladinski krožek, ki ima na sporedu vrsto pobud kulturnega in družabnega značaja ter še vedno u-spešno sodeluje z drugimi okoliškimi mladinskimi krožki in z mladinskim odborom pri SKGZ. Bogato tradicijo vasi pa nadaljuje PD Vesna še danes, z vsakodnevnim delom in trudom.
PRIPRAVIL
ODSEK ZA ZGODOVINO NŠK
KULTURA
. .. .	i%,- v ^
10. januarja 1982
PO SMRTI NAJVECJEGA JUGOSLOVANSKEGA PISATELJA
Sr. Kosovel (1925): «Kar se tiče Krleže: eno zbirko pesmi imam jaz...» (Lirika)
«.. .Veliko boš dobil v Plamenu, ki sem ti ga že baje pokazal...»- V Klubu je Sr. Kosovel nameraval predavati o Krleži
Kako pomembna osebnost je bil tudi za Slovence dva dni pred novim letom umrli najvidnejši hrvaški in jugoslovanski književnik Miroslav Krleža, sta nam povedala zlasti Mitja Ribičič in Josip Vidmar. Prvi je med drugim zapisal :
«Miroslav Krleža je bil prav gotovo ena najpomembnejših o-sebnosti naše dobe... Kot Titov »oborec in prijatelj je s tenkim posluhom za človekovo dostojanstvo pomagal soustvarjati zgodovinsko pomembno izvirno pot jugoslovanskega socializma in samoupravnega sistema... Krleža je bil komunist... 'Njegova prisotnost v našem življenju je bila zmeraj pomembna. Ta pomembnost pa bo rasla iz leta v leto, zakaj zapustil nam je .neizčrpno zakladnico umetnin, premišljevanj in pričevanj, kakršna je zmogel samo u-metnik njegovega kova, njegovega enciklopedičnega znanja in revolucionarnega duha.» — Josip Vidmar pa je ob zaključku svojega spominskega zapisa ugotovil: tPo smrti Edvarda Kardelja, znamenitega našega političnega misleca, in po smrti Josipa Broza Tita, človeka skoraj nezmotljivega političnega instinkta in nezadržne revolucionarne volje, je Krleževa smrt tretji udarec usode, ki je v kratkih letih prizadel Jugoslavijo in našo skupno zavest.»
Akademik Bratko Kreft, poglavitni slovenski sotrudnik Krleže-vih predrevolucionarnih revij med obema vojnama (in tudi povojnega njegovega Foruma) je o Krle-ževi ustvarjalni poti zapisal tudi:
^Krleževo delo je v mnogočem tudi ogledalo naše dolgoletne predvojne revolucionarne borbe a v marsičem tudi revolucije same. — Kot je to razdobje relativno obsežno, tako je obsežen tudi ves Krležev opus, ki zajema vse značilnosti tistega 'časa. ki dobiva
v okviru hrvaške in vsejugoslovanske književnosti po pravici o-znako krležijanske dobe...»
In v tej dobi, ki je trajala — kot so soglasno poudarjali ob pokojnikovem odprtem grobu in tisku najvidnejši kulturniki in politiki — je vključenih pičlih pet ali šest tragičnih mladih let intenzivnega umetniškega ustvarjanja našega Srečka Kosovela. Zato za naše bralce prav gotovo ne bo nezanimivo, vsaj bežno opozoriti — v teh prvih posmrtnih dneh — na sledove Kosovelove vednosti o enajst let starejšem njegovem velikem revolucionarnem hrvaškem sodobniku. To zanimanje pa je pri nas v teh dneh večje, saj se vsi z zadoščenjem in hvaležnostjo spominjamo, da smo v povojnih letih videli v Trstu skoraj vse Krleževe najboljše dramske stvaritve, predvsem pa vse tri dele njegove slavne trilogije o Glembajevih.
Seveda naj pri tem zgolj površno informativnem ugotavljanju odnosa Kosovel Krleža takoj poudarimo, da gre samo »enostranski* odnos: Ali je namreč Miroslav Krleža vedel in v kolikšni meri za Kosovela, za njegovo poezijo in vso njegovo aktivnost z «Mla-dino» vred, je vprašanje, ki ga bodo obravnavali bodoči »koso-velovci* in verjetno tudi »krle-žoslovci*. ali vsaj njihov slovenski del. Mogoče bo potrebno počakati celih trideset let, saj je — Krleža v lanskem juliju — kot beremo v ljubljanskem «Delu* od 29. dec. lani — povedal slovenskemu pesniku in časnikarju Titu Vidmarju:
«Svoje rokopise bom zapečatil in jih izročil Akademiji, da jih tam odpro čez trideset let.* Morda se bo prav v tistih rokopisih našla kakšna sled, ki bo pričala — tudi črno na belem — da je Krleža za Kosovela in njegov
ZBIRKA TRŽAŠKE PESNICE MARE BOMBEN
«Staro mesto in nove ljubezm»
(Cittavecchia e nuovi amori)
V založbi »Mednarodne knjigarne Borsatti» je izšla knjiga mlade tržaške pesnice Mare Bomben. Gre za zbirko pesmi z naslovom »Cittavecchia e nuovi amori» (»Staro mesto in nove ljubezni*), ki naj bi bila nekakšna ljubezenska himna tržaškemu Staremu mestu in spominom, ki jih vzbuja v nas, a je v resnici ditiramb ljubezenskemu čustvu nasploh in še posebno ženskemu. Knjigo je namreč opremil slikar Furio Bomben s štiridesetimi slikami, ki bi jim pesmi morale služiti kot nekakšen komentar. In v prvem delu, namenjenem nekaterim najrazličnejšim in najslikovitejšim kotičkom izginjajočega jedra našega mesta, se pesmi Bombenove lepo skladajo • z vzdušjem, ki nam ga sugerirajo slike, na katere se nanašajo. Pesnica je tu impresionistično učinkovita. Njeni pesniški utrinki so kot glasbeni akordi, ki se obračajo prej na našo dušo kot na čute, pa čeprav so v bistvu opisni in kot taki nujno omejeni. Dva sama primera. Prvi je iz pesmi »Po dežju* in se glasi:
Dva dimnika proti nebu čakata na muziko kake mavrice.
Drugi primer pa je iz pesmi «Sv.
Just*:
Starodavni kamni časa počivajo v naših spominih.
Toda v tem prvem, izrazito opisnem so že jasna znamenja nekega samostojnega hotenja, ki nezadržno izbruhne v drugem delu, v katerem se pesnica popolnoma osvobodi vsakršne vezi in prosto zadiha v svojem svetu. In himna Staremu mestu se kot pod udarcem čarobne palice spremeni v diti-ramb ljubezni.
Ni dvoma, da je ta drugi del knjige lepši in da nam daje slutiti v Mari Bomben pravo pesnico z lastno pesniško govorico, ki je trenutno še vezana na nekatere °bligatne sheme in na intenzivnost ene same navdihovalne priložnosti, to je ljubezenske, a je v njej že tak občutek za mero, za Ustvarjanje pesniških figur, za no-tranjo zvočnost verzov in za zrelo razmišljanje, da jo lahko že zdaj vključimo v majhno število tržaških pesnikov, od katerih lahko š" dosti pričakujemo.
»ataro mesto in nove ljubezni* je pesniški prvenec Mare Bomben. Oglasila se je že tu in tam v deželnih časopisih in revijah in vzbudila je od vsega začetka zanimanje }n simpatijo. S to knjigo se torej konča njena pripravljalna doba in začne njena prava pesniška pot. In naj v tej zvezi povemo, da bi t® njeni prvi, odločilni korak nemara še bolj cenili, če bi ne bil Pogojen v slikah Furia Bombena, P® čeprav moramo hkrati priznati, da so slike užitek zase in *ž® bi že same sebi zaslužile našo Pajvečjo pozornost. Menimo, nam-
reč, da je pesniški svet Mare Bomben že zdaj tako avtonomen, da ne potrebuje nobene opore in še manj pretveze. Da se o tem prepričamo, je dovolj da prisluhnemo temu kratkemu odlomku iz njene daljše pesmi »Ženska*:
Biti ženska, ki še požira žalitev samo bežne ljubezni in zaspi v postelji moškega,
ki jo jutri... že danes pozabi.
Biti ženska, ki je sama
preveč, da bi sovražila svojo osamljenost.
Tradicionalni ljubezenski motiv se tu obarva z vsemi odtenki najsodobnejše občutljivosti, ne da bi se pri tem ustvarjali neprijetno zveneči kontrasti. Mara Bomben sprejema zunanji svet in ga popolnoma razume kot razume usodo ženske v njem. Toda njena vera v ljubezen ali, bolje rečeno, v nepremagljivo moč ljubezni je tako velika, da se v njej raznežijo tudi najkrutejše resnice. In, kar je še najvažnejše, nam to svojo veliko vero zna tako prepričevalno posredovati, da v hipu pozabimo na vse morebitne asociacije z naivnimi mislimi, ki jih žal dandanes prinaša s seboj vsakršno pristno čustvo. Ta pesniško veljavna posebnost Mare Bomben pride do izraza v več pesmih, a morda še najbolje v teh odlomkih iz pesmi »Ko bi ti mogla reči*:
Ko bi ti mogla reči, da ustavil se je čas, da moje roke v temi liščejo pozabljeno ljubkanje.
Ko bi ti mogla reči. da mi
manjkaš, da si zdaj srečen [in jaz sama
Ko bi ti mogla reči, da umiram, a ti tega ne veš.
Ko bi ti mogla
reči, da navzlic vsemu
[te ljubim.
Mara Bomben je nedvomno močno vezana na klasični svet. Ob prebiranju te njene prve pesniške zbirke ima človek celo vtis, da so ji viharni pesniški tokovi tega stoletja od futurizma mimo herme-tizma pa do najnovejših oblik no-vorealizma, vsaj v duševnem pogledu, skoraj popolnoma tuji. Vendar bi si upali trditi, da je njena prava moč prav v tem ignoriranju pesniške izkušnje iz prve polovice našega stoletja, ker je njena sen; zibilnost izrazito sodobna in ker ji je uspelo, da jo ubrano naveže na klasično preteklost evropske poezije. Zato smo prepričani, da bomo še slišali o njej in da bo v kratkem dozorela v pesnico ne samo krajevnega, marveč tudi nacionalnega pomena.
JOSIP TAVČAR
krog dobro vedel. A da je vedel, sklepamo lahko iz dragocenega podatka Bratka Krefta, ki ga najdemo v njegovi spremni besedi na str. 134 iz povojne ljubljanske izdaje Krleževih «Balad Petriče Kerempuha* iz leta 1960:
»Že več let je bila navada, da sem se (v Zagrebu) vsakokrat zglasil pri Miroslavu Krleži, s katerim sem navezal prvi pismeni stik že leta 1924 iz Maribora. Bil sem kot- gimnazijec naročnik revije «Književna republika», ki sta jo nekaj časa izdajala skupaj z Avgustom Cesarcem, pozneje pa jo je vodil sam, dokler ni morala prenehati. Pisal sem mu bil takrat zaraai sodelovanja in dobil od njega kratek, a spodbuden odgovor. Njegovo pismo sem dolgo skrbno hranil, toda med vojno je kot marsikaj drugega šlo po zlu. Osebno sva se seznanila 1925. leta na Dunaju, ko sem delal v upravi in uredništvu časopisa «Balkanska federacija» (rFedera-tion Balcanique»), kjer se je tedaj polilegalno oglasil pri tovariših, ki so me nato z njim povezali.»
Kot vidimo, gre sedaj tudi za skoraj nekakšno nujnost, da Bratko Kreft po svojih ODLOMKIH O KOSOVELU - SKICI ZA ŠTUDIJO IN SPOMINE (iz katerih je bilo slutiti nastanek obširne monografije o Kosovelu), objavljenih v februarju in marcu leta 1977 ali dolgih 17 let po omenjeni spremni besedi, pove za javnost kaj več tudi o Krleževem zanimanju za Kosovela samega. Saj ne more biti dvoma, da ga je med svojimi dunajskimi in poznejšimi pogovori nanj opozoril itd. Do tedaj pa lahko navedemo le naslednje skope le Kosovelove o-membe Krleže, kar povzamemo v prvi vrsti iz tretje knjige Ocvirkovega ZBRANEGA DELA SREČKA KOSOVELA iz Uta 1977 in Alfonza Gspana brošure NEZNANI SREČKO KOSOVEL iz leta 1974 s pripombo, da nas pri tem kot političen časnik — zanima predvsem politična plat tedanjih miselnih strujanj, saj bodo vse drugo morali obravnavati literarni zgodovinarji in esejisti.
Prva Kosovelova omemba velikega hrvaškega revolucionarnega pesnika in pisatelja sega v leto 1922, ko je bilo Srečku osemnajst let in ko j#”«iahko že prebral Krleževo LEGENDO ter znamenito novelo — prevedeno v vse evropske jezike - HRVATSKI BOG MARS. A kot sledi iz poznejših pisem, je prebiral zlasti Krleževo revijo PLAMEN iz leta 1919. V pismu prijatelju pesniku Vinku Košaku, ki je padel kot talec leta 1942 in ki je takrat v Zagrebu obiskoval gozdarsko fakulteto, je postavil vprašanje:
tSkoro da te nisem prišel obiskat v Zagreb, pa me je zadržala majhna bolezen. Ali si dobil Krleža itd.? Tam lahko dobiš mnogo modernega in tudi prevodov...*
Alfonz Gspan pripominja k temu vprašanju, da se je Košak med študijem začel globlje zanimati za delo Miroslava Krleže. Danes pa lahko predpostavljamo, da si osemnajstletni ljubljanski visokošolec Srečko takrat ni želel v Zagrebu obiskati samo prijatelja Vinka, temveč verjetno spoznati, po možnosti tudi osebno samega Krležo, ki je komaj dobro leto pozneje tako spodbudno odgovoril nekaj mlajšemu Kreftu.
Prav omenjeno borbeno revijo PLAMEN omenja Kosovel v dopisnici istemu Košaku v Zagreb 25. februarja 1923 s štirimi besedami:
tKrleža, Plameni so lepi*.
