Pužnu zima ali muhasti začetek pomladi bi lahko rekli v soboto in nedeljo zapadlemu snegu. V Bohinju jih je skoraj »zasulo«, cesta na Ljubelj je bila v nedeljo dlje časa zaprta zaradi plazi od Jesenic proti Kranjski gori in Ratečam pa je bil v začetku tedna mogoč promet le z verigami. - Koto: F. Perdan. I). S. Leto XXVIII. Številka 26 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, petek, 4. 4. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Kladje: štafeta mladosti na gorenjskih tleh Gorenja vas: navdušen pozdrav pionirjev 7. april — svetovni dan zdravja Premagana bolezen — črne koze Letošnji svetovni dan zdravja 7. april je Svetovna zdravstvena organizacija posvetila za svetovno zdravstvo sila pomembnemu dogodku: okoli ene najnevarnejših karantenskih bolezni črnih koz je sklenjen tako tesen obroč, da bo potrebno letos izvesti le še zadnje ukrepe za dokončno izkoreninjenje. Popolna odprava te bolezni bo vsekakor pomemben mejnik v zdravstvu človeštva, obenem pa bo izkoreninjenje črnih koz tudi prvi dogodek te vrste, saj doslej kaj takega v celi vrsti hudih bolezni, ki še sedaj tarejo človeštvo, nismo poznali. Uspeh je vsekakor treba pripisati okrepljeni zdravstveni službi v vseh deželah sveta, boljšim informacijam, discipliniranemu postopku imunizacije ter razširjeni nadzorni službi nad nalezljivimi boleznimi. Ko je svetovna zdravstvena organizacija pred osmimi leti začela izvajati načrt za izkoreninjenje koz, je bila ta bolezen razširjena še v tridesetih deželah, še več pa je bilo takih, ki so poročale, da so tudi k njim zanesli virus črnih koz. Danes pa so črne koze doma le še v treh deželah, in sicer v Bangladešu, Etiopiji in Indiji. Tako velik korak v boju proti najhujšim boleznim človeštva je bil napravljen pred osmimi leti zato, ker so leta 1967 iznašli nov postopek za izdelovanje cepiva, ki se dolgo obdrži tudi pri visokih temperaturah in je še vedno učinkovito, razen tega pa se je začelo pri cepljenju uporabljati novo iglo za cepljenje. Napredovanje v boju proti kozam ni bilo stalno niti lahko. Od časa do časa so se pojavljali posamezni izbruhi na različnih krajih, celo v Evropi, kjer po drugi svetovni vojni resnega izbruha koz sploh ni bilo. Tako je bil leta 1972 resen izbruh te bolezni pri nas na Kosovem, od tu pa se je bolezen zanesla še v druge dele Srbije, v Vojvodino in v Črno goro. Vse od leta 1930 v Jugoslaviji nismo zabeležili nobenega obolenja za črnimi kozami, pred tremi leti pa je za virusom, ki so ga zanesli romarji iz Iraka, obolelo 175 Jugoslovanov, od tega jih je umrlo 35. Koze ali variola so nenavadna bolezen. Samo človek lahko sprejme in prenaša ta nevarni virus. Če ga ne prenese, se epidemija ne širi in bolezni je konec. Pregrada zoper širjenje te bolezni je cepljenje in izolacija ob izbruhu. Človek je dolgo časa čakal, da je našel sredstvo, ki naj bi zatrlo to hudo bolezen, zdravila za obolele pa še sedaj ne poznamo. Od takrat, ko so leta 570 prvič pisali o varioli, kar označuje pegastega bolnika, je do iznajdbe cepiva poteklo več kot 1220 let. Čeprav so bile črne koze dolgo časa edina bolezen, za katero se je po svetu zahtevalo mednarodno potrdilo o cepljenju, pa so to bolezen uvrstili med ostale, za katere je obvezna prijava svetovni zdravstveni organizaciji, šele leta 1926. Bojni načrt svetovne zdravstvene organizacije se je v zadnjih letih s pomočjo nove metode cepljenja z dvokonično iglo in z metodo nadzorovanja in uničenja žarišč bolezni izkazal kot izredno uspešen. Črne koze bodo po pričakovanju strokovnjakov letos izginile s sveta. To bo prva bolezen, ki jo je človek premagal sam. L. M. ■ - ■ i Štafeta mladosti na Gorenjskem Gorenjski mladinci so štafetno palico s pozdravi predsedniku Titu za njegov 83. rojstni dan sprejeli od svojih vrstnikov s Primorskega na Kladju nad Cerknim — Štafeta je nadaljevala pot po Poljanski dolini, prek Škofje Loke, Selške doline, Draž-goš, Jamnika, Krope, Radovljice, Jesenic, Begunj, Tržiča in Kranja proti Ljubljani — Slovesni sprejemi ob poti — Nosilce štafetne palice je pozdravilo več tisoč prebivalcev Gorenjske V nedeljo opoldne je iz partizanskega Labina, istrskega rudarskega mesteca, krenila na pot letošnja štafeta mladosti. Kot prva je štafetno palico s čestitkami predsedniku Titu za njegov 83. rojstni dan ponesla 17-letna dijakinja Ingrid Zulijani. Ob častnih eksplozijah triinosem-desetih rudarskih min se je tako začela letošnja pot štafete mladosti, pot, ki bo trajala natanko 54 dni. V tem času bodo mladi štafetno palico ponesli prek vseh jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin. V Slovenijo je štafeta mladosti prispela v torek. Slovenski mladinci so jo od svojih vrstnikov iz SR Hrvatske sprejeli pri mostu čez Dragonjo. Mladi Gorenjci so štafetno palico pričakali na Kladju nad Cerknim v sredo nekaj minut pred štirinajsto uro. Potem so jo mladi delavci, učenci, študentje, dijaki, mladi kmetovalci, pripadniki JLA in drugi ponesli po Poljanski dolini proti Škofji Loki, od tam pa po Selški dolini do industrijskih Železnikov ter prek legendarnih Dražgoš, zasneženih pobočij Jelovice in Jamnika do Krope. Še pred mrakom so štafeto pozdravili v Radovljici, nato pa je krenila prek Bleda in Gorij proti Jesenicam, kjer je prenočila. Včeraj navsezgodaj so jo jeseniški žele-zarji ponesli proti Žirovnici in Begunjam. Sredi dopoldneva so nosilce štafetne palice v velikem številu pozdravili prebivalci tržiške občine, dobro uro kasneje pa Kranjčani. Na velikem ljudskem zborovanju na Trgu revolucije je govoril predsednik občinske konference ZSMS Kranj Ciril Sitar. Kranjski mladinci so nato štafetno palico predali mladim iz ljubljanske občine Šiška v Vodicah. Letošnja štafetna palica je izdelana po zamisli zagrebškega kiparja Anteja Jakiča. Na njej so vgravirane besede »Svoboda — socializem — samoupravljanje« ter »Sanjica — Solin — 9. maj 1945«! Znano je namreč, da je Sanjica kraj prve mladinske delovne akcije, Solin kraj, kjer je bil ustanovljen prvi delavski svet v Jugoslaviji ter 9. maj dan osvoboditve. Štafeto mladosti sta spremljala: novinar: J. Govekar fotoreporter: F. Perdan Nadaljevanje na 6. strani Škof/a Loka: množična udeležba pripadnikov JLA H XIV. MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM OD 11. DO 20. APRILA 1975 Berlinguer odpotoval V sredo je odpotoval iz Dubrovnika generalni sekretar italijanske komunistične partije Enrico Berlinguer, ki je bil na povabilo predsednika jugoslovanskih komunistov Josipa Broza-Tita z družino na krajšem oddihu v naši državi. Med bivanjem v Jugoslaviji se je pogovarjal s predsednikom Titom o razvoju delavskega gibanja v obeh državah in v svetu. Pogovarjal se je tudi s sekretarjem izvršnega komiteja CK ZKJ Stanetom Dolancem. Večja industrijska proizvodnja Po napovedih slovenskih industrijskih podjetij, ki jih je zbral zavod SRS za statistiko, je bila industrijska proizvodnja v Sloveniji marca ugodna, saj je bila za skoraj 8 odstotkov višja kot marca lani, v primerjavi z letošnjim februarjem pa je bila višja za 5 odstotkov. Po teh napovedih naj bi bila slovenska industrijska proizvodnja v prvem četrtletju za dobrih 10 odstotkov večja kot je bila v lanskem prvem četrtletju. Ponovno presegli plan Rudarji v Zasavskih premogovnikih so marca nakopali 157.000 ton premoga in za 7800 ton presegli načrtovano proizvodnjo. Tako velikemu proizvodnemu uspehu je botrovala sodobnejša organizacija dela in delo ob sobotah. Nova nahajališča rudnin Na Besni Kobili pri Vra-nju so odkrili nova ležišča svinčeve in cinkove rude. Rezerve cenijo na 10 milijonov ton. Na tej planini so že septembra lani odprli pri kraju Blagodat rudnik svinca in cinka. Rudarsko metalurški in kemični kombinat Trepča iz Kosovske Mitrovice je vanj vložil 420 milijonov dinarjev. Zmogljivost rudnika je 345.000 ton rude letno. Nova cena mleka Čeprav je zvezni izvršni svet sprejel sklep, da se bo mleko podražilo najkasneje do 1. aprila, je cena še vedno nespremenjena. Odkupna cena mleka naj bi se povečala od 0,65 na 0,78 din za tolščno enoto, razliko do 0,90 din za tolščno enoto pa bi krili s premijo. V mlekarnah pričakujejo, da se bodo cene lahko dvignile šele v drugi polovici meseca, ko bodo vse republike podpisale družbeni dogovor o minimalnih odkupnih cenah mleka. Dogovora še ni podpisala SR Črna gora. Visoška kronika v francoščini V Parizu pri založbi POF bo že aprila izšla slovenska knjiga, roman Ivana Tavčarja Visoška kronika. Francosko verzijo romana je oskrbel lektor za slovenski, srbohrvatski in ruski jezik na visoki šoli za orien-talistiko v Parizu Jean I)u-rand-Monti. Visoška kronika s francoskim naslovom La Cronique de Vissoko z ilustracijami Janeza Vidica bo prvi slovenski roman v francoski izdaji. Za objavo tega dela je poskrbela komisija za inozemstvo pri društvu slovenskih pisateljev. Ob izidu Visoške kronike pripravlja založba v Parizu priložnostno tiskovno konferenco. Na njej bodo založniki seznanili novinarje tudi s pripravami na prevod Kosmačeve Balade o trobenti in oblaku. V torek je prispela na štiridnevni obisk v Kranj petčlanska delegacija italijanskega mesta Rivoli, ki jo vodi župan mesta prof. dr. Franca Donadio. Člani so se med obiskom seznanili z gospodarskim in družbenim razvojem kranjske občine. Ogledali so si tudi nekatere zanimivosti Kranja, kranjske občine in Gorenjske. Na sliki: v sredo dopoldne je delegacijo mesta Rivoli sprejel predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. Na sprejemu so bili tudi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franc Šifkovič in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Usposabljanje članov ZK Po programu komisije za idejno-politično usposabljanje komunistov pri občinski konferenci ZK Radovljica se bo v ponedeljek, 7, aprila, v hotelu Svoboda na Bledu začela letošnja politična šola. Obiskovalo jo bo okrog 40 slušateljev. Organizira jo delavska univerza Radovljica s sodelovanjem komiteja občinske konference ZK. Prvi del šole, v katerem bo po A programu 50 ur predavanj, bo trajal do 12. aprila, drugi del, ki bo enako dolg, pa bodo pripra- vili v prvi polovici maja. Na komiteju občinske konference zveze komunistov bodo do 10. aprila zbirali tudi prijave za uvajalni dvodnevni seminar. Organizirali ga bodo za kandidate in novosprejete člane v drugi polovici aprila. Razen tega pa komite zbira tudi prijave za vpis na enoletno srednjo politično šolo pri centralnem komiteju ZK v Ljubljani. Iz radovljiške občine bodo na to šolo sprejeli sedem slušateljev. JR Valjevčani na Jesenicah in v Tržiču V petek, soboto in v nedeljo so obiskali tržiško občino mladinci iz prijateljsekga mesta Valjeva. S tem so vrnili obisk Tržičanom, ki so bili v Valjevu lani. Pred prihodom v Tržič so bili Valjevčani gostje jeseniške Medrepubliško komuniciranje Pod pokroviteljstvom predsednika republiške konference SZDL Slovenije Mitje Ribičiča in predsednika zveznega komiteja za informacije SFRJ Muhameda Berberovića je včeraj in danes v Golf hotelu na Bledu posvetovanje o medrepubliškem komuniciranju. Prireja ga Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani ob sodelovanju zveznega komiteja za informacije ter sekretariatov za informacije republik in pokrajin. Na posvetovanju obravnavajo komuniciranje med republikami in pokrajinami in druga podobna vprašanja s tega področja. A. Z. zunan j ep olitičn i komentar Čudni patroni zdijo v ameriškem kongresu. Čudni seveda, če gledamo nanje z očmi wa-shingtonske administracije, z očmi zunanjega ministrstva in Bele hiše. Se nikoli po drugi svetovni vojni se namreč nista stališči parlumenta in predsednikovega kabineta tako pogosto razhajali kot sedaj, ko senatorji dosledno »minirajo« skoraj sleherni zahtevek Forda ali Kissingerja. Razkol je očiten, čeprav ne gre pozabiti, da današnja izvršna oblast pravzaprav samo plačuje davek za grehe svojih predhodnikov; Kennedvjeve, Johnsonove in Nixonove »garniture«. Zakaj? Kadrovska slika predstavniškega doma Združenih držav v minulih 15 letih ni doživela nobenih bistvenih sprememb. Ključne položaje v republikanskem in demokratskem taboru zasedajo močne osebnosti, ki so prodrle v ospredje v začetku prejšnjega desetletja, ob zatonu mračne Dullsove doktrine poudarjenega antikomunizma. Sledilo je dolgo razdobje ameriškega vojaškega angažiranja na Daljnem Vzhodu, značilnega po tem, da so zakonodajni organi zvesto podpirali neuspešne manevre uradnega Washing-tona, ki je terjal vedno nova sredstva »v svrho dokončne zmage nad komunistično invazijo v Vietnamu«. V nedogled so Kennedv, Johnson, McNamara, Melvin Laird, general Westmo- občine, kjer so med drugim obiskali Železarno in tehnični muzej. V Tržiču so gostje iz Valjeva stanovali na domovih mladincev. V soboto so bila na programu športna tekmovanja v košarki, malem nogometu in namiznem tenisu za mladince ter namiznem tenisu za mladinke. Skupno so zmagali Valjevčani pred Jeseničani in Tržičani. Popoldne pa so se valjevski mladinci pogovarjali s predstavniki družbenopolitičnih organizacij tržiške občine. Menili so, da je treba dveletno sodelovanje med Valjevom in Tržičem razširiti. Nosilec sodelovanja naj ne bo le mladinska organizacija, temveč tudi druge družbenopolitične organizacije, kulturne ustanove in organizacije združenega dela. Valjevčani so med drugim predlagali tudi sodelovanje med osnovnimi šolami. Zvečer pa je bilo v domu družbenih organizacij v Podljubelju družabno srečanje. V nedeljo so bili gostje iz srbskega mesta na domovih gostiteljev, popoldne pa so se kljub slabemu vremenu odpeljali na krajši izlet po Gorenjski. Vezi med Tržičem in Valjevom, kamor je bilo med vojno izseljenih veliko Tržičanov, so se tako še utrdile. M. Krsnik reland, Dean Rusk, Nixon in Kissinger oznanjali, kako je US Army tik pred velikim uspehom in kako bo z »odločilnim sunkom«, vrednim nekaj sto dodatnih milijonov dolarjev, zlomila rdeči odpor. In v nedogled so parlamentarci nasedali Pentagonu ter odobravali bombardiranja, polaganja minskih polj, maščevalne pohode v džunglo, ubijanje iz zraka . . . Kot vemo, je bil rezultat ničen, pariški sporazum pa ni mogel odplakniti priokusa vankeejev-skega poraza. Ameriška travma Danes so razmere precej drugačne. ZDA stresa naraščajoča ekonomska kriza, vvatergatska afera je v nekdaj čvrsto fasado demokratične družbene ureditve zasekala globoke razpoke, dvom in nezaupanje v politični vrh sta glavni značilnosti v razpoloženju ljudi, Kissinger-jeva bližnjevzhodna diplomacija ne prinaša zaželenih sadov, Američani so osovraženi v Turčiji, v Grčiji, na Cipru, v Afriki in v večini arabskih dežel, naftne zdrahe manjšajo njihov , vpliv v tretjem svetu, doma meša štrene brezposelnost (8 odstotkov), v ključnih gospodarskih panogah ugotavljajo Jesenice V okviru priprav na regijsko posvetovanje, ki so ga sklicali za petek, 4. aprila, v Preddvoru pri Kranju, se je na Jesenicah sestala komisija za družbenoekonomske odnose in z nekaterimi pripombami dopolnila že izdelano analizo stanja o konstituiranju združenega dela v jeseniški občini. Sestali so se tudi člani koordinacijske komisije za spremljanje uresničevanja ustave in pripravili oceno o doseženih rezultatih. Na regijskem posvetu bodo podali poročilo o organiziranju združenega dela. Podala ga bo predsednica občinske konference SZDL Jesenice Mara Taler. D. S. Na zadnjih sejah vseh treh zborov skupščine občine so izdali soglasje k imenovanju občinskega javnega tožilca v Radovljici. Imenovali so Marijo Romih in jo obenem tudi razrešili dolžnosti namestnika občinskega javnega tožilca v Radovljici. D. S. Kranj V ponedeljek se je sestalo predsedstvo občinske konference ZSMS Kranj. Pogovarjali so se o sprejemu Titove štafete v Kranju, politični šoli, ki je bila pred kratkim v Bohinju, in o pripravah na festival Bratstvo in enotnost, ki bo maja v Gornji Radgoni. Poleg članov predsedstva so se seje udeležili tudi predsedniki osnovnih organizacij ZSMS, predsedniki konferenc, ki delujejo pri občinski konferenci, in člani komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri OK ZSMS Kranj. -lb Sekretar medobčinskega sveta, zveze komunistov za Gorenjsko Ludvik Kejžar je za danes dopoldne sklical v Preddvoru regijsko posvetovanje o uresničevanju gospodarske stabilizacije na podlagi sklepov četrte seje predsedstva ZKJ in desete seje predsedstva CK ZKS. Posvetovanja so se udeležili sekretarji ZK iz večjih delovnih organizacij na Gorenjskem, predsedniki večjih sindikalnih organizacij, sekretarji komitejev občinskih konferenc, predsedniki občinskih konferenc in občinskih sindikalnih svetov Gorenjske in drugi. A. Ž. Radovljica V torek opoldne se je v Radovljici sestala skupščina sklada skupnih rezerv. Obravnavali in potrdili so zaključni račun sklada za minulo leto in razpravljali o finančnem načrtu za letos. Pri občinski konferenci zveze komunistov se je v torek sestal serketariat aktiva kulturnih delavcev. Pogovorili so se o izvajanju sklepov prve seje aktiva komunistov kulturnih delavcev in o programski usmeritvi kulturne skupnosti. Razpravljali so še o skrbi za spomenike in obeležja NOB. — Komisija za organiziranost in razvoj pri komiteju občinske konference zveze komunistov Radovljica pa je v torek popoldne obravnavala program za organizacijo in razvoj zveze komunistov. V sredo popoldne se je pri komiteju občinske konference zveze komunistov Radovljica sestala komisi>a za družbenoekonomske odnose. Razpravljali so o stabilizacijskih programih in letošnjih gospodarskih gibanjih. A. 2. Škofja Loka Včeraj popoldne je bila v Škof j i Loki seja komisije za družbenoekonomske odnose pri komiteju občinske konference ZK Škofja Loka. Člani komisije so na njej spregovorili o družbenem načrtu občine Škofja Loka za letos. Tržič Razen sej zborov občinske skupščine, ki so bile pretekli petek in v ponedeljek, so sklicale družbenopolitične organizacije iz Tržiča in občinska skupščina še nekaj drugih sestankov. V sredo popgldne je bila seja komisije za družbeni nadzor pri občinski skupščini, včeraj popoldne seja koordinacijskega odbora za prehod na celodnevno šolo, ki deluje pri občinski konferenci SZDL, danes pa bo seja skupščinske komisije za odlikovanja. Zbori tržiške občinske skupščine so na petkovi oziroma ponedeljkovi seji imenovali tričlansko komisijo za imenovanje direktorja temeljne organizacije združenega dela Lepenka, ki deluje v sklopu Kartonažne tovarne Ljubljana. V komisijo so bili imenovani Jože Mokorel, predstavnik občinske konference SZDL, Boris Jane, predstavnik konference ZKS, in Mimica Laitinger, članica izvršnega sveta občinske skupščine Tržič. Sicer pa v Tržiču pripravljajo odlok o imenovanju tako imenovane paritetne komisije, ki bo sodelovala in soodločala pri podobnih imenovanjih v občini. Delegati zborov tržiške občinske skupščine so na zadnjih ločenih sejah sprejeli dopolnjen odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, graditve in spremembe kultur na zemljiščih, ki so predvidena za gradnjo na območju tržiške občine. Splošna prepoved velja tudi za okoliš Špiček in Dobrin v Podljubelju, kjer ima tržiško Avto-moto društvo progo za motokros z nekaterimi objekti. Ker je letos predvideno v Podljubelju veliko tekmovanje v motokrosu in namerava Avto-moto društvo zgraditi na prizorišču nekatere nove objekte, predvsem sodniški stolp, je bilo okoliš Spiček in Dobrin nujno potrebno izvzeti iz odloka o splošni prepovedi, da bo AMD lahko uresničilo načrtovane naloge. V Tržiču pripravljajo za to področje zazidalni načrt, ki bo celovito obravnaval to problematiko. -jk hude izgube in napovedujejo nepriljubljene recesijske ukrepe itd. Nastaja izjemno neugodno vzdušje, ki ne prizanaša niti senatorjem niti kon-gresmenom. Poslanski lahkovernosti in naklonjenosti predsedniku je nepreklicno odzvonilo; kaže, da so se možje v Ka-pitolu streznili, saj jim je dovolj brezplodnega razmetavanja denarja za podporo skorumpira-nih lakajskih režimov v Phnom Penhu in Saigonu, ki sta v agoniji in ki ju tudi zavrnjena dve-stomilijonska »injekcija« ne bi rešila razsula. Lon Nol jo je že pobral na varno v Indonezijo, Thieju pa so v skupščini izglasovali nezaupnico in bo najbrž moral kmalu pospraviti kovčke. »Le kaj nas briga Indokina? Pustimo ji, naj si sama ukroji usodo!« poziva televizijski komentator Reston, verjetno najbolj upoštevan novinar v Ameriki, pri čemer ironično, posmehljivo polemizira s Kissin-gerjevo poslanico narodu, v kateri šef State Departementa zagrenjeno sprašuje ljudstvo, ». . . kakšni neki ste?