Delo kmetijske zemlijške skupnosti v letu 1988 in 1989
Kmetijska zemljiška skupnost je po zakonu o kmetijskih zemljiščih in drugih kmetijskih zakonih zadolžena za vrsto nalog, ki jih bolj ali manj uspešno opravlja že petnajsto leto.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč so med najvažnejšimi nalogami varovanje in izboljšava kmetijskih zemljišč ter posegi, s katerimi vpliva na povečanje kmetijske proizvodnje.
Pri izvajanju programa dela je kmetijska zemljiška skupnost občine v letu 1988 izhajala a predlaganih smernic, ki so podane v družbenem planu v občini.
V zakonu o kmetijskih zemljiš-
čih je zapisano, da je potrebno izdeiati agrokarto za tista zem-ljišča, ki so namenjena za kmetij-sko proizvodnjo, to pa pomeni, da je treba pripraviti načrt razvojnih usmeritev kmetijstva v občini. Po-kazale so se potrebe po kvalitetnej-šem ovrednotenju proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč. Stopnja intenzivnosti v kmetijstvu zahteva za nadaljnje načrtovanje celovito in strokovno poglobljeno ovrednotenje kmetijskih zemljišč in opredelitev njihove primernosti za posamezno vrsto proizvodnje.
Navedene potrebe in določila zakona so vodilo k izdelavi agro-karte. Agrokarta obsega stro-kovno opredelitev možnosti za kmetijsko pridelavo. Zato bo kot najpomembnejša strokovna pod-laga za načrtovanje v kmetijstvu, v kmetijskih organizacijah v ob-čini in tudi v republiki.
Agrokarta bo pomenila stro-kovno podlago pri oblikovanju prostorskih sestavin družbenih planov zlasti v tistem delu, ki po-sega na kmetijska zmeljišča. Ta dokument bo omogočil spremlja-nje gibanja intenzivnosti kmetij-skih zemljišč, kar bo podlaga za
ustrezno ukrepanje in prav tako ludi za načrtovanje najbolj smo-trne izrabe zemljišč. Agrokarta, ki bo pripravljena v letu 1989, se bo po potrebi redno dopolnjevala.
V skupnem programu z KZ Ljubljana TZO Dobrunje je kme-tijska zemljiška skupnost sodelo-vala pri urejanju kmetijskih zem-ljišč z namenom, da se z meliora-cijskimi in drugimi posegi zem-ljišča izboljšajo za večje pridelova-nje.
Z agromelioracijskimi posegi so se v skupnem programu izboljšala zemljišča:
-  v KS Besnica na 50 ha travni-kov in pašnikov in na zaraščajočih površinah. Zemljišča so se urejala za njivsko, predvsem za travniško in pašno rabo na 25 kmetijah v va-seh Mali vrh, Vel. Trebeljevo, Vo-lavlje, Dolgo brdo, Vnajnarje in Janče.
-  v KS Zadvor so se urejala zemljišča v vaseh Češnjice, Zagra-dišče, Sadinja vas in Šentpavel. S temi posegi se je uredilo 12ha zemljišč na 7 kmetijah.
Na ravninskih travnikih v Pod-molniku so se uredila zemljišča na cca 15ha zemljišč za intenzivnejšo proizvodnjo.
-  v KS Zalog so se s hidro in agromelioracijskimi   posegi   ure-dila zemljišča na ca. 5 ha za njivsko in travniško proizvodnjo. Uredile so se tudi potrebne poljske poti.
Da bi ugotovili, kateri ukrep je najprimernejši za izboljšavo travne ruše in povečanje pridelkov na travnikih in pašnikih v hribovi-tem območju, je bil potreben po-skus z namenom, da se ugotovijo nekateri postopki, ki bi pripomo-gli k izboljšanju slabe ruše v hribo-vitem območju. Poskus vodi Bi-otehnična fakulteta v Ljubljani.
Poskus daje za pospeševanje gnojenja, izbire travne mešanice in drugih potrebnih ukrepov za izboljšanje travnikov in pašnikov za celotno hribovito območje do-bre rezultate.
V letu 1989 pa ima kmetijska zemljiška skupnost v programu:
-  nadaljevati in dokončati agro-karto;
-  sodelovati pri urejanju in iz-boljševanju kmetijskih zemljišč na travniških, pašnih in zaraščajočih površinah na ca.  158ha pri pri-pravi   načrtov   za   izboljševanje zemljišč na ca. 90 ha, prav tako tudi pri ostalih ureditvah zemljišč (komasacije, nakup zemljišč).
Ugotavljamo, da je delo kmetij-ske zemljiške skupnosti pri ureja-nju kmetijskih zemljišč dokaj ob-sežna in zahtevna naloga.
Po uspešno opravljenih načrtih pa z veseljem ugotavljamo, da je pridelovanje na tako izboljšanih in urejenih zemljiščih lažje in pri-delki so večji.
B. P.