Kaj je tako zelo ugajalo Kosovelu v tisti reviji, ki je morala skoraj štiri leta prej prenehati z izhajanjem? Verjetno prav tisto, kar je pisal Krleža o Leninu, kot »gigantskemu svetilniku*, ki je kazal pot človeštvu, ki je »sredi ruske megle na čelu rodov prvi začrtal zvezdno pot*, verjel je skupaj s Krležo v Leninove sanje, sanjane »z matematično gotovost,io, skoraj znanstveno natančno st jo*. Pri tem mu je verjetno zbujalo solidarnost dejstvo, da je bil tisti lepi Plamen že »po petnajstih številkah prepovedan a njegovi uredniki aretirani* kot je zapisano v »Kulturni zgodovini Hrvatske* (Zagreb, 1965). Soglašal je Srečko tudi s Krleževimi napovedmi iz znamenitega eseja tEppur si muove*:
tKrogla se giblje počasi, toda giblje se. A mi, ki to gibanje čutimo in ki mirno gledamo žalostno retrospektivo, mi verujemo, da bomo prehiteli krvave smotre in poleteli v tihe in svetle sfere morij, mirovanja, kontemplacije, lirike, ustvarjanja, pisanja knjig, kar vse predpostavlja končane bitke okrog strojev in zakladov in dividend. Mi verujemo in ta vera nas drži pokonci. Mi danes ne vemo, ali se bo to zgodilo jutri ali pojutrišnjem ali šele 1948 ali 2048 ali 3048, toda to je končno vseeno, kdaj se bo zgodilo in ker se mara zgoditi! Mi to. ne verujemo, temveč vemo, in zato obstajamo, ker vemo!*
Je že tedaj Srečko lahko vedel — in verjetno je vedel — da je Krleža v aprilu leta 1919, na znamenitem delavskem shodu v Hreljinu nad Reko, nekaj mesecev pred danuncijevsko operetno okupacijo Reke, med drugim takole govoril:
»Mi maksimalisti, komunisti, *boljševiki», mi smo in hočemo biti svobodni Jugoslovani... Visoko civilizirani zahodnoevropski svet, ki je v štirih in pol vojnih letih pobil več kot deset milijonov ljudi, ima Lenina za mon-struma in vampirja... Te leninske zastave, pod katerimi smo se sestali tukaj nad našim Kvar-nerom, so za naše kraljevske a-gente znamenje nasilja in krvi, toda jaz vam pravim, da nad Kvarnerjem tako dolgo ne bo svobode, dokler ne bodo od Trsta do Učke in od Reke do Brseča in Pule zavihrale te iste leninske zastave.*
Verjetno je Kosovel prebral tudi Kneževo »Legendo*, za katero je pozneje dejal v svojem predavanju, pred nabito polno dvorano, leta 1928 v Zagrebu: »Mnogo dram sem napisal do leta 1914... prva, ki sem jo tiskal je bila LEGENDA, v štirih slikah, polna lirske mesečine. V njej sem o-pisal Kristusa, ki se pogovarja s svojo lastno senco o problemih cerkve kot da je čital Kranjčeviča...*
Krleža je nato leta 1923 začel izdajati slavno KNJIŽEVNO REPUBLIKO in Kosovelova pisma iz leta 1925 dokazujejo, da jo je vneto prebiral, tako da je imel na programu za delovanje svojega literarnega krožka »IVAN CANKAR* tudi posebno predavanje o Krleži. V pismu od 2. avgusta je zapisal:
»Gre mi za to, da klub ne bo usahnil v estetiziranju in tam zbledel, marveč, da se bo dotipal do življenja. Mogoče boš hotel obdelati še «Krležo*, če ne ga prevzame kdo drug — če ne bo drugega, jaz...*
V »Zapiskih* (brez datuma) pa je Kosovel pod naslovom »Deio v klubu* pod točko 6 uvrstil: kar kot svoje prvo predavanje »KRLEŽA*, kot drugo pa PREGLED SLOVENSKE MODERNE, kot tretje HRVATSKA MLADA LIRIKA, kot četrto REVOLUCIJA IN PESNIKI, kot peto pa: »ALI JE REVOLUCIJA KULTURI NASPROTNA ALI NE»...
Zadnja — v Zbranem delu — Kosovelova omemba Krleže je v njegovem pismu iz Tomaja 15. avgusta 1925 -istemu tragičnemu pesniku Vinku Košaku:
»Kar se tiče Krleže: Eno zbirko pesmi imam jaz (prve pesmi pod naslovom Lirika), veliko boš dobil v ^Plamenu*, ki sem ti ga že baje pokazal in ti lahko 'Grahor pove, kje ga dobiš, veliko v «Književni republiki* (licealna knjižnica). Najbrž ima vsa ostala dela licealna knjižnica, kjer jih tudi dobiš. Mogoče ima kakšno dramo Skrbinšek. Predavanje je popolnoma svobodno, uporabljal boš lahko katerokoli njegovo delo...*V pripisu pod P. S. pa je še dodal: »Dobre
kritike o Krleži v <Jug. Njivi* (Barac B.), malo pojasnilce o K. dobiš v tZvonu*, napisal ga je Miran Jarc »O mod. srbohrv. liriki*.*
Urednik Kosovelovega Zbranega dela je v opombah k temu pismu zapisal tudi naslednji podatek:
«Zanimivo je, da se je v njegovi zapuščini ohranil »Prospekt za polumesečnik 'Plamen'* z naslovom «Svima ko ji misle i ose-čaju u sebi Čoveka»!» V njem je Kosovel občrtal, pravzaprav zaznamoval zgoraj in spodaj s črto tole mesto:
»Za one kojima je patriotkam, zavit u svetački barjak i u triko-loru, naj veča životna filosofija, on ne znači ništa; za one, ko ji bez predrasuda misle i u sebi Čoveka osečaju, za one koji iskreno zavidjaju potrebu u sebi i u društvu prevladaju sve spone, sve laži, sve nepravde, sve plitkosti, sve gluposti — te time ubrzaju pročiščenje životnog smisla i ro-djenje novog životnog oblika, on znači sve.»
S. R.
Jurček» v torek v Kulturnem domu
f	. x—	—— s/e	iiiir.!
Slovensko stalno gledališče v Trstu je že v preteklem letu pripravilo novoletno darilo za svoje najmlajše obiskovalce. S pravljico v štirih dejanjih Pavla Golie »Jurček* Je namreč že gostovalo v novem Cankarjevem domu v Ljubljani, zdaj pa jo bodo uprizarjali tudi v Kulturnem domu v Trstu. Prva uprizoritev bo v torek, 12. januarja, ob 15.30, ponovitev pa naslednji dan v sredo ob isti uri. »Jurčka* si bodo naši otroci lahko ogledali še ves mesec januar, saj si bodo uprizoritve sledile iz tedna v teden. Novo radoživo, barvito in simpatično uprizoritev našega gledališča je pripravil režiser Mario Uršič, kostumi so delo Marije Vidau, sceno je izdelal Demetrij Cej, glasbo pa je napisal Aleksander Vodopivec., Na sliki: posnetek s premierske uprizoritve »Jurčka* v Cankarjevem domu v Ljubljani
.............................................................
XI. GORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV 82 V NOVI GORICI
V devetih dneh 17 predstav
Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo nastopilo v solkanski cerkvi z Mrakovim «Procesom»
Tudi letos bo v organizaciji Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice v dneh od 15. do 23. januarja tradicionalno, že enajsto Goriško srečanje malih odrov 1982.
Srečanje se bo začelo v petek, 15. januarja s seminarjem o odrskem govoru, ki ga bosta vodila Rade Šerbedžija in V. Zuppa. Zvečer istega dne bo otvoritev srečanja s Krleževo «Agonijo» v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora v prostorih hotela Parka, ob 22. uri istega dne pa bo Eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane v hotelu -Argonavti uprizorilo »Jaslige* Z. sDuše.
Drugega dne srečanja bo Stalno slovensko gledališče iz Trsta najprej v solkanski cerkvi uprizorilo Mrakov »Proces*, medtem ko bo gostitelj, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice v svoji solkanski dvorani predstavilo Molie-rovega »Don Juana*.
V nedeljo dopoldne, tretjega dne srečanja, bo najprej v hotelu Argonavti potekal razgovor o predstavah, zvečer pa se bo v veliki dvorani novogoriškega kulturnega
doma predstavilo akademsko gledališče Akter iz Zagreba z delom «Pravijo, da se je pekova hči spremenila v sovo*.
V	ponedeljek, 18. januarja, bo v hotelu Argonavti okrogla miza na terrio »Slovensko gledališče in slovenska kritika*, istega dne pa bosta še dve predstavi in sicer v mali dvorani bo Branko Miklavc v okviru eksperimentalnega gledališča Glej ‘ iz Ljubljane uprizoril svoj »Jubilej*, na solkanskem o-dru pa bomo videli predstavo T. Kempinskega »Duet za enega* v izvedbi Kate 0’Mara in Philipa Madoca.
Peti dan srečanja bomC najprej^ videli na solkanskem, odru »Mlado Bredo* Daneta Zajca v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane - Drame v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Jožeta Pengova iz Ljubljane, ob 22. uri pa bo v Solkanu večer, posvečen pokojnemu igralcu Rudiju Kosmaču.
V	sredo, 20. januarja bo najprej gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma z Mrože-
kovo igro »Emigranta*, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja pa bo v Solkanu uprizorilo Molierovega »žlahtnega meščana*.
Sedmega dne srečanja so na sporedu kar tri prireditve. Najprej bo dopoldne promocija knjige B. Dra-škoviča »Labirint*, ob 17. uri bo v veliki dvorani Kutumega doma v Novi Gorici nastopila Akademija za gledališče, film, radio in televizijo iz Ljubljane z Ibsenovimi »Strahovi*, ob 22 uri pa bo na solkanskem odru gostovalo Madžarsko gledališče iz Novega Sada s »Stričkom Vanjo* Čehova.
Predzadnjega dne srečanja, v . Retek, 22., januarju,. bo v hotelu Argonavti najprej razgovor o predstavah, zvečer pa se bo v Solkanu predstavilo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z delom P. Lysadera in S. Ostena »Medejina otroka*, medtem ko bo ob 22. uri v mali dvorani kulturnega doma nastopil Zlatko Šugman z Mi-kelnovim »Direktnim prenosom*.
Zadnjega dne srečanja, v soboto 23. januarja, pa bo ob 16. uri v novem Slovenskem kulturnem domu v Gorici (Italija) najprej na-

OB SMRTI SLIKARJA HERMANA PEČARIČA
Ohranil nam je izginjajočo podobo...
Usode se poigravajo z nami na različne načine. Usodo omenjamo takrat, ko se zgodi kaj hudega. Najbrž nismo vedno pravični, saj reagiramo na njene odločitve različno: ko nas prijetno preseneti jo vzamemo kot samoumevno stvar, saj imamo ljudje vendar pravico do vsega dobrega; smo pa zelo nejevoljni, če nas udari s čim hudim. Takrat je usoda kriva za vse in govorimo o krivici, ki nam jo je storila.
Tudi tokrat se je usoda poigrala in nas bridko prizadela. Toliko huje, ker se je zgodilo tako iznenada. Herman nas je zapustil, ko tega ni pričakoval nihče. Niti on sam. Bil je poln energije in njegovi načrti so bili veliki. Čeprav bi imel pravico, da si nekoliko oddahne, kajti njegov opus je bil obilen in dognan, je bil mladeniško zagnan in ni si dovolil počitka. Srečevali smo ga dnevno, ko je hitel na izbrano mesto, s skicirko ali platnom in barvami, kot bi se bal, da jutri tega ne bo več. Hermanu bomo lahko večno hvaležni, da nam je ohranil marsikateri motiv, ki ga morda jutri res ne bo več. Z veliko ljubeznijo je slikal uličice in strehe Pirana, ki ga je imel tako rad, oboževal je morje in barke na n:em, soline in vinograde s svojimi ljudmi, pa drevje, med katerimi so mu bile najljubše oljke. Bil je zaljubljen v to svojo domačo primorsko zemljo. Pomenila mu je življenje, čeprav ga je u-soda pehala po svetu, je hitro našel pot nazaj. Brez te istrske krajine bi Herman ne mogel postati to kar je, brez njega bi se dežela ne mogla obogatiti za vse to, kar ji je Herman vračal.
Redki so likovni ustvarjalci, ki bi se tako globoko zavedali velike odgovornosti, ki jo prevzemajo v trenutku ko se odločijo za slikarski poklic, kot se je tega zavedal on. Za slikarsko pot se je odločil že precej pred tem. ko je med vojno, v taborišču srečal slikarja Lubardo, ki ga je navdušil za študij v Beogradu in pri tej odločitvi je vztrajal kljub velikim težavam, ki so ga vseskozi
»11!
tietinan Pečarič
spremljale. Obenem je bil do sebe zelo strog. S svojim delom ni bil nikoli povsem zadovoljen. Neumorno je iskal in se potrjeval. Zvest samemu sebi in tuj senzacionalističnim modernizmom, se je dokopal do zavidljive kvalitete. Vsak uspeh ga je še bolj podžgal, vsako priznanje mu je vlilo novih moči. Postal je eden najpomembnejših slovenskih koloristov.
Svojo sedemdesetletnico je proslavil z veliko retrospektivno razstavo, ob kateri je izšla monografija, kar je bil lep pregled njegovega dotedanjega dela. Razstava je bila postavljena v Pira-
nu, Kranju, Mariboru in Ljubljani ter povsod zbudila veliko zanimanje ter požela odlične o-cene. Ob tem se je porodila zamisel, da bi v Piranu postavili stalno razstavo njegovih del, ki bi bila prva slikarska zbirka v slikarskem Piranu. To smo mu dolžni postaviti, zavedajoč se njegove pomembnosti za ta kraj.
Prisotnost njegovih del bo blažila izgubo njegove fizične prisotnosti. Ne bomo ga več srečevali na ulici ali ga obiskovali v ateljeju, kjer smo razpravljali o pomembnosti umetniškega poslanstva, ki je toliko bolj pomembno,
Večer v pristanišču, 1954
kolikor bolj se zavedamo kritičnosti položaja, v katerem se nahaja človeštvo. Ne bo ga več, da bi nas bodril in nam vlival novih moči. Njegov vzgled nam je pomagal vztrajati pri našem delu. Zato je imel veliko prijateljev in vsi ga bomo zelo, zelo pogrešali.
Naj omenim še enkrat usodo, ki spremlja naše življenje: grdo se je poigrala z nami, ker nam je vzela Hermana, pa ji moramo biti obenem hvaležni, da nam je dala tega izjemnega človeka in pomembnega mojstra palete.
JANEZ LENASSI
stopilo Lutkovno gledališče iz Ljubljane s »Kozlovsko sodbo v Višnji gori* J. Jurčiča - S. Makarovičeve in M. Herzoga, srečanje pa bo zaključilo gostovanje Ate-lieja 202 iz Beograda z delom V. »Havela »Avdienca - Vemisaž*, nakar bo sledil zaključek goriške-ga srečanja in podelitev nagrad.
Tako bomo torej v Novi Gorici lahko v devetih dneh videli kar 17 predstav najrazličnejših gledališč iz Slovenije, Jugoslavije in tudi iz tujine, ki bodo vsekakor razširile tako obzorja novogoriških gledalcev kot tudi prispevale k uspešnemu in zanimivemu XI., že tradicionalnemu goriškemu srečanju malih' odrov 1982.
D. 2.
revije
INFORMACIJE 2
Pravkar je izšla druga številka »Informacij*, vestnika Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI in Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Označena je sicer kot novembrska številka, ker pač prinaša informacije do takrat, vendar je iz tehničnih razlogov prišla na svetlo šele zdaj.
Njena vsebina je razdeljena na 6 razdelkov. V prvem je v sintetizirani obliki podan prikaz raziskovalnih del v teku. Teme so naslednje: Motivacija in stališča do učenja in rabe slovenskega in italijanskega jezika med slovensko srednješolsko mladino v Italiji, Srednjeročni razvojni načrt za Kraško gorsko skupnost, Projekt Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in sodelovanja SLORI, Krajevni leksikon Slovenije, Preučevanje gradiva o izseljevanju in ekonomskem razvoju.
V	drugem razdelku so navedene že opravljene raziskovalne naloge in sicer: Mladinski raziskovalni tabor »Barkovlje 81», Demografska analiza občine Repen-tabor, Slovenski gospodarski potencial na Tržaškem, Dol: tren-ska raziskava, Obravnava šolske problematike in poučevanje slovenščine.
V	tretjem razdelku zvemo za srečanja, na katerih so bili prisotni predstavniki ali sodelavci SLORI oziroma Odseka za zgodovino NšK. v četrtem, »Publikacije - razstave*, šta navedeni razstava Osvobodilne fronte 1941-1981 in pa stalna razstava na gradu Brestnica, peti razdelek obsega informacije s področja »Dokumentacije in gradivo*. V tem razdelku je zlasti zanimiv pregled spomenic, ki se nanašajo na prizadevanja za priznanje narodnostnih pravic Slovencev v I-taliji. V šestem razdelku sta še sintetizirani informaciji o 7. rednem občnem zboru SLORI in o 14. rednem občnem zboru Narodne in študijske knjižnice v Trstu.
Tudi ta druga številka Informacij je dobrodošla vsem, ki spremljajo napore v naši narodnostni skupnosti na področju raziskovanj naše preteklosti in sedan'osti z vidika narodnostne, gospodarske, socialne, kulturne in znanstvene problematike. Želeti pa bi bilo, da bi te informacije izhajale pogosteje in predvsem bolj redno.
* * *
V	oceno smo prejeli še glasili tabornikov Rodu modrega vala št. 1-82 in glasilo tržaških skavtov in skavtinj Jambor št. 3 - januar 1982, najnovejšo številko »Primorska srečanja 30 881» ter zadnji številki otroških revij Galeb in Pastirček. O njih bomo poročali prihodnjič.
MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR «BARKOVUE 1981»
DELOVANJE GEOGRAFSKE SKUPINUE BILO V BISTVU SOCIALNOGEOGRAFSKEGA ZNAČAJA
Neposredno spoznavanje raziskanega terena - Anketiranje prebivalstva - Proučevanje socialnega prestrukturiranja in součinkovanja - Kaj pa vzroki?
ii.
Mladi, ki so se prijavili na raziskovalni tabor v Barkovljah, ki je bil, kot smo pisali včeraj, v ju niju lani, so bili glede na lastne interese in nagnjenja razdeljeni v več skupin: biološko, zgodovinsko, etnološko in geografsko. Tako zamišljen način dela je vsekakor pozitiven, ker omogoča pcglob ljeno raziskavo določenega predela z različnih zornih kotov, tako rekoč interdisciplinarno*. Seveda pa je ta prijem po drugi strani problematičen, ker vnaša določene oblike prezgodnje «specializa-cije» prijavljenih, ki spričo svojega področja dejavnosti ne razpolagajo z globalnim pogledom na obravnavano stvarnost (kompleksnost pogleda).
Prav gotovo velja podčrtati vpliv, ki ga ima na razcepljenost znanosti svetovna praksa in «v malem* tudi na tokrat, prvič organiziranim mladinskem taboru v Barkovljah, vsekakor pa ne gre pozabiti na to, da se v svetu vse bolj uveljavljajo načini raziskav, ki skusajo različne discipline »integrirati* v enoten raziskovalni proces.
Verjetno je vse to uvodno teo-riziranje odveč (pobudniki in or ganizatorji so morali v pripravi na tabor reševati vse bolj elementar na vprašanja), toda opazna neenakomernost razporeditev prijavljenih po različnih «sektorjih» je pokazala, da se udeleženci pravzaprav niso prijavili in porazdelili glede na svoje dejanske in-

Primorske bibliografske vesti
PRIMORSKA SREČANJA, št. 30, 1981.
V	zadnji letošnji številki revije za družboslovje, gospodarstvo in kulturo Primorska srečanja je objavljenih več zanimivih člankov. V prvem delu revije, ki ga že načeloma zapolnjujejo daljše tehtnejše študije, je predstavljena problematika iz različnih področij. O novem mejnem prehodu Vrtojba - Štandrež sta Jože šušmelj in Tomaž Vuga zbrala in uredila govore ob otvoritvi mejnega prehoda, kroniko projektiranja in gradnje (str. 253-259). Iz življenja in dela zamejskih Slovencev je prispevek komunistične poslanke Jelke Gerbec Dolgotrajen boj za zakonsko zaščito Slovencev v Italiji (str. 200 262), ki nam razgrne probleme slovenskega šolstva in napore za uspešnejše reševanje. Zanimiva je študija Alda Gregorčiča Razvoj ideje in naše prakse o delegatskem sistemu (str. 263-269), ki temelj ina znanstvenih virih ter empiričnih podatkih, zbranih z anketiranjem 360 delovnih ljudi in občanov vseh struktur v združenem delu n v krajevnih skupnostih v piranski občini, (str. 263-269). Ugotovitev, da odnosi v urbanističnem planiranju in odločanju niso usklajeni z že doseženo stopnjo razvitosti samoupravnih odnosov pri nas. je rodila dvoje spoznanj: potrebo po podružbljanju urbanističnega odločanja in nujnost širše sociološke raziskave o razvojnih težnjah Nove Gorice. O obeh problemih razglabljanja Almira Pirh v sestavku Procesi odločanja v urbanističnem planiranju (str. 275-280). Desetletno kiparsko snovanje Negovana Nemca je v monografski skici analizirala Tatjana Pregl (293-299).
V	literarnem delu revije so tokrat objavljene pesmi, ki jih je ured ništvo izbralo na 10. srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov. Izmed 15 avtorjev so predstavljene pesmi Majde Furlan, Karmen Potokar, Tomaža Flajsa in Nataše Klant.
Me zapisniki bi omenili dva primorska portreta Alojza Srebotnjaka (str. 314), ki ga je ob petdesetletnici predstavil Ivo Jelerčič in dr. Dorče-ta Sardoča s katerim se je o svojem življenju pogovarjal Anton Prijatelj (str. 314-317).
KOROŠKI KOLEDAR, 1982.
Lani je glasbeni svet Zapustil primorski skladatel jio dirigent Rado Simoniti, doma iz Goriškh Bhd. ‘O njegovem delu n življenju je zapisal ' Radovan Gobec v katerem špominskem sestavku Slovenski glasbeni svet je utrpel lani veliko izgubo (str. 103).
ARGO, 1979 1980, Ljubljana 1981.
V	informativnem glasilu za muzejsko dejavnost sta objavljena dva krajša članka, ki prezentirata dejavnost dveh primorskih muzejev. O Kraški muzejski zbirki, ki je bila ustanovljena leta 1975 pri Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni, govori članek Mehtilde Urleb, ki le vrsto let skrbno bdi nad kulturnim bogastvom te zbirke (str. 104-106).
O široki dejavnosti Goriškega muzeja je ob njegovi 25-letnici zapisal njegov ravnatelj Branko Marušič (str. 111-116).
ZNAMENJE, št. 6, november-deeember 1981.
Marijan Brecelj je v prispevku Usoda slovenske knjige na Primorskem pod fašizmom odkril del življenja in dela malo znane primorske besedne ustvarjalke Ive Breščakove, ki je pod fašizmom doživela kruto usodo, da je bila njena knjiga že dotiskana, prepovedana in jo je ti skarna prodala za star papir. Iz objavljenih pisem Breščakove Bevku in enega Bevkovega pisma kot odgovor zvemo, kako je prišlo do objave te knjige, kako je Breščakova pisateljevala in kako je prišlo do sodelovanja s pisateljem Francetom Bevkom. Marijan Brecelj je tako spet odkril del kulturnega življenja Primorcev (str. 506-520).
PLANINSKI VESTNIK, november, št. 11, 1981.
Ob 70-letnici tržaške otroške zdravnice dr. Sonje Mašera je Dušan Jelinčič opisal njeno pestro življenjsko pot. Dr. Sonja Mašera je poleg svojega osnovnega poklica med NOB aktivno delovala na terenu, pri planinskem in obnovitvenem delu na zdravniškem področju takoj po vojni ter več kot desetletje predsedovala tržaškemu PD v najnovejšem času. (str. 515-517).
DELO, št. 22, 4. december 1981 in št. 23, 18. december 1981.
Obe številki glasila KPI za slovensko narodno manjšino prinašata več člankov o Pinku Tomažiču ob 40-letnici njegove smrti in o drugem tržaškem procesu. V številki 22 je objavljen odlomek iz knjižnice, ki bo izšla pri založbi Komunist v Ljubljani in v kateri Milan Pahor govori o Pinku Tomažiču in tovariših. V številki 23 je zanimiv članek Lada Poharja »Fašistov ne bom prosil milosti*.	N. S.
NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUSNOSTI
NEVIDNI SLUŠNI APARAT
Da bi povrnili sluti milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali toda do danes problema le niso rešili.
Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo gla sove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST, ki jo lahko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi
Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti.
v TRSTU	naš urad Ut Maiolica 1 tel. 793 490	vsak petek in soboto
v SESLJANU	Lekarna dr. Furigo Narodna ul. 43 tel. 209 197	v torek, 12. 1. 82
v BOLJUNCU	Lekarna Val Rosandra tel. 228-124	v sredo. 13. 1. 82
v ZGONIKU (Božje polje)	Lekarna dr. Budin tel. 225 596	v četrtek. 14. 1. 82
v MILJAH	Ambulanta dr. Stener Ul. S. Giovanni 1 tel. 271-191	v ponedeljek, 11. 1. 82
na OPČINAH	lekarna Obelisco P.zzle Monte Re 3 tel. 211-011	v ponedeljek, 18. 1. 82
terese in nagnjenja oziroma glede na realno poznavanje predmeta in metod dela različnih smeri, temveč glede na predhodne izkušnje in vpliv tistih, ki so tabor pripravljali. Z drugimi besedami: udeleženci so se prijavili k tisti skupini, ki jim je bila manj neznana (in torej k biološki — vpliv profesorjev prirodopisa, prejšnje izkušnje na tovrstnih »specializiranih* taborih). To dejstvo potrjuje drugo dejstvo in sicer da v šolah dijaki ne spoznavajo znanosti tako. kot bi jo morali in drugič: sodoben razvoj znanosti jim je v bistvu neznan. Vmišljena vloga tabora je prav v tem, da se udeleženci seznanijo s tisto stvarnostjo, ki jim je v šolah prikrita in da se v praksi soočijo s problemi, ki so jim sicer samo nakazani. Od tod zaželena poveza nost s šolsko stvarnostjo.
Iz navedenih in drugih vzrokov so se k geografski skupini prija vila 3 dekleta, katerim pa je bil predmet in metodologija vede pravzaprav »incognito*. Njihovo znanje se je omejilo na »zemlje pis». ki jim je bil bolj ali manj uspešno priučen v šolskih klopeh. Vodja skupine Pavel Stranj jim je zato v uvodnem razgovoru naka zal probleme in možnosti sodobne geografije, ki tudi sama ni brez notranjih nesoglasij.
Delo, opravljeno v tej skupini na tokratnem taboru je bilo v bistvu socialnogeografskcga tipa, v skladu z usmeritvijo soorganizatorja SLORI. kateremu je socialno geografska metoda dela pri prostorski analizi še najbolj pri kladna. Zanjo je potrebno ugotavljati prostorski učinek različnih socialnih grup, kakršen se javlja z a.dikatorji prostorske diferen-ciucije
V primeru raziskovanja Barko-velj in njihovega ozemlja je bila v času trajanja tabora (1 teden) še najbolj zanimiva primerjava iz raoe tal in kvalitete bivalnih prostorov med kartama s stoletnim razponom. V ta namen je bilo po-
trebno zemljevid sedanjega stanja šele izdelati oziroma nanesti u strežne podatke v razpoložljivo karto z merilom 1:1000. Uporabljena je bila ena izmed bistvenih socialnogeografskih metod:	kar
tiranje.
Ta metoda omogoča neposredno spoznavanje raziskanega terena m se običajno kombinira z metodo anketiranja prebivajočega prebi valstva. Na ta način se na ka sncjšt sintetične zemljevide kom binira dvoje osnovnih podatkov: struktura prebivalstva in izraba tal. kar daje v bistvu odgovor na zastavljeno vprašanje o različni! vplivnih socialnih grup na o-Kolje. Glede na kratko raziskovalno dobo tokrat spremembe v izrabi tal niso bile korelirane s spre minjanjem socialne strukture prebivalstva ne v delovni ne v konč nj fazi raziskave. Raziskani so bili zato le efekti socialnega pre strukturiranja in součinkovanja, ne pa vzroki. Pri tem bi morali priti do izraza zlasti nacionalni konflikti med rezidenčnim prebi vd.:tvom. kar je deloma nakazal zemljevid etnične strukture Barki velj, katerega bi vsekakor ve ljalo primerjati z istovrstnim zem i je vinom iz preteklih let, da bi bil tako razviden proces doseda Tjtga prostorskega preoblikovanja tudi z nacionalnega vidika in iz cesar bi izhajali trendi bodočega razvoja.
Že ti dve opravljeni deli lah ko nudita zelo zanimive povzetke pri sestavi neke tipologije spreminjanja predmestne pokrajine. Upati je le, da bo na prihodnjih taborih časa dovolj in da bodo šla raziskovanja dalje po začeti poti. Enotedenska praksa je bila dovolj nazorna, da je udeležence prepričala o pomenu tako zamišljene prostorske vede. ki je dejansko rezultat današnjih družbenih potreb in ki ima svoje največje prednosti prav v njeni aplikacijski sposobnosti, tako oddaljeni od starega, dobrega, šolskega zemljepisa.	MILAN BUFON
tlim iiiiim ■ i m m i mi iiimmii 11 im u m im iiiiiiimmiiiiiiiiii n iitiniii in ii mu ii minil m ii Milnimi mn mi Mimi
Stane Mahne je slavil svoj 60. rojstni dan
Stane Mahne ob prihodu v Slovenijo
Pred dnevi, prav na prvi dan novega leta je v Ljubljani slavil svoj 60. rojstni dan Stane Mahne, nekdanji komandant 5. prekomorske in nato Cankarjeve brigade. Po osvoboditvi pa je opravljal več odgovornih služb.
Stane Mahne se je rodil 1. ja nuarja 1922 v Tatrat v Brkinih. Ker je bilo v družini 13 otrok, je koj po končani osnovni šoli odšel zdoma. Ko je v juniju 1941 prišel od vojakov, kjer je služil vojaški rok. na nekajdnevni dopust zaradi očetove smrti, je stopil v stik z Lojzetom Maslom in neka terimi drugimi rojaki, med kale rimi so že bile žive misli o osvobodilnem boju in je te misli na to širil tudi med rojaki v svoji vo-' jaški enoti. Jeseni istega leta je s svojo enoto prišel na Vrhniko, kjer je poiskal stik z OF. Aktivi ste OF je opozarjal, ko jim je grozil a nevarnost, saj je kot tolmač pri svoji enoti veliko vedel. Nato je bil premeščen v Ljubljano za tolmača pri 11. armadnem zboru. Tudi tu se je povezal z OF in sodeloval vse do izdajstva, ko se je
moralo umakniti v partizane.
Dne 1. februarja 1943. je stopil v zapadno dolenjski odred in kmalu postal komandir čete in bil sprejet za kandidata KPS. Pred kapitulacijo Italije je opravil oficirski tečaj, po kapitulaciji pa je s skupiito oficirjev odšel na Primor sko in bil imenovan za komandanta 1. bataljona 19. brigade, brigade rSrečka Kosovela». Nato je postal namestnik komandanta iste brigade in sodeloval v šte tritnih bojih, kjer se je izkazal kot hraber borec.
Ko je bil huje ranjen, so ga odpeljali na zdravljenje v partizansko bolnišnico v južno Italijo. Še ni povsem okreval, ko se je prijavil za odhod v domovino in bil zato novembra 1944 imenovan za komandanta 5. prekomorske brigade r Iva na Turšiča Iztoka*. Z njo je opravil razne očiščevalne akcije v Dalmaciji, nakar je sledil pohod čez Velebit, boji za o-svoboditev Like in še posebej Co-spiča. Nato je 5. prekomorsko brigado vodil vse do prihoda v Slovenijo.
Po razformiranju brigade je bil imenovan za komandanta Cankar jeve brigade, ki jo je vodil v sklepnih operacijah za osvoboditev Slovenije, tudi v bojih za osvoboditev Ljubljane. Za svoje zasluge v NOB je Mahne dobil več odlikovanj, v JLA pa je dosegel čin podpolkovnika.
Po osvoboditvi je bil komandant taborišča vojnih ujetnikov v Kranju, nato je opravil še oficirsko šolo in bil leta 1947 premeščen v ljudsko milico ter bil imenovan za njenega načelnika v coni B. Ja nuarja 1954 so ga imenovali za direktorja »Lesnine* v Ljubljani, nato pa za generalnega ravnate Ija podjetja *Tobak» v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve.
Stane Mahne pa ni šel v pokoj, ker je še vedno aktiven družbeno politični delavec in si veliko pri zadeva v organizaciji ZZB.
A. K.
TERMOPRELZ
di Giorgio Prelz
•	AVTONOMNE IN CENTRALNE NAPELJAVE
•	KOTLI NA PLIN METAN IN NA PLINSKO OLJE
•	KOTLI NA DRVA IN NA PREMOG
•	GORILNIKI: NA PLIN — NA PLINSKO OLJE
OD 15.000 DO 3.600.000 Kcal/h
TRST — UL. VESPUCCI 13/a — Tel. 040/750-888
Nedelja, 10.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Halo, klic v sili. ..