«. Bleščečih potez vajeni doktor političnih znanosti je zaradi nedavne propadle arabsko-izraelske turneje hotel zabeležiti točko sebi v prid vsaj v vietnamsko-kam-hoški drami, a mu stvar ni šla od rok. Brenkanje na zavest državljanov mogočne ZDA, za-ščitnice zahodne hemisfere, ne vžge, kajti priče smo naglemu razcvetu izolacionističnih teženj v mentaliteti zaskrbljenih Američanov. Značilno je, da so se prebivalci celine onkraj Atlantika pripravljeni iti kozmopolite samo do trenutka, ko jih ne obremenjujejo nikakršne notranje težave. Zato je izola-cionizem v ZDA prevladoval zlasti v kritičnih dobah, denimo sredi tridesetih let, sredi težkega gospodarskega mrtvila. Bo tudi zdajšnja generacija reagirala podobno? Ni preprosto dati točnega odgovora. Edino trdno spoznanje izhaja iz ugotovitve, da so si ambiciozni načrti geopolitičnih planerjev Bele hiše in ocene parlamentarcev v obeh zborih bolj in bolj vsaksebi. Prav gornjemu dejstvu velja pripisati celo serijo odklonjenih predlogov Fordovega štaba, ki zaman skuša izposlovati privolitev v finančno pomoč turški armadi, južnovietnamskemu režimu in ostankom Lon Nolove vojske. Hkrati je v nevarnosti program / ntenzivnejše ameriške prisotnosti v strateško zelo pomembnem Indijskem oceanu (izgradnja vojaške baze na otoku Diego Garcia), nadalje krepitev udarne moči NATO pakta ter utrjevanje pozicij med Arabci, pozicij, katerih čvrstost sta omajali že smrt VVashingtonu zvestega suudskega kralja Fejsala in upadanje naklonjenosti egiptovskega predsednika Sadata taktiki »postopnih korakov« v razreševanju spora z Izraelom. Čudni patroni torej zdijo v ameriškem kongresu. Ampak to čudaštvo ni brez pozitivnih posledic. Če bo malce zavrlo vsiljivo navzočnost Strica Sama »na vseh azimutih«, če bo obrzdalo nakane »instrumentov« podtalnega rovarjenja, recimo zloglasne vohunske agencije CIA, smo ga lahko kar veseli. I. Guzelj Petek — 28. marca 1975 Klub kranjskih študentov ustanovljen Po večletnih pripravah je bila pretekli teden v domu JLA v Kranju ustanovna skupščina Kluba kranjskih študentov. Na skupščini so izvolili vodstvo kluba, sprejeli pravilnik o delovanju in organiziranju ter se dogovorili o programski usmeritvi kluba in o programu posameznih komisij, ki bodo delale v okviru kluba. Pri programiranju dela Kluba kranjskih študentov so izhajali predvsem i/, dejanskih potreb in interesov študentske mladine iz Kranja. Klub ho z organiziranim delovanjem na različnih področjih družbenega življenja prispeval k hitrejšemu reševanju problemov študirajoče mladine in problemov širše družbene skupnosti. Izhodišča za delovanje so tudi jasno opredeljena v dokumentih kongresov ZKS in ZKJ ter ZSMS in ZSMJ. Pogoj za uspešno delovanje kluba je vsekakor sposoben vodstveni kader, ki bo organiziral in usmerjal delo. Zato bodo kadrovanju za vodil-! ne funkcije v klubu posvetili posebno pozornost. Z načrtno kadrovsko politiko, ki seveda vsebuje tudi izobraževanje, bodo skušali zagotoviti kar najbolj kvalitetne funkcionarje za delo v klubu. Pomembna naloga kluba pa je tudi kadrovanje iz študentovskih vrst v ZK. Ugotovili so namreč, da je zelo majhen odstotek študentov članov Zveze komunistov. Prav mladi komunisti naj bi predstavljali jedro kluba in zato bodo v klubu takoj ustanovili aktiv mladih komunistov, ki naj bi se kadrovsko in številčno stalno izpopolnjeval. Svoje interese bodo študenti lahk o uveljavili le, če bodo dovolj •dejnopolitično izobraženi in usposobljeni, da bodo lahko svoja stališča, zahteve in sklepe znali podkrepiti z utemeljitvami in jih tudi zagovarjati v ustreznih organih. Zato bocl o v programu dela posvetili veliko pozornosti tudi množičnemu idej-nopolitičnemu izobraževanju študentov. Pri tem bodo uporabljali različne izobraževalne oblike od seminarjev, predavanj in marksističnih krožkov. Nekatere oblike izobraževanja bodo organizirali v klubu, čimveč študentov pa bodo skušali vključiti v izobraževalne oblike, ki jih pripravljajo ZSMS, ZK, SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter delavska univerza. Pri uveljavljali ju in uresničevanju splošnih interesov študentske mladine v Kranju bo klub deloval predvsem na področju socialno ekonomske problematike študentov, na kulturnem področju, pripravljal bo športna tekmovanja in druge oblike rekreacije in zabave za študente ter s<" vključil v priprave na splošni ljudski odpor. Vse to delo in pa izobraževanje študentov bodo organizirale komisije za posamezna področja, ki delujejo pri klubu. Tudi Konkretne programe dela na posa- Obisk Primorske Krajevna organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov Kranj — Center bo organizirala jutri, 5. aprila, enodnevni izlet na Primorsko. S Umu bodo Kranjčani proslavili 30, Obletnico bojev za dokončno osvoboditev Primorske. Vojaški vojni invalidi bodo obiskali Koper, kjer se bodo seznanili z mestnimi zanimivostmi in s tovornim pristaniščem; Izolo s tovarno Delaniaris, Piran, fejer se bodo Kranjčani oglasili v Pomorskem muzeju, in Portorož ter Lucijo, kjer jih bodo zanimale predvsem soline. Vojaški invalidi se bodo zvečer vrnili v Kranj. - jk Konec aprila osrednja proslava v Kropi Pisali smo že. da se v tovarni vijakov Plamen V Kropi pripravljajo na praznovanje 80. obletnice obstoja m !*BZV<>ja tovrstne proizvodnje v tem delu radovljiške občine. Prireditve in Praznovanja v okviru tega jubileja s<> se že začela lani. osrednji prireditvi pa bosta konec tega meseca. Iako bo aprila slavnostna seja delavskega sveta, na kateri bodo P»ed drugim podelili priznanja najstarejšim članom kolektiva in poslovnim partnerjem. Ta dan pa bodo sprejeli in pogostili tudi upokojence. 30. aprila, na večer, ko je bila pred "P- leti ustanovljena zadruga za žeb-'Jaisko obrt in izdelke iz železa in je v njej prvič stekla proizvodnja, bo Zvečer svečana akademija. Ze dopolnile pa si bodo lahko vsi občani Ogle-Sali podjetje, nato pa bodo razstavili paket o, ki bo prikazovala, kakšna je Wla K ropa nekdaj. A Z. o sest avi- me/.nih področjih dela bod le komisije. Studenti, organizirani v Klubu kranjskih študentov, bodo prek svojih delegatov sodelovali v Konferenci mladih v izobraževanju- pri OK ZSMS in s tem aktivno prispevali k hitrejšemu reševanju vprašanj študirajoče mladine. Z raznimi oblikami sodelovanja pa se bo klub povezoval z drugimi študentskimi organizacijami v regiji in republiki, predvsem pa z mladimi iz delovnih organizacij in srednjih šoj v občini. Se posebno pa se bodo potrudili pri navezovanju stikov z Višjo šolo za organizacijo dela. ki je edina visoka šola v Klanju in je zato njen nadaljnji razvoj prav gotovo v interesu vse študirajoče mladine, predvsem pa srednješolcev. Za predsednika Kluba kranjskih študentov so izvolili Boruta Miheli-ča in za sekretarja -Jadrana Stevano-viea. , L. Bogataj Višje stanarine •Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in skupnost slovenskih občin sta skupaj pripravila predlog dogovora o politiki stanarin v letu 1975, ki temelji na določilu 6. člena medrepubliškega . dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975. Ta dogovor predvideva, da se povečanje stanarin uveljavi s 1. aprilom. Za usklajevanje osnov in meril pri določanju stanarin pa skrbe občine, samoupravna stanovanjska skupnost pa mora pripraviti osnove za politiko stanarin. V jeseniški občini je samoupravna stanovanjska skupnost pripravila za vse tri seje zborov skupščine občine obširno in temeljito poročilo, ki je bilo osnova za široko razpravo. Ko so razpravljali o predlogu družbenega dogovora o politiki stanarin, so se domenili, da višje stanarine uveljavijo s 1. majem letošnjega leta. Sredstva, ki jih bodo pridobili s povišanjem stanarin za stanovanja v družbeni lastnini, pa ne bodo uporabili za amortizacijska sredstva stanovanjskih hiš in stanovanj, ampak le za potrebe investicijskega in tekočega vzdrževanja, skupnih stroškov hiše oziroma stanovanja in stroške upravljanja, kar naj bi bilo pogoj za uspešnejše vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda. Da je več kot nujno takšno vlaganje, kažejo podatki: pri sredstvih investicijskega vzdrževanja je primanjkljaj okoli 800.000 dinarjev, pri sredstvih tekočega vzdrževanja pa znaša okoli 204.000 dinarjev, kar je skupaj več kot milijon dinarjev. Predlog dogovora o politiki stanarin določa, da je osnova za določitev stanarin v letu 1975 vrednost stanovanja, ki je izražena v točkah. Tako točkovanje so v jeseniški občini izvedli leta 1973, na podlagi odloka občinske skupščine o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanj in stanovanjske hiše. Tako ugotovljena stanarina pa se po predlogu dogovora o politiki stanarin poviša za 25 odstotkov, kar ustreza strukturi stanarine po zakonu o stanarinah in vsebini medrepubliškega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975. Izhodiščne višine povečanja stanarin v smislu določb dogovora znašajo stanarine skupaj z obratovalnimi stroški, kot je sicer v veljavi v vseh republikah, razen v Sloveniji, kjer so z zakonom o stanarini obratovalni stroški izvzeti-iz stanarine. To pa pomeni, da je 18-odstotna višja stanarina v drugih republikah v absolutni vrednosti višji znesek, kot bi bil ta znesek v Sloveniji, kjer imamo nižjo osnovo. S tem pa nam je omogočen višji odstotek povišanja stanarine, ne da bi pri tem prekoračili dogovorjeno mejo povišanja celotne storitve za \H odstotkov. Vrednost družbenega stanovanjskega fonda po kriterijih i/, leta 1965 /.naša več kot 1 7.'i milijonov dinarjev, ob upoštevanju točkovnega sistema iz leta 1973 pa več kot 203 milijone dinarjev, kar predstavlja poprečno 17 odstotkov več za jeseniško občino. Mesečna pogodbena stanarina za družbeni stanovanjski fond po starih kriterijih znaša 505.(XXI dinarjev, po novih kriterijih in povišana za 25 odstotkov pa znaša 741.000 dinarjev, kar je za 40 odstotkov več. Povečanje skupne vrednosti za poprečnih 17 odstotkov je zaradi novih elementov spremenjenega točkovnega sistema, delno pa tudi zaradi večjega števila točk. Ob višjih stanarinah pa bo treba spremeniti oziroma dopolniti tudi odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Pri tem bodo upoštevali tudi spremenjeno tabelo za ugotavljanje znosnih zneskov za stanarine v* odstotkih od letnih dohodkov posameznih tipov gospodinjstev glede na dohodkovni razpored in število članov v gospodinjstvu. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti na Jesenicah so izdelali in prikazali nekaj primerov vpliva spremenjenih kriterijev za določitev novih stanarin. Najbolj realen prikaz nudi primer členjene stolpnice na Cesti revolucije, v katero so se stanovalci pravkar vselili. Za ta objekt znaša pogodbena stanarina ob upoštevanju dosedanjih kriterijev iz leta 1965 21.729,70 dinarjev mesečno, pogodbena stanarina v istem objektu ob upoštevanju nespremenjene valorizacijske točke 9,70 dinarjev iz leta 1965 in ugotovljenega povišanja števila točk glede na kriterije v letu 1973 sprejetega odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj pa znaša 24.662,30 dinarjev. To kaže na 13,49 odstotka povečanje zaradi spremenjenega točkovnega sistema. Če pa upoštevamo še 25-odstotno povišanje, znaša stanarina 30.827,90 dinarjev, kar predstavlja za 41,87 odstotka več. Ker pa ta izračun velja le za na novo zgrajeni objekt in kaže najbolj realne podatke novih stanarin, na katere ima vpliv zgolj sprememba točkovnega sistema, so pri samoupravni stanovanjski skupnosti izdelali tudi izračun poprečnega povečanja stanarin za vsa stanovanja v družbeni lastnini jeseniške občine. Tako je bilo na primer dvosobno stanovanje na Cesti revolucije 7 brez centralne kurjave in dvigala leta 1973 ocenjeno s 121 točkami. Stanarina je znašala 159,85 dinarjev, po oceni iz leta 1973 in ob 25-odstotnem povišanju stanarine bo nova 228,10 dinarjev. Dvosobno stanovanje na Delavski 7 je bilo ocenjeno z 61 točkami, stanarina je bila 51,55 dinarjev, nova pa bo ob povišanju 89,30 dinarjev. Dvosobno stanovanje na Titovi 4/a je bilo ocenjeno s 154 točkami, po oceni iz leta 1965 je znašala stanarina 190,10 dinarjev, nova stanarina pa bo za 82,95 dinarjev višja. I). Sede j Dopolnilno delo pri samostojnih obrtnikih Obrtni zakon določa, da samostojni obrtnik, ki opravlja obrtno dejavnost in se ukvarja z opravljan jeni storitev s popravili, vzdrževalnimi deli in izdelavo izdelkov, pri svojem delu pa ne Uporablja avtomatov in drugih visoko produkcijskih strojev, na podlagi pogodbe o zaposlitvi lahko zaposli pet delavcev. Ce se v okviru obrtne dejavnosti samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravilom, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika i ali opravlja dejavnost po pogodbi /. organizacijo združenega dela, mu lahko občinski Upravni organ dovoli na podlagi sklepa skupščine, da zaposli več kot pet, toda največ sedem delavcev. V jeseniški občini obstaja velik deficit v storitvenih dejavnostih in se zaradi velikega povpraševanja vedno več storitev opravlja ilegalno, brez vsakršnega obrtnega dovoljenja Zato so se na Jesenicah odločili, da se za dopolnilno delo pri samostojnih obrtnikih dovoli zaposlitev do sedem delavcev. S tem bodo nekoliko omilili razliko med ponudbo in povpraševali jeni. zlasti v defici-t amih obrt nih storit vab. I). S. /O ljubljanska banka Ljubljanska banka podružnica Kranj Svet delovne skupnosti ponovno objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. višjega pravnega referenta 2. višjega referenta v splošnih poslih 3. referenta za pripravo materiala K sodelovanju vabimo za določen čas še diplomiranega pravnika ki bi lahko delal tudi nepopoln delovni čas Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 .: diplomirani pravnik pod 2 pravnik ali višji upravni delavec pod 3.: ekonomski tehnik Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o doseženi izobrazbi je treba poslati do 14. aprila 1975 na naslov: Ljubljanska banka, podružnica Kranj, splošni posli, Kranj, Cesta JLA 4 Skupnost za zaposlovanje Kranj razpisuje na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepa delovne skupnosti z dne 25. marca 1975 prosti delovni mesti 1. psihologa 2. knjigovodje Kandidata morata poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: visoka šolska izobrazba — diplomiran psiholog z ustrezno prakso; pod 2.: srednje šolska izobrazba - ekonomski tehnik z ustrezno prakso v finančni stroki. Osebni dohodki so določeni s sporazumom. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje sprejema komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti — skupnosti za zaposlovanje Kranj. Skupnost za zaposlovanje Kranj Delegatska vprašanja Radovljica — Na zadnji seji radovljiške občinske skupščine v ponedeljek, 31, marca, kjer so vsi trije zbori med drugim sprejeli proračun občine, program komunalnih del in družbeni plan občine za letos, je bilo na seji zbora združenega dela postavljenih tudi več delegatskih vprašanj. Član delegacije obrtnikov Andrej Cllfer je vprašal, kdaj bo skupščina obravnavala program razvoja obrti v občini in o tem, da bi zasebni obrtniki zaposlili več kot pet delavcev. — Pojasnjeno je bilo. da bodo program razvoja obrti v občini pri« pravili in da bosta o njem razpravljala tako skupščina kot zbor združenega dela. Izvršni svet občinske skupščine pa bo preučil možnosti, da bi predvsem v gradbeni stroki in obrt nik i-kooperant i lahko zaposlili več kot pet delavcev. Zakon namreč dopušča možnost, da obči rt a lahko dovoli, da obrtniki v posebnih primerih lahko zaposlujejo tudi do sedem delavcev. Na vprašanje delegacije podjetja Vezenine Bled. kako je z gradnjo stanovanj na Bledu, bo posredovala odgovor samoupravna stanovanjska skupnost Radovljica. Na seji je bilo postavljeno tudi vprašanje, kako je z opekarno v Dvorski vasi. Znano je. da je ta opekama že nekaj časa v težavah in da posluje z izgubo, Zdaj bo najprej stekla razprava o pokritju izgube (42 milijonov starih dinarjev), že nekaj časa pa trajajo pogovori, da bi se opekarna priključila podjetju S(!P Sava Jesenice. Druga možnost pa je, da je treba to vprašanje čim prej rešiti. Menili so, da sta za opekarno Dvorska vas v prihodnje možni le dve rešitvi: pokritje izgube in povezav;! z drugim podjetjem ali pa likvidacija. A. Ž. Sporazum potrjen Družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skuprtosti občinske skupščine Tržič so na ločenih sejah, ki so bile v petek' in ponedeljek, potrdili samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva. To je peta samoupravna interesna skupnost, ki je del novega delegatskega skupščinskega sistema in združuje delegate interesnih skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja in samoupravne stanovanjske skupnosti. Skupnost socialnega varstva bo vodila skupščina, ki je sestavljena iz dveh zborov: zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Skupščina skupnosti združuje M) delegatov. -jk Petek — 4. aprila 1975 Čez tri leta domači uran Odprtje rudnika urana v Žirovskem vrhu je predvideno za začetek leta 1979 — Kje nastaniti delavce? — Izdelan je idejni načrt za cesto po Poljanski dolini — Imenovanje medresorske komisije — Sobotni posvet v Gorenji vasi je pokazal, da je še veliko odprtih vprašanj in nejasnosti Nahajališče uranove rude na področju Zirovskega vrha je bilo odkrito leta 1959. Vse od tedaj pa do danes so bile v neposredni bližini Gorenje vasi v Poljanski dolini intenzivne geološko rudarske raziskave. Ze pred dvema letoma je bilo izvrtanih okrog 70 kilometrov vrtin in izkopanih več kot 10 kilometrov rudarskih rovov. Vsa dela so bila opravljena izključno z namenom, da se čimbolj natančno ugotovijo količine uranove rude v tem nahajališču. Seveda pa je-takoj potrebno pristaviti, da so sedanji rezultati zasnovani zgolj na osnovi detajlnih raziskav nahajališča v dolžini 2,2 kilometra, medtem ko naj bi bilo celotno potencialno nahajališče dolgo približno 15 kilometrov. Ze pred približno* štirimi leti je bila količina ugotovljenih rudnih zalog tolikšna, da se jo je splačalo tudi ekonomsko ovrednotiti, kar pomeni, da je bilo potrebno izdelati ustrezno študijo, katere namen je bil, da pokaže, če so ugotovljene rudne rezerve po količini in kvaliteti zadostne, torej tolikšne, da bi jih 'bilo mogoče na ekonomski osnovi izkopavati in predelovati v »rumeni kolač«. Spričo pomanjkanja domačih izkušenj je študijo izdelala ameriška firma Arthur McKee iz San Francisca. Rezultati so bili ohrabrujoči. Na njeni podlagi je bil nekoliko kasneje že izdelan investicijski program za odprtje rudnika in predelavo uranove rude. Predstavniki Geološkega zavoda iz Ljubljane in predstavniki Savskih elektrarn so se takrat tudi prvič resneje začeli pogovarjati o skupnem investiranju v rudnik urana. Kot rezultat prizadevanj obeh partnerjev je bila novembra 1972. leta sklenjena pogodba o združitvi sredstev za gradnjo in eksploatacijo rudnika urana Žirovski vrh. S tem je bilo omogočeno, da se tudi financiranje bodočega rudnika vključi v finančni paket jedrske elektrarne Krško na eni strani ter vključitev rudnika v elektroenergetsko grupacijo na drugi strani. Sedaj izdelani investicijski program predvideva, da bo do dokončnega odprtja rudnika v Žirovskem vrhu potrebno zagotoviti 380.092.377 din sredstev. Od tega je 234,078.310 dinarjev osnovnih in 31,240.000 din obratnih sredstev. Za kritje osnovnih in obratnih sredstev ter za kritje družbenega standarda so predvidena sredstva iz energetskih virov, za kritje uvožene opreme in storitev ter stroške kreditiranja pa iz inozemskih kreditov. Investicijski program predvideva letni izkop rude v višini 300.000 ton. Za to predvideno proizvodnjo bo potrebno zaposliti 575 delavcev: od tega 477 v jami, 87 v obratu predelave ter 11 v zunanjem transportu. In že smo pri enem od problemov, pri problemu, ki je bil živo prisoten tudi na sobotnem posvetu o odprtju rudnika urana, ki je bil v Gorenji vasi. To je bilo pravzaprav prvo širše informiranje prebivalcev Poljanske doline o problematiki rudnika, o problematiki, ki je bila še do nedavnega za Poljance zavita v nekakšno tančico skrivnosti. •Jasno je namreč, da bo večje število delavcev moralo priti od drugod. In zanje bo potrebno zgraditi stanovanja! Toda kje? Na sobotnem posvetu sta se izkristalizirali dve osnovni stališči. Nekateri se zavzemajo za to, da bi priseljence razdelili na celotnem področju med Škof jo Loko in Gorenjo vasjo, drugi, to pa je tudi uradno stališče krajevne skupnosti Gorenja vas, pa, da se za zaposlene v rudniku stanovanja zgradijo izključno na področju Gorenje vasi. Argumentov v prid t'ni in drugi varianti je seveda več. Se vedno namreč ni jasno, koliko zaposlenih v rudniku bo domačinov in koliko jih bo prišlo iz drugih krajev. Zato so se prisotni na posvetu zavzeli, da je potrebno poleg tehnološke in drugih študij čimprej izdelati tudi sociološko študijo. Ob tem pa je še vedno potrebno pristaviti, da so vse rešitve, ki jih predvideva investicijski program, tako glede varstva okolja, postavitve obratov za predelavo rude, same tehnologije in števila zaposlenih, še vedno le začasne. Natančne rešitve bodo znane šele po izdelanem bazičnem inženiringu. Ker bo Žirovski vrh prvi rudnik urana v Jugoslaviji, je jasno, da se ekipe strokovnjakov srečujejo z vrsto novih tehničnih, tehnoloških Petek — 4. aprila 1975 in varstvenih problemov. Realizacija projekta je razdeljena zato v dve fazi. Prva faza predvideva izdelavo študije o varstvu okolja in izdelavo bazičnega inženiringa. Vse to naj bi dalo dokončen odgovor o pravilnosti izbire odlagališča jalovine, znano bo dokončno število zaposlenih v jami in zunaj. Šele po prvi fazi bo tudi mogoče zaprositi za lokacijsko dovoljenje. Izdelava študij v tej prvi fazi bo trajala šest mesecev. Po prejšnjih predvidevanjih bi morali biti vsi dokumenti izgotovljeni do avgusta, a po vsemu sodeč bo že prva faza končana z zamudo. Druga faza — detajlno projektiranje in sama gradnja — pa bo morala biti končana v osemindvajsetih mesecih. Čeprav bo končno število zaposlenih znano šele čez nekaj mesecev, so že zagotovljena tudi sredstva za družbeni standard zaposlenih. V načrtu je gradnja 250 stanovanj in 150-postel jnega samskega doma. Za to je v investicijskem programu predvidenih 90,416.000 din. Brez dvoma pa bo potrebno zagotoviti tudi sredstva za infrastrukturo, ki pa jih trenutno še ni nikjer! Prav zato so na sobotnem posvetu predstavniki škofjeloške občinske skupščine izrazili bojazen, ki pa je najbrž precej upravičena, da bo v prihodnjih letih prav na tem področju še veliko težav. Nova cesta v Poljansko dolino mora biti zgrajena še pred odprtjem rudnika, so menili navzoči na sobot- nem posvetu v Gorenji vasi. Popolnoma razumljivo je, da sedanja prometna žila ne bo prenesla tako povečanega prometa. Za novo cesto so že izdelani idejni načrti, glavni projekt pa naj bi bil končan do prihodnje pomladi. Težav z novo traso po dolini kot kaže ne bo, nejasen pa je še vedno prehod ceste prek Škofje Loke. Obstajata namreč dve možnosti: »puštalska« in predor pod gradom. Potrebno se bo torej še odločiti. Nejasno je še tudi, kje dobiti denar za to? Udeleženci posveta v Gorenji vasi so tudi menili, da bo v prihodnje izredno pomembno delo medresorske komisije, ki je bila ustanovljena pred kratkim. V njej so predstavniki republiškega izvršnega sveta, gospodarske zbornice, škofjeloške občinske skupščine, krajevne skupnosti Gorenja vas in drugi. Njena naloga je predvsem, da usklajuje in usmerja delo investitorja, proučuje programe raziskav, spremlja dela pri izdelavi projektne dokumentacije, spremlja potek del pri gradnji rudnika, pripravlja poročila o ugotovljeni problematiki za prizadete republiške upravne organe, predlaga investitorju in pristojnim organom ter organizacijam ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi izgradnja objekta v predvidenem roku itd. O problematiki rudnika bo na prihodnji seji razpravljala tudi škofjeloška občinska skupščina! J. Govekar Pomembna seja UO Gorenjske turistične zveze Na seji upravnega odbora Gorenjske turistične zveze, ki je bila v petek, 28. marca, v Škofji Loki, so razpravljali o nadaljnjem delovanju, organiziranosti in razvoju turizma na Gorenjskem. Zelo veliko je bilo govora o financiranju Gorenjske turistične zveze, katere delo se sedaj financira pretežno s komercialno dejavnostjo predvsem kar zadeva izdajanje turističnega koledarja in vodiča. Še vedno pa se za bodoče vztraja, da naj bi njeno delovanje financirali tisti, ki so jo ustanovili, to je turistična društva. Da bi bilo to mogoče, pa je treba čimprej urediti, da turistična društva dobe vso ali vsaj del turistične takse. O tem se bo treba samoupravno dogovoriti predvsem z nekaterimi krajevnimi skupnostmi na področju jeseniške in radovljiške občine. V nadaljevanju seje so posvetili veliko pozornost boljšemu sodelovanju med Gorenjsko turistično zvezo in občinsko turistično zvezo Škofja Loka. Pri tem so ugotovili, da so v škofjeloški občini ustanovili svojo turistično občinsko zvezo zato, ker so to zahtevali posebni pogoji za razvoj kmečkega turizma oziroma turizma na vasi. Zveza je svoj obstoj tudi upravičila. Ugotovili so, da