TV film
10.30	Koncert
11.00	Maša
12.15	Zelena črta — kmetijska od.
13.00	DNEVNIK 1 - Ob 13. uri
14.00	V teku nedelje. . . vodi Pippo Baudo
14.10. 15.15 in 16.20 Športne vesti
14.30	Discoring — tedenska oddaja o glasbi in ploščah
16.30	živeli Sv. trije kralji, glasbena pravljica.
18.00	Italijansko nogometno pr venstvo registriran polčas nogometne tekme B lige
18.30	90. minuta — športne vesti
20.00	DENVNIK 1
20.40	Ona stara ljubezen,
TV nadaljevanka Nastopajo: Giuseppe Pam-bieri. Lia Tanzi, Isabella Goldmann. . .
20.00	Športna nedelja
23.00	Poje Loredana Berte
23.35	DNEVNIK 1 in Vremenske razmere
Drugi kanal
9.25	Evrovizija:
Morzine: veleslalom za moške
11.00	Simfonični koncert dirigent Wolfang Sa\vallisch
11.30	Bis Tip - Bis Tap glasbeno komični program, ki ga vodi Roberta Giusti
12.30	Opoldanski program
Ne, hvala, raje naredim sam
12.30	George in Mildred.
TV film
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Colombo - TV film
15.00	Blitz
predstave, šport, kvizi. .. vodi Milly Carlucci v teku oddaje:
Morzine: Veleslalom za moške — Cervinia: bob
18.00	Starsky in Hutch,
TV film
18.50	Dnevnik 2 — Gol flash
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo — Registriran polčas nogometne tekme A-lige
19.50	DNEVNIK 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 — Nedelja sprint
20.40	Patatrac — zabavno glasbena oddaja s Francom Fran-chijem, Ciceiom Ingrassio in Luciano Turino
21.45	200 milijonov prekletih mark TV nadaljevanka
22.35	Dnevnik umetnika
23.10	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11-45 Glasbena nedelja
14.30	Neposredni športni prenosi Sanremo: golf master Parma:/ ženska- odbojka
januarja 1982
17.30	Zgodbe in legende italijanskega juga
18.00	Un sacco Verdone,
Portret Carla Verdoneja
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Deželne športne vesti
19.35	Koncert .
20.40	Dnevnik 3 — Športne vesti
21.40	Hčere in očetje
Nicoletta Mondadori obuja spomine na očeta Alberta
22.10	DNEVNIK 3
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo A-lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.25	Poročila
8.30	Živ žav — otroška matineja
9.25	Morzine:
Veleslalom za moške
11.00	Ko sem bil vojak,
TV nadaljevanka
11.40	Po sledeh Flamenca
12.25	Morzine:
Veleslalom za moške
13.30	Poročila
15.25	Do konca doma — film
16.40	Poročila
16.45	Slike s Pivskih jezer, dokumentarna oddaja
17.25	Športna poročila
17.40	Bolezen in ozdravitev Bude Brakusa
19.10	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Petrijin venec.
TV nadaljevanka
20.50	»Triglav* v Južni Ameriki, 2. del dokumentarne oddaje
21.25	Športna nedelja
21.55	Poročila
Koper
16.00	Morzine:
Veleslalom za moške
18.30	Film — ponovitev
19.30	Iz novoletnih programov JRT
20.00	Risanke
20.15	Stičišče.
tednik TV dnevnika
20.30	Skrivnost Rdečega morja, dokumentarni film
22.00	Španske operne zvezae: Vincente Sardinero
Zagreb
17.45	Nedeljsko popoldne
18.55	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Petrijin venec
20.55	Morje, ljudje, obale
ŠVICA
17.00	Znajti se doma — TV film
19.15	Ugodja glasbe
20.35	Fortunata in Hijacinta.
2. nadaljevanje^
TRST*!'*
8.00.	13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste;
10.30	Nediški zvon; 11.00 Mladinski oder: «Mala čarovnica*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
12.30	Glasba po željah — I. del;
13.20	Glasba po željah — II. del;
14.10	Na goriškem valu; 14.40 šport in glasba ter prenosi kutur-nih prireditev.
KOPEP
(Italijanski program)
7.30.	10.30, 12.30, 13.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček: 7.15 Horoskop; 8.00 Lahka glasba; 8.50 Detajli; 9.30 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je. . .; 10.32 Glasbeni odmor in Horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi: 11.15 V ritmu valčka; 11.30 Kim, svet mladih;
12.00	Pogovor s poslušalci: 12.10 Glasba po željah; 14.30 Radijska priredba: 15.15 Stisk roke — posebna oddaja iz Furlanije; 15.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov;
16.00	Najlepše popevke tedna: 16.30. Crash; 17.00 Lestvica LP: 17.45 Glasbeni slovar; 18.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30.	8.30, 13.30 Poročila: 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar: 7.15 Obvestila in reklame; 7.40 Kinospored, objave:
8.00	Kmetijski nasveti; 8.03 - 9.00
Spored zborovske in narodnozabavne glasbe; 8.33 Iz našega življenja:	13.00 Sosednji kraji in
ljudje: 13.37 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Poje Jadran-
j	. -	T )0;t Z JV
ka Stojkovič; 15.30 Programi tedna; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Skupina Pepel in kri; 17.00 Za vsakogar nekaj.
RADIO 1
8.00.	10.12, 13.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 - 7.00 Glasba na praznični dan; 8.50 Naša zemlja —Kmetijska oddaja; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo: 11.00 Gla sbeno-govorni program z Milvo in Lionellom; 12.30. 14.30 in 16.30 Pi san spored, nagradno tekmovanje, kvizi; 13.15 Radijska priredba:
14.00	Radio 1 za vsakogar — pogo
vor s poslušalci: 15.20 Italijansko nogometno prvenstvo: 18.30 Vse o košarki: 19.25 Nesrečna nedelja;
20.10	Radijska komedija:	22.13
Glasbeni odmor; 22.22 Glasba Gof-freda Petrassija; 23.10 Telefonski Doziv.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00.	15.00. 17.00. 19.00 Poročila:
7.30	Zdravo, tovariši vojaki; 7.40 Vedri zvoki: 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja;
11.00	13.00 Naši poslušalci čestitajo: 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce: 14.05 Humoreska tega tedna: 14.25 Z majhnimi ansambli; 14.40 Pihalne godbe; 15.10 Pri nas doma;
15.30	Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa: 16.20 Gremo v kino: 17.05 Priljubljene operne melodije: 17.50 Zabavna radijska i-gra; 19.30 Obvestila in -zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci;
19.45	Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer: 22.20 Glasbena tribuna mladih — Skupni program JRTV Sarajevo: 23.05 Lirični u-trinki; 23.10 Nočni koncert lahke glasbe; 00.05 - 430 Nočni program.
Ponedeljek, 11.
januarja 1982
i
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja: Vikingi
13.00	Knjižna polica
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Martin Eden - TV nadalje vanka
14.30	Poje Bobby Solo
15.00	Šolska vzgoja: Tempelj Artemide
15.30	Družina Mezil - risanka
16.00	Sam in Sally - TV film
17.05	Neposreden prenos s tvojo anteno
17.10	Otok zakladov
17.30	Legenda Sleepy Hallowa -1. del
18.20	Osmi dan
18.50	Trapper - TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 1
20.40	Očka postane ded - film Igrata: Spencer Tracy in E-lizabeth Taylor
22.05	Srečanje s kinom
Filmi, ki jih boste videli na velikem ekranu
22.10	Posebna oddaja DNEVNIKA 1
23.05	DNEVNIK 1 in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	DNEVNIK 2 - Odprti prostor
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja: Otrok in psihoanaliza
14.00	Popoldan
14.10	Usodne ženske: Castiglioni-jeva
15.25	šolska vzgoja; Vzgojno - didaktična predstava za otroke
16.00	Program za mladino
Tip Tap - vodi Roberta Giusti
16.55	Posebni oddelek - TV film
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - Športne vesti
18.05	Muppet show
18.35	Po sledeh Ramseta II. - dokumentarna oddaja
18.50	Srce in srčni utrip - TV film
20.40	«Nosorog» E. Jonesca
22.25	TV film
22.50	Studenec življenja
23.20	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.45	Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Ponedeljkove deželne športne vesti
20.05	Vzgojna oddaja
20.40	Verske izkušnje in perspektive v Italiji
21.35	DNEVNIK 3
22.10	Ponedeljkov- proces JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
16.05	Kmetijska oddaja
17.05	Poročila
17.10	Zgodovina letalstva
18.00	Delegatski vodnik:
Kako je nastal delegatski sistem
18.45	Zdravo, mladi
19.30	TV dnevnik
20.00	Ostani pri meni - TV drama
21.10	Kulturne diagonale
21.55	V znamenju
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja - pro gram v slovenščini
V današnji Odprti meji bodo še naslednji prispevki:
ČEDAD — Dan emigranta ŠPETER — Začetek benečanskih kulturnih dni
GORICA — Uveljavljanje Kmečke banke
TRST — Javna razprava o deželnem zakonu o boju proti mamilom in alkoholizmu TRŽIČ — Razprava o javnih avtobusnih zvezah
SELLA NEVEA — Zmaga Nuše Tome
Športni pregled
16.00	Španske operne zvezde - Vin cente Sardinero
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Film - ponovitev
19.30	Kinonotes
20.15	TVD - Stičišče in Dve minuti
20.30	O cangaceiro - Film
22.00	TVD - Danes
22.10	Baletni večer
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro
po naše; 8.10 Almanah: Gospodarska problematika pri nas in v svetu; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Alternativna prehrana; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Kulturni dogodki -Kako ti je ime? - Lahka glasba;
13.20	Zborovska glasba; 13.40 In strumentalni -BoliBti: ••14tl0- Otnoški : kotiček: Tik-tak: 14.30 Roman v nadaljevan jih.-	: «E-
nej Silvij Piccolomini*; 15.00 Glasbeni ping-pong; 17.10 Mi in glasba: 18.00 Računalnik v službi človeka; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček: 7.15 Horoskop; 8.32 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Življenje v šoli;
10.32	Glasbeni odmor in Horoskop;
10.45	Mozaik, glasba in nasveti;
11.00	Mala diskoteka; 11.32 Lahka glasba; 12.00 Na prvi strani;
12.05	Glasba po željah: 14.33 Glasba: 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Glasbeni odmor; 15.45 Edig Gallet-ti: 16.00 Štadioni in telovadnice;
16.10	Glasovi in zvoki; 16.32 Crash;
16.55	Pismo iz . . .; 17.00 Opereta,
17.32	Rock glasba; 18.00 Senata za violino in klavir; 18.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame: 6.37 Kinospored. objave;
7.15	Najava sporeda; 7.30 Zaključek: 13.05 Mladi izvajalci; 13.40 Izbrali smo za vas: 14.00 V podaljšku; 14.35 Glasbeni notes;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku: 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	8.30 Prvi kanal; 9.02 - 10.03 Glasbeno govorni program; 11.10
Jutranji variete; 11.42 Candido -radijska nadaljevanka; 12.03 Uli ca Asiago Tenda - program z ob činstvom; 13.25 Poštna kočija;
13.35	Master - glasba iz vsega sve ta; 15.00 Popoldanska srečanja;
16.00	Kulturne aktualnosti; 17.30 Mali koncert; 18.05 Glasba; 18.35 Šolska vzgoja: potovanje v utopijo; 19.30 Jazz glasba; 20.00 Odpr ti zastor; 21.00 športne vesti; 21.30 koncert; 21.25 Ob 22.22 Napotki za ,22.27 Fonosfera; nor; 23.10 Tele
fonski klic.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30, 13.00. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30.
19.30	Poročila; 6.00 - 8.10 Dnevi; 8.45 Napoved sporeda; 9.00 Žaro čenča - branje romana: 9.32 - 10.13 Radio 2 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 Sound-Track, glasba in ki no; 15.00 - 15.42 Radio 2 3131; 16.32 60 minut; 17.32 Radijska nadalje vanka; 18.45 Pot sonca; 19.57 Mass-music, glasba za vse okuse;
20.30	Glasba W. A. Mozarta; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.50 Radijska priredba.
LJUBLJANA
7.00.	8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00.
14.00,	19.00 Poročila; 7.25 Iz na šili sporedov; 7.30 Z radiom na po ti; 8.05 Aktualni problemi marksi zma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmi ca za mlade risarje in pozdravi;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Re zervirano za . . .; 11.05 Ali pozna . te: 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji;
12.10	Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne, godbe na koncertnem odru; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporoča jo vam . . .; 14.05 V gosteh pn zborih jugoslovanskih radijskih po staj; 14.25 Naši poslušalci česti ta jo in pozdravljajo: 15.00 Dogod ki in odmevi; 15.30 Obvestila in zabavna glašba; 15.50 Radio da nes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.; 18.00 Na ljud sko temo; 18.25 Zvočhi signali;
19.25	Zabavna glasba; 19.35 Lah ko noč, otroci: 19.45 Minute z an samblom Borisa Franka; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše di skoteke; 21.05 Glasba velikanov,
22.25	Iz naših sporedov: 22.30 Po pevke z jugoslovanskih studiov:
23.05	Lirični utrinki; 23.10 Za lju bitelje jazza.
TEDENSKI SPORED IUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 12. januarja LJUBLJANA
9.55, 12.55 in 16.05 Slalom za moške; 17.15 Poročila: 17.20 Potovanje škrata Špančkolina:	17.30
17.30	Balet za vsakogar: Angleški balet danes; 18.00 Pustolovščina — otroška serija; 18.30 Obzornik;
18.45	Čas, ki živi: Sutjeska; 18.15 Risanka: 19.30 TV dnevnik: 20.00 Skupno — oddaja iz drugih jugoslovanskih studiov: 20.50 Slovo od miru; 22.10 V znamenju.
KOPER
13.30	in 15.30 Odprta meja — program v slovenščini; 16.00 Smučanje: slalom za moške; 17.00 Re zervirano za najmlajše:	18.00
Film — ponovitev; 19.30 Obzorja;
20.00	Risanke; 20.15 TVD - Šti čišče in Dve minuti; 20.30 Pravijo mi Shmill — film; 22.00 TVD — danes: 22.10 Veter in hrast — TV nadaljevanka.
SREDA, 13. januarja LJUBLJANA
17.25	Poročila; 17.30 Ciciban, dober dan: Mali čarovnik in snežinke; 17.45 Padla z neba — oti-o ška serija; 18.15 Okrogli svet; 18.30 Obzornik; 18.45 Zlate Mariborčan-
ke; 19.15 Risanka: 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Smrt na Nilu; 22.15 Poročila.
KOPER
13.30	in 15.30 Odprta meja — program v slovenščini; 16.00 Vete)- in hrast — TV nadaljevanka;
17.00	Rezervirano za najmlajše;
18.00	Film — ponovitev: 19.30 Visoki pritisk — glasbena oddaja;
20.15	TVD - Stičišče: 20.30 Tara Poki - film; 22.00 TVD - Danes:
22.10	Glasba brez meja: Ansambel ABBA: Ob koncu TVD — danes.
ČETRTEK, 14. januarja LJUBLJANA
17.25	Poročila: 17.30 ZB1S — Stane Mramor: Pa ne le to; 17.45 Kuhinja pri violinskem ključu: Zgodba o kruhu; 18.15 Mozaik kratkega filma; 18.30 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 20.00 Mednarodna obzorja: 21.30 Pantomimik Ladislav Fialky: 22.10 V znamenju.
KOPER
13.30	in 15.30 Odprta meja — program v slovenščini; 16.00 Dokumentarna oddaja:	16.30 Don
Chuck — risanka: 17.00 Rezervirano za naimlajše: 18 00 Film —
ponovitev; 19.30 Jazz na ekranu;
20.00	Risanke; 20.15 TVD - Stičišče in Dve minuti: 20.30 Trenutki odločitve - film: 22.00 TVD -Danes; 22.10 Kdo pozna umetnost? : Ob koncu TVD — Danes.