so v zvezi s tem obstajale nekatere organizacijske težave, ki pa niso bistvene za nadaljnjo vsebinsko poglobitev sodelovanja. Tudi nekatere statutarne pomanjkljivosti ne bodo več ovira za nadaljnje sodelovanje pri skupnih prizadevanjih na področju turistične dejavnosti na Gorenjskem. Nova ustavna določila bodo še to leto rešila probleme nadaljnje organiziranosti, ki bo slonela na osnovah dogovarjanja v zvezi s potrebami. Glede tega je prevladalo mnenje, da bo tudi V bodoče za enotne akcije in zaradi pravilnega ter ustreznega nadaljnjega razvoja turizma na Gorenjskem potrebna zveza turističnih društev tega področja. Občinska turistična zveza Škofja Loka se bo na osnovi samoupravnega dogovarjanja* in sporazumevanja vključila v prizadevanje za uresničitev programskih izhodišč Gorenjske turistične zveze. Na seji so potrdili finančno poročilo Gorenjske turistične zveze za lansko leto in v višini 1,2 milijona din sprejeli finančni načrt za to leto. Pri tem pa so se strinjali s predlogom, da je treba predlog dopolniti tako, da bodo posebaj prikazani stroški za organizacijsko delo od dohodkov in izdatkov za komercialno dejavnost. Nato so obravnavali in sprejeli pravilnik 0 urejanju in izdajanju glasila Gorenjske turistične zveze, ki bo izhajalo od 4 do 0 —krat na leto namesto dosedanjih šablonsko sestavljenih turističnih novic. Kar zadeva kadrovsko problematiko in števila delovnih mest pri zvezi so se dogovorili, da je do prihodnje seje treba pripraviti predlog normativa in opis delovnih mest. V zvezi z izdajanjem propagandnih edicij pa so sprejeli priporočilo, da je za pravilno predstavitev navzven treba urejati prospekte tako, da se iz njih vidi prava pomembnost posameznih turističnih krajev. Predvsem pri zunanjih gostih so se večkrat pojavljale pritožbe, da niso bili dovolj informirani o turističnih zmogljivostih posameznih krajev pa tudi področij. Udeležba na seji je bila izredno dobra. Razen stalnih članov se je seje udeležila tudi delegacija občinske turistične zveze Škofja Loka, navzoč pa je bil tudi predstavnik turistične zveze Slovenije. H. Blenkuš Nižji proračun Na zadnjih sejah vseh treh zborov skupščine občine Jesenice so obravnavali tudi predlog proračuna .občine Jesenice za leto 1975. Predlagani proračun je nižji od tistega, ki so ga predlagali v osnutku pro-računa, ker je prišlo do nekaterih sprememb. Skupen znesek proračunskih dohodkov za jeseniško občino tako znaša 26,718.800 dinarjev. Posebni družbeni dogovor o višini splošne porabe V slovenskih občinah v lanskem letu vsebuje kriterije za izračun dovoljene porabe po posameznih občinah in določila o solidarnostnem prelivanju dohodkov, po katerem morajo občine, ki imajo višje dohodke od dovoljene porabe, prispevati v solidarnost, občine pa, ki imajo dovoljeno porabo višjo od dohodkov, pa prejemajo razliko iz sredstev solidarnost i Lani je imela jeseniška občina višje dohodke od dovoljene porabe, zato je določeni znesek prispevala v sredstva solidarnosti. Ob komu leta pa so bili dohodki manjši od dovoljene porabe, /al o je prejela sredstva solidarnosti. Po družbenem dogovoru in prenesenimi sredstvi do dovoljene porabe v letu 1974 je tako za jeseniško občino predvidena proračunska poraba 26,718.800 dinarjev, v osnutku proračuna pa je bilo planiranega nekaj več denarja. O osnutku proračuna so razpravljali na zborih občanov, vendar niso dali bistvenih pripomb. Postavili so le nekaj vprašanj kot je financiranje krajevnih skupnosti, financiranje oziroma razdelitev sredstev za razna komunalna dela, ureditev prostorov krajevnih skupnosti itd Nasploh pa so ugotavljali, da je za komunalno dejavnost namenjenih premalo sred stev. vendar pa v jeseniški občini naenkrat ne morejo rešiti vseh problematičnih komunalnih vprašanj. Ob pripravljanju predloga proračuna občine SO nekatere umestne pripombe občanov tudi upoštevali. D. S. Trgovsko podjetje Zarja Jesenice je v torek odprlo v hotelu Grajski dvor v Radovljici razstavo pisarniške opreme in birotehnike. Razstavljajo pisalne, računske in fotokopirne stroje, pisalne mize in drugo pohištvo ter opremo za pisarniške prostore. Podjetje Zarja je trenutno edino na Gorenjskem, ki prodaja tudi fotokopirne stroje. Za razstavo so se odločili, ker v svojih prostorih nimajo tako velikega, da bi lahko vse, kar sodi v opremo pisarniških prostorov, pokazali na enem mestu. Vse razstavljeno blago, kjer je tudi precej uvoženega, je naprodaj. Sicer pa od domačih proizvajalcev pohištva predstavljajo izdelke podjetij Stol Kamnik, Novoles Novo mesto in Ledave Murska Sobota. Od domačih proizvajalcev računskih strojev pa razstavljajo izdelke podjetja iz Buj. Odločili so se že, da bodo takšne razstave v hotelu Grajski dvor v Radovljici prirejali vsako leto. Če bo zanimanje dovolj veliko, bodo podobno razstavo najbrž pripravili tudi na letošnjem mednarodnem poletnem sejmu v Kranju. Razstavo v hotelu Grajski dvor, kije odprta vsak dan od 8. do 17. ure, bodo zaprli jutri. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Po določilih 4. in 5. člena Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, Uradni list SRS 18/74, določilih 67. člena Statuta in 11. do 16. člena Samoupravnega sporazuma delavcev v združenem delu objavlja odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Tržiške tovarne kos in srpov Tržič razpis za delovna mesta: 1. tehničnega vodje podjetja 2. komercialnega vodje podjetja 3. vodja razvoja podjetja Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: da ima ustrezno izobrazbo strojne smeri, da ima delovne izkušnje v taki ali podobni delovni organizaciji in lahko dokaže uspešnost dela doslej na takem ali podobnem delovnem mestu; pod 2.: da ima ustrezno izobrazbo ekonomske ali trgovske smeri, da ima delovne izkušnje v komercialni ali trgovski dejavnosti kovinske stroke in lahko dokaže uspešnost dela doslej na takem ali podobnem delovnem mestu; . ^ pod 3. da ima ustrezno izobrazbo strojne ali sorodne smeri, da ima delovne izkušnje v taki ali podobni delovni organizaciji in lahko dokaže uspešnost dela doslej na takem ali podobnem delovnem mestu. Kandidati morajo biti moralno neoporečni, družbeno aktivni in imeti ustvarjalen odnos do samoupravnega socialističnega razvoja in delavskega samoupravljanja. Pismene prijave naj kandidati pošljejo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Tržiška tovarna kos in srpov Tržič — tajništvo. Vsi prijavljeni bodo v 15 dneh po poteku razpisa obveščeni o izidu razpisa. ODR podjetja Kovinoobrt Bohinjska Bistrica na podlagi 15. člena Samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas K 4 KV ključavničarje (s poklicno šolo) 2. 6" PK priučenih delavcev (moški, mlajši z veseljem do priučitve na področju izdelave in montaže pnevmatskega transporta) Prijave pošljite na Kovinoobrt 64261 Bohinjska Bistrica. Telesnokulturna skupnost Kranj Cesta Staneta Žagarja 27 razpisuje prosto delovno mesto računovodje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevali še naslednje: imeti morajo višjo ali srednješolsko izobrazbo ekonomske ali njej sorodne smeri in 3 oziroma .r> let delovnih izkušenj na področju finančno-računovodskega poslovanja. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnega mesta. Kranjski likovniki na Primorskem Batista, Kukec in Simonič v piranski Mestni galeriji PfcJDNl fAM.1 NAS PAOACEK, VSI <£feTAo ZJ)a5 v 9LEDAUSCE TAK MS NAO&t KDofcNttjiČE« OB SOBOTAH LUTKE - Ob pomanjkanju lutkovnih predstav v Kranju se je Prešernovo gledališče odločilo, da proste sobotne dopoldneve izpolni z lutkovnimi predstavami različnih lutkovnih skupin iz cele Slovenije. S to akcijo želi Prešernovo gledališče predvsem kulturno vzgojno organizirati prosti čas naših najmlajših. Ves mesec se bodo vsako soboto ob 10. uri vrstile lutkovne predstave v Prešernovem gledališču. V soboto, 5. aprila ob 10. uri bo lutkovna skupina Prešernovega gledališča Kranj za otroke uprizorila igrico Hane Budinske Igra za poredneže. — M. L. 54.006 izposojenih knjig Občinska knjižnica Jesenice je lani nakupila 1517 knjig. Cene knjig so zaradi dražjega tiska narasle, zato je knjižnica presežke krila z izredno dotacijo kulturne skupnosti. Od dogovorjenega števila izposojenih knjig 55.000 je knjižnica izposodila 54.006 knjig. Preureditev knjižnice na Koroški Beli bi morala biti končana ob koncu lanskega leta, vendar so se dela zavlekla, zato bodo šele zdaj knjižnico preselili v delavski dom na Javorniku. Namesto predvidene strokovne preureditve knjižnice v Kranjski gori je občinska knjižnica preuredila knjižnico v Ratečah. D. S. Štiri premiere Lani je amatersko gledališče Tone Čufar na Jesenicah od dogovorjenih petih premier s 65 predstavami pripravilo štiri premiere, štiri recitale in dve ponovitvi del, skupaj torej 47 lastnih prireditev doma in osem gostovanj v občini in dve gostovanji zunaj nje. Doma si je prireditve ogledalo 4268 gledalcev, na gostovanjih pa 1864 gledalcev. Namesto predvidenih štirih gostovanj poklicnih gledališč je amatersko gledališče pripravilo pet gostovanj. Skupno s sindikalno organizacijo in mladino Železarne ter kulturno skupnostjo je gledališče strokovno organiziralo gostovanje Narodnega pozorišta iz Zenice za srbohrvatsko govoreče občinstvo. Skupaj si je sedem predstav ogledalo 1193 gledalcev. Število ostalih prireditev v dvorani gledališča pa je 69. Gledališče je pomagalo tudi dramskim skupinam na Hrušici, na Javorniku, na Breznici, v Mošnjah in v Ribnem pri Bledu s posojanjem in izbiro garderobe, kulis ali tekstov. D. S. Kulturna dejavnost mladih železarjev Komisija za kulturno dejavnost pri tovarniški konferenci ZSMS Železarne Jesenice je tudi v letošnjem letu pripravila precej kulturnega razvedrila za mlade železarje. V programu je dan poseben poudarek vključevanju članov osnovnih organizacij ZSMS v kulturno življenje v tem železarskem korektivu. Tako bodo člani komisije še v tem mesecu organizirali seminar z naslovom: Kulturo neposrednemu proizvajalcu, pripravili bodo posvet z referenti za kulturo v posameznih osnovnih organizacijah ZSMS, v načrtu pa imajo tudi izvedbo analize o možnostih aktivnega vključevanja mladih v različne oblike kulturnega udejstvovanja. V programu komisije za letošnje leto pa je še: organizacija kviza na temo: 25 let delavskega samoupravljanja v Železarni Jesenice, kul-turnozabavna prireditev skupaj z graničarji jeseniške občine pod naslovom Pokaži, kaj znaš ter več odkupov gledaliških in filmskih predstav. J. R. Seja skupščine kulturne skupnosti Na zadnji seji skupščine kulturne skupnosti Jesenice so sprejeli zaključni račun in poslovno poročilo skupnosti za minulo obdobje ter obravnavali program za letošnje leto. Finančni plan kulturne skupnosti je usklajen z dovoljeno porabo v okviru občine in republike. Po tem planu jeseniška kulturna skupnost razpolaga z,nekaj več kot 3 milijoni dinarjev, prispevek za program skupnih nalog pa znaša nekaj več kot milijon dinarjev. Na seji so se domenili, da izvajalci posameznih dejavnosti v okviru programa v najkrajšem času ponovno ovrednotijo svoje programe na osnovi sprejetega finančnega plana. Pri tem pa morajo upoštevati že sprejete programske zasnove in idejno usmeritev posameznih kulturnih dejavnosti. Tako bodo poskušali z manjšimi sredstvi obdržati enak obseg dejavnosti. Na seji so delegati precej časa razpravljali o muzeju delavskega gibanja na Jesenicah. Domenili so se, da se bodo člani izvršnega odbora sestali s člani odbora za ustanovitev muzeja in razpravljali o nadaljnjem poteku akcije, ki so jo na Jesenicah podprle vse družbenopolitične organizacije. D. S. Koncert pevskih zborov V koncertni dvorani delavskega doma v Kranju bo v soboto, 5. aprila, ob 20. uri koncert dveh moških pevskih zborov. Kranjskemu občinstvu se bosta tokrat predstavila moški pevski zbor ISKRA iz Kranja in moški pevski zbor DAVORIN JENKO iz Cerkelj. V prvem delu koncerta bomo najprej slišali Cerkljane in Iskraše posebej. V drugem delu pa bosta zbora nastopila v skupni zasedbi. Za ljubitelje zborovskega petja bo skupen nastop 60 pevcev prav gotovo prijetno glasbeno doživetje. Na sobotnem koncertu bomo lahko slišali dela renesančnih mojstrov in slovenske umetne, ljudske in borbene pesmi. MPZ ISKRA bo vodil njihov dirigent Janez Močnik, zbor DAVORIN JENKO iz Cerkelj pa Jožef Močnik. Ljubitelje zborovskega petja vabimo, da se koncerta udeležijo v čim večjem številu. Premiera na Javorniku V nedeljo, 30. marca, je bila v dvorani delavskega doma na Javorniku premiera dramskega dela Zveza za vse življenje, ki so ga uprizorili člani dramske skupine DPD Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela. Delo, v katerem so se zelo uspešno predstavili predvsem mlajši člani dramske skupine, je režiral Janez Kejžar. J. R. Revizor 74 v Tržiču Pretekli teden je gostovalo v Tržiču Mestno gledališče iz Ljubljane. Znani slovenski gledališki igralci so nastopili dvakrat in obakrat predstavili pred polno dvorano Cankarjevega doma novejšo komedijo Igorja Torkarja Revizor 74. Ljubljanski gledališčniki so letos že dvakrat gostovali v Tržiču in obakrat je bila dvorana dobro zasedena. To kaže, da so TržiČani željni dobrih gledaliških predstav. M. V. V petek, 25. marca, so v Mestni galeriji v Piranu odprli razstavo grafičnih del treh gorenjskih slikarjev: Milana Batiste, Marjana Kukca in Štefana Simon.ča. Milan Batista: Mehanizem V. Obsežen, raznolik in retrospektivno zasnovan izbor del, s katerim se je akademski slikar Milan Batista lansko leto predstavil gorenjski javnosti, je rezultat nenehnega iskanja vedno različnih, na nov način obravnavanih in slikarjevim trenutnim hotenjem ustreznih likovnih rešitev. Morda so prav ta, vedno prisotna stremljenja in razpoloženjske menjave vzrok, da slikar ustvarja v ciklih, ki so značilna in v formalnem ter vsebinskem pogledu zelo pestra oblika umetnikovega dela. Eno najnovejših slikarjevih prizadevanj predstavlja skupina grafik, ki je bila v Piranu prvič v tako širokem izboru prikazana javnosti. V tem grafičnem ciklu je osnovni element oblikovanja oz. komponiranja tehnični predmet ali bolje, njegov grafično odtisnjen detajl. Ti oblikovani delci se razporejajo po grafični plo"skvi na podoben način kot »biološke« strukture ali barvne gmote v tako imenovanem novem ornamentalnem slikarstvu ali »novi ornamentiki«, čeprav je ta naziv za to obliko slikarstva opravičljiv le za opredelitev njegovega zunanjega, dekorativnega videza. Štefan Simonič: Laz Prehojena pot dosedanjih iskanj na področju grafičnega oblikovanja je pri Štefanu Simoniču podobno kot pri Milanu Batisti zanimiva in polna sprememb. Njegovi prvi poskusi še danes privlačijo s svojimi oblikovno izčiščenimi, kompozicijsko tehtno postavljenimi in vsebinsko dovolj angažiranimi abstraktnimi likj, ki v najrazličnejših sestavih prekrivajo grafično ploskev. Zelja po izoblikovanju kar najbolj trdnega* likovnega skeleta je Simoniča pripeljala iz kasnejše »biomorfne« sfere, v kateri se je likovno življenje osredotočilo na gibanje in medsebojno učinkovanje najrazličnejših bioloških jedrskih struktur, v bližino predmeta, ki mu je slikar ohranil le obris, toda v toliko večji meri poudaril njegove dekorativne vrednote. Tako kot tehnični detajl pri Milanu Batisti je v Simoničevem slikarstvu podobno nalogo prevzel ornamental-ni izsek, kakršnega je iskal in našel na izdelkih ljudskega rezbarstva — na jarmih, preslicah, nečkah itd. Slikar jih v najrazličnejših povezavah sestavlja in niza po grafični ploskvi. Značilen za oba slikarja je samo- • svoj in od predloge neodvisen kolorit, ki predstavlja pomemben element pri nastajanju kompozicijskega ravnotežja, pa tudi pri uveljavljanju osebnega izraza pri sicer omejenih možnostih svobodne in sproščene uporabe osnovnih sestavin, iz katerih raste slika. Vlogo, ki jo je odigral pri Batisto-vem snovanju »tehnični detajl«, pri Štefanu Simoniču pa izsek iz orna-mentalnega reza, prevzemajo pri Marjanu Kukcu na opartističen način oblikovani, kot lepljenka sestavljeni delci geometrične motivike. Ti se razvrščajo po slikarski ploskvi v večjih ali mftnjših skupinah, lahko pa jo povsem prerastejo, vežejo s na čisto ali z rastrom obloženo ozad je, odvisno pač od tonske intenzivnosti v kompozicijo vključenih elementov. Dinamiko likovne igre poživljajo vdori in prepleti različnih oblikovnih struktur na obrobju ali v* samem tkivu grafičnega polja, kar prinaša v urejenost primarne kom-pozicionalne zasnove določeno, čeprav še vedno dovolj kontrolirano napetost in nemir. Uporaba »anorganskih« gradiv, ki so v primeri z »biološkimi« omejena v svojem gibanju ali spreminjanju, pa toliko stabilnejša v svojih kompozicijskih povezavah, daje delu vseh treh rastavljavcev soroden značaj in prav zato opravičuje tudi njihov skupen nastop. Razstava v Piranu pomeni začetek širšega sodelovanja med gorenjskimi in primorskimi likovnimi delavci, kakršno se že nekaj let prepleta med kranjsko in pomursko galerijo in v katero se počasi vključuje tudi štajersko področje. V prvi polo- Marjan Kukec: Kompozicija 11. vici aprila se bo večja skupina primorskih slikarjev in kiparjev predstavila v galeriji Mestne hiše v Kranju, Gorenjci pa bodo vrnili obisk v času poletne sezone, ko bo v piranski galeriji na ogled razstava z naslovom Likovna prizadevanja na Gorenjskem. Cene Avguštin Virtuoznost in širok izbor Gostovanje harmonikar s kega orkestra iz Ra-dolfzella v Radovljici Minuli četrtek je v avli osnovne šole A. T. Linharta gostoval 32-član-ski harmonikarski orkester iz mesta Radolfzell ob Bodenskem jezeru, ki deluje pod okriljem znane tovarne glasbil Hohner. O mestu harmonike v glasbi je bilo rečeno in zapisano že mnogo nasprotujočih si mnenj. Med glasbili je to eden najmlajših, saj ga izdelujejo šele od 19. stol. Zato ni povsem točno mnenje, da je harnjo-nika ljudsko glasbilo. Glasba, ki jo štejemo za pravo ljudsko, vokalno ali instrumentalno, je v glavnem nastala že pred tem. Res pa se je harmonika zelo razširila po vsem svetu, vendar zaradi nekaterih tehničnih izvajalskih težav, ki onemogočajo interpretacijo standardne literature, dolgo ni našla poti na koncertni oder. Težnje po strokovni utemeljenosti in večji umetniški dognanosti harmonike so se izrazili na dva načina: nujna je bila originalna literatura, tehnično, glasovno in izrazno prilagojena instrumentu, izdelovalci pa so izpopolnili harmoniko in ji z raznimi tehničnimi izboljšavami, registri in drugimi dodatki popestrili izrazne možnosti. Združitev več takih glasbil v skupino daje precej izrazit orkestrski zvok, primeren tudi za izvajanje zahtevnejše koncertne literature. O tem smo se prepričali na koncertu harmonikarjev iz Radolfzella. Člani orkestra, ki mu že od leta 1966 nadvse uspešno dirigira Peter Glockner, so predvsem mladi ljudje, učenci, vajenci, uslužbenci, skratka ljubitelji glasbe. V 40-letnem delu so se razvili v enega najboljših nemških tovrstnih ansamblov. Seveda so to dosegli le ob strokovnem vodstvu, vztrajnem delu ( vaje imajo 2-krat tedensko, pred nastopi pa kar celodnevne, ali kot so sami rekli maratonske vaje) in pa zato, ker jim tovarna Hohner daje na voljo svoje najboljše izdelke. V orkestru nimajo le harmonik, ki s pomočjo registrov posnemajo običajna orkestrska glasbila, pač pa tudi razne elektronske harmonije in številna tolkala. Ansambel je s pridom izrabil tehnične in zvočne zmogljivosti tako sestavljenega orkestra. Tako je imel dirigent dobro priložnost pokazati svoje in orke-strovo muziciranje. Skladbe zelo pestrega in privlačnega sporeda so bile izvedene oblikovno jasno, ritmično točno in razgibano in so navdušile prisotne poslušalce. Tudi stilno so bile skladbe zaigrane primerno, tako v prvi polovici dela Clarka, Bacha, Bizeta, Griega, Čajkovskega, kot tudi popularne zabavne melodije v drugi polovici, znane večini poslušalcev iz radijskih sprejemnikov. Koncert je pomenil poslušalcem prijeten glasbeni užitek, v okviru kulturne akcije je bil dostojen kulturni dogodek, pedagogom in tudi drugim pa je pomagal pri iskanju prave poti za uporabo harmonike v vzgojno estetskih smotrih in v glasbi sploh. Erich Manz, umetniški vodja orkestra, se je v pozdravnem govoru zahvalil za prisrčen sprejem gostitelju, občinskemu svetu ZSS v Radovljici ter prirediteljem koncerta Kulturni skupnosti, ZKPO in Glasbeni šoli Radovljica. Povedal je, da je orkester že tretjič na turneji po Jugoslaviji in posredoval poslušalcem in prirediteljem tudi poslanico radolf-zellskega župana, v kateri med drugim pravi »da tudi ob takšnih kulturnih dogodkih raste razumevanje in spoštovanje med ljudmi.« Ob dobrem počutju v radovljiški občini so izrazili upanje, da bo podobno tudi na nadaljnji poti,ki jih je iz Radovljice vodila v Slavonski Brod, Zagreb, Čakovec, Reko in Pul°- ABV - GE »Črna žena« v Sovodnju O, predobro vem, kako se utegne kak mestni gledališki poznavalec ali pa le »poznavalec«, našobiti ob tej stari ljudski igri. Toda stvar je taka: radoživi podeželski kulturni aktivisti store, kar morejo storiti sami — o kakih posebnih vplivih gledaliških centrov ni dosti sledov. In tako igrajo vse po vrsti, kar pač dosežejo. Preprost človek pa ima rad preprosto, razumljivo in tudi pouČno-vzgojno ljudsko igro. Vendar pa je prav uprizoritev Radenškove »Crne žene« na odru KUD »Boštjan JezerŠek« v Sovodnju znova zavrnila preganjavce starih ljudskih iger. Saj tudi v tem'nezahtevnem delu tiči plemenito jedro, prava hvalnica zvesti ljubezni, rodo-ljubju in vaški slogi. In celo za kmečki upor in samoobrambo pred Turki gre! Imel sem občutek, da je Črna žena nekaka soznačnica za Miklovo Zalo - pri obeh je visoko postavljena žlahtna vrednota: zvestoba. Igralci, po večini delavci in kmetje, so pod režijskim vodstvom domačina Načeta Kržišnika zaigrali tako dobro, da so gledalce prepričali. Kajti tvegano je pred tako različno staro publiko igrati resno dramo. Dosti lažje je uprizarjati burke, kjer se pač gledalci smejejo vsemu, tudi spodrsljajem. Vsekakor sem bi ganjen ob trudu,, ki so ga sovodenjski gledališčniki vložili v to delo. Vaje skozi dva cela zimska meseca, igralci delavci v dveh izmenah, oddaljenost domov nekaterih tudi za polno uro hoda. Človeku mora imponirati taka zagnanost in resnost. — Nekateri odrski liki so mi še zdaj pred očmi. Posebno oni, ki so jih oblikovali Franc Bevk, Lidija Frelih, Janko Podobnik, Mira Peternelj, France Kosmač in drugi. Vsaj za imenovane smem trditi, da so dosegli prav dobro raven amaterskih gledališčnikov. Dobro je opravil svoje delo ma-sker Feliks Šifrer in pa seve tudi scenograf Blaž Mlakar. Le-ta je poživil oder z naravnim zelenjem in izvedel smiselno združitev kuliserije s pravim drevjem. Polna dvorana, dobesedno kar nabita, sovodenjskega zadružnega doma, občinstvo, ki je zbrano sledilo dejanju na odru in prav dober moralen uspeh igre — samo to bodi nagrada in zahvala vrlim Sovodenj-čanom. Hkrati in to predvsem tudi požrtvovalnemu režiserju Nacetu Kržišniku. In srečno pot z gostovanji na drugih odrih! — Gotovo bo »Črna žena« povsod našla hvaležne gledalce. — Vsekakor pa je misel, ki sem jo mimogrede ujel, da bi se naš gorenjski Sovodenj pobratil z beneško-slo-venskim Sovodnjem onstran meje, zares mikavna. Že petje in igralstvo lahko družita dva tako oddaljena slovenska kraja. (Beneško-slovenske Sovodnje — italijansko Savogna — leže ob rečici Aborni le nekaj kilometrov severno od Šempetra Slove-nov ob Nadiži.) Menim pa, da s svojim prizadevnim prosvetnim delom Sovodenjčani časte tudi spomin na rojaka organizatorja odpora, prvoborca in draž-goškega junaka Boštjana Jezerska, čigar ime nosi njihovo kulturno-umetniško društvo. Č. Z. Štafeta mladosti na Gorenjskem Železniki: besedo pri sprejemu štafete imajo mladi de- Begunje: prihod štafete v prijazno gorenjsko vasico lav c i Železniki: pozdravno pismo prebivalcev Selške doline tovarišu Titu Begunje: postanek ob grobišču padlih borcev Kropa: štafeta mladosti je v radovljiški občini Tržič: pozdravne besede predsednika Ob K ZSMS Tržič Ludvika Perka Radovljica: bogat kulturni program Kranj: Trg revolucije bi bil kmalu pretesen ■Jesenice: zvezna in lokalne štafete v rokah mladih dt lavk obrata Planika Kranj: odhod proti Ljubljani **** j 1'oljče: štafeta se seli iz jeseniške v radovljiško občino V Ddice: štafeto so spie/eli mladi iz občine Ljubljana - Si- Ob 30. obletnici osvoboditve Požig Mošenj in selitev vaščanov Bilo je lepega aprilskega popoldne 1944. leta. Sonce je bilo še toplo, vendar se je že pričelo dotikati Julijskih Alp. Vas je bila mirna kot še nikoli, le od časa do časa so pretrgali tišino udarci ure v zvoniku. Pravkar je odbila pol petih. Takoj za tem pa je v bližini cerkve odmevala močna eksplozija ročne bombe. V kuhinji župnišča so odjeknile zadnje besede nemškega priseljenca in zagrizenega Hitlerjevega sodelavca Hansa VVarmutha: »Ihr, Hunden!« Mnogo vasi je podivjani okupator tako upepelil, da se ponekod niti ni več poznalo, kje so stale hiše. Žalostna usoda je zadela tudi vas Mošnje, ki je bila do nesreče pravzaprav res skoraj ena najmanj prizadetih vasi v tistih vojnih letih. Le družine, ki so imele svojce v partizanih ali drugod po svetu, so po svoje že občutile grozo. Leta 1943 pa se je naselil v Mošnje v župnišče nemški kmet iz Celovca z družino in z namenom, da bo nadzoroval nič hudega sluteče Mošnjane, kako so le-ti predani nemškemu rajhu. Ta nepriljubljeni gost se je v Mošnjah tako udomačil, da se je štel že za sovaščana. Obdeloval je župnijsko zemljo in je mislil, da je to posestvo za vedno njegova last. 3. aprila 1944 ob pol petih popoldne sta se dva mlada borca, pogumna kot sta bila, vtihotapila v njegovo stanovanje. Odprla sta vrata kuhinje in zagledala Warmutha, ki je sedel pri mizi in jedel. Pozvala sta ga, naj dvigne roke. Partizan Dane in njegov brat sta ga namreč hotela razorožiti in posvariti, naj spremeni svoje odnose do sovaščanov. Presenečeni VVarmuth je sicer eno roko dvignil, v drugi pa je že držal samokres in večkrat ustrelil partizana Daneta v nOgo. To njegovo dejanje pa je bilo seveda usodno le zanj. Medtem ko je ležal Warmuth že s prestreljeno glavo, so oddelki nemške žandarmerije že pričeli zasledovati partizana, a sta se spretno izmikala. Umik je bil težaven, ker je ranjeni Dane puščal za seboj krvavo sled. Vendar pa so to sled kmalu zgrešili. Nevede so se jima približali že na dvajset metrov, kljub temu pa ju niso našli. V Mošnje so medtem prihajale vedno nove in nove enote nemške policije iz Brezij, Poljč in z Bleda. V nekaj minutah je bilo v vasi vse polno najrazličnejših nemških uniform. Med njimi so pijani nemški oficirji s samokresi v rokah grozili vaščanom in jih sililL naj jim povedo, kje imajo skrite »bandite«. Pretaknili so vse hiše, skednje, presuvali z bajoneti steljo, toda vse zaman. Pred hišo Frančiške Peternelj so opazili nekaj krvi, zato so njenega sina Jožefa, ki je imel tedaj šele 13 let, naložili na motor s prikolico, ga vozili od Brezij — kjer je bil štab policije — pa nazaj v Mošnje. Spotoma so ga tepli, ga spraševali in mu grozili ter hoteli od njega zvedeti za vsako ceno, kje so partizana skrivata. Toda Jože je pogumno prenašal udarce. Kljub vsemu prizadevanju pretkanih rjavosrajčnikov se jim ni posrečilo zvedeti ničesar in med tem sta bila partizana že na varnem na Črnivcu, kjer je ranjeni Dane dobil prvo pomoč. V tem času so nemški policisti skovali nove nečloveške načrte, naperjene proti Mošnjam in njenim prebivalcem. V nočnih urah se je zaslišalo močno lajanje psov, bučanje avtomobilskih motorjev in udarjanje po zaprtih hišnih vratih. Povsod so še gorele luči. V posameznih hišah so policisti vdirali v stanovanja in vodili ljudi na zborno mesto v šolo. S seboj so smeli vzeti le nekaj malenkosti. Ob tretji uri po polnoči so bili že vsi Mošnjani od najstarejšega do najmlajšega zbrani v razredu osnovne šole. Nekatere moške so ločili od družin in odpeljali v posebno sobo, kjer so jih zasliševali in tepli. Pripravljali so jih, da jih bodo peljali pred župnišče, kjer je bil ustreljen Warmuth, in jih tam za talce ustrelili. Prav tako pa so imeli namen, da vse hiše upepelijo in razrušijo, kot se je zgodilo z Dražgošami. Načrta na srečo v celoti niso uresničili. Proti jutru je prišlo iz glavnega štaba gestapovcev z Bleda naročilo, naj prvotnega načrta ne izvedejo, pač pa vse prebivalstvo izselijo. Hkrati so zabrneli motorji črnih gestapovskih avtobusov in kamionov. Ustavili so se drug za drugim pred šolo. Nanje so naložili tudi prtljago in ljudi. To je bil najhujši trenutek: zapustiti dom in imetje. Avtobusi so se začeli premikati drug za drugim iz vasi, za njimi pa so žalostno gledali tisti, ki so nekaj časa še smeli ostati doma. ~ Žalosten je bil pogled na vas, kjer so ostale hiše brez gospodarjev, dvorišča brez veselih otrok. Lačna živina je mukala, ker ni bilo nikogar, ki bi ji položil v jasli sena ali detelje. Nemci so potem pričeli ropati po praznih hišah in odnašati najdragocenejše reči. Čez nekaj dni so bile hiše prazne, okna in vrata pa razbita. Po desetih dneh so se zločinci vrnili v vas z novim načrtom. Bilo je v nedeljo, 15. aprila, zvečer, ko so ognjeni zublji zajeli hiše in gospodarska poslopja. Izseljeni vaščani so v taborišču Statenberg na Bavarskem zvedeli, da so nekateri njihovi domovi porušeni in požgani, •vendar so z zaupanjem čakali čas, ko se bodo vrnili in spet vse pozidali. Vrnili so se prekaljeni in v močni veri, da se z vso vnemo poprimejo dela ter obnove uničeno vas. Da pa jim je bilo ta načrt lažje uresničiti, so ustanovili »obnovitveno zadrugo«; ta jim je pomagala, da so dobili gradbeni material. Po nekaj letih neutrudnega dela so zrasle nove Mošnje z večjimi in lepšimi hišami kot so bile prej. Zupan Ciril Zdaj bliže kot kdajkoli! LES, MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKE OBLOGE PARKET, STAVBNO POHIŠTVO KERAMIČNE PLOŠČICE GRADBENI MATERIAL u naui trgouini < LU > • s - s C > KRANJ - PRIMSKOVO (POLEG SALONA POHIŠTVA) telefon (064) 26 076 Čeprav letos v Bohinju ne bodo pridobili nobene nove (boljše) hotelske postelje, je podjetje Alpetour Škofja Loka — TOZD hoteli Bohinj vseeno poskrbelo za prijetno novost. Najprej so odprli restavracijo Triglav, kije bila doslej odprta na leto le dva do tri mesece. Druga novost pa so specialitete. V restavraciji Triglav na primer lahko dobite svinjsko kračo s hrenom, rebrca s hrenom, pljeskavico ali jedi na žaru. V hotelu pod Voglom bodo poslej postregli z žabjimi kraki, raki, z ribami na razne načine in bohinjskimi rezinami. V Bellevueju bodo obiskovalci dobili domače koline in sirov zavitek in v hotelu Jezero domače krofe ter svinjska rebrca iz tunke. V hotelu Zlatorog se nameravajo specializirati na jedi iz bohinjskega sira in na možgane po bohinjsko, v centru zraven turist-biroja (kjer je kegljišče) pa na tlačenko v olju ter kuhani goveji rep s hrenom. Posebnost teh specialitet so zelo nizke cene. Na sliki: Restavracija Triglav, kije zdaj odprta vsak dan. — A. Ž. - F. Perdan Na Voglu HBnnrai smuka do konca maja Začetek letošnje zimske sezone v Bohinju sicer ni bil kaj prida, vendar še vedno boljši kot v drugih zimskih središčih, kjer sploh ni bilo snega — Na Voglu je zdaj 3,5 metra snega — Dobri obeti za poletno sezono Bohinj je bil v začetku tedna dobesedno zatrpan s snegom. Menda ga je padlo kar precej čez meter in čeprav se ga domačini, ki so se že pripravljali na spomladanska dela na polju, niso ravno razveselili, so ga toliko bolj veseli številni smučarji na Voglu. »Toliko ga je padlo, da bo smuka na Voglu (če ne bo posebne odjuge) trajala vse do konca maja. Tako pozno in približno toliko ga je padlo le v zimi 1937/38. Takrat smo bili čisto odrezani nekaj dni. Potem pa je nekaj časa tako deževalo, da je voda kar na snegu stala,« pravi predsednik turističnega društva Jože Škantar. Turistični in gostinski delavci so snega veseli. V dolini bo sicer hitro skopnel, vendar bo pripomogel, da se bo s smuko na Voglu letošnja dokaj slaba začetna sezona vsaj malo popravila. V prihodnjih tednih pričakujejo precejšen obisk domačih in tujih gostov. Dobre vesti za bohinjski turizem prihajajo tudi iz turističnih agencij. Menda je v tujini letos zanimanje za Bohinj precej večje kot lani. Malo nejevoljni so le, ker letos gostom ne bodo mogli ponuditi kaj več kot prejšnja leta. Turistično društvo sicer namerava urediti pešpoti proti Stari Fužini in sprehajalno ter trim-stezo. Razen tega imajo v načrtu ureditev teniškega igrišča in kopališča. To pa bo več ali manj tudi vse. In ker tudi letos ne bodo mogli ponuditi nobene nove hotelske postelje in drugih infrastrukturnih objektov, so se odločili, da botfo za goste pripravili vsaj več prireditev. Razmišljajo, da bi Pod skalco vsak teden enkrat pripravili piknik. Razen tega nameravajo julija pripraviti vasovanje, kmečko ohcet, revijo folklornih skupin gorenjskih oblačil, avgusta kresno noč in septembra kravji bal. Društvo bo s sodelovanjem hotelskih podjetij in z lastniki zasebnih turističnih sob skušalo pripraviti tudi še nekatere druge prireditve, sicer pa bo njegova glavna skrb, da bo sproti in kvalitetno opravljalo storitve in službo (vse vrste turističnih informacij in oddajanje zasebnih in hotelskih sob domačim in tujim gostom). A. 2alar Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Bohinjska razglednica: april je že na začetku napovedal, da zna biti letos precej muhast. V Bohinju je natrosil toliko snega, kot sredi prave zime. Na mostu pri sv. Janezu so se v začetku tedna delavci kar precej namučili, da so ga očistili. Tihi znanilci (koledarske) pomladi pa so bili ribiči. Zanje se je zima končala in jih takle sneg prav nič ne moti. — A. Z. — Foto: Perdan nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ 18 ■ 20 ■ 22 23 ■ 24 25 26 ■ 27 ■ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 ■ 44 45 ■ 46 47 ■ 48 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 Vodoravno: 1. priprava /a tkanje, t kalni stroj, 7. sovjetski politik in državnik, 13. domoljub, 15. vetrnica, kosmatinec. Ki. spojina glicerina in oljne kisline, glavna sestavina raznih živalskih in rastlinskih maščob, 17. nevarna sodobna bolezen, 19. nikalnica nikarte, 20. zahodnoevropski veletok, 21. majhna, nepomembna oseba, 24. pripadnik veje starih Slovanov, 25. število z dvema ničlama, 27. družina italijanskih izdelovalcev violin iz Cremone, 28. pod. 29. prijetna dišava, 31. angleški fizik, ki je odkril izotopnost, nobelovec 1922. Francis VVilliam, 33. stekanje, stekališče, 34. znak za kemično prvino uran, 35. malajska blaznost, 37. glasbilo na štiri strune, nekoliko večje od violine, 38. kratica za Irsko republikansko armado, 40. nasoljenost, 42. kratica za stran, 43. risani film; zvezek za risanje,' 46. tri v sestavljenkah. 47. tukaj, 48. Bakhova palica, 49. italijanski filmski komik, 51. Ivan Potrč, 52. pokrajina v južni Romuniji, del Vlaške nižine zahodno od reke Olt, 54. naramnik, naramni okras na častniških uniformah, 56. gora v Grčiji; sedež pesnikov in pesništva, 57. prisednik, zlasti na sodišču. NavpiCno: 1. nesporazum, 2. grški modrijan iz Mileta. prirodni filozof, ki je v vodi videl prasnov vseh stvari. 3. napadalec na politično osebnost, 4. glavni števnik, 5. alkoholna pijača, (i. kratica za Ekonomsko enoto, 7. znak za kemično prvino kositer, stannum, 8. kraj v centralnem Ekvadorju, tudi film po tekstu Josipa Kozarca. 9. Cimosovo vozilo, 10. krajevnost, lokaliteta, 11. boginja mati, sestra sumerskega boga neba Anuja in boginje zemlje Ki; boginja plodnosti, 12. zgornji del stopala, 14. strah pred nastopom. 15. japonsko pristanišče na otoku Honšu, 18. grobo orientalsko domače sukno, 22. ameriško moško ime, Samuel. 23. za polton zvišana nota c. 26. velika ptica ujeda. 28. srbsko moško ime. Tomaž, 30. glinasta piščalovalne ali jajčaste oblike, 32. v starogrški mitologiji bog smrti; poosebljena smrt. 33. naslov,čast ni naslov ali ime za položaj. 34. del dneva, 36. vrsta večje posode, kadmija; koritasta dolina, 37. prihod v prostor. 38. starorimski naziv za današnji Vis, 39. dalmatinsko moško ime, 41. reket pri tenisu, orodje pri pekih, 44. očesna šarenica. tudi perunika. 45. v kopasto obliko zložen les za kuhanje oglja. 48. polt, barva kože, teint, 50. vzklik pri bikoborbah, 53. mednarodna avtomobilska oznaka za Turčijo, 55. Eva Sršen. Rešitve pošljite do torka, 8. aprila na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din 3.: 30 din ^ Rešitev nagradno križanke z dne 28. marca: 1. rusa, 5. hrast, 9. igla, 10. Ivanhoe, 15. predlog, 17. soakord. 18. riviera. 19. I)N; 20. mantika. 22. /N, 23. sneg, 25. Ciano, 26. boja, 28. sinek, 30. krt, 31. keson. 32. RK. 33. noč. 35. sol, 36. Na, 37. Sisak. 39. Kaleh, 41. panj, 43. srnar. 45. cena, 48. ose, 49. kneftra, 51. Lin, 52. siderit, 54. rubrika. 56, tragika. 57. asignat Izžrebani reševalci: prejeli smo 102 rešitvi. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado (50 din) bo dobila MARA SUCHY, 64000 Kranj, Titov trg 5/1; 2. nagrado (40 din) LENČKA SOK, 64240 Radovljica, Mošnje 46; 3. nagrado (30 din) BARBARA BERDEN, 61000 Ljubljana, Gosposvetska 1. Nagrade bomo poslali po pošti. Bojim se, da bo popravilo malo dražje kot ste mislili. — Dajte, dajte, vsi mislijo, da sva že'... Neuspel nastop Pred mesecem dni so v Španiji ukinili zakont ki /e ženskam prepovedoval nastopati v vlogi toreadorjev. Nekateri zlobna jeziki so odpravo tega zakona imenovali za najbolj revolucionarno spremembo v Španiji v zadnjih nekaj desetletjih. Med prvimi, ki je to spremembo izkoristila, je bila Kubanka Estrella Raya. Vendar je njen nastop minil zelo neslavno in se je spremenil v pravo katastrofo. Estrelli niti po petem poskusu ni uspelo ubiti bika, zato pa jo je žival dvakrat vrgla v zrak. Nato je bikoborka odvrgla meč in v joku in ob žvižganju gledalcev zapustila areno. Odgovori na otroška vprašanja Vsi starši bodo nedvomno pritrdili, da jih nadobudni malčki s svojimi nenehnimi vprašanji spravljajo v zadrego. Na na videz še tako enostavna vprašanja ne najdejo odgovora in pred otroki ni prav nič lahko priznati, da o stvareh nimajo dosti pojma. Američanu Williamu Charlesu iz Baltimora se je kot očetu dogajalo enako. Slednjič je bil sit neprestanega izmikanja in laganja. Usedel se je, poiskal leksikone in odgovoril na najbolj pogosta vprašanja otrok. Priročniku, ki so se ga razveselili številni starši — knjigo so dobesedno razgrabili — je dal naslov: Koliko tehta zraki * In koliko tehta zrak? Liter hladnega zraka tehta 1,269 grama. Topel zrak pa je za nekaj gramov lažji. In zakaj komarji brenčijo? Zato ker strašno hitro utripajo s krili — približno 300-krat v sekundi. O prevodu te knjige v slovenščino še ni slišati. Nejeverni gasilci Medtem ko so v zahodnonemškem mestu Utingu zavijale sirene, se gasilska brigada ni prav nič vznemirila. Gasilci so ostali gluhi tudi ob telefonskem pozivu 74-letne Viktorije Eibelin, ki je vsa preplašena sporočila, da ji gori hiša. Poziv je namreč prišel ravno v času, ko so v Zahodni Nemčiji preizkušali več kot 70.000 siren po vsej državi. To je bil redni letni pregled alarmnih naprav. Starka pa le ni dala miru. Po več telefonskih pozivih ji je poveljnik celo zabrusil, da je najbrž že prestara za takšne trike. Šele, ko'je nad mestom opazil oblak dima, se je zamislil nad pozivi. Takoj je alarmiral gasilce, vendar je bilo prepozno. Ko so z vso potrebno opremo prihiteli na kraj požara, je hiša že pogorela do tal. Drsalca zaročena Če naj verjamemo napovedim tujih časnikov, se bosta svetovna prvaka v umetnostnem drsanju 25-letna Irina Rodnina in 23-letni Aleksander Zajcev kmalu poročila. Sicer pa so njuni znanci že dolgo šepetali o romanci med njima. Ne samo zato, ker Irina svojega partnerja nežno kliče Saša. Pred kratkim je izjavila: »Če kdaj ne gre tako kot bi hotela, sem jezna, da bi skočila iz kože. Vendar me že sam pogled na Sašo pomiri... Z njim > vse tako lahko.« Princesa zgoraj brez Milansko sodišče je obsodilo urednika neke revije za moške na pogojno kazen devetih mesecev zapora, ker je objavil fotografijo monaške princese Caroline & toplesu. Sodišče je menilo, da je s tem žalil šefa tuje države, kar je po italijanskem zakoniku prekršek. Odvetniki monaške vladarske hiše so na sodišču povedali, da gre za fotomontažo in da bo moral časopis plačati tudi denarno odškodnino. s šolskih klopi - Kdo je to napisal? Letos praznujemo 30-letnico osvoboditve in zato smo se odločili, da bomo aprila in maja poiskali odlomke iz del partizanskih pesnikov in pisateljev. Slišal sem, kako je nekdo odgrnil veje. Nato je posvetil v sredo grma kakor v kamrico. Nisem se ganil, pridrževal sem dih, le oči sem dvignil. Svetlobni krožeč je plezal po zelenem listju, zdaj visoko, zdaj po tleh. Ugasnil je za trenutek in se znova prikazal. Nekdo je prisopel po bregu od rečice. Luč je ugasnila. Bezgove veje so se zopet zgrnile in me skrile, »Nič?« je vprašal ta, ki je stal ob bezgu. »Nič,« je odgovoril došlec. »Niti sledu. Vse smo pretaknili.« »Morda je ušel čez vodo.« »Ah, kaj! Kje pa je utegnil! Saj ni neumen, da bi bil prav tam, kjer ga iščemo. Zavil je kam drugam in se skriva. Vse bi morali preiskati.« »Ponoči ga ne najdeš. Prekleti paglavec!« Koraki in glasovi so se počasi oddaljili. Globoko sem si oddahnil. Nisem bil še rešen, vendar mi je bilo neizmerno laže. Sedel sem, asi glave še nisem upal pomoliti iz grma. Napeto sem prisluškoval glasovom. Precej dolgo je trajalo, da je v vasi nastala popolna tišina. Le od rečice je prihajal rahel šum vode. V cerkvenem zvoniku je odbilo pozno uro. Priplesal je vetrič, zašelestel v listju in odhitel po bregu. Previdno, po vseh štirih sem se splazil na kraj grma in pogledal na prosto. Zopet sem napeto prisluškoval. Nikjer kakega sumljivega glasu. »Kdo ve,« mi je prišlo na misel, »če se niso kje skrili in me čakajo. Ko se prikazem — hop po meni! Imeli me bodo kot zajca.« Toda v grmu tudi nisem mogel ostati. Ko se zdani, me bodo zopet iskali. Kam? Ostajala mi je samo ena pot. V Osredek! Pravilni odgovor prejšnje uganke je: Lovro Kuhar-Prežihov Voranc, Prvo pismo. Med odgovori smo izžrebali Alenko Kejžar, Zgornja Sorica 30, ki bo dobila knjigo Toneta Svetine Stena. Knjigo je poklonila Gorenjska turistična zveza. Odgovore na novo uganko pošljite na naslov: Uredništvo Glasa, Moše Pijadeja 1, Kranj, do 14. aprila 1975. Ne pozabite na svoj točen naslov in razred, ki ga obiskujete! Moj najsrečnejši dan Pred nekaj meseci je tovariš Legat poslal v Indijo eno izmed mojih risb. Nisem upal na uspeh. Počasi sem na risbo pozabil. Ko sem se pred nedavnim vrnil iz šole, sem v poštnem nabiralniku zagledal pismo. Vzel sem ga, kajti zanimalo me je, kakšna je znamka na njem. Začudil sem se, ker je bilo naslovljeno name. Odprl sem ga. Moje začudenje je čedalje bolj raslo. Nisem mogel verjeti očem. V pismu je pisalo, da sem dobil nagrado za risbo, ki so jo poslali v Indijo. Noge so mi klecnile. Bil sem. neizmerno srečen. Zdelo se mi je, da se je nebo odprlo nad mano. Sonce se mi je veselo smehljalo. Sedel sem in čakal, kdaj bo prišla mami. Sekunde so bile dolge kot ure. Končno je pozvonilo. Hitro sem skočil odpret. Komaj je mami vstopila, že sem zaklical: »Mami! Mami! Dobil sem nagrado iz Indije!« Srce se mi je smejalo. Od sreče bi najraje jokal in se smejal. Srce mi je bilo kot podivjano. Bil sem srečen, srečen, presrečen. Tega dne ne bom nikolj pozabil. To je bil najsrečnejši dan v mojem življenju. Marko Ručigaj, 6. a r. osn šole heroja Bračiča, Tržič Avtoportret — Alenka Kušar. 6. a r. osn. Sole Cvetka Golarja, Škofja Loka Stara ženica z vrečami »Ciiinn!« se je oglasil šolski zvonec in učenci se vsujejo iz razredov. Meni'pa se ne mudi. Zamišljeno stopam proti garderobi. Prijateljica Tatjana mi nekaj reče, a je ne razumem. Hočem biti sama s svojimi mislimi. Pred dnevom sva se z materjo sprli zaradi moje neubogljivosti. Vem, hudo sem jo razžalila. Zato zdaj razmišljam, kako bi se ji opravičila. »Pobiti, obleci se že, sicer bova zamudili avtobus!« me končno predrami iz razmišljanja Tatjanin glas. Hitro se oblečeni, vzamem torbo in že zapustiva šolo. Ravno pravi čas prideva, avtobus že stoji na postaji. Vstopiva. Kovor se približuje, Zdaj zdaj bova izstopili. Ze stopava po cesti in se pomenkujeva o vsemogočem. Pogled mi obstane na sključeni starki. Nekaj težkih vreč ima v rokah. »Dajte mi par vreč, vam bom pomagala nest i,« ji ponudim svojo pomoč. Plašno me pogleda kot tatu, ki bi ji hotel ukrasti nakupljeno blago. Nato pa mi poda*dVe težki vreči. »Ti si dobro dekle,« si pomaga iz zadrege. »Glej, tam sem doma,« doda po kratkem premolku, ko misli, da me njeni vreči obremenjujeta. Ze stojimo pred njenim domom. Oddam ji vreči. Moj dan ni več teman. Domov pridem srečna. Tudi mati naenkrat ni več huda name. Hvaležna sem stari ženici in dnevu, ki mi je namenil to srečanje. Zaplavam v valovih sreče in za-dovol jst va. Marija Krsnik, 7. h r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Upanje Upanje. . . Beseda, ki vliva pogum. Upati, to je lepo. Lepo je upati v še lepšo prihodnost. Bi mi danes živeli v svobodi, bi imeli na voljo vse kar si zaželimo, če bi ne imeli borci med vojno upanja v zmago, upanja v lepšo bodočnost? To upanje jim je dajalo pogum, ko so korakali skozi snežne zamete, ko so s poslednjimi močmi bili boj za življenje in smrt. Upanje v lepše življenje! Saj si ne moremo želeti lepšega življenja kot ga imamo! O pač, lahko upamo v lepše življenje vseh ljudi na svetu. Mi upamo, da bodo nekoč vsi naši vrstniki deležni miru, kruha in ljubezni. Otroci si ne želimo vojne. Upati, upati, da bi vsaj nekaj denarja, ki ga porabijo za oboroževanje, spremenili v kruh in zdravila za uboge ljudi, to so že sanje! Toda kljub temu imamo otroci še vedno iskrico, majhen plamenček, upanja v mir na svetu. Helena Bešter, 6. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj, iz posebne izdaje Brstja Ulice ... Ulice . . . Veliko jih je ... v mestih, vaseh. Ulice so kot žile v telesu, razpredene na vse st rani. A po njih ne teče rdeča kri. V njih teče potok ljudi. Njihov vrvež daje ulici življenje. Ulice so prizorišča. V njih se odvija življenje. Ljudje hite po njihovih tleh, delajo in umirajo. Ce bi ulice znale govoriti, bi nam lahko marsikaj povedale. Govorile bi o ljudeh in njihovi zgodovini, kajti ulice poznajo samo to. Nekatere ulice bi obudile spomin na strašno- bratomorno vojno; pripovedovale bi o tihoti policijske ure, o bežečih ljudeh, o krvi, ki je tekla po njihovem tlaku. Zvedeli bi o urah veselja, žalosti in obupa. A ulice ne znajo govoriti, zato so samo ulice. Hodimo po njih, pa jih ne vidimo, ne opazimo. So pač samo ulice . . ; Tatjana Dolžan, 7. c r. osn. šole Simona -Jenka, Kranj , Babica je izgubila očala Bilo je pred leti. V nedeljo. Dan je bil lep in sončen. Po kosilu sem se hotela otresti mestnega trušča in hru.šča, zato sem sklenila, da se bom odpeljala k babici na deželo. Ze sem se peljala po prašni cesti proti cilju, in ko je minilo pol ure, sem stala pred rojstno hišo. Toda, kaj sem videla! V hiši je vladal nered. Ko sem vstopila, sem zagledala babico, ki se je zaletovala zdaj v steno, zdaj v mizo. Vprašala sem jo: »Kaj pa je, babica?« Povedala mi je, da išče očala. Za-smejala sem se ji. Babica me je pokarala. Rekla mi je: »Tudi tebi se to lahko zgodi!« Potem sem jo malo bolj pogledala in nekaj sem opazila. Videla sem, kako ji v žepu čepijo očala in se ji smehljala. Babico sem hotela rešiti iz zagate in rekla sem ji, naj pobrska po žepih. Res je pobrskala in našla očala. Za nagrado sem dobila čokolado. Bila sem jo zelo vesela. Potem sem preživela pri njej še marsikatero veselo urico. Ko je že padal mrak, sem se usedla na kolo in se po prasni cesti odpeljala domov. Doma sem povedala, kaj vse se mi je pripetilo in nič niso bili hudi, ker sem prišla pozno domov. Alenka Kušar, 6. c r. osn: šole Cvetka Golarja, Šk. Loka radio gledališče sobota 5. APRILA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe. 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga. 18.20 Rad imam glasbo, 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.IK) Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.eni magazin, 22.05 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.25 G. Donizetti: Hči polka - opera (Bg II). 19.30 TV dnevnik. (Zg). 2O.00 Mačja igra — celovečerni film. 21.:«) Portreti (Bg). 22.10 TV dnevnik (Zg). 22.:«) Rojstvo svi>-bode — dok. oddaja (Bg) V BROOKLYNU RASTE DREVO - ameriški film, 1945; režiser Elia Kazan, v gL vlogah: Dorothv McGuire. Jean Bloudell, Jame« Dunn; Elia Kazan i« znano ime v filmskem svetu. Drevo raste v Brooklvnu — posnet po rorianu Bettv Smith - je njegov prvi igrani film. Predstavlja življenje revne družine. Oče je prijeten natakar, rad ga cukne, nima pa nobenih večjih ambicij; le govori, kako bo, ko bo uspel. Ima pridno ženo in dva otroka V življenjskih dia' >gih spremljamo njihovo težko vsakdanjost, ki ne obeta kakšnih velikih sprememb. Vsebina torej, ki nima kakšnih velikih »dogodkov«, za režiserja pa pomeni takšna snov Se težjo preizkušnjo, saj jo mora s svojo invencijo, iznajdljivostjo in predvsem z umetniško sposobnostjo oblikovanja predstaviti privlačno. V tem je Kazan vsekakor uspel četrtek 10. APRILA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg). 9:15 TV v šoli. 15..35 Francoščina — ponovitev. 16.:«) Madžarski TVD (Bg), 17.25 J. Bevi : Mama te želi spoznati — nadaljevanka Ko Ik> pomlad. 17.55 Obzornik. 18.15 Vremenski stroj. B. 19.15 Risanka. B. 19..«) TV dnevnik. 20.05 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi. 21.30 Kam in kako na oddih. 21.40 Četrtkovi razgledi. 22.25 TV dnevnik. 22.40 Košarkarski finale za evropski pokal — posnetek iz Antwerpna. B (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.00 Namizni tenis Jugoslavija : SZ (Bg II). 19.25 Antwer|>en: košarkarski finale (EVR). 21.05 Novinarski klub. 21.50 Glasbena oddaja (Bg II ) petek 11. APRILA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.50 Angleščina (Bg), 15.40 Hokej Švedska : SZ — posnetek iz Munchna. B. 17.20 Morda vas zanima: Janez Mejač. 17.55 Obzornik. 18.10 Slovenski ročk 75: Oko. B, 18.45 Spoznavaimo otrokov svet: Mati in otrok. 19.15 Risanka, B, 19..«) TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.10 V Brooklvnu raste drevo. 22.15 625, 22.45 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Pamtila, 17.:«» Bistrooki, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sk). 18.45 Ljudje iz kolone (Sa), 19.30 TV d nevnik (Bg), 20.00 Očetova sončnica — TV drama. 21.05 24 ur. 21.20 Film danes. 22.:«) Zabavnoglasl>ena oddaja (Bg II) IVAN VASILJEVIČ JE SPREMENIL POKLIC — sovjetski barvni film, 1973; režiser Leonid Gajdaj. v gl. vlogah: Jurij Jakovljev, Aleksander Damjanenko, Natalija Seljeznova; Film je posnet po literarni predlogi, »fantastični komediji«. Mihaila Bulgakova, vendar tako posodobljeno, predvsem z dialogi ki predstavljajo naš čas. da ima film bolj malo skupnega z Bulgakovom. Temelj, na katerem je gradil svojo komedijo Bul-gakov in ravno tako Gajdaj svoj film, je prav gotovo znanstvenofantastična zgodba H. C. VVellsa o izumu časovnega stroja. Tako se v filmu glavni junak s pomočjo svojega izuma znajde na dvoru Ivana Groznega, ta pa potem tudi v njegovem moskovskem stanovanju sredi sedemdesetih let. Odtod tudi vsi neverjetni zapleti in prav burleskno zapletena situacijska komika. r r Če naj verjamemo modnim napovedim, bo poletje vroče. V vročini pa se bomo najbolje počutili v široki/i. opletajoči/i oblekah iz bombažnega poplina z ovratniki ali brez. širšimi kratkimi ali malo daljšimi rokavi ter na pol skritimi žepi. mm Sedenje in preveč hrane kaj hitro načne ta še tako vitek pas. Vaja, ki ne vzame veliko časa in ki ni naporna, pa vendar dovolj učinkovita pri preganjanju odebljenega pasu, je takale: eno roko dene/no v bok, z drugo pa pomagamo pri nagibanju telesa zdaj v eno zdaj v drugo stran. Ponavljamo zjutraj in zvečer po desetkrat. marta odgovarja Jasna— V pismu prilagam vzorec blaga, ki sem ga kupila za plašč. Prosim, če mi pomagate pri izbiri modela. Hodim v srednjo šolo. Stara sem IS let, visoka 159 cm, tehtam pa 50 kg. Marta . — za vas je P lase m idi dolžine. Ima eno-redno zapenjati je, malo zaobljen ovratnik, nad prsmi pa je rezan. Pod prerezom sta vidna dva žepa, dva večja pa sta naši-i ta nižje, stran plašč po sredi gubo. V pasu je plašč rezan, čez si zavežite pas iz enakega blaga. a naši-. Zadri j a~^*y •a ima/ / Potrebujemo: 25 dkg riža, slan krop, dve trdo kuhani jajci, žlico naribanega hrena, olje, kis, sol, vloženo papriko, vložene gobe ali kisle kumarice. Riževa solata s hrenom Riž skuhamo v slanem kropu, ga adcedimo in prelijemo z mrzlo vodo. Ohlajenega zmešamo s sesekljanimi trdo kuhanimi jajci, naribanim hrenom, oljem in kisom. Dosolimo in rahlo premešamo. Solato obložimo z vloženo papriko, gobicami v kisu ali kislimi kumaricami. Pripravimo jo nekaj ur prej ali pustimo čez noč. Žilice na obrazu Na koži, ki je precej suha in občutljiva, se kaj rade pojavijo razširjene žilice. Če nam ta pojav ni posebno mar, se lahko žilice razrastejo v prav velike neprijetne rdeče lise. Če smo jih torej na licih opazili, to se ne pomeni, da se bodo širile same od sebe naprej. Skrbeti pa moramo, da stanja z nepravilnim ravnanjem ne poslabšamo. Velikih rdečih lis se kasneje ne bomo mogli več znebiti, medtem ko lahko zdravnik za kožne bolezni ali pa kozmetičarka posamezne razširjene žilice odstranita z električno iglo. Če se ne odločite za takšno odstranjevanje, potem bo lahko kozmetičarka svetovala posebno kremo za pokrivanje, ki obenem tudi preprečuje širjenje žilic. Če so žilice bolj tanke in ne preveč vidne, je dovolj že, če jih pokrijemo s pudrom. Pri čiščenju obraza je treba biti še posebej pazljiv. Ne smemo si privoščiti preveč mrzle vode, niti preveč tople. Tudi izmenično prhanje zdaj s toplo zdaj z mrzlo vodo ni za obraz z žilicami nobena blagodat. Losion za čiščenje ne sme vsebovati alkohola. Lica naj bodo vedno zaščitena z mastno ali vlažno kremo in to pozimi in poleti. Če je koža na licih nagnjena k tvorjenju razširjenih žilic, se bo treba odpovedati sončenju oziroma bo treba obraz zavarovati s slamnikom. Črtati je treba tudi domače obsevanje z ultravioletnimi žarki. Čim manj posegajte po poživilih kot so kava, nikotin, izogibati pa se je treba tudi premočno začinjenih jedi. Kaj je v garaži Marsikje je v garaži poleg shranjenega avtomobila prostor še za različno orodje, športne rekvizite in pa seveda tudi za posode, v katerih shranjujemo različne tudi vnetljive tekočine od bencina naprej. Posode s takimi tekočinami naj se dobro zapirajo, nikoli pa jih ne puščamo napolnjenih do samega vrha, pač pa malo manj, da ostane prostor za širjenje. Ce so pri hiši majhni otroci, naj bodo posode z nevarno tekočino na posebaj shranjenih zanje nedosegljivih mestih, najbolje pa pod ključem v omari. Orodje naj bo shranjeno na zidu ali v omari, nikoli razmetano po tleh. Poglejmo od časa do časa električno napeljavo, da ne bi prišlo kje do kratkega stika ali celo do požara. Vsak teden garažo počistimo, še posebaj pa odstranimo oljnate krpe, papir in podobne lahko gorljive snovi. Tla operemo s toplo vodo in detergentom, da odstranimo oljne madeže, na katerih nam lahko spodrsne. Za malega stikljivca, ki umaže na dan po pet oblačil, sešijemo tak-šnole »delovno obleko« — kombinezon iz pralnega blaga. Zgornji del, ki spominja na srajco, je globoko odprt, da olajša oblačenje, nato pa oblačilce prehaja v široke hlače. izbrali smo za vas gor enjski k raji Deklica-vojak s Češnjice Ce ste radi moderni, si boste za to pomlad izbrali lahek športno krojen plašč iz drobno rebrastega žameta. Izdelali so ga pri MURI, dobi se pa v modri, rjavi in olivno zeleni barvi na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU. Cena: 950 din V okviru razprodaje lahko pri radovljiški ALMIRI izredno poceni kupite moško bom-baž.asto srajco s kratkimi rokavi. V rdeči in modri barvi jih imajo in v velikostih od 38 do 41. Cena: 57 din Namizna svetilka, tokrat malo drugače oblikovana. Iz keramike je in se odlično poda k stilnemu pohištvu. Barve se prelivajo od živo rdeče in rjave do kovinsko sive. Proizvajalec je Jasba. dobi se pa pri jeseniškem FUŽINARJU. Cena: 789 din Čajnik naj bi ne manjkal v nobenem gospodinjstvu. Izredno lepe, v črno-oranžni in belo-drap kombinaciji imajo te dni naprodaj v Murkinem ELGU v Lescah. Pokrov je iz nerjaveče pločevine. Cena: od 222 do 262,45 din No, pa še to povejmo, da se je tega vsekakor zanimivega pričevanja o hrabri Go-renjki lotil tudi Prešeren. Pesem je nekoliko preuredil in jo z drugimi poslal Stanku Vrazu s pripombo: »Pokvarjeni zapisi ljudskih pesmi, poslani Stanku Vrazu, da bi ta tem laže poiskal originale.« Tako imam pred seboj zdajle kar osem različnih inačic o Deklici-vojaku. Vse so bile zapisane pred več kot sto leti na Gorenjskem (Češnjica. Begunje. Preddvor; kjer kraj pripovedovalca ni označen, piše le »Gorenjska«). Zaradi dolžine pesmi in zaradi utesnjenosti v tale dva stolpca Glasove priloge bom od druge inačice Deklice vojaka zapisal le nekaj zaključnih kitic oziroma vrstic. Tem raje sem se odločil zato, ker je prav to inačico Prešeren poslal Stanku Vrazu za njegovo nameravano zbirko slovenskih ljudskih pesmi. ALENKA, SESTRA GREGĆEVA Kaj je strila LenČica, Gregcova sestričica? V svitlo hrambo tekla je, v haljo se oblekla je, v dolgo, dolgo haljo, dolgo, dolgo do peta, z žnorami prežnorano, z židami preštepano. V haljo, ki je taka bla, kakor brata Gregeca. H kapi pera tri perpne, pera tri žerjavove. Si perpaše sablico, kakor britva tak ojstro, kakor sonce se bliši, kača V sredi nje leži, konc nje pa ogenj gori, v kačjem strupu kaljeno, Turki, vam namerjeno. Se se V konjski hlev poda. in konjiča obsedla, mladiga in berziga. Se na pavce nasloni, na konjiča zaluči, kamor predaleč zadrči, kjer v šotorih Turk leži. Gor in doli mi derči, ino Turke tak mori de za njo jih tolk leži, kol kor snopov na ženjci, al pa trave za kosci, ko Bog dobro letno da. Turški car je v okni stal inje rekel ino djal: »Ste, hudobe, se hvalil, da ste Gregeca že vbil. Tam na konju ga spoznam, jest ga dobro vidim sam. Gor in doli mi derči,' ino Turke, vas. mori, de za njim jih tolk leži al pa trave i» kosci. Kaj stori Alenčica, Gregcova sestričica? Mu pokaže kite dve, dolgi, černi, prav lepe; dva pokaže cizeja, bela, čversta, prav lepa: »Ima take carina, tvoja lepa carinja?« JUNAŠKA ANČKA KOKALJEVA Legendarni deklici-vojaku in koroški Miklovi Zali gotovo lahko postavimo tesno ob stran Ančko Kokaljevo, petnajstletno dekle z Visokega, ki je junaško padla sredi Udinboršta dne dne 14. septembra 1942. Če je pri deklici-vojaku s Češnjice in pri Miklovi Zali iz Svaten vse zavito v tančice starodavne pripovedke — tako je pri lepi črnolaski Ančki Kokaljevi zgodba o njej bridko resnična. Valentin Kokalj, Ančkin stric, je bil mlinar na Visokem. V njegovem domu so bili sestanki prvih aktivistov OF, pri njem so se zadrževali kurirji in borci, kadar jih je pot zanesla mimo. Tudi ranjenci so našli zavetje in zdravniško oskrbo v tem mlinu ob Kokri pod Visokim. Ker pa je bila hiša že preveč »kompromitirana« (kot se je tedaj reklo), je odšel gospodar Valentin Kokalj skupaj s petnajstletno nečakinjo Ančko dne 25. februarja 1942 v partizane. Priključila sta se Kokrški četi, pozneje pa sta bila v II. bataljonu Kokrškega odreda. Ančka Kokaljeva, ki si je v partizanih nadela ime Nataša, se je s tovariši udeležila tudi znane borbe v Udinem borštu. Premočne okupatorjeve vojaške sile so 13. septembra 1942 obkolile taborišče II. bataljona Kokrškega odreda in ga v dvodnevni neenaki bitki skoraj v celoti uničile. Ančka Kokaljeva-Nataša se je borila do zadnjega, smrtno zadeta je padla ob zori drugega dne. Dobesedno: mlada in hrabra deklica se je borila do zadnjega naboja. Ko pa ji je le-teh že zmanjkalo, je pričela okoli ležečim mrtvim borcem odpenjati bombe in jih metati v sovražnike. Na koncu je zgrabila še puškomitraljez, ki ga je izpustil padli borec, in z njim trosila smrt med nemške vojake. Njeno izredno junaštvo je po končanem boju dal celo nemški oficir v nagovoru svojim vojakom v zgled. Ponovno (nekajkrat sem to že storil) predlagam občinskemu odboru ZB NOV v Kranju, da izposluje za padlo borko Natašo' najvišje odlikovanje: red narodne heroine! Č. Z. Ančka Kokalj-Nataša, 25.4. 192', - 14. 9. 1942 Obvestilo Občane s področja krajevnega urada GORICE obveščamo, da bomo v petek, 11. aprila, začeli objavljati v rubriki »Gorenjski kraji« v prilogi zapise o naslednjih krajih: Babni vrt, Čadovlje, Golnik, Gorice, Letenice, Pan-gršica, Povije, Srednja vas, Te-netiše, Trstenik, Zalog in Zabije. Kraje bo opisoval posebno g) de na njihovo zgodovino, geog.af-sko lego, gospodarsko in kulturno vlogo, naš stalni sodelavec Črtomir Zoreč. — Vabimo prebivalce omenjenih vasi, ki še niso naši naročniki, da si že sedaj za-gotove redno prihajanje Glasa v njihove domove. no dalje i anka 18 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. Zato pa so na trgu Celestins, v draguljarni Chenelong, najbolj znani v mestu, časopisi odigrali enako vlogo kakor kovček pri Bergerovih. Gospa Chenelong je omedlela, gospod Chenelong je telefoniral v Rue Vauban. Zgodba z mačjim očesom jim ni znana — mačje oko! Nikoli ni draguljarna Chenelong prodala mačjega očesa. Augusti so zmeraj pustili svobodo; od svojih prvih korakov in prvih besed se je ravnala samo po svoji pameti. »Edinka, gospod glavni inšpektor, s tem je vse povedano!« Toda Didiera Chenelonga so vzgajali pri bratih kot brata Bergera, in četudi si niso ostali prijatelji, ko so odrasli, so se njihovi otroci poznali, hodili so skupaj plesat, ko so odraščali, se kasneje srečevali v gledališču, kinu, v hribih in nazadnje v Parizu. Skratka, Augusia je lani dala razumeti, da ji Jean Marc zelo ugaja, rekla je celo: »Poročila bi se z njim, ne bi se ga bala.« Skupaj sta obiskovala umetnostno akademijo, on je obetal, da se bo razvil v velikega umetnika, in Chenelongovi so zelo cenili umetnike. Jean Marc je risal dragulje z navdihom za egipčanski in bizantinski desen, kar je gospod Chenelong zelo cenil. Će pa so mu ponudili dober honorar, je odvrnil: ,Za nič na svetu!' Gospod glavni inšpektor, bil je zelo občutljiv, zelo obziren, videti je bilo, da obožuje Augusto. Kaj torej? Ker ni bilo nobenega glasu od nje ne za božič ne za novo leto, in ko jo je njena mati vprašala: ,Je prišel tudi Jean Marc za praznike domov?' je odvrnila: ,Ne vem, misliš, da me to boli?' dokaz, da je bila vendarle prizadeta. Vrnila se je v Pariz, kjer je nadaljevala študije na filozofski fakulteti, in tistih nekaj novic, ki nam jih je še poslala, ni bilo v nobeni zvezi z njenim prijateljem iz otroških let.« CLAUDE aveline MAČJE OKO Gospod Chenelong želi še dodati: »In če nas je po pogovoru, ki sem ga imel s komisarjem Thevenetom, dobro stranko, ki me je prepričal, da Augusta ni vmešana v to grdo zgodbo, zdaj Obiskal glavni inšpektor iz Pariza, ki je prišel v Lyon nalašč zato, da bi videl mene, da bi videl nas, kako si morete misliti, da me to ne bi prizadelo?« To je človek iz malega sveta, malce rdeč, morda samo zaradi razburjenja. Belota je sprejel v zasebnem stanovanju nad zlatarno. Okolje je precej podobno onemu pri gospodični Sarra-zinovi: zanesljiv okus, le da so tu namesto modernih slik klasični portreti v sodobnih okvirih. Belot skuša pomiriti zaskrbljenega očeta in mu pove isto verzijo, zakaj je prišel v Lyon. Ne gre za kamen mačje oko. Z veseljem si ogleda Augustino sliko, ne da bi moral prositi zanjo. Naslova ni spremenila od tistega časa, ko je gospa Bergerjeva pisala mlademu dekletu: »Upam, da ti je ugajal prstan, ki ti ga je dal Jean Marc . . .« Tudi o tem Chenelongovi ničesar ne vedo. Brž ko se je Belot vrnil v Rue Vauban, pokliče po telefonu Picarda in mu pove na kratko, kaj je opravil in kdaj se vrne. Nato pa ukaže Simonu, naj gre v ulico Assas številka 80, k tisti lepotični, ki ji je ime Augusta Chenelong. Augusta živi v prikupnem studiu, v sobi, ki soji nekoč rekli »soba za služkinje«, v zadnjem nadstropju lepe stare hiše Direc-toire s čudovitim razgledom na Luksemburške vrtove, na kupolo Panteona, na nebo, ki je seveda brez oblakov. Simon Riviere vsega tega ne opazi takoj. Na vratih je listek, pritrjen z risalnim žebljičkom z imenom: AUGUSTA, samo to, napisano z velikimi koničastimi črkami, kakor da je to ime vedeževalke, če ne še kaj hujšega (»Zakaj hujšega?« je pomislil Simon. Tudi to je poklic, kot če si policaj) in je potrkal. Prijeten glas je rekel: »Ključ je v vratih!« In že se je znašel pred čednim dekletom, zares čednim, z bleščečimi očmi, veselimi in radovednimi; na sebi je imela svetlo obleko, ravno in prav tako lepo in svežo, kot je bila sama. »Hm, niste tisti, ki ga pričakujem,« je rekla. »Ste Francoi-sov prijatelj? Ne more priti sam, ali pa sta se zmenila, da se dobita pri meni?« Stoji pred oknom. Zdaj šele Simon odkrije košček razgleda. Ne dobi takoj stika z njo. Zmeraj je bolje, da je priča nemudoma poučena, za kaj gre, če je nočeš ogoljufati. Če bi Augusta vprašala: »Kdo je?« bi ji moral odgovoriti: »Inšpektor Riviere. Vas smem za nekaj minut zamotiti, gospodična? Gre za preprosto poizvedbo.« Zdaj pa jo bo treba strmoglaviti z njenega sveta, o katerem verjame, da je naš v mojem, ki nikakor ni čuden, saj v resnici ni moj, temveč je tudi njen. Če je le res pretrgala vse vezi? Kdove, ali je brala časopise? Augusta ga opazuje. »Kaj pa je, ste nemi? Je Francois bolan? Vi lahko greste. Ne bi bila vesela, če je bolan, sicer pa mi je samo tovariš.« Spet se je nasmehnila, zdaj njemu, Simonu. »Povejte vendar, starejši ste od nas, pa to vam lepo pristaja. Ste še zmeraj na ,faksu'? Ste obsedeli?« Sključi se na divanu. Kljub vsemu je ostala velika lepotica, prav nič osamljena. Simon si vzame stol in se usede malce stran od nje. »Ne, gospodična, nisem s ,faksa', ne z vašega in sploh z nobenega. Prišel sem vas obiskat zaradi Jeana Marca.« To »zaradi« je zelo nespretno povedano, vendar namenoma tako. Augusta je namrščila obrvi — košate črne obrvi, ki so zanjo zelo značilne, in je takoj prizadeta. »Kaj hoče Jean Marc od mene? Nima kaj več iskati tu, tudi ne po kom drugem! Najina stvar je končana, urejena!« Simon se ne bi začudil, če bi ta hip malce zardel. »Slabo sem povedal, oprostite mi. Ne pošilja me on, vendar prihajam zaradi njega.« Obrvi se razpotegnejo, telo pa nekako nehote ni več po domače zleknjeno, temveč se vzravna. Simon doda: »Niste videli jutranjih časopisov?« Lepi obraz prebledi. »Nisem. Časopisov: vseeno, katerega? Niste rekli ,brali', temveč ,videli'. Prvo stran?« Simon prikima. »Kdo pa ste?« Nasmeje se ji z najbolj spodbudnim nasmehom. »Inšpektor sodne policije, a nikar se ne vznemirjajte! Čeprav je zločin precej hud, Jean Marc ni neposredno udeležen v njem.« »Zločin?« ponovi s prestrašenim glasom. Simonu ne preostane drugega, kakor da čimbolj na kratko pove, kaj se je zgodilo. Zelo napeto posluša. Huguette Sarrazi-nova, Neuillv, odsekana roka. Ko se kovček odpre je v njem roka, ni več bela, temveč zelena. In ko sliši: »s prstanom, v katerem je mačje oko, na prstancu«, dvigne pest k ustom, prepozno, da ne bi bilo opaziti, kako je vzdrgetala. Vendar ne pokaže začudenja. Zdaj mora Simon zaključiti svojo zgodbo, tudi če bo moral biti grob, zato pravi: »Da, prstan, ki ga je bila gospa Berger namenila vam in ga je spoznala! No in zato sem zdaj tu, ker upam, da nam boste lahko pomagali pri preiskavi. Da boste pomagali Jeanu Marcu.« Augusta je gledala predse kakor slepec, zdaj pa naglo obrne glavo: »Da bi pomagala Jeanu Marcu? Zakaj bi mu morala pomagati?« »Kajti, naj bi bilo sovraštvo, ki ga lahko čutiš do nekoga, še tako veliko . . .« Naglo mu seže v besedo: »Ne gre za to!« — Simon se čudi, da ni rekla ,bedak', kar si je gotovo mislila. — »Zakaj bi bil Jean Marc potreben pomoči? Postal je žrtev maščevanja, grozljivega maščevanja, pa naj bi bil potreben pomoči?« »Grozljivega ali ne,«,odvrne Simon, »maščevanje ima svoje vzroke. Če res gre za maščevanje, nam vzroki zanj včasih pomagajo najti zločinca. Tudi če bi se morda zdeli sodnikom kot olajševalne okoliščine. Sicer pa nas to ne bi več zanimalo.« Augusta si ogleduje roke, prekrižane na kolenu, svoje lepe, velike roke, večje od Huguettinih. Roke, ki so žive, ker drhtijo. In pravi s tihim glasom: »Maščevanje ima svoje vzroke. Seveda.