PETEK, 15. januarja LJUBLJANA
17.25	Poročila; 17.30 Jelenček -otroška serija; 18.00 Telestart 81
—	glasbena oddaja; 18.30 Obzorja:
18.45	Notranja ura — oddaja iz cikla Človeško telo; 19.15 Risanka;
19.30	TV dnevnik: 20.00 Naša krajevna skupnost: delegat; 20.50 Ne prezrite: 21.05 Ti dnevi, ta leta;
21.50	Poročila; 21.55 Spremljamo
—	sodelujmo, športna oddaja;
22.05	Nočni kino: Manhattan; 23.35 Zadnja poročila.
KOPER
13.30	in 15.30 Odprta meja — program v slovenščini; 16.00 Nikola Tesla — TV nadaljevanka;
17.00	Rezervirano za najmlajše:
18.00	Film — ponovitev; 19.30 Ak tualna tema; 20.00 Risanke: 20.15
20.15	TVD — Stičišče in Dve minuti: 20.30 Odločilna priča — film;
22.00	TVD - Danes; 22.10 Visoki pritisk — glasbena oddaja.
SOBOTA, 16. januarja LJUBLJANA
8.00	Poročila; 8.05 Potovanje škrata Špančkolina — risanka;
8.15	Ciciban, dober dan: Mali ča rovnik in snežinke: 8.30 ZBIS — Stane Mramor: Pa ne le to leto:
8.45	Jelenček — otroška serija;
9.15	Pustolovščina — otroška seri
ja 9.45 Zgodovina letalstva: 10.35 Po sledeh napredka; 11.05 Jedrska revolucija:	Atom ta neznanka;
11.35	Dokumentarna oddaja; 12.15 Smuk za moške; 15.40 Poročila;
15.45	Naš kraj; 16.00 Košarka: Bosna - Cibona: 17.30 Mladinski film; 19.05 Zlata ptica — 1001 noč — Zgodba o romarju in starki:
19.10	Risanka: 19.30 TV dnevnik:
20.00	TV križanka; 21.40 Zrcalo tedna; 21.55 Zadnji človek — film;
23.25	Poročila.
KOPER
15.00	Smučanje: smuk za moške;
16.00	Košarka: Bosna - Cibona;
17.30	Film — ponovitev: 19.00 No gomet: Žrebanje za svetovno pr venstvo; 20.15 TVD — Stičišče in Dve minuti: 20.30 Oh, Susanna! — film: 22.00 TVD — Danes; 22.ID Nikola Tesla — TV nadaljevanka.
SMUČANJE
IVČERAJ V VELESLALOMU V MORZINEU
KRIŽAJ PADEL TIK PRED CILJEM
Stenmark je po skoraj letu dni neuspešnih poskusov končno le osvojil (rekordno) 63. zmago v svetovnem pokalu
MORZINE — Včerajšnji veleslalom v Morzinu .je Stenmarku končno prinesel 63. zmago v svetovnem pokalu, katero .je zaman zasledoval že od lanskega februarja. Tako .je Šved zdaj zbral rekordno število zmag na tem tekmovanju, medtem ko je prejšnji rekord delil z Annemarie Proll. Šved je bil v obeh vožnjah hitrejši od Phila Mahreja, ki je vsekakor veliko poraženec v tem dvoboju.
Izredno priložnost je imel včeraj Križaj, ki je bil po prvi vožnji četrti, v drugi pa je imel najboljši vmesni čas. a je nato tik pred ciljem zgrešil vrata. Več od 12. mesta bi lahko dosegel tudi Kuralt, Strel .je odstopil, Benedik pa je bil 27.
Povsem so razočarali Italijani, saj ni nobeden prišel do točk svetovnega pokala. Presenetili so Francozi, saj se nihče med njimi ni uvrstil med deseterico najboljših že od leta 1980.
Lestvica veleslaloma je bila taka:
1.	Stenmark (Šve.)
2.	P. Mahre (ZDA)
3.	Girardelli (Luks.)
4.	Žirov (SZ)
5.	Strolz (Av.)
6.	Jakobsson (Šve.)
7.	Lamotte (Fr.)
8.	Gaspoz (Švi.)
9.	Jager (Av.)
10.	Fournier (Švi.)
11.	Spiess (Av.)
12.	Kuralt (Jug.)
13.	Gulen (Švi.)
14.	Skajen (Nor.)
15.	Ciganov (SZ)
16.	Fontaine (Fr.)
17.	Luscher (švi.)
18.	Gubser (Švi.)
19.	Orlainsky (Av.)
20.	Carletti (It.)
21.	Foppa (It.)
22.	S. Mahre (ZDA) 25. Nbkler (It.)
28. Mair (It.)
31. Edalini (It.)
2’34”04
2’34”57
2’35”00
2’35”39
2’35”49
2’35”81
2’36”03
2’36”18
2’36”56
2’36”89
2’37”20
2’37”35
2’37”40
2’37”67
2’38”48
2’38”56
2’38”73
2’38”98
2’39”45
2’39”85
2’39”90
2’39”92
2’40”85
2’41”46
2’42”52
BELJAK — Norvežani so v Beljaku postavili resno hipoteko na končno zmago na turneji treh dežel v smučarskih skokih. Osvojili so namreč prvo in drugo mesto, potem ko so bili izvrstni tudi v Trbižu.
V prvo deseterico so se uvrstili le norveški in avstrijski skakalci, z izjemo Jugoslovana Primoža Ulage, ki se je tokrat spet izkazal, saj je osvojil odlično sedmo mesto.
Italijanski tekmovalci so tokrat nastopili brez Tommasija in Rigo-nija, zato so bile njihove uvrstitve tokrat precej slabe.
Danes bo na vrsti še zadnji nastop te turneje v Mariboru.
Lestvica drugega tekmovanja za trofejo treh dežel je bila taka:
1.	Bremsteh (Nor.) 233,4 (84,5-78,5)
2.	Holmen (Nor.) 230,1 (84 -76 )
3.	Groyer (Av.)	228,6	(81 -76,5)
4.	Kogler (Av.)	225,7	(79,5-76,5)
5.	Wallner (Av.)	225,1	(82,5-75 )
6.	Mobekk (Nor.) 223,9 (83 -75 )
7.	Ulaga (Jug.) 221,2 (82 -75,5)
liiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiIhrtfthiiniiiitrtKiftMtiiiiiluliliiiiiaiHilititiipiffMHiiiiHfiiHiii
,	,. ,	1 ,	•	06.rl . .ifit-ji '
SKUPNA LESTVICA SVETOVNEGA POKALA
1.	P. Mahre	155
2.	Stenmark	84
3.	Gaspoz	62
4.	Wenzel	54
5.	Miiller	50
6.	Podborski	49
7.	Girardelli	43
8.	S. Mahre	38
	Žirov	38
10.	Resch	34
	Klammer	34
LESTVICA SVETOVNEGA POKALA ZA VELESLALOM
1. P. Mahre	60
2. Stenmark	49
3. Gaspoz	46
4. Girardelli	27
5. Strel	25
6. Križaj	23
7. Žirov	19
8. Fournier	18
9. Riedelsberger	17
10. Zurbriggen	16
ZARADI SLABEGA VREMENA
Ženskega veleslaloma v Pfrontnu ni bilo
PFRONTEN — Zaradi vetra in dežja včeraj v Pfrontnu niso mo gli izpeljati ženskega veleslaloma za svetovni pokal, katerega so zaradi pomanjkanja snega 4. januarja odgodili v Mariboru.
Novega datuma tega tekmovanja še niso sporočili.
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA SP
Danes v Singapuru Kitajska-Nova Zelandija
SINGAPUR — V Singapuru se bosta danes v odločilnem srečanju za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Španiji spoprijeli reprezentanci Kitajske in Nove Zelandije.
V tej tekmi favorita ni.
MADRID — Miguela Angela, vratarja Real Madrida, so izključili iz seznama igralcev prvega moštva, ker je obtožil trenerja Boškova, da ni sposoben voditi te ekipe, poleg tega pa da je tudi kriv za nekaj neuspehov Madridčanov.
ODBOJKA
V SINOČNJEM PETEM KOLU PRVENSTVA ZENSKE C-2 LIGE
V slovenskem derbiju Brežanke boljše, prvi poraz Sloge
Kontovel — Breg	1:3
(-11, 6, 9, 5)
KONTOVEL: Ban, Cibic, čemja-va, Mariza in Nataša Daneu, Maver, Prašelj in Regent.
BREG: Canziani, Kocjančič, Mar-tinelli, Olenik, Premolin, Sancin, Slavec. Stepančič in Žerjal.
SODNIKA: Coppola in Giacomi.
Slovenski derbi so s precejšnjo lahkoto in povsem zasluženo osvojile Brežanke. S prikazano igro so tokrat zadovoljile in so bile zlasti učinkovite v obrambi. Kontovelke pa so s prikazano igro razočarale, saj so preveč grešile v obrambi. Nekoliko bolj zbrano so zaigrale le v prvem in tretjem setu, katerega so tudi osvojile. V nadaljevanju pa so popustile in poraz je bil seveda neizbežen.
T. Cibic
Sloga — Ausa PAV 2:3 (9:15, 12:15, 15:10, 15:10, 18:20)
SLOGA: Maruška, M. in N. Grgič. Hrovatin, Kalan, Lučka, M. in T. Križmančič, Ražem, Vidali.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinui
SMUČARSKI SKOKI
NA TURNEJI TREH DEŽEl
Ulaga na odliinem sedmem mestu
V Beljaku je zmagal Norvežan Bremseth - Danes zadnji nastop v Mariboru
KOŠARKA
V PRVENSTVU fl-2 LIGE
Odločilno srečanje za tržaško peterko
0ECE bo danes igral doma proti Honkyju - Goričani v Livornu
V	20. kolu prvenstva A-2 lige bo verjetno tržaški OECE danes pred odločilnim srečanjem. Doma bo namreč igral proti Honkyju iz Fa-briana. Če Tržačani mislijo napredovati v višjo ligo, morajo danes nujno zmagati. Nov spodrsljaj bi jih skoraj gotovo dokončno izločil iz. borbe za prestop v skupino najboljših.
Pred zelo težko nalogo bo tudi goriški San Benedetto, ki se bo v Livornu spoprijel z domačim moštvom Libertasa, ki je tretji na lestvici le z dvema točkama manj od Goričanov.
DANAŠNJI SPORED (17.30) Cidneo - Sapori; Livorno - San Benedetto; OECE - Honky; Laterti-ni - Stella Azzurra: Šacramora -Matese; Napoli - Rapident.
VČERAJŠNJI IZID Tropic — Sweda	111:89
Zanimivo kolo
V	prvenstvu A-l lige bo današnje 20. kolo še kako zanimivo.
Scavolini, ki bo ostal brez izključenega trenerja Skansija kar za pet mesecev, bo danes igral do-*na proti bolonjskemu moštvu Latin Sole. Oster boj je pričakovati tudi v Bologni med Sinudynejem In Billyjem in verjetno «vroče» bo tudi v Turinu, kjer se bosta spoprijela Berloni in Cagiva.
DANAŠNJI SPORED (17.30) Berloni - Cagiva; Sinudyne - Bil-ly; Squibb - Fabia; Bartolini - Re-noaro; Carrera - Jesus Jeans; Sca-volini - Latte Sole.
IZID SINOČNJE TEKME Banco Roma - Benetton 69:63
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Pomembna zmaga Iskre Olimpije
V 12. kolu prve jugoslovanske kockarske lige je ljubljanska Iskra Olimpija osvojila dve novi drago-c®ni točki. Ljubljančani so namreč sinoči doma z dokajšnjo težavo, to-tudi povsem zasluženo premagali trdožive nasprotnike iz čačka. . Derbi kola je bil v Zadru, kjer Je po podaljšku sarajevska Bosna nePričakovano premagala domače Moštvo.
IZIDI 12. KOLA Zadar - Bosna	110:113
Babotnički - Partizan 79:90 Cibona - Sloboda	103:88
Radnički LMK - C. zvezda 84:105 Šibenka - Budučnost 84:79 Iskra Olimpija - Borac 86:84 LESTVICA
Gibona Zagreb 20; Partizan Beo-8*'*d 18; Crvena zvezda Beograd 16;
Šibenka Šibenik 14; Zadar, Iskra Olimpija Ljubljana in Bosna Sarajevo 12; Borac čačak in Budučnost Titograd 10; Radnički LMK Beograd 8; Sloboda Dita Tuzla in Rabotnički Skopje 6.
2. SLOVENSKA LIGA - ZAHOD Cerknica - Tolmin	86:69
TENIS
ROSEMONT — Na teniškem turnirju v Rosemontu je Argentinec Jose Luis Clerc z 2:6, 6:3, 7:6 premagal Američana Johna McEnroea, ki se je spet izkazal s svojimi obi čajnimi prepiri z občinstvom in sodniki.
8.	Hansson (Nor.) 219,8 (77,5-77 )
9.	Steiner (Av.)	219,7 (79,5 74 )
10 Kjorholt (Nor.) 218,4 (80 -75.5)
SMUČANJE
VELESLALOM NA KANINU
Mladi Erlacher se je izkazal
AVTOMOBILIZEM
Rally Pariz - Dakar
TIMEAOUINE — Po šesti etapi mednarodnega rallyja Pariz - Dakar vodi belgijsko - francoska dvojica Ickx - Brasseur na mercedesu 280.
Najboljša italijanska posadka Val-le - Pelganta je na puchu 280 na 9. mestu.
18-letni južni Tirolec Martin Erlacher je osvojil mednarodni FIS veleslalom na Kaninu, ki so ga izpeljali na progi pod Belo pečjo. Erlacher, ki je doma iz bocenske pokrajine, je bil po prvi vožnji na tretjem mestu. Pred njim sta bila (z boro stotinko sekunde prednosti) Corradini in Thomasser, ki sta imela enak čas.
Erlacher, ki je član italijanske smučarske B reprezentance in je lani na FIS tekmovanjih dosegel več zelo dobrih uvrstitev, je opravil izredno drugo vožnjo, s katero je potrdil, da*1 tudi letos v zelo dobri formi. V seštevku je bil namreč za več kot poldrugo sekundo hitrejši od svojih najbližjih •zasledovalcev«.
Razočarala sta oba člana A reprezentance Camozzi (sedmi) in Merelli (dvanajsti), vendar je bilo s tekmovanjem tehnično vodstvo italijanske ekipe vseeno zadovoljno, najbolj zaradi izredno obetajoče vožnje Er-lacherja. Zato vse kaže, da je prav tekmovanje na Kaninu pokazalo na smučarja, ki bo lahko kmalu okrepil vrste A reprezentance.
Lestvica veleslaloma je bila taka:
1.	Robert Erlacher	2’08”99
2.	Herman Thomasser	2’10”63
3.	Andrea Arban	2T0"85
4.	Martin Corradini	2T0”94
5.	Herman Ringalldier	2T1"60
6.	Loris Donei	2’11”77
7.	Ivano Camozzi	2'11”78
8.	Tomas Remenater	2’12”34
9.	VValter Timai	2'12"56
10. Carlo Cerosa	2T2”63
Tradicionalno kaninsko smučarsko tekmovanje bodo danes zaključili z moškim slalomom.
Odgodili so vse nastope v svetovnem pokalu
CERVINIA — Zaradi neprestanega sneženja v Cervinii so tam dokončno odpovedali vsa tekmovanja za 1. svetovni pokal v vožnji z bobom.
drugem dnevu vodi s 3:0 proti Peruju. Ob koncu prvega dne 1. kola pa Ekvador vodi z 2:0 proti Boliviji.
WASHINGTON - V četrtfinalu mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Washingtonu so dosegli naslednje izide:	Potter (ZDA) -
Jaeger (ZDA) 6:3, 7:6; Hanika (ZRN) - Godusek (ZDA) 6:2, 6:3; Smith (ZDA) - Shriver (ZDA) 6:3, 6:4; Navratilova (ZDA) - Bunge (ZRN) 6:1, 6:2.
RADIO
«Glasbeni ping-pong»
V, jutrišnji radijski športni oddaji •Glasbeni ping-pong», ki jo od 15. do 17. ure vodi Ivan Peterlin, bo poleg stalnih rubrik gost oddaje predsednica Odbora za telesno kulturo Tamara Blažina. Govor bo o možnosti razvoja vrhunskega športa v zamejstvu.
V zadnjem kolu prvega dela pr venstva Slogi ni uspelo, da bi ohranila svojo nepremagljivost. Kot delno opravičilo lahko pa navedemo, da so slogašice igrale brez Anice Čuk, ki si .je na treningu poškodovala nogo.
Tekma je potekala popolnoma v dve smeri. V prvih dveh nizih gostje niso imele večjih težav pri osvajanju točk. Pri naši ekipi je odpovedal zlasti sprejem, ki .je onemogočil nadaljnjo igro. Sloga je bila nasprotnicam enakovredna, ko je mirno zaigrala, dobrim trenutkom pa so sledile predolge pavze. V nadaljevanju so se naše igralke zbrale ter z zmerno in preudarno igro popolnoma onesposobile nasprotnice. Tudi 5. set se je za Slogo dobro začel. Naše igralke so nasprotnicam vsilile svoj ritem stalno vodile in celo povedle za 14:8. Pri tem izidu so zgrešile servis, kar je izkoristil Ausa PAV. Gostje so izenačile, nato pa se je začela prava igra živcev. Obe ekipi sta veliko grešili, zlasti pri serviranju in se stalno izmenjavali v vodstvu. V ključnih trenutkih pa so bile gostje prisebnejše in so tako tudi osvojile zmago.	INKA
V ŽENSKI B LIGI
Novi točki za Sokol in Bor Intereuropa
Nuove ceramiche - Sokol 0:3 (7:15, 6:15, 8:15)
SOKOL: L. in G. Legiša, Lozar, Antoni, Capolicchio, Škerk, Kralj, Mervič.
Nabrežinski Sokol je v prvi povratni tekmi letošnjega prvenstva brez posebnih težav odpravil v Vidmu ekipo Nuove Ceramiche. Ta je po prikazani igri potrdila, da povsem zasluži zadnje mesto na lestvici, saj v tem prvenstvu po šestih tekmah ni zbrala niti dveh točk.
Srečanje v Vidmu ni bilo zanimivo, v tehničnem pogledu je bilo zelo skromno, tako da Nabrežinke niso mogle niti pokazati vsega, kar znajo.
Tekma je bila torej le slab trening za Sokol, važno pa je, da ima sedaj na lestvici točki več.
Bor Intereuropa — Prata 3:0
(0, 10, 8)
BOR INTEREUROPA:	Rauber,
Kus, Fičur, Debenjak, Cergol, Tomšič, Klemše, Maver in Glavina.
Odbojkarice Bora Intereuropa so spodbudno pričele povratni del prvenstva. Doma so namreč premagale
šesterko Prate iz okolice Pordenona samo po treh setih igre in se tako najboljše oddolžile za lanski u-vodni prvenstveni spodrsljaj. Našim odbojkaricam je revanša povsem u-spela in prvi niz so izbojevale izredno prepričljivo, lahko hi rekli rekordno, saj niso nasprotnice izbojevale niti prestižne točke. Vrsta Bora Intereurope je delovala izredno zanesljivo od sprejema, obrambe in tudi napada. Tokrat moramo še posebej pohvaliti Glavinovo, ki je bila nepogrešljiva v obrambi, kateri je asistirala Rauber jeva. Pohvalo zaslužita tudi tehničarki — Fičur, Cergol — ter vse ostale naše zastopnice, ki so tako izbojevale dve lahko bi rekli rešilni točki za obstanek v B ligi.
ŽENSKA D LIGA Sloga — Bor	0:3
(9:15, 13:15, 5:15)
SLOGA: Adam A. in E., Vidali, Debenjak, Drnovšek, Kovačič, Križmančič, Malalan.
Včerajšnja tekma med slovenskima ekipama se je končala z zmago
Borove ekipe. Sloga se je premočnemu nasprotniku postavila po robu z okrnjeno postavo, ki pa je vseeno požrtvovalno odbijala napade Borovih bolj izkušenih in starejših igralk, kar jasno dokazuje delni rezultat v drugem setu 11:0.
KRIMA
V MOŠKI C LIGI
Nepotreben poraz Borove šesterke
Solaris — Bor JIK Banka 3:1 (11:15, 15:10, 15:11, 15:12)
BOR JIK BANKA: Veljak, Neubauer, Ugrin, Kodrič, Zadnik, Stančič, Batič in Milocco.
Ekipi sta bili zelo izenačeni, gotovo bolj kot kaže sam rezultat. So laris je le pokazal nekaj več, kar je bilo tudi odločilno za njegov u-speh: za spoznanje bolj hitro igro, večjo uigranost in morda tudi nekoliko več volje do zmage.
Potem ko je osvojil prvi set, je Bor v drugem nizu po izenačenem
uiiliiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiilliH
POD POKROVITELJSTVOM ZSŠPI
V četrtek nagrajevanje najboljših športnikov
Po nekajletni prekinitvi bodo čez štiri dni proglasili najboljše slovenske zamejske športnike v letu 1981. Pokroviteljstvo nad to manifestacijo si je prevzela krovna organizacija Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki bo odslej vsako leto podelila priznanja najzaslužnejšim igralcem in operaterjem v naši športni sferi. S tem hoče ZSŠDI primemo javno nagraditi najuspešnejše športnike in dati priznanje tudi resnemu delu v matičnih klubih. Namen priredit ve .je tudi še večja popolarizacija tekmovalnega. in rekreacijskega športa med našo javnostjo v prizadevanjih, da bi dosegli še večjo mobilizacijo in množičnost.
Nagra.jence je določila posebna kombija, ki .je izbirala na podlagi predlogov športnih uredništev Primorskega dnevnika in Radia Trst A. Pravilnik predvideva, da je število nagrajencev neomejeno in ni-
-T	__ __________________________
KOŠARKA
V PRVENSTVU C-tJUGE-
Neroden poraz Jadranovcev
Izgubili so v Trevisu, potem ko so po prvem polčasu vodili kar s 17 točkami razlike - Marko Ban daleč najboljši (29 točk)
kakor ne more presegati število panog, ki jih naša društva gojijo. Možen .je le en nagrajenec (športnik, oziroma športnica ali ekipa) za vsako panogo, seveda pod pogojem. da je posameznik ali ekipa dosegel kakovostne uspehe v vsedržavnem merilu ali pa da je prednjačil v deželni konkurenci. Izje moma ima komisija možnost, da podeli priznanja zaslužnim športnikom ki jih sicer ne izpolnjujejo teh pogojev. Nagrajencev bo torej več in tako bo tudi slavje večje. Obenem bodo nagradili tudi najzaslužnejšega trenerja in pa športnega delavca v krogu slovenskih športnih društev.
Slovesno nagrajevanje športnikov za leto 81 bo v četrtek. 14. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Pred podelitvijo priznanj bo
TENIS
Paragvaj* v drugo kolo
ASUNCION — Paragvaj se je u-vrstil v drugo kolo Davisovega pokala (ameriško področje), saj po
Vigor — Jadran 79:76 (28:45)
JADRAN: Adrijan Sosič, Žerjal 6, Valter Sosič, Klavdij Starc 3 (1:2), Ivo Starc, Vitez 20 (4:5), Ban 29 (9:9), Daneu 10 (2:6), Kraus 6, Klobas 2.
SODNIKA: Pasquinelli iz Rietija in Begliero iz Bočna.
PON: Žerjal (37) in Ban (39)
TREVISO — Jadranovci so doslej večkrat dokazali, da lahko zmagajo tudi, ko zaostajajo kar z 20 točkami razlike, žal, včeraj pa se je v Trevisu zgodilo obratno. Naši košarkarji so v prvem polčasu, in to v 17. minuti vodili z 20 točkami prednosti, ko je nato v nadaljevanju ta velika prednost skopnela in jadranovci so celo premagani zapustili igrišče.
Jadranovci pa so v tem srečanju imeli tudi veliko smolo, že v 17. minuti se je namreč poškodoval Boris Vitez, ki je dotlej igral izredno (7-10 v metu in 7 odbitih žog). Vitez je sicer stopil na igrišče proti koncu tekme, toda njegov doprinos je bil seveda majhen. V 25. min. pa se je poškodoval tudi Klavdij Starc, ki je moral zapustiti i-grišče. Pet minut kasneje pa je bila mera polna, ko se je poškodoval
ViiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiHniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
NOGOMET
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Prvouvršiena Fiorentina v Vidmu
Juvenlus na nevarnem gostovanju v Neaplju - Derbi «razočaranih» v Turinu
V naši deželi vlada ta teden največje zanimanje za srečanje med prvouvrščeno Fiorentino in Udinese-jem. Morda je to zanimanje celo nekoliko pretirano glede na to, da tekma, pa naj se konča z zmago enega ah drugega ah pa brez gola, ne prinaša nobene bistvene spremembe na lestvici. Udinese bo verjetno igral v isti postavi, s katero je v nedeljo z, minimalno razliko zgubil v Turinu. Fiorentina pa bo še vedno brez Casagrandeja ter seveda Antognonija.
Za današnje kolo pa so odsotnosti, tako zaradi poškodb kot zaradi izključitev, značilne še za druge e-kipe. Pri drugouvrščenem Juventu-su, (ki tudi igra v gosteh) bo manjkal Tardelli, Roma bo brez Pruzza, Di Bartolomea, Inter brez Beppa Baresija, Milan pa brez Mora in Francesca Baresija,
DANAŠNJI SPORED (14.30)
Ascoli - Roma, Cagliari - A velimo, Catanzaro - Genoa, Cesena -Como, Inter Bologna, Napoli - Ju-
ventus, Torino - Milan, Udinese -Fiorentina.
B LIGA
DANAŠNJI SPORED (14.30) Bari ■ Varese, Brescia - Rimini, Catania - Verona, Cremonese - La-zio, Lecce - Sambenedettese, Perugia - Sampdoria, Pescara - Foggia, Pistoigse - Cavese, Reggiana - Palermo, Spal - Piša.
V 3. ITALIJASKI LIGI
Trteslina na doslej najtežjem gostovanju
Po delnem nepričakovanem spodrsljaju proti Rhodenseju, ki je na Grezarju prišel do točke, čaka danes Triestino vse drugačna naloga, saj bo v gosteh igrala proti prvo-uvrščeni Monzi, ki ima gotovo najboljši napad, saj ima razliko v golih kar 26:7. Pri Triestini imajo tudi
nekaj težav s sestavo ekipe, saj sta Ascagni in De Falco šele prebolela prehlad, vendar kaže, da bosta oba pod silo razmer le nastopila, saj sta preveč važna v napadalni vrsti.
DANAŠNJI SPORED
Empoli - Forli, Vicenza - Ales-sandria, Mantova - Atalanta, Mode-na - Sanremese, Monza - Triestina, Parma - Trento, Rhodense - Padova, S. Angelo - Fano, Treviso -Piacenza.
ATLETIKA
De Oliveira inštruktor
RIO DE JANEIRO — Zdravstveno stanje De Oliveire, svetovnega rekorderja v troskoku, se izboljšuje. Medtem so v brazilski prestolnici sporočili, da bo postal ponesrečeni atlet športni inštruktor brazilske armade, če ne bo mogel več tekmovati, kot so napovedali zdravniki, ki ga zdravijo.
še Valter Sosič, ki je sicer ostal na igrišču, močno pa je šepal.
Če so torej jadranovci v prvem polčasu igrali odlično, so v nadaljevanju ob vseh teh poškodbah, žal, predvajali povsem drugačno i-gro. Domači košarkarji so vse to spretno izkoristili in na koncu slavili nepričakovano zmago.
V Jadranovih vrstah je bil najboljši Marko Ban, ki je dosegel kar 29 točk (10:15 v metu) in je samo v napadu ulovil kar sedem odbitih žog. (Niko)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci premagali izkušeno ekipo GMT
Bor — Grandi Motor! 76:63 (44:36)
BOR: čok 14 (2:2), Ražem 17 (3:7), Meneghetti 4 (2:2), Male, Marsich, Race 21 (1:4), Pegan 14 (4:10), Canciani, Corbatti 6, Maver.
PM: Bor: 12:29.
SODNIK: Strizzamiglio.
Po nerodnem porazu proti Barco-lani so Borovi člani končno slavili zmago. Na domačem igrišču so namreč prepričljivo premagali solidno in izkušeno moštvo Grandi Motori Naši fantje so tokrat pokazali značajno in zagrizeno igro v obrambi, s katero so v ključnih trenutkih drugega polčasa dokončno strli odpor nasprotnikov in si pridobili 14 točk prednosti. V tem delu sta se odlikovala še zlasti Race in center Ražem.
V Borovih vrstah sta dobro igrala tudi Pegan in Čok. Z včerajšnjo zmago so «plavb osvojili še tako pomembni točki, razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da so po dolgem času končno zadovoljili s prikazano igro.
Štefan
53:78
KADETI Sokol — Scoglietto (17:43)
SOKOL - Pertot 11 (3:4), Bandelj 22 (4:8), Buzan 2, Sedmak 4 (2:2), Pahor 12 (0:2), Stanissa, Gruden 2, Bagozzi.
Tudi proti tržaški peterki Sco-glietta so sokolovci visoko izgubili in tako ostajajo še nadalje na dnu lestvice brez točk. Po katastrofalnem prvem polčasu so se Nabre-žinci nekoliko zbrali in igrah dokaj zadovoljivo v drugem delu tekme, ko sta se izkazala predvsem Bandelj in Pahor. Poraz naj bo torej Nabrežincem v lekcijo, da uspeh na tekmah je odvisen predvsem od prizadevanja in prisotnostih na treningih.
Andrej Pupis
PLAVANJE
V 25 METRSKEM BAZENU
Darjan Petrič odličen na 800 m v Gainesvillu
GAINESVILLE — Na mednarodnem plavalnem mitingu v ZDA, v Gainesvillu, verjetno najbolj kakovostnem tekmovanju v 25-metr-skem bazenu, .je postavila vzhodna Nemka Petra Schneider dva nova (neuradna) svetovna rekorda. 800 m je preplavala v 8’7”32, 200 m mešano pa v 2’10”60.
Dosegli so še več drugih izvrstnih rezultatov. Tako je Jugoslovan Darjan Petrič zmagal na 800 m prosto v 7'53”46, kar je bolje od svetovnega rekorda v 50-metrskem bazenu.
ZVEZA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
vabi na
NAGRAJEVANJE ŠPORTNIKOV LETA 1981
ki bo v četrtek, 14. t.m., ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v Trstu.
SPORED:
—	nastop harmonikarske skupine Glasbene matice
—	govor
—	predstavitev knjige prof. ALDA RUPLA «Šport med Slovenci v Italiji«
—	nagrajevanje
v kulturni točki nastopila harmonikarska skupina Glasbene matice, sledil bo slavnostni govor in pa u-radna predstavitev dragocene knjižne izdaje prof. Alda Rupla «šport med Slovenci v Italiji«, ki je sestavni del zbirke Jadranskega koledarja.
ZSŠDI vabi vse zamejske tekmovalce, športne delavce, navijače in sploh ljubitelje mladine, da se polnoštevilno udeležijo četrtkove slovesnosti in nagradi,jo s toplim a-plavzom športnike, ki so prinesli našemu športu in s tem tudi naši narodnostni skupnosti tohko prestiža v širšem italijanskem prostoru.