« Spregovorila bo. Govorila bo svojim rokam. Čedalje bolj se sklanja naprej, a ne bo jih izpustila izpred oči; Simon bo strmel v svoje na gmoti las, ki jih ni potrebno urejati, da bi nastala iz njih čudovita pričeska. V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Pomladanski izlet za izžrebane naročnike Glasa Le štirinajst dni nas še loči od potovanja onih osemdeset zvestih naročnikov Glasa, katere bo pri žrebu izbrala muhasta Sreča. Četudi za imena vseh izletnikov še ne vemo, vendar pa smer avtobusnega potovanja le lahko že razkrijemo. Iz Kranja, kjer se bomo zbrali v soboto, 19. t. m., čim bolj zgodaj, jo bomo ubrali naravnost proti Mengšu in Domžalam. Nato se bomo usmerili v Črni graben (Lukovica, Krašnja, Blagovica, Šentožbolt) in se povzpeli na Trojane, kjer je razvodje.voda, hkrati pa tudi meja med Gorenjsko in Štajersko, seveda če lahko o kaki »meji« še govorimo. Vsekakor pa se bomo na Trojanah na kratko odduškali. S Trojan nas bo pot vodila nizdol, v Izlake, kjer so v bližini sicer manj znane, a zato nič manj zdravilne Medijske toplice. Pri rudarskem Zagorju bomo prestopili Savo in se P» novi cesti na desnem bregu deroče vode popeljali do Litije. Tu si homo ogledali slovečo predilnico, nato pa sedli h skupnemu kosilu. Kot Gl asova družina, vsaj nje del. Iz Litije bomo potovali skoro natanko v oni smeri, kjer je pešačil . pred sto leti pisatelj Fran Levstik in potem o tem napisal imenitno pripoved »Potovanje od Litije do Čateža«. Mimo Šmartnega (toliko krajevnih imen bomo prebrali ob gestah, ki nas spominjajo na Gorenjsko; saj imajo tik pri Litiji tudi Tenetiše, nič manjšo vas kot so naše Tenetiše pn Trsteniku) nas bo cesta pripeljala prav do Valvasorjevega gradu Bogenšperka. To znamenitost si bomo seveda morali ogledati. No, od Bogenšperka pa se bo treba potem spustiti na dolenjsko stran. Na levi bo pozdravila visoka (592 m) romarska gora Primskovo, v dolini pa nas bo spremljala skrivnostna reka Temenica. Pri Rado-hovi vasi (lepo ime po starosloven-skem županu Radohu) bomo zavili proti Šentvidu pri Stični. Postali bomo pri šoli, kjer ima naš gorenjski rojak kipar Peter Jovanovič kar pravcato galerijo svojih del na prostem. Od tu pa je le še kak kilometer do Vira (tu leže slovite gomile, skupinski grobovi nekdanjih Ilirov in Venetov) in do Stične, kjer si bomo ogledali zgodovinsko pomembni, že. blizu tisoč let stari cistercijan-ski samostan, kjer še sedaj žive beli menihi. In tako bo šel naš izletniški dan že h kraju. Po lepo speljani dolenjski avtomobilski cesti bomo že pred večerom hiteli proti Kranju, saj je od Stične do Kranja kar 60 km! Vsekakor pa že sedaj svetujemo onim izžrebancem iz oddaljenih krajev s slabimi prometnimi zvezami, da si urede tako (prenočišče v Kranju ali kje drugje), da ne bo treba celi skupini krajšati izleta zaradi posameznikov. Računati je pač treba s povratkom v Kranj med 19. in 20. uro. C. Z. TR07ANE MEDIJSKE TOPLICE ^UBL7ANA BOGEMSPEftk. ViSh7A 60RA VIR. VJSENTVID PRI STlCISI Sffi klJ,h bomo na izletu obiskali, in smer (puščice)potovanja Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Objavljamo imena prvih dvajset Glasovih izgnanih naročnikov spomladanskega žrebanja: CJl[*ar. Jelka, Mlakarjeva 60, Šen-r°*n"k '/>ronH,a naslednje na~ K°Kn|a Ivan, Doslovce, Žirovnica L>ta Vinko, Sr. Bitnje 25, Zab- a'J Kan, Groharjevo naselje 2, pLppfJa Loka r>*<'k Anica, C. talcev 19/c, C? kMas«'k Franc, Tunjiška Mlaka 21. "»mik Cj*ar Otilija. Mevkuš 20, Zg. Gorje O'"1'1" Ivo, DvorjeOO, Cerklje I\Frančiška, Zasip 94, Bled \|(( M'(1 Kan, Tupaliče 0, Preddvor 'KH.i Jože, Praše 42, Kranj Vari Jože, Ul. M. Tita 87, Jesenice, je izžrebal naslednje naročnike: Brtoncelj Filip, Kropa 56 Dacar Fani. Zvirče 7, Tržič H ost nikar Silvo, Kr. gora 150 Novak Frančiška, Sorlijeva 39/33, Klanj Novak Marjan, Hrast je 170, Kranj Jošt ( Vcilija, 1 )upl je 72 Justin Janez, Prelesje 10, Gorenja vas Valenčič Milena, Tabor 9/305, Ljubljana Rutar Andrej. Tavčarjeva 2, Jesenice Koželj Frane, notemaže 58, Preddvor Delavci GIP Gradiš TOZD Jesenice so konec jeseni lanskega leta v Črtenju v Kranjski gori začeli graditi dva bloka, v katerih bo 114 počitniških stanovanj. Prostornina posameznih stanovanjskih enot bo znašala od 16 do 50 kv. m. Vsa stanovanja bodo povsem opremljena. Za ogrevanje bodo v prostorih namestili termoakumulacijske peči. Graditev teh počitniških stanovanj financira posebna poslovna skupnost, h kateri so pristopili Turistprogres Radovljica, GIP Gradiš TOZD Jesenice, IMP in Slovenijales Ljubljana ter turistično potovalna agencija Globtour. Stanovanja bodo odkupile delovne organizacije za letovanje svojih delavcev in posamezniki, ki jih bodo uporabljali zase ali pa jih bodo v sodelovanju z G lobtou rom od d aja l i gostom. Bloka bosta nared do konca letošnjega decembra. Poslovna skupnost je že določila pogoje za prodajo; polovico cene bodo kupci plačali ob sklenitvi prodajne pogodbe, polovico pa ob izročitvi ključev teh stanovanjskih enot. Bloka, ki sta že skoraj pod streho, stojita v neposredni bližini mostu čez Savo v Brezje. Na področju Črtenja, ki leži ob sotočju Save in Pišence, bodo v nekaj letih zgradili predvidoma 1500 takih stanovanjskih enot. — Na sliki: eden izmed blokov počitniških stanovanj v Kranjski gori. — B. Blenkuš 400 članov AMD Radovljica Člani Avto-moto društva Radovljica, ki je bilo ustanovljeno 1951. leta, so imeli sredi marca 20. redni letni občni zbor. Pregledali so delo društva v minulem poldrugem letu, se dogovorili za program za naprej in izvolili nov upravni odbor in druge organe. Ugotovili so, da je število članov društva v zadnjih letih nenehno naraščalo in tako ima društvo danes prek 400 članov. V minulem mandatnem obdobju je društvo posvečalo glavno skrb vzgoji voznikov. Tako so pripravili pet tečajev za voznike motornih vozil in izšolali 123 voznikov. Pripravili so tudi različna predavanja; med drugim o zimski opremi in spremembah zakona v cestnem prometu. Mladi mo-tokrosisti — člani društva so lani in predlanskim dosegli na državnih tekmovanjih tudi lepe rezultate. Janez Fajfar je pred dvema letoma dosegel na državnem prvenstvu drugo mesto, Martin Pirnat pa je bil 15. Zdaj razmišljajo, da bi v občini uredili svojo kros tekmovalno stezo. Živahno in uspešno je bilo tudi sodelovanje društva z drugimi organizacijami v občini, posebno z občinskim odborom rdečega križa. Na zboru so sklenili, da bodo v prihod-•nje to sodelovanje še bolj poglobili. Posebno, skrb bodo namenili vzgoji mladih voznikov, poživitvi športne dejavnosti in sodelovanju še Z drugimi organizacijami v občini ter društvi na Gofen jskern. Po občnem zboru je novoizvoljeni upravni odbor ponovno izvolil za predsednika Vinka Magistra, za sekretarja pa Milana Cizeja. Slednjemu in Srečku Tomanu so na zboru izrekli posebno priznanje za trud in delo pri razvoju društva. A. Z. Nov prospekt Bohinja Turistično društvo Bohinj pravkar pripravlja nov prospekt Bohinja. Založili ga bodo 250.000 izvodov, natisnilo pa ga bo Grafično podjetje Gorenjski tisk iz Kranja. Skupaj s prospektom bodo v štirih jezikih izdali tudi letošnji cenik. Razen tega se bohinjski turistični delavci skrbno pripravljajo tudi na letošnji jugoslovanski turistični teden v Miinchnu, ki bo ta mesec. Na njem bo tudi Gorenjska tri dni reklamirala svoje lepote in zanimivosti. V Bohinju si obetajo, da bodo na tej prireditvi v ZRN uspeli zainteresirati tuje goste tudi za ta del Gorenjske. Še posebej zadovoljni z letošnjim delom in uspešnim startom društva pa so menda njegovi člani — kooperanti. Za letošnji 8. marec je namreč društvo pripravilo zanimivo in prijetno srečanje za vse žene-koope-rante. Takrat so sklenili, da bodo v prihodnje takšna in podobna srečanja s kooperanti pripravljali bolj pogosto. A. Z. Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po konkurenčnih cenah: — stavbno pohištvo — okna, vrata — parket — hidrirano apno — cement — betonsko železo — betonske mešalce — 100 1 Izkoristite ugoden nakup! Informacije dobite na tel. 21-611. Jutri in pojutrišnjem akcija Kot smo že poročali, sta si krajevna konferenca socialistične zveze in krajevna skupnost na Bledu zadali nalogo, da Bled kot turistični kraj, znan doma in v tujini, pred začetkom glavne turistične sezone oziroma še pred 1. majem temeljito očistijo raznih odpadkov in navlake. Poseben JN-članski štab, v katerem so predstavniki vseh organizacij in društev, komunalnih in nekaterih drugih podjetij ter ustanov, je sklenil, da bo prva akcija že jutri m pojutrišnjem, naslednja pa prihodnjo soboto in nedeljo. Poselim. očiščevalne ekipe bodo opremljene z orodji za čiščenje, zaboji in vrečami za smeti, kamioni, vozovi in traktorji. Smeti bodo odlagali na posebno mesto, kjer jih bodo kasneje zasuli z zemljo in zasejali travo. Če bo vreme slabo, akcije jutri in pojutrišnjem ne bo in jo bodo zato prestavili za teden dni. Sklenili pa so, da morajo nalogo vsekakor opraviti do začetka majskih praznikov in različnih prireditev v okviru JO. obletnice osvoboditve A. Z. Saj poznate tisto šalo: Dva hazarderja sedita v kavarni pri kavi in šilcu žganega. Stavita in se prepirata, kdo ima prav. Eden trdi, da je Jacque-line Onassiš najbogatejša ženska na svetu in da ima modre oči, drugi, da je najbogatejša Elizabeth Taylor, ki ima rjave oči. Stavita, da je Merca-torjeva kava boljša od Jacobs kave in obratno. Ko se nazadnje že utrudita in jima zmanjka domislic, pomoli eden izmed njiju drugemu pred nos pest in ga vpraša: »Stavim, da ne uganeš, kaj imam v pestil?« Drugi mu odvrne: »Tramvaji« Prvi užaljeno: »Ne velja, ker si videl.« Samo en dan v letu je po nepisanem pravilu in neznanem izročilu domala po vsem svetu priznan in dovoljen za potegavščine in različne šale. To je 1. april. Tudi časnikarji si enkrat na leto radi privoščimo kakšno šalo. Res je sicer, da tudi med letom spustimo pre-nekatero krepko in zabel/eno netočnost, vendar takrat temu rečemo tiskarski škrat.. Minuli torek, 1. aprila, koje izšla fredna številka Glasa, nam poklicna žilica ni dala miru, da ne bi objavili tudi kakšno prvoaprilsko. Morda vse ali pa vsaj večino ste lahko odkrili sami. Da pa ne bo kakšnega nesporazuma in netočnosti, smo vseeno dolžni, da povemo, kaj v torek v Glasu ni bilo res. Bilje prvi april Takšna je bila na primer vest, da bo že letos nova cesta na Soriško planino. Nedvomno bi bila potrebna, toda o zaseženih nezakonitih »črnih« reprezentančnih fondih in o tem, da so pomotoma zbrali dve milijardi preveč denarja za novo »uransko« cesto Gorenja vas — Škofja Loka, ni nič znanega. Tudi tista je bosa, da je izvršni svet radovljiše občinske skupščine sklenil, da bodo v vseh šolah v radovljiški občini do začetka prihodnjega leta zgradili tudi plavalne bazene. Kolikor vemo in lahko pričakujemo, bo denarja komaj za normalen program. In prav tako ni res, da se je v ponedeljek na izredni seji na zahtevo temeljne telesno kulturne skupnosti Kranj sestal izvršni svet kranjske občinske »kupščine in sklenil, da bo še letos do jeseni v Kranju zgrajeno umetno drsališče. Res pa je, da so na zadnji seji kranjske občinske skupščine vsi zbori potrdili mandatni program skupščine in izvršnega sveta in da je v programu med rekreativnimi objekti na prvem mestu umetno drsališče. Skoraj zagotovo lahko napovemo, da ga letos še ne bo, čeprav bi bilo takšno drsališče v Kranju zelo dobrodošlo. Če je v torek popoldne morda kdo izmed vas v Savskem logu na sejmu čakal na karte za koncert Avsenikov, naj se pomiri, ker Avseniki res niso prišli. Bil je pač 1. april. Res pa je, da so menda v sredo, 2. aprila, nastopih v osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. In tudi tista, da je v petek na občinskem sindikalnem prvenstvu radovljiške občine v veleslalomu na Zatrniku nepričakovano startala 312 članov in da je zmagal predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Marjan Vrabec, je bila prvoaprilska potegavščina. Napovedano tekmovanje za minuli petek na Zatrniku je zaradi vremenskih ne-prilik že drugič odpadlo. Ta hip vemo le to, da je to tekmovanje za nedoločen čas odloženo. Priznamo, da se je v torek nabrala kar lepa bera prvo-aprilskih šal. Za naprej pa obljubljamo, da bomo tudi med letom tako prizadevno skrbeli, da bo v Glasu čimmanj tiskarskih škratov. A. Z. Petek — 4. aprila 1975 Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto: kalkulanta — statistika v komerciali Pogoji: dokončana ekonomska srednja šola ali srednja komercialna šola ali nižja izobrazba s 4-letno prakso v komercialnih poslih. Stanovanja ni na voljo. Pismene ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. Brivsko frizerski salon in privatni obrtniki brivsko frizerske stroke Kranj obveščajo cenjene stranke, da je novi poslovni čas od 1. aprila 1975 dalje, in to: ponedeljek — petek sobota Za obisk se priporočajo od 6. do 20. ure od 6. do 14. ure Brivsko frizerski salon Kranj in privatni obrtniki brivsko frizerske stroke Kranj Spalnica »PETRA«0 Privoščite si veliko udobje na majhnem prostoru! u Zadošča vam že 14 kvadratnih metrov, da si omislite eno izmed inačic spalnice PETRA: kombinacija fuf p< nirja tanganjika in belo obarvanih površin (na sliki), vso v furnirju tanganjika ali pa v hrastovem furnirju42 V petdelno omaro lahko shrani oblačila tudi veččlanska družina. Prostor za posteljnino ob vznožju po-le stelje. PETRO si lahko ogledate v naši trgovini. P' Kredit do 20.000 dinarjev na 18 mesecev 3% popust pri plačilu z devizami. uniles Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja PGP Gradnja Žalec in Želim podrobnejše informacije o: Moj naslov: ............................. Izrežite in pošljite na naslov: »LESNINA«, 61000 LJUBLJANA, Pa' mova 53 (1 P) Trgovine Kranj — Primskovo Kranj — Titov trg 5 Dom borcev in invalidov Kranj Levstikova 8 takoj zaposli kvalificirano ali polkvalificirano točajko in servirko (natakarico) OD po dogovoru. dzs Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 2b\ objavlja mesto inkasanta za pobiranje naročnine na območju Kranja. Delo je honorarno in se plača po proviziji od ustvarjenega prometa. Ponudbe pošljite na gornji naslov. Motorna kolesa — Tomos — automatic NT — automatic 3 — 14TLS colibri Motorna kolesa iz uvoza — jawa 150/1 h ■ !f \ ...................... 2 % znižanje prometnega davka na XIV. mednarodnem spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1 975 Smučarska vlečnica Tomos m Slovenija avto w Dvokolesa — Ro(J otroška kolesa Žage Alpina Obveščamo vse občane krajevne skupnosti Primskovo, da bo razgrnjen PREDLOG DOPOLNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA »KLANEC« SOSESKA S 4 v mali dvorani zadružnega doma na Primskovem, 30 dni od dneva objave sklepa o javni razgrnitvi v Uradnem vestniku Gorenjske. Krajevna skupnost Kranj — Primskovo Cl M O S CITROEN ZASTAVA tat mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam traktorski OBRAČALNIK SIP FAVORIT 220, čisto nov, te nič rabljen. Ažman, Brda št. 2 pri -ancovem, Radovljica 1819 Prodam dva PRAŠIČKA, težka 30 35 kg, in PUJSKE, stare sedem tednov. Dolar, Vrba 9, Žirovnica i 1843 * Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 53, Cerklje 1845 Po ugodni ceni prodam 10 tednov gtare JARČKE PRELUX, izbrane £«te priznanih nesnic. Petrič Tonč-Ka> Šenčur, Zupanova 6 1868 . Prodam UTICO 3 x 2,5 m -krito, KOZOLČEK, dva OKENCA f lupico in dva SKLEDNIKA. Zabu-k°vje 13, Besnica 1869 Prodam KRAVO v devetem me-secu brejosti. Hraše 28, Lesce 1870 Prodam KRAVO s teletom ali >ez. Hlebce 24, Lesce 1871 I Prodam PRAŠIČA, težkega 110kg. Huje 13, Kranj 1872 Prodam SENO. Dežman, Podhom '}7> Zg. Gorje 1873 I Prodam JEČMENOVO SLAMO. °lševek 12 1874 -n ^rodam staro sobno in kuhinjsko POHIŠTVO. Benedičič, Tomšičeva ,42, Kranj 1875 ■ Prodam male črne KODRE (pud-,eK potomce odličnih angleških prednikov. Jenko, Partizanska 19, skofja Loka 1876 Kmetijska zadruga NAKLO VALILNICA prodaja Piščance V»ak torek od 6. do 12. enodnevne ure Sprejemamo pismena prednaročila nad 25 kosov, f*' priporoča KZ Naklo 64202 — Valilnica .ZVOČNO SKRINJO, 100 W za I ^ solo kitaro ali orgle, prodam za ■ «U0O din. Globočnik Janez, Sem-, ^ska 35, Kranj 1877 . Prodam dolgo belo obhajilno OB-J-^KO z dodatki. Informacije na Jelefon 064-21-877 v popoldanskem casu 1878 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK PEGG. Pevc, Cesta talcev 6, Škofja Loka, telefon60-754 1879 Prodam 70 GAJBIC ali zamenjam *a deske. Praše 1, Kranj i 880 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE- Strahinj 67. Naklo 1881 Prodam nov ČEBELNJAK in 10 lOaseljenih AZ panjev. Meglic .Jane/., I^adovlje 15, Tržič ' 1882 » Prodam KONJA. 8 let starega, ali lunjam za starejšega. Visoko 5, <™čur 1883 I Prodam 3000 kg SENA in mizar-|*e pole ali stiskalnice. Prezrenje 11, 1 odnart 1884 JARČKE PRELUX, dobre nes-*lce, stare 10 tednov, prodam po »Rodni ceni. Mlakarjeva 58. Šenčur 1885 L, Prodam 1000 kg dobrega SENA P Jerman Franc, Zg. Bela 43 1886 Prodam KRAVO tik pred tretjo ^"tvijo. Zabije 4, Golnik 1887 IfP^Iično ohranjeno traktorsko .^SILNICO za ferguson 533 znam-IrSnt RTEL 1,1 nov elektroagregal V ',W prodam. Hočevar. Zapoge 6, |v(lain dva BIKA. eno leto stara. 50zrrian Franc, Križnarjeva 2, Sgnj, Stražiftče 1889 1 rodam PRAŠIČA za zakol. 'V^ težkega. Luže 21, Šenčur L890 i P'<»2 1919 fef*i» CP Glas, Kranj. Ulica Mote tj((J««teja j. Stavek: OP Gorenjski (s*'Kranj, tisk: Združeno podjetje t^r- 'la pravica. Ljubljana, Kopi-u '<"va 2. — Nanlov uredniltva in ^•""•»vh liHta: Kranj. Mo*c Pijadeja Hj"~~ Tekoči račun pri SDK v Kra-lef ^evilka 51500-601-12594 — Te-l»r0,!,': K'Hvn' urednik, odgovorni »tv k in "Prav« 21-190. uredni-0„|° 2lH'»S. novinarji 21-H60, malo-j*'«»ni in naroeniftki oddelek |>0]| — Naročnina: letna 90 din, 1 ri. tn« 45 din. cena za 1 Atevilko (j 'n«r. — OproAceno prometnemu *« po priNtojnem mnenju 421-1/72. Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK TRIBUNA. Cena 750 din. Ažbe, Frankovo naselje 116, Škofja Loka 1920 HRASTOVE PLOHE, pol suhe, prodam. Češnjica 15. Podnart 1921 Prodam dobro ohranjeno SLA-MOREZNICO s puhalnikom in verigo ULTRA 3. Srednja vas 55. Šenčur . 1922 Prodam tri PRAŠIČE, težke po 100 kg, in »SONCE« 3. Olševek 2, Preddvor 1923 Prodam vprežno motorno KOSILNICO na gumijastih kolesih z žetveno napravo. Suha 24, Kranj 1924 Prodam mesnato SVINJO za zakol. Strahinj 38, Naklo 1925 Prodam mlado KRAVO s teletom ali po izbiri. Sp. Brnik 60 1926 Prodam dobro SENO. Ilovka 5, Kranj 1927 Prodam SENO in SLAMO ter JABOLKA po 1,80 din. Kalan, Poljska 4 a, Podnart 1928 Prodam otroški športni VOZIČEK in JOGI s posteljnino za otroško posteljo, OS za cirkular, trifazno VTIČNICO in nekaj štirižilnega KABLA, trifazni ELEKTROMOTOR 3 KM - 2800 obratov. Stara Loka 48, Škofja Loka 1929 Prodam KOBILO, staro 7 let, 16 col GUMI VOZ, vprežno SEJALNI-CO ter KROMPIR saški in cvetnik. Košnik, Jezerska cesta 65, Kranj 1930 Prodam obrezan LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku 1947 Prodam plemenske ZAJKLJE. Zasavska cesta 4, Orehek 1931 Prodam dva KAVČA, OMARO, štiri FOTELJE in tri PEČI na olje. Ogled od 16. do 18. ure. Ivec, Ko-menskega l/I (za OŠ Simon Jenko) 1932 Poceni prodam belo, kratko OBHAJILNO OBLEKO - čipke, za deklico 7 do 9 let. Telefon 23-585 1933 Prodam motorno KOSILNICO, ročno z vozičkom, ZGRABLJAL-NIK MARATON 140, TRAKTOR HANOMAG 18 KM s kosilnico, MOTOR za TAM 2000 in SNOPOVE-ZALKO na en platen. Ogled v nedeljo. Skok Franc, Ropretova 25, Mengeš 1934 Poceni prodam TELEVIZOR. Cesta na Klanec 61 1935 Prodam motorno KOSILNICO FANKL, kmečkega KONJA in PRAŠIČA, 30 kg. Zalog 34, Cerklje 1936 Prodam nov RADIATOR 40 členov 250 X 250. Informacije na telefon 061-841-131, Komenda 1937 Prodam semenski KROMPIR igor. Zg. Brnik 69, Cerklje 1938 Prodam 300 kg težkega BIKCA. Lenart 4, Cerklje 1939 Prodam šest tednov stare PUJSKE in kupim SLAMOREZNICO s puhalnikom. Ovijač. Zalog 33, Cerklje 1940 Prodani BIKCA, eno leto starega. Velesovo 31, Cerklje 1941 Prodam mlado KRAVO, brejo v devetem mesecu. Lahovče 62, Cerklje 1942 Ugodno prodam vhodna, malo rabljena macesnova VRATA. Št (fari ja gora 14. Cerklje 1943 Prodani šest tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 6, Cerklje 1944 Električno BRIZGALKO ISKRA-VVAGNER mistral EX, popolnoma novo, še z garancijo, zelo ugodno prodam. Jegorovo predmestje 29, Škofja Loka 1945 Prodam starejšega KONJA. Gorenja vas 26. Reteče pri Škof ji Loki 1946 vozila Prodam FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966. Zg. Brnik 74, Cerklje 1960 Po zelo Ugodni ceni prodam MO-PED na štiri prestave. Grad 5, Cerklje L961 Poceni prodam ZASTAVO 750. letnik 1969. (loren jesavska 39, Kranj 194* Prodam RENAULT h de luxe, letnik 19(57, 950 ccm. Kovor 74, Tržič 1949 Ugodno prodam ZASTAVO 750, možno tudi po delih. Bizjak, Novi svet 17. Škofja Loka 1950 Prodani PRIKOLICO za osebni BVtO. Šifrer, Selca 118, Selca nad Škof jo Loko 1951 Prodam motorno kolo DKW, dobro ohranjen, tehnični pregled za leto 1975. Studenčice 19, Lesc« 1952 Prodam MOTOR za zastavo 750, 6000 km po generalni in STREHO za zastavo in več rezervnih delov. Bet onova 3, Kokrica 1953 Spredaj poškodovano KAROSERIJO za zastavo 750, novejši letnik, poceni prodam. Poizve se na telefon 42-034 1954 Prodam FORD TAUNUS 1600 XL. letnik 1971. Prusnik, Britof 21, Kranj 1955 Prodam ZASTAVO 750. Zabret Blaž, Bobovek 4, Kranj 1950 Prodani odlično ohranjen OPEL KADET s prevoženimi 38.000 km. Telefon 23-923. Naslov v oglasnem oddelku. 1957 Kupim rabljen AUSTIN 1300 v nevoznem stanju ali malo karambo-liran. Burgar. Vopovlje 5, Cerklje 1958 Prodam FIAT 1300. letnik 1969. po delih. Motor po generalni. Kržiš-nik, Zg. Duplje 21 Prodam VOLKSWAGEN KOMBI, odprt s kesonom, letnik 1968. Ogled v soboto in nedeljo. Habjan, Gabrk 16, Škofja Loka 1850 Prodam R4, letnik 1968. Dežman, Moše 8, Smlednik 1896 Prodam dva kompleta ŽAROMETOV, zadnje luči za VW, letnik 1972 — 1974 ter tovarniško nov PRALNI STROJ GORENJE. Pot na Jošta 3, Kranj 1897 Ugodno prodam 4 nove avto plašče 13 x 640 TUBELLES. Kranj, Primskovo, Kurirska pot 25 1898 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Vprašati po tel. 23-125 1899 Prodam R 8, letnik 1965, v voznem stanju. Stevanovič. Šorlijeva 10, Kranj 1900 Ugodno prodam VW 1200, starejši letnik. Zajec Janez, Hrastje 42, Kranj 1901 Prodam 4 SEMPERIT ZIMSKE GUME z žebljički, s platiščem 175-SR-14 po ugodni ceni. Ogled pri Skodlar Lojze, Jezerska 99, Kranj 1902 Ugodno prodam karamboliran avto ZASTAVO 1300 z novim motorjem. Ogled možen vsak dan od 8. do 16. ure. Britof 181, Kranj 1903 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, september 1972. Ogled 4. in 5. aprila 1975 od 15. ure dalje. Čopek Jože, Hrastje 117, Kranj 1904 ZASTAVO 750, starejši letnik, odlično ohranjeno, prvi lastnik, registriran do 31. 12. 