B. S.
Jomsa — Sasson	25:25
BOLOGNA — V anticipiranem srečanju 9. kola prve italijanske rokometne hge sta Jomsa Rimini in tržaški Sasson igrala neodločeno 25:25.
niiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
■KV'	...............*.T	* *............"<*•:•••■ ~ - :•>, v. •• —..................................................«
iil
Domači šport
•• • •*'**.S..k*-* W
	
VAM PREDSTAVI
DANES
NEDELJA, 10. JANUARJA 1982
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Gradežu: Gradese - Vesna;
2.	AMATERSKA LIGA 14.30 pri Dom ju: Čampi Elisi Pri-
sco - Breg; 14.30 na Opčinah: Opi-cina - Kras; 14.30 v Trstu: Drevored Sanzio: Stock - Zarja; 14.30 na Proseku: Primorje - Zaule;
3.	AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah: Gaja - S. An-
na; 14,30 v Trebčah: Primorec -Union: 14.30 v Koprivi: S. Loren-zo - Juventina; 14.30 v Sovodnjah:
Sovodnje - Piedimonte; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Brazzanese;
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - Giarizzole; 10.30 v Bazovici: Zarja - Opicina Supercaffe; 8.45 na Proseku: Por-tuale - Primorje;
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	na Opčinah: Polet - Barco-lana; 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Edera:
PROPAGANDA
10.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco B - Kontovel; 11.30 v Trstu, stadion «1. maj»: Bor - Libertas;
KADETI
9.15 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario A - Bor;
NARAŠČAJNIKI
9.30	na Kontovelu: Kontovel - Ferroviario; 12.45 v Miljah: Inter -Bor;
NAMIZNI TENIS
MLADINSKE KATEGORIJE
9.00	v Gorici: nastopajo tudi naša društva.
ATLETIKA
POKRAJINSKO PRVENSTVO
V KROSU
8.30	v Bazovici: nastopa tudi Adria.
začetku dopustil, da so domačini povedli kar s 7:2. Pri tem so borovci naredili vse preveč začetniških napak, z nekoliko večjo odločnostjo in agresivnostjo pa le nadoknadili zamujeno ih nasprotnika dohiteli pri 10:10. Več pa niso zmogli.
V tretjem setu je Bor dobro začel, izkoristil vsako najmanjšo napako Solarisa in vodil z 10:3, nakar pa je nadaljeval kot v prejšnjem nizu, nekoliko zaspano in neangaži-rano: na trenutke ni deloval blok, zdaj spet so se ponavljale napake pri serviranju in sprejemu. Solidni Solaris pa je ta «darila» pridno izkoristil in borovce dohitel na 11:11, v končnici pa ni gostom dopustil niti točke več.
Zelo izenačen je bil tudi zadnji niz (nekaj delnih izidov: 6:4, 11:6, 11:11, 12:12), tudi tokrat pa Boru proti koncu ni šlo.
«Odigrali smo eno slabših letošnjih tekem«, je dejal predsednik Borove sekcije Valenčič, «in tako zamudili lepo priložnost, saj je bil Solaris nocoj premagljiv, ker ni nastopil v popolni postavi. Na trenutke pa je naša ekipa zgubila glavo, to pa je bil davek, ki smo ga plačali mladosti, saj so nastopili nekateri še neizkušeni igralci. Sedaj nas čakata dve težki tekmi, proti Volleyu doma in Scatolificiu v gosteh. če se hočemo uvrstiti med tri ekipe, ki se borijo za prestop v višjo hgo (pri tem imajo že zagotovljen obstoj) moramo v teh tekmah na vsak način zmagati.« (db)
MOŠKA D LIGA Juventina Belca — Libertas Krmin	3:0
JUVENTINA BELCA: David Mu-čič, Ivan Plesničar, Lucijan Černič, Mavricij Černič, Renzo Faganel, Rajko Petejan, Edi Marušič, Igqr Jur en, Marko Jarc.
S to tekmo, ki se je končala, s 3:0 za Juventino Belco, je naša ekipa končala prvi del prvenstva nepremagana. Za Juventino je bila tekma relativno lahka, saj je v prvem setu pustila nasprotniku le eno točko. V začetku drugega seta se je igra izenačila. Ekipa iz Krmina se je nekoliko zbrala in pokazala boljšo igro. Set se je končal s 15:4 za «belo-rdeče«. V tretjem setu je trener Igor Orel, ki tokrat ni igral, zamenjal dva ključna igralca z dvema rezervama. To sta Igor Juren in Edvard Marušič, ki sta se oba izkazala. Igra je bila spočetka nekoliko negotova in to na obeh straneh mreže. Kmalu pa so se naši fantje zbrali in osvojili tako set in tekmo. Omeniti je treba, da je tekmi prisostvovalo malo gledalcev. Upati pa je, da bo po teh zmagah Ju ven ti ne pozornost navijačev večja.
Ivan Plesničar
ZA SVETOVNO PRVENSTVO 198*
Pol milijarde oseb bo sledilo žrebanju
Osemdeset radiotelevizijskih družb iz Amerike in Evrope (med temi tudi RAI) bo 16. januarja ob 19. uri prenašalo žrebanje nasprotnikov za letošnje svetovno nogometno prvenstvo v Španiji.
Glasnik organizacijskega odbora za to svetovno prvenstvo je še dodal, da bo po televiziji sledilo sestavljanju skupin za finajni del tega tekmovanja nič manj kot pol milijarde ljudi, koliko jih bo sledilo po radijskih valovih pa sploh ni mogoče ugotoviti.
Dežela, ki bo imela največ televizijskih družb na tem žrebanju bo Brazilija, ki bo prenašala to slovesnost kar na desetih kanalih.
Žrebanje bo v madridski kongresni in razstavni palači, poleg drugih pa bodo prisotni tudi princ Felipe, španski minister za kulturo Soledad Becerril, predsednik mednarodne nogometne zveze Joao Havelange, predsednik španske nogometne zveze Raimondo Saporta in številni drugi.
H
«aS3HBSg
OBVESTILA
. ..... ........... i
SK Devin
obvešča udeležence predsmučar-ske telovadbe, da se bo le-ta ponovno pričela v torek, 12. t.m.
* * #
Športna šola v Trstu
sporoča, da se nadaljuje skupna vadba za starše in otroke stare od 2 do 3 let (1. letnik vrtca).
Vadbene ure: ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj» (Vrdelska cesta 7).
SNEŽNE
RAZMERE
Forni di Sopra	50 — 60
Ravascletto	60 — 160
Nevejsko sedlo	80 — 260
Trbiž	60 - 150
Piancavallo	50 — 80
Valdajer	80
Sedlo Chianzutan	60 — 90
Sauris	50 — 90
Kanin	210 — 340
Livek nad Kobaridom	30 — 40
Stari vrh	10— 30
Kobia	40 - 150
Vogel	240
Kranjska gora	55
Krvavec	60
Velika planina	40 - 60
Mežica	15 — 30
Rogla	70
Golte	25 — 30
Zatrnik	50
ob sobotah in nedeljah.
** Cesta za Mokrinje (Pramol je še vedno zaprta z italiji ske strani.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Tel. (0481) 83382 (85723)
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 9000, letno 900,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 120,00, letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst .1-5374 Stran 10
10. januarja 1982
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubl|ana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
I i.^	Član Italijanske
_	.	„ ,	lzda|a^_^ZTT	aveze časopisnih
Odgovorni urednik	Gorazd	vesel	in tiska^^Trst	založnikov fieg
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
Namesto cvetja na grob Stanka Bogatca daruje Vittorija. Ade-lina in Marta 15.000 lir. V isti namen darujejo Ida Cotič 5.000 ter Mari in Vinko Sirk 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN
V	spomin na Nardota Daneva in Berto Sosič darujeta Slava in Mi lan Čebulec 20.000 lir.
V	spomin na Kati Gorup darujeta Slavko in Livia Sosič 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSI Petra 30.000, Kerže 50.000. Udovič (Ponterosso 5) 30.000, Terpin 30.000 IRET 100.000; iz Ricmanj: Silva Trenta 2.000, Marina Petaros 2 tisoč. Meri Romano 5.000, Olga De-mark 5.000, Franko Felician 10.000, Hrvatič (82) 3.000, Kozlovič (99) 2 000, Irena Žerjal 5.000, Pepca Bla Žič 2.000, Žerjal (98 ) 3.000. Cirila Berdon 1 000, Maria Ciano 5.000, Paoli (115)	5.000, Sonia Burlon
5.000,	Cheber (136) 5 000, Cveta Zu-ljan 2.000, Gerdelič (117), 5.000, Pregare (118 ) 3.000. Izidor Berdon 10.000, Fredi Bajec 5.000, Branko Kuret 3 tisoč, Anton Kuret 5.000, Milan Grdina 10.000, Anton Grdina 2.000, Livija Cej 10.000, Boris Gombač 10 tisoč, Marisa Berdon 10.000, Boris Gulič 10.000, Mariza Terčon 5.000, Pino Blažič 5.000, Bruno Kuret 5.000, Nadja Coretti 5.000, Schiozzi 10.000, Sergio Vatovec 5.000, Darinka in Boris Žafran 50.000, N.N. 5.000, Aleksander Kuret 5.000, Maria Komar
2.000,	Corbatti (58) 10.000, Kuret 3 tisoč, Albina Berdon 3 000, Milka Luis 1.000, Hervatič (85) 5.000, Mar-čela Vatovec 5.000, Mario Blažič 5 000, Viktor Hrvatič 5.000, Ernest o Komari 5.000, Beta Komar 3000. Sarina Paoli 5.000 in Aleksija Bet
5.000	lir. Centralsped 50 000, Agro forest 30.000, Darko Švab 10.000, A-driaimpex 20.000. Intermares 50.000. Rešim 30.000, Fernando (trgovina) 10 000, Inter auto (trgovina) 15.000, Farco 50.000,. Veljak-šport (Sv. Jakob) 15.000, Impexport 20 000, Svetlič (Borgo S. Sergio) 10.000, Indules
100.000	lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 12. obletnici smrti moža in o-četa Mariota Kocjančiča darujejo Pini, Boži in Marta 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Benedikta Križmančiča darujeta Svetko in Marija Žagar 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob I^Iirana Pertota darujeta družini Manzin in Lorenzi 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Albina Filipčiča daruje Marija Čok z družino 10.000 lir.
Ob 2. obletnici smrti Zore Čok daruje Franc Škabar (Opčine) 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Benedikta (Petračev) daruje Edi Šubrov (Ba zovica) 10.000 lir.
Anlonio Mlač (Podlonjer) daruje 10 000 lir.
V	spomin na pok. Silvestra Grgiča darujejo bratranci Mirko, Ema in Vilma 10.000 lir.
Namesto cvetja na sveži grob sestrične Marije Pelan daruje Andreja. Jožef, Marija, Toni, Mirko in Marta Pečar 20.000 lir.
V	spomin na pok. Guština Kralja in Ano Carli darujeta Lidija in Ga brijela (Trebče) 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob tete Ive daruje Silvijo Ozbič z družino 10 tisoč lir.
V	spomin na Santa Regenta da rujeta Irene in Albin Danieli 20 tisoč lir.
* * »
Namesto cvetja na grob Ane Furlan - Viola darujeta Irma in Silvano Maver 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Za Sklad doma Albert Sirk darujeta Ida in Drago Purič 10.000 lir.
Ob 11. obletnici smrti moža in očeta Ernesta Kocjana darujejo žena Francka, sinova Eto in Sergio ter hčerka Ernesta z družinami 40 tisoč lir za moški pevski zbor Va lentin Vodnik.
Ob 4. obletnici smrti Marije Pur-ger daruje hči Salvina 11.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje.
Namesto cvetja na grob Benedik
Darovi in prispevki
padlim v NOB iz Skednja, s Kolon-kovca in od Sv. Ane.
V	spomin na Nikola Prašlja daruje Josipina Pertot 5.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Marijo Starčevo daruje r. pi Danev (Činka) 10.000 lir za spomenik padlim v NOB s Kon-tovela in 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
V	spomin na Ano Viola daruje družina Kalc (Katinara) 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Ob priliki svojega rojstnega dne in veselega večera s prijatelji daruje Darko Žerjal z družino 25.000 za poimenovanje osnovne šole pri Domju po Mari Samsi in 25.000 lir za KD F. Venturini.
Ob 4. obletnici smrti dragega Pina darujejo Sedmakovi 10.000 za PD Slo venec, 10.000 za otroški zbor Slovenec in 10.000 za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Kati Gorup daruje družina Kocjan 50.000 za pokrito ploščad ŠD Polet.
V	spomin na Pavla Sedmaka daruje Erika Cibic 10.000 za pokrito ploščad ŠD Polet.
V	spomin na Kati Gorup darujeta Anica in Marčelo Malalan 20 tisoč lir za ŠD Polet.
V	spomin na Ano Carli vd. Cric-ehio in Avguština Kralja daruje Mila Štok 5 000 za ŠD Primorec in
5.000	za godbo Viktor Parma.
V	spomin na Ano Carli vd. Cric chio daruje Rafaela Skerlavaj 10 tisoč lir za godbo Viktor Parma.
V	spomin na Kati Gorup darujejo Draščkovi 20 000 za ŠD Polet in 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Kati Gorup daruje Ermiriija Kalc - Daneu 10.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Berto Sosič daruje Društvena prodajalna na Opčinah
30.000	za spomenik padlim v NOB z Opčin, 30.000 za SKD Tabor in 30.000 lir za ŠD Polet.
Ob 5. obletnici smrti Vesne Žafran por. Glavina daruje teta Gi-zela Ota 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob priliki novoletnih praznikov darujejo za ŠD Breg: Luciano Žerjal 20.000, Društvena gostilna Doli na 20.000, gostilna Pri studencu 50 tisoč, trgovina Mariuecia Žerjal 20 tisoč, trgovina Maria Krmec 6.000, čistilnica Žerjal 10.000, Bruna Sancin 5.(XX), Pam železnine 15.000, bar Claudio Pizzulin 10.000, Mode Va lentina 10.000, tobakarna Žerjal 5 tisoč', gostilna Zdenka Kuret 10.000. trgovina Cej 5.000, trgovina Mar cella Zobec 10.(XX), gostilna Pavletič
10.000,	trgovinaBrce ll).(XX). gostil na Petaros 10.000, bar Marija Žerjal
50.000,	pekarna Ota 30.000. Laura Kofol 20.000. mesnica Žerjal 10.000. Robert Ota 6.000, market Žerjal 10 tisoč, mesnica Sergio Pangerc 10.000. Ota 20.000, kovinska zapirala Dolina
10.000,	Zoran Parovel 10.000, Oskar Kraljič 5.000, Dario Kraljič 10.000. Oskar Racman 10.(XX), Klavdij Ota 10.000, Sergij Kocijančič 10.000. Ser gij Maver 30.000, Silvij Starec 50
j tisoč, in trgovina Drago Žerjal 5 ' tisoč lir.
V	počastitev spomina Kati Gorup darujejo Karla in Pepka Malalan 10 000 ter Juština Daneu 10.000 lir za SKD Tabor.
Mirko Ferluga daruje 5.000 lir za novo pokrito ploščad ŠD Polet.
Za ŠZ Sloga darujeta Edvard Per-si 12 (XX) in Ticiana Križmančič 10 tisoč lir.
V	spomin na bratranca Mirana Pertota darujeta Gracijela in Lu ciano Kovačič 20.000 lir za ŠZ Bor.
Ob obletnici smrti dragega nečaka Jadrana darujeta Pepka in Mario 10 000 za Glasbeno matico in 10.000 lir za pevski zbor Tabor.
V	spomin na Marijo Pertot in Santa Regenta darujeta Angela in Lojze Cijak 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Stanka Bogatca in Marico Milič darujejo za TPK Si rena: Mitja in Ivanka Pertot 20.000. Danilo in Majda Gerdol 10.000 ter Bernarda Pahor 20.(XX) lir.
Ob pogrebu moža in očeta La zarja Slavca darujejo žena Bruna in otroci 100.000 lir za pevski zbor Mačkolje.
osnovno šolo Primož Trubar, 10.000 za ŠD Zarja, 10.000, za KD Lipa in
10.000	lir za spomenik padlim v NOB iz Bazovice.