1975, zavarovani sopotniki, prodam. Ravnikar, Strahinj 77, Naklo 1905 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, v nevoznem stanju. Bohinc Janez, Partizanska 44, Škofja Loka 1906 Avto ZASTAVO 750, letnik 1970, dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Telefon Bled 77-418 od 7. do 14. ure, Kregar 1907 bodo pismene, podrobnejše informacije pa se dobijo vsak dan, razen sobote in nedelje od 8. do 12. ure v društveni pisarni. 1971 Poštenemu dekletu nudim za VARSTVO otroka hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. Solidnemu, poštenemu in skrbnemu upokojencu dajemo za določen čas v oskrbo novogradnjo v središču Kranja, proti dogovorjenemu honorarju. Ponudbe pod »Sporazum« 1973 Takoj vzamem pomočnika in delavca za KLEPARSKO STROKO. Plača po dogovoru. Bohinc Janez, kleparstvo, Radovljica 1864 obvestila KMETOVALCI! Odprl sem SERVIS ZA POPRAVILO TRAKTORJEV in drugo kmetijsko mehanizacijo. Langus Jože, Ljubno 27 1915 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na d»om. 4733 Če ste radi oblečeni po meri in modno, obiščite SALON »MOJCA«, Koroška 37, Kranj 1974 v časopisih objavlja Šorec Anton, stanujoč v isti hiši. Marja Grčman - Hude, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 1 1918 kupim Kupim rabljene DESKE za opaž. Poljanska 20, Škofja Loka 1962 Kupim traktorski OBRAČALNIK za seno, za pasquali. Gabrijel, Zg. Dobrava 33, Kamna gorica 1963 Kupim SENO ali SLAMO za krmo. Telefon 064-44-526 1964 Kupim 32 m ŽELEZNIH PALIC 3 ali 4 cm debeline. Naslov v oglasnem oddelku 1913 izgubljeno Izgubil se je škotski OVČAR, rja-vo-bele barve. Sliši na ime TARI. Prosimo, sporočite na št. 23-994 ali Obed Ferdinand, Kranj, Cirilova 8 stanovanja GARSONJERO ali večjo sobo išče mati z otrokom. Dam predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 1858 Samski moški išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE s kopalnico — opremljeno v okolici Kranja. Kmetec Martin, Nabrežna 8, Maribor 1908 Fant in dekle iščeta enosobno STANOVANJE, po možnosti s souporabo kopalnice od Kranja do Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku ' 1909 Iščem večjo SOBO, po možnosti s posebnim vhodom ali manjšo SOBO in kuhinjo v okolici Kranja. Dam nagrado 1000 din. Naslov v oglasnem oddelku 1910 GARSONJERO ali manjše STANOVANJE v Kranju vzamem v najem. Zdenka Zavrl, Moša Pijadeja 14, Kranj 1911 SOBO V Kranju iščem. Grem tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Veliko odsotna« 1912 S sestro išče \a SOBO s souporabo kopalnice v bližini mesta. Tel. 22-736 1966 SOBO ali GARSONJERO išče par pred poroko. Zaželeno v Kranju ali okolici. Ponudbe na tel. 22-302 od 14. ure dalje 1966 zaposlitve najdeno PSIČKA — majhne pasme, črno-bela z rjavo ovratnico se je zatekla 27. 3. Kolar, Kidričeva 9, tel. 22-705. Dobite jo lahko v petek, ponedeljek ali sredo popoldan. 1914 loterija prireditve PD KOMENDA priredi v soboto ob 19.30 PLES. Igra ansambel TURISTI 1916 GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni! 322 ostalo Zamenjam dve novi OKNI, še zapakirani 80 x 80 za BETONSKO ŽELEZO ali navadne ZIDAKE ali prodam. Mihelič, Žirovnica 81 1917 Sem solastnica hiše s pare. št. 960/8 na Cesti Kokrškega odreda št. 1 v Kranju, zato opozarjam morebitne kupce, da ne nasedajo oglasom z vsebino, da se v tej hiši prodaja stanovanje v pritličju, ki jih posesti Prodam NJIVO v Šenčurju za vrtom. Hubad, Štefetova 29. Šenčur 1967 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Podbrezjah — voda, elektrika in telefon na parceli, oddaljena 3 minute od avtobusne postaje. Naslov v oglasnem oddelku. 1968 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali HIŠO v gradnji v Škofji Loki ali bližnji okolici. Plačam v devizah. Ponudbe pod šifro »Gotovina« na oglasni oddelek Glasa. 1969 Prodam dobro zaraščen GOZD v Smledniku. Naslov v oglasnem oddelku. 1970 Takoj zaposlimo honorarno tri TOČAJKE — mlajše upokojenke-ce, katere bi zaposlili v Bifeju Društva upokojencev — podružnica Kranj, Tomšičeva 4. Prošnje naj c c "i 03 ■D D Z i „ s •5 X q 0>" -* c o S 9 5 C « -* m o 4j — "v * zad bite 9 5 zad bite o o b 0 te T3 00 » T3 30 20 85 20 80 50 95 20 sto 60 111085 10.(XM) 3900 3ix> 065500 5.000 ;w 20 169:8)0 10.000 i« 946 40 80 21 30 45016 800 78:n 200 4<>19li 1.000 17331 «00 21939« 5.000 55491 «88 1.000 284 80 01088 • l.(KK) 21284 600 69034 600 «9 20 97«84 600 791 «9 600 99514 WX) 12029 8(K) «3304 l.(KK) 52449 1.000 300534 5.060 410689 5.(KX) 055884 10.000 144209 K).(KK) — hitro enostavno — poceni gradite z is*-****. zidaki ZAHTEVAJTE PROSPEKTE lesna industrija 64260 bled. ljubljanska cesta 32, tel 77-384 i Na XIV. ' [ mednarodnem kmetijskem sejmu | od 11. do 20. aprila Velik a izbira modelov lastne proizvodnje Razstava in prodaja stanovanjskega pohištva I 5 % popusta j Kredit do 20.000 din | j Prodaja za devize Dostava na dom i! Padla s kolesom V ponedeljek, 31. marca, nekaj po 5. uri zjutraj se je na Cesti L maja v Kranju pripetila prometna nezgoda. Veronika Kočevar (roj. 1927) iz Kranja se je s kolesom peljala po cesti 1. maja proti Ćirčičam. V eni roki je držala dežnik, z drugo pa je držala krmilo. Ko je zavozila v mlako vode je izgubila ravnotežje in padla, pri tem pa zdrsela na levo stran ceste. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Leopold Kosec (roj. 1936) iz H rastja, ki avtomobila ni mogel ustaviti pravočasno in je Kočevarje-vo povozil. Ponesrečenko so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je zaradi hudih ran naslednji dan umrla. Nezgoda ob srečanju V ponedeljek, 31. marca, popoldne se je na lokalni cesti v vasi Zvirče pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Filip Špik (roj. 1934) iz Kranja je vozil proti Podtaboru bolj po sredini ceste. Nasproti pa je pripeljal avtobus, vozil ga je Jože Kalan (roj. 1926) iz Bistrice pri Tržiču. Da bi se izognil trčenju, je avtobus zapeljal v desno, pri tem pa se je pod kolesi udrla bankina in se je vozilo močno nagnilo. V nesreči si je zlomil nogo potnik v avtobusu Anton Kovic (roj. 1949) iz Kranja. Po nesreči voznik tovornega avtomobila ni počakal. Obležal hudo ranjen . V sredo, 2. aprila, nekaj pred 14. uro je na Cesti Staneta Žagarja v Kranju padel voznik kolesa z motorjem Matija Perdan (roj. 1916) iz Šenčurja. Hudo ranjenega voznika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Smrt zaradi eksplozije V ponedeljek, 31. marca, ob 18. uri je v tovarni Termike v obratu Bodovlje pri Skorji Loki nastala eksplozija. Komisija je ugotovila, da je uro pred tem prišlo v komori kupolne peči do vžiga zmesi olja in vlaken steklene volne, kar je normalen pojav in peč so takrat ustavili. Takrat je prenehal delovati tudi ventilator na zunanji strani proizvodne hale. Čez kakih deset minut je mimo mirujočega ventilatorja šel mojster popoldanske izmene Jože Pustovrh (roj. 1934) iz Škofje Loke. Prav tedaj pa je v ventilatorju nastala eksplozija in del ohiš-nja ventilatorja je priletel v Pustovrha. Udarec je bil tako hud, da je Pustovrha vrglo v bližnji kanal vode. Od tu sta ga rešila dva delavca, vendar pa je do prihoda zdravnika Pustovrh že izdihnil. Obdukcija je pokazala, da je smrt nastopila zaradi poškodb dobljenih v eksploziji. Sanitarni inšpektorji ugotavljajo Sistematičen in stalen nadzor jeseniške sanitarne inšpekcije — Higiena prehrane in nadzor nad pitno vodo — Pregled objektov za mladino ter zdravstvenih in turističnih objektov Sanitarna inšpekcija občinske skupščine Jesenice je lani poleg stalnih in rednih kontrol skrbela tudi za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni, za nadzorstvo nad živili ter za ustrezno higiensko ureditev gostinskih objektov in komunalne higiene. Da bi preprečevali in zatirali nalezljive bolezni, so izvedli sistematsko kontrolo nad zaposlenimi v živilski stroki ter stalno pregledovali pitno vodo. Kljub predhodnim obvestilom so naleteli na precej oseb, ki niso upoštevale novega predpisa zakona o živilskih pregledih — predvsem med zasebniki, ki se ukvarjajo z gostinstvom. Sanitarni inšpektorji so spremljali tudi potek fluorografske akcije in izvedli maja večjo akcijo za preprečitev epidemije črevesno nalezljivih obolenj. V jeseniški občini je zaradi okužbe mesa s salmonelami obolelo 30 ljudi. NADZORSTVO NAD ŽIVILI Tudi lani so ugotovili, da so trgovska in gostinska podjetja premalo pozorna na iztek roka trajanja pri živilih, pijači in predmetih splošne rabe. Zaradi izteka roka trajanja so podjetja denarno kaznovali, le v malo primerih pa so ugotovili, da so bila v prodaji pokvarjena ali celo zdravju škodljiva živila. V kranjskogorskem hotelu so morali izločiti za 9.980,28 dinarjev pijač, v planinski koči je bila vrednost izločenih pijač in predmetov splošne rabe 5.491,10 dinarjev, v restavraciji in prodajalni v Kranjski gori pa so izločili 131 kilogramov mesnih izdelkov v vrednosti 5860 dinarjev. Večjo količino alkoholnih pijač so morali izločiti tudi v jeseniškem vinotoču, in sicer v vrednosti 4.740,30 dinarjev. KONTROLA PITNE VODE Poseben problem predstavlja v nekaterih primerih na Jesenicah tudi prehrana, ki jo podjetja organizirajo za svoje delavce, saj nekateri objekti ne izpolnjujejo minimalnih tehničnih pogojev. Obenem pa so sanitarni inšpektorji kar največ pozornosti posvetili tudi kontroli pitne vode, odstranjevanju odpadkov in šolski higieni. S sodelovanjem sanitarne inšpekcije in podjetjem Vodovod so probleme reševali takoj in učinkovito, nerešeno pa še vedno ostaja vprašanje ureditve ožjih in širših zaščitnih pasov ob nekaterih zajetjih zaradi neurejenih lastninskih problemov zemljišč zasebnih lastnikov. Odsek za varstvo narave pri Planinskem društvu Kranj bo aprila organiziral tečaj za gorske stražarje Program tečaja je sestavljen tako, da nudi tečajniku osnovna znanja o varovanju gorske prirode in bivanja v gorah ter ga na ta način usposablja za aktivnega sodelavca v odseku. Učna snov bo podajana v obliki predavanj, znanje pa bodo tečajniki pridobivali tudi pri praktičnem delu. Vsi interesenti se lahko na tečaj prijavijo v društveni pisarni na Koroški cesti 21 do 10. aprila, kjer boste prejeli tudi ostala pojasnila. Pisarna je odprta vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in sredo, četrtek in petek od 13. do 17. ure. Planinsko društvo Kranj Odsek za varstvo narave alpetour vas vabi: v Holandijo 27. aprila do 4. maja na popotovanje po romantični Nemčiji 31. maja do 7. junija v Novaljo — prvomajski izlet z avtobusom 1. do 4. maja v Poreč 1. do 4. maja Možnost obročnega odplačevanja! Prijave, rezervacije in informacije: Alpetour, turistične poslovalnice Bled, Kranj, Ljubljana, Radovljica in Škofja Loka. Sanitarna inšpekcija je bila tudi pobudnik sestankov v posameznih krajevnih skupnostih, na katerih so razpravljali o higienskih ureditvah okolja, predvsem pa tudi o reševanju problema pri odstranjevanju odpadkov. PREZASEDENI ŠOLSKI PROSTORI Ko so opravili preglede šolskih prostorov, zlasti na obeh osnovnih šolah jeseniške občine, so ugotovili, da imajo premalo število sanitarnih prostorov. Obenem so opravili tudi orientacijske meritve umetne razsvetljave v šolah. Rezultati pregleda so pokazali, da je razsvetljava daleč pod predpisanim jugoslovanskim standardom. V jeseniški občini je 22 objektov za otroke in mladino, kjer so inšpektorji opravili 26 pregledov in v sedmih ugotovili higienske pomanjkljivosti. Obenem so pregledali tudi deset socialno-zdravstvenih objektov in v dveh primerih ugotovili nepravilnosti. Pri 730 turističnih objektih v občini pa so v štirih ugotovili pomanjkljivosti. IZLOČENIH 2813 ZAVITKOV CIGARET Pri pregledu živil v trgovini, gostiščih, obratih družbene prehrane, počitniških domovih, delovnih organizacijah so lani izločili 1592 litrov alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter 479,8 kilograma živil v skupni vrednosti 59,945,60 dinarjev. Od predmetov splošne rabe so lani izločili iz prometa predvsem cigarete, in sicer skupaj 2813 zavitkov v vrednosti 11.940 dinarjev. Zaradi izločitve živil so izdali 25 odločb, štiri delovne organizacije pa so prijavili gospodarskemu sodišču. Sanitarna služba skupščine občine bo tudi v letošnjem letu stalno nadzorovala vse javne vodopreskrbne objekte, odvzemala vzorce vode ter kontrolirala kloriranje vode. Popisala bo vse onesnaževalce voda in nadzorovala uspešnost delovanja čistilnih naprav. Poskrbela bo za urejen odvoz smeti skupaj s Komunalnim podjetjem Kovinar, nadzorovala kopališča in izdelala program za kontrolo nad onesnaževanjem ozračja. Med nalogami sanitarne' inšpekcije je tudi nadzorstvo nad gradnjo, nad živili in predmeti splošne rabe, preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni, nadzorstvo nad prometom s strupi in nadzorstvo nad objekti v jeseniški občini. D. Sedej Tržič prvak SRS v hokeju na ledu* Člansko prvenstvo SRS v .hokeju na ledu se je končno končalo. Tekmovalna komisija je na sestanku registrirala tekmo Prevoje : Tržič z rezultatom 5:0 v korist Tržičanov, ker so Prevojčani igrali z nepravilno registriranim igralcem. To tekmo so Tržičani sicer izgubili z rezultatom 12:4. Tržičani so s 5:0 dobili tudi srečanje s Konusom, ker so igralci Konusa srečanje predali. Velenjčani pa so s 5:0 dobili srečanje s Prevojami, ker Prevojčani niso prišli na led. Tržič je tekmovanje končal brez poraza. Od osmih tekem so jih Tržiča- ni sedem dobili in le eno igrali nej, odločeno. Osvojeni naslov Prv^ SRS je tudi največji uspeh H* Tržič doslej. Uspeh je toliko veČJ1 ker so Tržičani vse treninge in t# me imeli na Jesenicah v zgodnjJJ' jutranjih ali v poznih večernih u Lestvica: Tržič Velenje Ptuj Prevoje Konus 8 7 8 5 8 3 8 3 8 0 73:19 53:32 40:46 49:33 , 20:85 F. Perdan J> n li K v i\ 'H I ji f Prvo občinsko prvenstvo osnovnih šol v streljanju V organizaciji ŠŠD Cerklje in strelske družine v Cerkljah je bilo 29. marca v strelski sobi zadružnega doma v Cerkljah prvo občinsko prvenstvo osnovnih šol v streljanju z zračno puško. Tekmovalo je 7 ekip pionirjev in samo 2 popolni ekipi pionirk. Rezultati — pionirji: ekipno: 1. OŠ S. Žagar Kranj 74. ' ogov, J. B. Tito Predos' » 7o Mlakar Šenčur >3f 2. OŠ 3. OŠ S. posamezno: 1. Srečko Jerman (Predoslje) 170," Janko Naglic (S. Žagar) 152, 3. I jan Lipovšek (S. Žagar) 152; piofl,r ke: ekipno: 1. OŠ M. Valja^1 Preddvor 304, 2. OŠ D. Jenko M kije 283; posamezno: 1. Mojca JeIj ko (L. Seljak) 146, 2. Darinka Sm''. nik (F. Prešeren) 123, 3. Helena L1 par (F. Prešeren) 116 krogov. Prihodnji petek, 11. aprila, bo Cerkljah tudi področno prvenstV G. Perne ZAHVALA Tiho brez slovesa, kakor deževna kaplja z veje, je ugasnilo življenje naše dobre sestre, tete in sestrične Alojzije Polajnar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem, ki so ji stali ob strani, ji nudili pomoč, Likozar SilvK ki ji je velikodušno stala ob strani. Topla zahvala dr. Miranu Zgajnarju za njegovo dolgoletno zdravljenje in dr. Ivanki Stenškovi. Iskrena hvala vsem za poklonjene vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem, ki ste nam pomagali, izkazali sočustvovanje in izr< Ni sožalje. Vsem in vsakomur še enkrat prisrč na hvala. Za njo žalujejo: njeni bratje in sestre ter ostalo sorodstvo Kranj, 2. aprila 1975 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in Strica Stanka Šlibarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebno smo dolžni dr. Cernetu za vso skrb in pozornost v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se do sedom Paplei jeviin in Novakovim, Krajevnim organizacijam, Zvezi borcev, Krajevni sk Društvu upokojencev, SZDL, tov. Hajdinjaku za poslovilni govor, pevcem iz Podnarta in Lesc. Nadalje se zahval ju jemo tovarni Sava TOZD - TTI strokovni oddelki in TOZD -Ul la kvalitete za podarjene vence in izreke sožalja. Hvala g. župniku Tomanu za obred. njegovi zahvalo brini 80-upnost i, godbi iz kontro- Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Lojzka, hčerka Marinka z družino in hčerka Stanka ter ostalo sorodst vo I )obrav( a, 3. aprila 1975 Novi uspehi mladih ( Dihanje t. !•• r»_l' 1... IZ..U.. :..»/»lmian. [Kranjska trojka, kije bila v Heidelbergu: Čalič, vodja reprezentance Becič in 'ratar L eskovar. — Foto: M. Zivulovič Slaba predstava Mladinska vaterpolska reprezentanca SFRJ do 18 let je na letošnjem tekmovanju za pokal »Šest narodov« v Heidelbergu v ZRN slabo reprezentirala jugoslovanski vaterpolo. Naši mladi naraščajniki so v ZRN zaigrali slabo, saj jim je uspelo premagati le vrstnike Francije. Vse kaže, da bo z mladimi v reprezentanci treba več delati, saj so nekajdnevne priprave pred nastopom le premalo. To se jim je poznalo prav igri v Heidelbergu, čeprav so Ipokazali zvrhano mero borbenosti. |Le-ta pa je bila premalo za boljšo |uvrstitev. Med izbranci sta bila tudi Kranjčana Čalič in Leskovar. Oba sta -opravičila zaupanje. Čalič je bil s Išestimi goli med najboljšimi strelci ey reprezentanci, vratar Leskovar pa yje dobro opravil svojo nalogo kljub I temu, da je v igro vstopal šele potem, ko je nasprotnik vodil že s tremi ali štirimi zadetki. Izidi: Jugoslavija : Francija 3:2, Jugoslavija Nizozemska 6:10, Jugoslavija : Italija 6:7, Jugoslavija : Španija 12:16, Jugoslavija : ZRN 5:11. Lestvica: ZRN Nizozemska Španija Italija Jugoslavija Francija 48:23 35:32 48:37 33:28 32:46 15:45 10 8 5 5 2 0 Med zadnjim vikendom so pionirji in pionirke PK Triglav na državnem mladinskem prvenstvu na Reki in na III. mednarodnem plavalnem mitingu Mladost 75 v Zagrebu spet dosegli dobre uvrstitve in odlične rezultate. V zimskem bazenu na Reki so se za mladinske državne naslove potegovali mladinci. Med 120 tekmovalci iz petnajstih jugoslovanskih plavalnih kolektivov se je med posamezniki odlikoval prav triglavan Borut Petrič, ki je dvema prvima mestoma na 400 m in 800 m kravi ter drugim na 200 m delfin dodal še tri nove znamke SFRJ. Največ je vsekakor vreden rekord na 800 m kravi, saj je le malo zaostal pod osmimi minutami (9:02,8), obenem pa je njegov dosežek tudi absolutni rekord SFRJ za zimske bazene. Uvrstitve Kranjčanov — moški: 400 m kravi: 1. Petrič 4:22,6, 200 m delfin: 2. Petrič 2:24,3, 800 m kravi: 1. Petrič 9:02,8; ženske: 100 m prsno: 6. Štem-berger 1:25,0, 400 m kravi: 6. Da-mjanovič 5:18,1, 200 m prsno: 2. Štemberger 2:55,0, 200 m mešano: 3. Štemberger 2:45,7, 800 m kravi: 4. Damjanovič 11:05,0; ekipni vrstni red: 1. Crvena zvezda 18.124, 2. Primorje 13.558, 3. Ljubljana 10.066, 8. Triglav 5241. Tudi najmlajši plavalci Triglava so se v Zagrebu med 200 tekmovalci Madžarske, Bolgarije, Romunije, Čeprav so naši premagali le Francoze, pa je zvezni kapetan Cirković v reprezentanco SFRJ do 20 let za evropsko prvenstvo na Švedskem izbral tudi triglavane Zmaga Mala-vašiča, Šveglja ter Čaliča m Lesko-varja. -dh Prv a presenečenja V 4. in 5. kolu drugega dela tek- ' ' K""A™ ^ Sava : MuroVa Rvanja v gorenjski namiznoteniški '81 je prišlo do prvih presenečenj. Sa Saje v Kranju premagala vodečo rpvo, medtem ko je Triglav II lj va JMu , ^Pričakovano izgubil doma s Trbo- o Rezultati - 4. kolo: Kondor : , *Va 5:4, Kamna gorica : Triglav II Trboje : Murova 4:5; 5. kolo: Lesce : Kondor 2:5, Sava 5:4, Triglav II : Trboje 3:5. Lestvica: Murova Kondor Sava Triglav II Trboje Kamna gorica 11 11 10 10 10 10 2 4 4 5 5 10 53:32 50:38 39:35 42:35 42:38 8:50 J. Starman r pogovor tedna Slavko Kalan: Potrebna bo pomoč vseh Pred dvema mesecema je bila v Kranju ustanovna skupščina samoupravne telesnokulturne skupnosti. Nova TKS Kranj se je prele-na iz tedanje temeljne telesnokulturne skupnosti, ki je bila ustavljena pred dobrim letom in pol. Skupščina, predsednik je Milan ^nžnar, in njen izvršni odbor je takoj začela delati. Naš današnji sogovornik je prav predsednik izvršnega odbora TKS Slavko Kalan. Kakšna je razlika med bivšo temeljno telesnokulturno skupnostjo in novo samoupravno telesnokulturno skupnostjo? »Bistvene razlike ni. Tudi ta je skrbela za telsno kulturo pri telesnokulturnih organizacijah. Nova TKS je povsem delegatska, KJ zajenaa tozde, krajevne skupnosti ter telesnokulturne organizacije.« Lani je bila za šport v Kranju prispevna stopnja 0,64 %, letos pa samo 0,46 %. Zakaj taka razlika? »Izvršni odbor in sekretariat je temu problemu posvetil precej časa. O tem so bili razgovori tudi s predstavniki občinske 0 P *ne» kjer smo razložili, kaj pomeni znižanje od 0,64 na •, odstotka. Zaradi tega bo za šport, šolska športna društva, Kreacijo, investicije ter adaptacije športnih objektov za . Jnjon dinarjev manj sredstev. Posledica tega je, da v Kranju za ° 1075 ne predvidevamo nobenih investicij za kakršnikoli oH&& športni objekt od prispevne stopnje. Za adaptacijo pa je športne stave in lota namenjenih 300.000 dinarjev. Seznanje-1 smo tudi s programom občinske skupščine, ki ima v svojem andatnem programu izgradnjo nekaterih športnih objektov.« .. kakšna so izhodišča za letošnji finančni načrt ter kriterij financ-n'n sredstev za redno dejavnost? »Za občinsko skupščino imamo že predlog okvirnega pro-2 7arn** o višini sredstev za posamezne postavke: dejavnost TKO tjv'50.000 din, adaptacije 300.000 din, skupne programske naloge v"0.000 din, funkcionalna dejavnost TKS 780.000 din, vzdrže-8*nJe objektov 1,250.000 din, obvezna rezerva 80.000 din. Sred-8« a za dejavnost in investicijo tako povečujemo za 23 %, ^ uPne programske naloge ostanejo na višini lanskih, nacionalnost se poveča za 24 % ter za objekte 31 %. Novost so erjla za vrednotenje programov redne dejavnosti. IO je ta e**da ocenil za dobra, ker so na osnovi teh meril možnosti črtnega razvoja in tudi politike telesnokulturne dejavnosti.« 12 1 . rno» °-a v Kianju od zgraditve stadiona in zimskega bazena pred tla i ' n' nobenega novega objekta. Slišati je, da se pri tem obrača jEL°olje, saj se predivdeva gradnja umetnega drsališča, bazena, stre ta in športne dvorane. j> »Odbor za objekte je to razpravljal že na neštetih sejah. ^ °*** Je že tudi v razpravo in potrditev vrstni red gradnje. Iz I ?a programa je razvidno, da je odbor razdelil gradnjo na dva I ,a* V prvem delu obravnava tiste objekte, ki so potrebni za Jla°tn° °°čino, v drugem delu pa izgradnjo potrebne objekte, ki tei| hi zadovoljili potrebe občanov za njihovo rekreacijo, Pj^ovalne namene in šolsko dejavnost. Prvi del tudi TOitce. Seveda s taksnimi srea*ivi je himv*«« — - lahko sama zgradila te objekte, zato IO in ostali dejavnik L Pirajo uresničitev mandatnega programa skupščine za Radnjo novih športnih objektov. V to akcijo se bomo tudi E^Vno vključili. 10 se zaveda, da če bo ta akcija v Kranju Uničena, bo potrebna pomoč vseh delovnih organizacij in Cttnov. Le tako združeni in enotni bomo lahko uresničili to ,0go.