V	spomin na teto Zoro Čok in Kati Gorup daruje družina Martelanc 30.000 za SKD Tabor in 30 tisoč lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Mirana Pertota darujejo žena, mama, brata s soprogama in nečak 50.000 za KD Lonjer - Katinara, 50.000 za TPPZ Pinko Tomažič in 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Lonjerja.
V	počastitev spomina Kati Gorup darujeta Nora in Stano Sosič 10.000 lir za SKD Tabor. V isti namen darujeta Nataša in Boris Fabjan 10 tisoč' lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Santa Regenta darujejo družine Ciani, Bandelj in Strain 50.000 za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo in
25.000	lir za Amaterski oder Jaka Štoka Prosek - Kontovel.
V	spomin na predrago pok. Netko Furlan vd. Viola daruje Anica Lorenzi (Rovte) 10.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec.
V	počastitev spomina Mirana Pertota daruje družina Milke in Oskarja Kjudra 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob tete Fi-lomene Pipan daruje družina Giordana Gabrovca 50.000 lir za SK Devin.
V	spomin na Ano Kralj darujeta sestrična Nela in Vincenc 10.000 lir za godbo Parma - Trebče.
Za godbo Parma - Trebče darujejo: Ivanka Kralj 10.000, Štefanija Kralj 5.000 in Angel Kralj (Anč)
50.000	lir.
V	počastitev spomina pok. Net-ke Furlan vd. Viola darujeta Vanda in Oskar Čok 10.000 lir za KD Lonjer - Katinara.
Za TPPZ Pinko Tomažič darujeta podporna člana Marino Corbatti 20 tisoč in Silvester Grgič 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob tov. Franca Tomšiča daruje Terezija Bolje
20.000	za KD Ivan Grbec in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 15. obletnici smrti nepozabnega očeta Sava Sancina darujeta Sida in Vinko 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ano Carli darujeta Olga in Nada (Trebče 12) 10.000 za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebča It.
Namesto cvetja na grob Santa Regenta daruje družina Rupel 30.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob dragega Santa Regenta daruje Mara Puntar
30.000	lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina Kati Gorup darujeta sestra Danila in nečakinja Irene z družino 25.000 za spomenik padlim v NOB z Opčin in 25 tisoč lir za SKD Tabor.
V	spomin na bratranca Mirana Pertota daruje Danilo Godina z družino 50.000 lir za ŠZ Bor.
Ob 38. obletnici usmrtitve Marjana Štoke daruje mama Marija 20.000 lir za krožek komunistične mladine Marjan Štoka Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. teto Gildo darujeta Mario in Ivanka Briščik 10.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na bratranca Mirana Pertota darujejo Antonija, Amalija in Romano 20.000 za Skupnost družina Opčine, 20.000 za KD Lonjer -Katinara in 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Ob 4, obletnici smrti nepozabne Štefanije Križmančič daruje družina 25 000 za KD Lipa in 25.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Bazovice.
Ob četrti obletnici smrti mame Štefanije Križmančič daruje družina Frlinova 25.000 lir za ŠD Zarja.
KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška In italijanska tehnika
ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN.
PHILIPS, REX
NABREŽINA Center Tel. 200-123
jfijj
Vaillant
Stenski kotli in bojlerji na plin
Conski zastopnik, asistenca In nadomestni deli:
Podjetje GIARETTA LUIGI
34128 TRST — UL. 6. VERGA 16 — TEL. 040/574-31'
N
»4
00
to
■
H
00
O
im
m
N
N
ra
ml
e
to
k
»-
Vse modne novosti usnjene galanterije in konfekcije
KERAMIKA
BRUNETTA
TRŽIČ
Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129
■	KAMINI
■	MOOUETTES
■	PARKETI
Trgovina obutve
SUPER
KVALITETNI ČEVLJI PO POSEBNO UGODNIH CENAH
TRST — ULICA MAZZINI 44 — TEL. 744801
Potrebna dokumentacija dežele
Furlanije-Julijske krajine o uporabi virov, ki jih ji je po potresu dala na razpolago državna solidarnost za obnovo Furlanije
Poročilo: Furlanija
pet let po potresu
ta Križmančiča darujeta Zofka in . Namesto cvetja na grob strica
Silvana 20.000 lir za ŠZ Sloga
V	spomin na Benedikta Križman Čiča daruje družina Drnovšček 10 tisoč lir za ŠZ Sloga.
Nosilci krste Benedikta Križman-čita darujejo 10.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na Mirana Pertota da rujeta Marija Malalan in Andrej Kocjančič 10.000 za ŠD Adria in 10 tisoč za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Milko Cah darujeta Danica in Radivoj Verginella 5.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na Marijo Doria - Caha rija darujpta Mari in Mila 20.000 lih za SKD Igo Gruden.
V	spomin na Mirana Pertota da rujeta Učo in Berta Sedevčič 15.(XX) za PD Lonjer - Katinara in 15.000 lir za ŠD Adria.
V	počastitev spomina pok. Olge Gorup daruje Ubald Vrabec 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Mirana Pertota da ruje družina Udovič 50.000 lir za KD Lonjer Katinara.
V	počastitev spomina Kati Gorup darujejo Marica in Oskar Šonc ter Majda in Elizabeta Zuban 20.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina tov. Kati Gorup darujeta Katra in Milan Čebulec 20.(XX) lir za knjižnico SKD Tabor Pinko Tomažič in tovariši.
Ob 4. obletnici smrti nepozabne Štefanije Križmančič daruje družina Frlinova 25.000 lir za ŠD Zarja.
Ob priliki novega leta darujeta Zora Pregare in Marina Paklič 15 tisoč za mladinski pevski zbor Glasbene matice in 5.000 za spomenik
Lazarja daruje L. S. 20.000 lir za pevski zbor Slovenski šopek.
Namesto cvetja na grob strica La zarja daruje Jolanda Žerjal 10.000 lir za pevski zbor PD Mačkolje.
Namesto cvetja na grob Lazarja Slavca daruje družina Rehar 20.000 lir za PD Mačkolje.
V	spomin na nepozabni 6. januar ko so ga kot terenca odpeljali v tržaške zapore, daruje Branimir Žerjal 10.(XX) lir za Zvezo borcev Bol junec.
Za Zvezo borcev - Boljunec daru je Jože Kocjančič 50.000 lir.
V	spomin na pok. Stanka Bogatca daruje Drago Sedmak 10.(XX) lir za TPK Sirena
Ob 10. obletnici smrti drage ma me Danice darujeta hčerki Anuška in Vlasta z družinama 15.(XX) za KD Lonjer - Katinara in 15.(XX) lir za ŠD Adria.
V	spomin na Franca Ukmarja da ruje žena Marija 20.000 in za Di jaško matico.
Namesto cvetja na grob Ivana Pangerca daruje Josip Vodopivec 10.(XX) lir za godbo Breg.
Nosilci krste Marije Pertot darujejo 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina tov Kati Gorup daruje družina Rudija Vrem ca 15.000 za SKD Tabor in 15.000 za spomenik padlim v NOB z Opčin.
V	počastitev spomina Kati Gorup darujeta Lucija in Seraf Hrovatin 10.000 lir za SKD Tabor.
Nosilci krste Benedikta Križmanči ča darujejo 10.000 za Pogrebno pod poruo društvo v Bazovici, 10.000 za
TRAGEDIJA LETA '76
Maja in septembra leta 1976 je strahovit potres s sunki 10. stopnje Mercallijeve lestvice prizadel severni predel Furlanije - Julijske krajine. v conah, ki so — na meji s Slovenijo. Avstrijo in Benečijo — končno zabeležile viden razvojni proces. Katastrofa večjega ali manjšega obsega je prizadela področje 5.700 kvadratnih kilometrov in nad sto tisoč prebivalcev. V 137 občinah so zabeležili sledečo škodo: 70 tisoč zgradb je bilo prizadetih, 15 tisoč u-1 ničenih, šole, ceste in bolnice so bile potrebne popravil, 18 tisoč delovnih mest izgubljenih. Obstajala je celo nevarnost, da ostane zaradi divjega izseljevanja paraliziran celoten pas gričevnatega in gorskega teritorija.
TAKOJŠNJI POSEGI
Po 6. maju 1976 se je država po izrednem komisarju, v sodelovanju s krajevnimi ustanovami in deželo takoj soočila z najnujnejšimi problemi. Deželi je bila poverjena naloga, da izdela prvi načrt za postavitev začasnih montažnih zgradb. V septembru pa je izredni komisar izdelal še drugi načrt, ki naj bi kril najnujnejše potrebe približno 70 tisoč oseb. Med temi je bila zajamčena obnova osnovnega tkiva, da bi se omogočilo delovanje socialnih servisov, redni začetek šolskega leta 1976
-	1977. posege na produktivnih sektorjih, kjer so bila delovna mesta privilegirana kot primarna pomoč za ponovno vključitev prizadetega prebivalstva.
ZAČETEK OBNOVE
Avgusta 1977 je vlada z zakonom o državni solidarnosti št. 546 poverila deželi izključno nalogo, da skrbi za razvoj in obnovo. Deželni upravi je dala na razpolago 2.375 milijard z letnimi, zapadlostmi 31. decembra 1981. Iz tega zakona sta nastala dva osnovna deželna zakona: za popra vilo zgradb zakon št. 30 in zakon št. 63 za zgradnjo porušenih hiš in posege v javnih delih. S prvim šest-mesečjem 1978, s temi zakonskimi u-krepi in potrebnimi protipotresnimi varstvenimi normami, se je začela obnova prizadete Furlanije.
DVE TRETJINI URESNIČENI
Po nekaj več kot treh letih in jx>l dejanskega dela za popravila in ob novo stanovanjske gradnje in javnih del. nam kažejo rezultati, da sta bili realizirani dve tretjini celotnega načrta.
—	Dejavnost proizvodnih sektorjev se je popolnoma obnovila in zabeležila 10 odst. porast delovnih mest.
*- Vsi civilni servisi (šole. bolnice, javna dela) ponovno normalno delujejo in so opremljeni večinoma z novimi strukturami.
— Sektor stanovanjske gradnje:
a)	od 70 tisoč zgradb, ki jih je bilo treba popraviti, je 55 tisoč popravljenih, 10 tisoč v popravilu, na o-stalih 5 tisoč bodo s popravili začeli čimprej;
b)	od 15 tisoč zgradb, ki jih je bilo treba na novo zgraditi, jih je 5 tisoč zgrajenih, 7 tisoč se jih gradi, z gradnjo ostalih pa bodo začeli čim-prej.
V montažnih hišicah je leta 1977 živelo 70 tisoč oseb,' leta 1978 43 tisoč, oktobra 1981 pa 24 tisoč.
OBNOVA IN RAZVOJ
Dejavnost obnove, kot predvideva zakon o državni solidarnosti, je tesno povezana z razvojem celotnega deželnega teritorija Furlanije - Julijske krajine. Skladi, ki jih je država dala na razpolago z letom 1978 (po tistih, ki so bili namenjeni takojšnjemu posegu), so bili odločilnega pomena za sektorje, v katere je dežela vložila precejšnje stroške. Zaželeni cilj: harmonična obnova in premostitev neravnovesja med zemljepisnimi področji ter ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi potrebami.
Od 2.375 milijard nakazanih z državnim zakonom 546/77, katere je deželna administracija direktno u-pravljala, je bilo porabljenih 2.333 milijard, od teh 1.580 že izplačanih.
Z dokumentacijo sektorjev, na katerih je posegla — navedena v priloženi preglednici — dežela Furlanija - Julijska krajina, medtem ko si obvezuje predložiti drugo podrobno poročilo vladi in parlamentu, daje dolžni obračun državljanom, ki so izkazali tolikšno solidarnost prebivalstvu Furlanije, o časih in načinih uporabe sredstev, ki so jih do sedaj dali na razpolago vlada in različni drugi viri, v enem izmed najbolj dramatičnih trenutkov njene zgodovine.
PONOVNO FINANSIRAN ZAKON 546/77
Opomin ja se nazadnje, da je z ukrepom dne 4. decembra 1981, o katerem sedaj razpravlja parlament, ministrski svet, z namenom, da bi olajšal uresničitev nadaljnjih nujnih potreb in preprečil razvrednotenje, ki je znatno okrnilo nakupno moč z omenjenim zakonom 546/77 že nakazanih sredstev, ponovno finansiral ta zakon in tako izrazil zadovoljstvo celotne države za opravljeno delo.
Z novimi nakazili. 2.365 milijard, namenjenih bodisi obnovi prizadetega področja kot razvoju celotne dežele s posebnim poudarkom na delih državne kompetence, se smatra, če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, da se bodo lahko dokončno izvedli predvideni programi za obnovo in razvoj.	,
UPORABLJENI ZNESKI (podatki se nanašajo na 31.X.1981)	
OBNOVA STANOVANJSKE GRADNJE IN JAVNIH DEL Popravila in obnovitev stanovanjske gradnje, načrti, obnove in ponovna zgradnja javnih del in napeljav; popravila stavb zgodovinske in kulturne vrednosti; odstranitev ruševin, vzdrževanje in infrastrukturacijq premičnih bivališč; takojšen poseg za obnovo napeljav in javnih zgradb; prispevki v račun kapitala za popravila zgradb, ki niso bile prehudo poškodovane; popravila in izboljšave vodovodov in pokrajinskih cest; itd.	1.701 milijarda
FINANCE Premična bivališča (montažne hiše); montažne učilnice (večji del dokončne strukture); prispevki ustanovam Finanziaria Friu-lia, Friulia-Lis in Frie; nakup obveznic Medio Credito za mala in srednja podjetja; itd.	182 milijard
KMETIJSTVO IN GOZDOVI Hidrogeološke ureditve; zaščita živine in kultur; prispevki za popravila in obnovo kmečke gradnje, kmečkih poslopij in sirarn; pomoč kmečkim podjetjem; obnova rezerv; obnova hlevov (Ersa); prispevki za nakup živine; prispevki za izboljšavo žlahtnih kultur; itd.	122 milijard
INDUSTRIJA, TURIZEM, TRGOVINA IN OBRT Nepovračljivi prispevki industrijam, turističnim, trgovskim in obrtniškim podjetjem; operacije prefinansiranja; prispevki za najemne pogodbe obrtnikom in industrijam; izredni prispevki ustanovam Finanziaria Friulia in Friulia-Lis; prispevki industrijskim konzorcijem za infrastrukture; dela za urbanizacijo v servis industrijskim in obrtniškim namestitvam; nepovračljivi prispevki za ceste, dela za urbanizacijo za turistične-športne objekte; hotelska oprema; itd.	*	i ; / - 113 milijard
HIGIENA IN ZDRAVSTVO TER OSKRBA Pomoč bolnicam za bolniško oskrbo; nakup tehnične sanitarne opreme za bolnice in psihiatrične centre; oskrbovalnina za sprejem v bolnico ostarelih, nepokretnih, invalidov; oskrbovalnina za obiskovanje otroških vrtcev; oskrba na domu za ostarele; posegi za zaposlitev mladih; itd.	50 milijard
IZOBRAŽEVANJE Realizacija in izpopolnitev del za obnovo, popravilo in ureditev šolske gradnje; itd.	11 milijard
CESTE IN PREVOZI Prevoz šolskih otrok in vzpostava posebnih avtobusnih povezav; prispevki za občinske, pokrajinske in državne cestne infrastrukture; itd.	130 milijard
KRAJEVNE USTANOVE Osebje, ki so ga sprejele v službo krajevne ustanove; prispevki gorskim skupnostim; itd.	21 milijard
RAZNO Povračilo stroškov, ki so jih utrpele državna uprava, dežele in ostale ustanove za razno osebje; stroški za konzulenco in sodelovanje izvedencev; itd.	3 milijarde
SKUPNO (na 2.375 nakazanih milijard)	2.333 milijard
0 DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
pod pokroviteljstvom deželnega urada za tisk in stike z javnostjo