« 'J H u mer Petrič in Štembergerjeva V Belgiji bo od 4. do 6. aprila mednarodni pionirski plavalni četveroboj. Nastopili bodo najboljši mladi plavalci Francije, Švice, Belgije in Jugoslavije. Med izbranci jugoslovanske reprezentance sta tudi triglavana Borut Petrič in Barbara Štemberger. Novo priznanje za nadarjena plavalca! -dh Italije. Poljske, Kube in jugoslovanskimi klubi dobro odrezali. Čeprav niso posegali po najvišjih mestih, pa so vseeno dostojno reprezentirali svoj klub. Uvrstitve Kranjčanov — pionirji A: 200 m hrbtno: 6. D. Petrič 2:58,8, 200 m delfin: 6. Šali 3:07,7, pionirji B: 50 m prsno: 3. Šali 45,1, 50 m hrbtno: 3. Veličkovič 40,9; pionirke A: 200 m prsno: 6. Bradaška 3:15,5, 100 m prsno: 6. Bradaška 1:30,8, pionirke B: 100 m mešano: 6. N. Pajntar 1:37,8, 50 m hrbtno: 6. Strniša 42,8, 50 m prsno: 5. Dvoršak 44,7. -dh Prvenstvo SRS v vaterpolu Zimski bazen v Kranju bo od danes pa do nedelje prizorišče letošnjega slovenskega vaterpolskega prvenstva. Za naslov se bo potegovalo enajst moštev. Radovljica, Kamnik, Koper, Delfin (Rovinj), Slovan (Ljubljana), Neptun (Celje), * Partizan (Renče), Domžale, Vodovodni stolp ter Triglav I in Triglav II. Vrhovni sodnik je Kranjčan Marjan Pičulin, igralni čas: 1. kolo - danes: ob 13.30, 2. kolo ob 20. uri, v soboto: ob 7. uri 3. kolo, ob 13. uri 4. in ob 20. uri 5. kolo. Finalni del prvenstva se prične v nedeljo ob 8. uri. -dh Ogorčen boj za prvaka Preteklo soboto so s tekmovanjem nadaljevali mlajši pionirji prve (A) skupine. Najmlajši košarkarji pridno polnijo nasprotnikove koše, vendar pa po tretjem kolu še ni mogoče ničesar reči o zmagovalcu te kategorije. VPulju za pokal Građevinara V Pulju je bila v nedeljo mladinska kolesarska dirka za pokal Građevinara, ki ga je osvojila ekipa KK Novo mesto, saj sta se med prvo peterico uvrstila dva njihova tekmovalca. Kranjčani tokrat torej niso uspeli. Kriva je predvsem slabo izbrana taktika, ki ni ustrezala težkim vremenskim pogojem, ki so se pojavili med dirko. Poleg tega pa jih je zapustila tudi športna sreča, kajti kljub temu, da so bili v glavnini vsi Savini kolesarji, v sprintu niso bili uspešni. Rezultati: 1. Zrimšek — N. mesto, 6. Ropret, 9. Kožej, 10. Reven, 13. Udovič, 21. Štiren (vsi Sava). V točkovanju za nagrado Siporexa vodi po dveh točkovanjih Grajzer (Rog). F. J. Imenovali predsednika organizacijskega komiteja Na zadnjih sejah treh zborov skupščine občine Jesenice so med drugim imenovali tudi predsednika organizacijskega komiteja za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah, ki naj bi ga po uspešni kandidaturi organizirali v Kranjski gori leta 1978. Kandidatura Kranjske gore je dobila vso jugoslovansko družbeno in politično podporo, saj bi tako Kranjska gora kot tudi vsa Jugoslavija postala bolj znana svetovni športni javnosti. Na seji zborov so za predsednika organizacijskega komiteja imenovali Zvoneta Dragana, podpredsednika izvršnega sveta skupščine SRS. Zavzeli pa so se tudi, naj bi petčlansko delegacijo, ki bo predstavljala kandidaturo Kranjske gore na kongresu FIS, sestavljali: Zvone Dragan kot predstavnik IS skupščine SRS, Slavko Osredkar kot predstavnik skupščine občine Jesenice, Janez Kocjančič kot predstavnik Smučarske zveze Slovenije ter smučarska in turistična delavca Vojteh Budi-nek in Ljubo Bizjak. Člane organizacijskega komiteja pa bodo zbori skupščine občine imenovali na prihodnji seji. I). Sedei Izidi: S. Mlakar D. Jenko S. Žagar : D. Jenko J. B. Tito 19:18 O0:9), S. Žagar 11:26 (5:15), J. B. Tito 25:6 (13:4), S. Mlakar 8:37 (4:23). Lestvica: L. Seljak S. Žagar S. Jenko M. Valjavec S. Mlakar D.Jenko F. Prešeren J. B. Tito Zadnje kolo za mlajše skupine bo 12. aprila. 4 4 3 3 2 6 2 4 1 6 0 6 156: 51 106: 73 164: 39 110: 26 107:157 110:166 72:106 46:225 pionirje -bb r Norčič tretji v Kanadi V sredo sta se vrnila z 10-dnevne turneje skakalcev po Kanadi naša dva skakalca Kranjčan Bogdan Norčič in Jeseničan Janez Demšar. Nastopila sta v konkurenci 80 skakalcev iz 12 držav, ki so se pomerili na štirih tekmah. Na prvi tekmi v Quebecu je Norčič zasedel 3. mesto, na drugi tekmi na isti skakalnici pa je bil 4. Na naslednjih dveh tekmah pa je Norčič zasedel naslednja mesta: na 80-metrski skakalnici v Thunderju je bil 8., na 100-metrski skakalnici v istem kraju pa je zasedel 12. mesto. Jeseničan Demšar pa je imel na vseh štirih tekmah uvrstitve okoli 20. mesta. J. J. KZ NAKLO - VALILNICA prodaja 10 tednov stare jarčke vsako sredo od 7. do 18. ure in soboto od 6. do 12. ure v valilnici Naklo Cena 30 din KZ Naklo Dihanje je bistvo bivanja in neobhoden pogoj za normalno delovanje organizma. Življenje se začenja s prvimi vdihljaji in se izteče z dihanjem v presledkih, ko z zadnjimi izdihi ugašamo. V normalnih okoliščinah na dihanje nismo preveč pozorni, pozornost na dihanje pa je neogibna v izjemnih naporih športnega boja, tekmovanja, v govoru ali igri in v pravilnem načinu živčno psihične sprostitve in pomiritve. Pravilen način dihanja je eden od vodilnih dejavnikov storilnosti v športu in delu. Dihanje je povezano z delovanjem srca in ožilja, saj srce neumorno poganja kri po ožilju, preskrbuje tkivo in organe s hrano in kisikom. Prav kisik pa prihaja v krvnožilni sistem ob pomoči in delovanju dihanja. Naša življenjska moč, trdoživost in upornost je odvisna od krvnožilnega sitema in dihal. V izjemnih okoliščinah mora biti srce zdravo in krepko, dihanje pa globoko in izdatno. Kdor ni dovolj utrjen ali ni vajen dela ali napora, se bo hitro utrudil in zadihal (zasopel). Navadno način dihanja prilagajamo načinu in oblikam dela, tako da se ritem gibanja usklaja z ritmom dela. In prav tega ritma začetnik v športu ali vajenec pri delu ne more tako hitro »ujeti« in izoblikovati ter se tako prej utrudi. Dihanje in sistemi dihanja so tisočletna praksa v načinu sprostitve. Že same besede oddahniti se, oddahnil sem se ali oddahnili smo se, označujejo konec neprijetnega stanja, napetosti ali zaskrbljenosti. Dihanje je spremni pojav čustvovanja in vsakemu čustvenemu stanju ustreza določen način dihanja. Kadar smo veseli ali jezni, dihamo hitreje, kadar nas tare žalost, dihamo bolj počasi, v stanju ljubezenskega čustvovanja, hrepenenja ali pričakovanja pa je dihanje spet globlje, hitrejše, pa spet počasnejše, kar je odvisno od vrste ljubezni. Pri osredotočeni zbranosti ali ob nenadnem presenečenju nam »zastane dih«. V medsebojnih odnosih — posebno v konfliktih, v besednih dvobojih zmaguje tisti, ki zna umiriti dihanje, zgublja pa tisti, ki ne zna dihati umirjeno, se ne zna znebiti napetosti in razburjenja. Pri pogovorih, polemikah ali pri debati za pravilnik o nagrajevanju je potrebno dihati ritmično in umirjeno. Ne glede na način dihanja je potrebno paziti na globok izdih posebno v naporu ali hoji navkreber, tako kakor da bi pri tem posnemali alipiniste, plavalce, atlete ali boksarje. Pravilno športno dihanje povečuje gibljivost in elastičnost pljuč in oprsja. Dobro je vdihavati skozi nos, tako dihanje ima določene prednosti. V nosni sluznici in poteh se ogreva in čisti mrzel ali onesnažen zrak, hkrati pa se krepi oprsje. Dihalne vaje ob primerni gimnastiki je koristno izvajati vsako jutro. V hitri hoji, teku ali plavanju pa je dihanje še bolj izdatno. Pravilno dihanje nam lajša napor, sproščeno dihanje pa je znamenje ugodnega počutja. Jože Ažman V nedeljo start GRL To nedeljo bodo spet oživela gorenjska rokometna igrišča. V drugi del tekmovanja bodo startali rokometaši v gorenjski prvi in drugi ter občinski rokometni ligi. V prvi ligi sta za prvaka še vedno favorita stražiška Sava in Alples (Železniki). Oba imata enake možnosti, da se po enoletnem premoru spet pridružita ekipam v ljubljanski conski ligi. V preostalih dveh ligah imata jesenska prvaka Tržič B in kranjski Veterani velike možnosti, da si s prvim mestom pridobita pravico za nastop v najvišjem gorenjskem rangu. Pari prvega spomladanskega kola: GRL I: StoržiČ : Gorenjski sejem, Zabnica : Preddvor, Alples : Krvavec, Sava : Križe B, Radovljica : Kranjska gora; GRL II: Alples B : Tržič B, Radovljica B : Jesenice B, Alples C : Šešir B; ORL: Sava B : Veterani, Huje : Duplje B, Stadion : Zabnica, Besnita prosta. -dh 15 Petek — 4. aprila 1975 Tako muhaste zime in nepričakovanega začetka pomladi tudi starejši komajda pomnijo. Ko smo že vsi pričakovali tople spomladanske dni, se nam je zima krepko maščevala. Nasula nam je obilico snega, na cestah pa povzročila nemalo preglavic. Posebno kritično je bilo na mejnih prehodih Podkoren, Ljubelj in Jezersko, ki so bili kljub prizadevanju cestnih čistilnih služb na naši in avstrijski strani zaprti za promet. Številni zdomci, ki so v preteklih dneh prihajali domov ali se vračali, so se po snegu prebijali prek mejnega prehoda v Ratečah ali v Šentilju. Na ljubeljsko cesto so zgrmeli še plazovi, ki se jih kaže na s snegom obloženih planinah in smučiščih v teh dneh še posebej varovati! Poučni so primeri preteklosti, ko so prav v teh dneh plazovi terjali marsikatero življenje! Pogovori, objavljeni v današnji rubriki, so bili zapisani v ponedeljek opoldne na cesti proti Ljubelju in na ljubeljskem vrhu. Kramljali smo z ljudmi, ki konec preteklega tedna in v začetku sedanjega niso poznali počitka, temveč skrbeli, da je bila vožnja po gorenjskih cestah čim bolj varna in da so bili vozniki čim bolje obveščeni o nevarnostih, ki jih prinašajo tako nepričakovane vremenske spremembe. Miha Stenovec iz Cerkelj, področni delovodja Cestnega podjetja iz Kranja: »Sneg nas je pošteno presenetil, saj smo dežurno cestno službo 26. marca ukinili, ponoči s petka na soboto pa smo jo morali ponovno organizirati. V soboto zjutraj ob dveh je bilo na Ljubelju že 10 centimetrov snega, na Jezerskem pa 3 centimetre. Uro kasneje je bil na Ljubelju že prvi plug. V soboto je tekel promet normalno. S sobote na nedeljo je znova snežilo, razen tega pa so na ljubeljsko cesto z Begun j-ščice zgrmeli še plazovi. S stroji smo cesto hitro očistili, obenem pa so trije plugi skrbeli, da je bila cesta" Jeprca — Ljubelj čim bolje usposobljena /a promet. Precejšnje preglavice sta nam povzročala tudi prehoda na Jezerskem in Podkorenu, vendar je nevarnost plazov na teh cestah manjša. Sploh nenadna odjuga lahko sproži na cesti proti Ljubelju še marsikateri plaz« Jože Arbiter, komandir postaje mejne milice na LjubePu: »Na našem in korenskem Program bo treba skrčiti prehodu smo pričakovali v teh dneh velik promet, vendar se vozniki zaradih težkih in nevarnih cestnih razmer na obeh prehodih raje usmerjajo proti Ratečam in Šentilju. V nedeljo do 8.40 je tekel na ljubeljski cesti promet normalno. Ta trenutek se je z Begunjščice odtrgal plaz in cestišče zasul. Kasneje sta se sprožila še dva plazova. Ko so lavino delavci Cestnega podjetja iz Kranja odstranili, so Avstrijci okrog 20. ure zvečer sporočili, da je cesta na njihovi strani uradno zaprta. Zapora je trajala v ponedeljek do 12. ure. Z zimsko opremo je bil sicer prevoz mogoč, vendar avstrijski cestni organi za varnost niso jamčili. Na cesti čez ljubeljski prelaz takšnih težav že dolgo ni bilo. Zaradi snega in plazov je bila cesta zadnjič uradno zaprta leta 1909. Se večji plaz pa je zgrmel na cesto 7. marca leta 1965. Tako visok je bil, da je zamašil spodnji del predora pri begunjskem plazu.« Drago Fister iz Tržiča, šofer-strojnik pri Cestnem podjetju Kranj: »Precej dela je povzročil zadnji sneg. Prvi rezkar je odšel že včeraj na Jezersko, midva z (iezom Šerugo pa sva krenila danes zjutraj in bova delala tudi ponoči. Najprej bova očistila ljubeljsko cesto in I prostore pri mejnem prehodu, potem pa bova krenila na Pokljuko. Tretji re/kar Cestnega podjetja pa je stalno v Kranjski gori in skrbi predvsem za cesto na Korensko sedlo, kasneje pa za cesto proti Vršiču. Mnoga osebna volila za take cestne razmere niso primemo opremljena. Vozniki se že na Deteljici pri Tržiču obračajo in se usmerjajo na prehod v Ratečah, nekateri pa krenejo proti Šentilju. Tako hitre vremenske spremembe nihče ni pričakoval.« -I. Košnjek V servisnih delavnicah za remont in obnovo težkih vozil na Primskovem pri Kranju, ki so del temeljne organizacije Avtoservisi v združenem podjetju Alpetour, je bil v sredo zbor delavcev. Na zboru so obravnavali poslovni uspeh temeljnih organizacij, ki so bile združene v bivšem podjetju Creina Kranj, možnosti za gradnjo novih servisnih delavnic v kranjski komunalni coni in izvolili delegata v zbor kraj evne skupnosti Primskovo. Zbora so se poleg večine delavcev in učencev v gospodarstvu iz obrata na Primskovem udeležili tudi direktor TOZD Avtoservisi inž. Franc Malek, direktor kadrovskega sektorja Slavko Erzar, direktor TOZD Potniški promet Viktor Pipan, glavni direktor Alpetour Veno Doljak in njegov pomočnik Franc Sprajcar. Bolj podrobno so o poslovnem uspehu svoje temeljne organizacije spregovorili že na prejšnjem zboru delavcev in'na sestankih sindikalnih skupin. To pot so spregovorili o poslovanju bivšega podjetja Creina oziroma njenih temeljnih organizacij. TOZD Promet je ustvarila 2,030.000 dinarjev ostanka dohodka, TOZD Transport 630.000 dinarjev, TOZD Proizvodnja 3,250.000 dinarjev in TOZD Remont (delavnice na Primskovem) 910.000dinarjev ostanka dohodka. Druge temeljne organizacije so poslovale z izgubo. Največji primanjkljaj v končni bilanci za leto 1974 so izračunali v TOZD RTC Krvavec, in sicer 3,790.000 dinarjev, v TOZD Servisi lahkih vozil 430.000 dinarjev in v TOZD Gostinstvo in hoteli 1,840.000 dinarjev izgube. Z enakim odstotkom kot so udeležene v celotnem dohodku podjetja so temeljne organizacije tudi pokrile izgubo. Seveda tiste, ki so imele ostanek dohodka. Skupen ostanek dohodka celotnega podjetja je po končnih izračunih in ko so bile izgube pokrite, znašal 840.000 dinarjev. Toda treba je bilo pokriti še nekatere zakonske obveznosti in zato se je ostanek skrčil na 90.000 dinarjev. Na zboru delavcev je Franc Sprajcar razložil, da je kritje izgube na Krvavcu stvar konzorcija za izgradnjo tega rekreacijsko turističnega centra oziroma njegovih članov. Tudi Creina je bila le član konzorcija, ki pa je prevzela tudi izgradnjo. Po svojih deležih mora pokriti le približno 420.000 dinarjev izgube. Zato bo od ostalih članov zahtevala povrnitev denarja. Povedal pa je tudi, da je RTC Krvavec že zaprosil tudi za premostitveni kredit iz sklada skupnih rezerv pri občinski skupščini Kranj, s katerim naj bi tudi kril izgubo. Zato bodo temeljne organizacije, ki so denar za pokritje izgube posodile, dobile vrnjenega. Kljub tej razlagi pa so delavci servisnih delavnic menili," da poslovnega poročila ne morejo potrditi. Prej morajo dobiti zagotovilo, da bodo resnično lahko razpolagali z delom ostanka dohodka, ki so ga sami ustvarili, seveda v okviru dogovorjenih programov v svoji temeljni organizaciji oziroma v celotnem podjetju. Delavci na Primskovem delajo v zelo slabih pogojih. Delavnice so komaj vredne svojega imena. Zato se je že bivše podjetje Creina odločilo za gradnjo novih v kranjski komunalni coni. Kupili so zemljišče, uredili lokacijsko dovoljenje, začeli z zemeljskimi deli in naročili železno konstrukcijo za Stavbe. Sedanje stavbe oziroma zemljišče pa so prodali Merkurju. Delavci so se zaradi gradnje novih delavnic tudi odrekli delu osebnega dohodka. Nakup zem-Ijlšča, ureditev in konstrukcija jih je veljala približno 10 milijonov dinarjev. Celotna naložba pa bo vredna od 120 do 130 milijonov dinarjev. To pa je velik zalogaj in na podlagi poslovnega uspeha Cieine in investi cijskih možnosti novega podjetja Alpetour ni dosti možnosti, da bi se gradnja lahko nadaljevala v taks nem obsegu. To pa je v kolektivu na Primskovem zbudilo nezadovoljstvo Glavni direktor Veno Doljak se je pridružil mnenju, da z gradnjo celotnega kompleksa delavnic ne bo mogoče takoj nadaljevati oziroma bo treba na podlagi investicijskih mož- Prednost trem cestam Na zadnji seji kranjske občinske skupščine v četrtek, 27. aprila, je na seji zbora združenega dela delegat Bolnice Golnik vprašal, k'laj je predvidena modernizacija ceste Kranj — Golnik. Ta cesta je namreč precej slaba, po njej pa med družini vsak dan pelje okrog 50 reševalnih avtomobilov. Predstavnik izvršnega svet a občinske skupščine je povedal, da je cesta Kranj — Golnik v pristojnosti republiške cestne skupnosti. Strinjal se je, da je cesta potrebna rekonstrukcije in pojasnil, da bo kranjska občina predlagala republiški skupnosti /a ceste, naj v program rekonstrukcije cest v Sloveniji do 1980 leta iz kranjske občine vključi ceste Kranj — Golnik, Kranj — Jezersko in Grad — Zanjivc. Čeprav v predlogu vrstni red rekonstrukcij še ni določen, se v občini nagibajo k predlogu, da bi najprej uredili cesto K ran i - Golnik. A. Z. nosti program gradnje skrčiti in ga razdeliti na več faz. Vendar bodo o tem odločali delavci sami in v dogovarjanju z drugimi temeljnimi organizacijami. Predvsem s temeljnimi organizacijami tovornega in potni- škega prometa, ki servisne storib potrebujejo in brez te dejavnosti t morejo prevažati potnikov in blag; Na vprašanje, če bodo letos nadi ljevali z gradnjo servisnih delavrr v Škofji Loki, je direktor Dolj« odgovoril pritrdilno. Gradnja meh* ničnih delavnic v Škofji Loki j? h kraju in investicija je že odobren Hkrati pa je zagotovil, da njihovr delavnic ne bodo podrli ozirotf zaprli in se jim ne bo treba voziti fl delo v Škofjo Loko ali celo oditi> podjetja. Delavnice v Škofji L°* imajo premajhno zmogljivost, da lahko nudile delo vsem, niti ne mogle v redu opravljati servis službe za ves vozni park. L. Bogat' Na Primskovem in Planini nova šola Na predzadnji seji kranjske občinske skupščine v začetku marca je koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo programa gradnje šolskih in vzgojno-varstve-nih objektov v občini predložil poročilo o izvajanju programa. Delegati vseh treh zborov so ugotovili, da je odbor doslej zelo uspešno opravljal zadano nalogo in da bo program močno presežen od prvotno začrtanega. Ugotovili pa so, da bodo sredstva letos komaj zadoščala za pokritje obveznosti za že zgrajene objekte in za tiste, ki so še v gradnji. To so prizidki in adaptacije šole Šenčur, Jezersko, Stra-žišče in vrtca na Planini in v Stražišču. Na predlog koordinacijskega odbora je skupščina sklenila, da se namesto adaptacije stare osnovne šole na Primskovem in gradnje prizidka k osnovni šoli Stane Žagar na Planini, zgradita na Primskovem in na Planini novi osnovni šoli. Na Primskovem bo to podružnična osnovna šola, na Planini pa za- radi sedanje in predvidene novanjske gradnje popo'111 osemletka. . Na seji so tudi opozorili, {j morajo delovne organizacij čimprej poravnati obveznosti , programa. Ker pa bodo prihof nje leto viri sredstev vseeno pe majhni, je treba čimprej poisk* nove dodatne vire za dokončal objektov. Nekateri so v razpra menili, da bi po izteku sedanji samoprispevka z referendum** prispevek podaljšali še za Pe*:' in v program vključili tudi re»' vanje srednjega šolstva. Naz* nje pa so sprejeli sklep, da m0' izvršni svet občinske skupščif do konca junija letos priprav' predloge za sistemsko rešitev nanciranja gradnje, dogradil in adaptacije šol in vzgojno-v* stvenih objektov. Pri sestavi) nju predloga pa je treba upo»' vati tudi srednje šole. - Nazadnje je skupščina izreK koordinacijskemu odboru Vx znanje za dosedanje prizadev nje in uspešno delo. A- V Tržiču od 1. maja dalj^ višje stanarine Na predlog izvršnega sveta občinske skupščine in izvršnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti tržiške občine so delegati zborov občinske skupščine Tržič na zadnjih zasedanjih sprejeli dogovor 0 politiki stanarin v letošnjem letu. Nova politika stanarin temelji na medrepubliškem dogovoru in predlogu dogovora o letošnji politiki stanarin, ki sta ga pripravila Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in Skupnost slovenskih občin. Delegati so bili za 25-odstotno povišanje stanarin, vendar nove tarife po sklepu skupščine v tržiški občini ne bodo začele veljati 1. aprila, temveč 1. maja. Sedanja povprečna tržiška stanarina znaša 120 dinarjev, nova pa se bo gibala okrog 160 dinarjev. Novo politiko stanarin je podprl tudi izvršni odbor občinske konference SZDL, vendar je tako kot skupščina menil, da je treba vzpo- Solidarnostna stanovanja Solidarnostni sklad v jeseniški občini je že dodelil upravičencem stanovanj iz solidarnostnega sklada 20 stanovanj. Še v letošnjem letu pa bo dobilo stanovanja iz solidarnostnega sklada 51 prosilcev. Stanovanja bodo večinoma na Plavžu na Jesenicah. Za leto 1974 znaša višina -sredstev v solidarnostnem stanovanjskem skladu za subvencijo stanarin 15.000 dinarjev, za letos pa so namenili za subvencijo stanarin v solidarnostnem stanovanjskem skladu 20.1)00 dinarjev. D. S. redno z novimi (višjimi) stanarin11 »aktivirati« tudi družbeni dog°v o subvencioniranju stanarin, ker. na ta način socialno šibkejše drU*j in posamezniki ne bodo ogrožen^ en pogoj so delegati sprejeli na*^ njih skupščinskih sejah. Tr*1', občina podpira takšen dogovO'. novi politiki stanarin le, če ga D v enakem besedilu sprejele 1 druge slovenske občine! Ob sprejemanju dogovora so de' gati opozarjali, da je treba v prnji nje stanovanjske objekte bolje vi!l zevati, kar velja predvsem za sta vanjski fond v starem tržiškenv* dišču. • 'r Študentje obiskali Iskr< V petek, 28. marca, so obiSjj Iskrino tovarno na Laborah dentje prvega letnika Fakultete sociologijo, politične vede in 9 narstvo iz Ljubljane. Obisk, j katerem so sodelovali tudi neka' predavatelji, sodi k predmetu noinski sistem SFRJ. Vodstvo djetja je študente najprej seznflj s proizvodnjo ter jim pokazalo I''1] Iskri, nakar je stekel skoraj trli pogovor. Študentje in profesorji spraševali predvsem o gospodar*! položaju, uresničevanju ustave," kovanju temeljnih organizacij z(, ženega dela in sodelovanju J\ temeljnimi organizacijami ter I jevnimi skupnostmi. Obisk bo za i daljnje izobraževanje študentov dvonino koristen. M. Obnova ceste Begunje —Trži* Zahteva predsedstva občinskega odbora NOV Radovljica Predsedstvo občinskega odbora tZB NOV Radovljica je na zadnji seji ocenilo letne konference 19 kra jevnih organizacij ZZB NOV v občini. Ugotovili so, da je bilo letos precej več razprav o družbeni vlogi in aktivnosti borcev in o krajevnih problemih, predvsem na področju gospodarstva, komunalne Ureditve in družbenega življenja V krajevnih skupnostih, manj pa o socialnih in drugih vprašanjih borcev. Predsedstvo je posebej obravnavalo tudi resolucijo krajevne organizacije ZZB NOV Beguni« in Tržič. •K s katero zahtevata od pristoji1'- p činskih in republiških organ"^ Cestnega podjetja Kranj, da prej obnovi cesta Begunje-'i J Cesta ne povezu je po najkraJ»*J le dveh občin, marveč pred»%0jl tudi spominsko obeležje \l ~f Znano je, da so jo Nemci med Mi zaradi nenehnega nadzora P*J«^ nov imenovali banditen^*^ Predsedstvo je podprlo up'^.',^ zahtevo borcev in ostalih obj a da je trepa tO testo po tri e.'-'. letih odlašania končno obnOVlp uredit i /a redni promet.