izhajajo vsako jutro. Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10‘—. Mesečno K 3-50. Posamezna številka 20 v. Oglasi po dogovoru. Uredništvo in upravništvo je v „•Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7. Telefona Št. 180. Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer- v St. 103. ' Ljubljana, v petek 1. novembra 1918. Leto L Slovenec, Srb, Hrvat za vežno bratu brat! POZIV. j Vsi moški sodržavljani od 17. leta | naprej se poživljajo, da se priglase prostovoljno za vstop v narodno obrano. Priglaša se na mestnem magistratu (posvetovalnica) danes dne 1. novembra, od 9. do 12. dopoldne ter od 3. do 6. popoldne, in jutri, v soboto, dne 2. novembra 1918 od 9. dopoldne do 1. popoldne. Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana je v današnji veliki dobi, da se priglasi v Narodno obrano. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1918. Dr. Ivan Tavčar, župan. Poziv slovanskim častnikom in vojakom! Narodni svet v Ljubljani poživlja vse slovanske častnike, podčastnike in moštvo, da se nemudoma zglase v Ljubljani v Mestnem domu zaradi uvrstitve v narodno armado. Narodni svet. Narodna vlada v Slovenili« Poslanec vitez Pogačnik je sporočil ministrskemu predsedniku Lamtnaschu sledeče: V imenu Narodnega sveta v Ljubljani Vam imam sporočiti: ^ Narodno Vječe v Zagrebu je sklenilo, da izroči vlado na Kranjskem, Primorskem in v slovenskih pokrajinah Štajerske in Koroške Narodnemu svetu v Ljubljani. V ta namen se bo jutri imenovala narodna vlada, ki bo takcjjj prevzela od vlade vse agende. V imenu Narodnega Vjeoa Vas prosim, da naročite deželnemu predsedniku na Kranjskem, da naj izroči takoj vse posle deželne vlade narodni vladi, ter da obvestite o tem ukrepu tudi vlado v Trstu, Gradcu m Celovcu. Najnovejši dogodki na bojiščih in v zeledju kar najhuje ogrožajo varnost in red v naših pokrajinah. Samo narodna vlada, kateri bo tudi vojaška pomoč na razpolago, bi mogla obvladati situacijo. Zato na novo zahtevamo, da se takoj premeste kadri naših polkov v domovino in podredi častništvo in moštvo, v kolikor je nastanjeno v naših zemljah, narodni vladi Neobhodno je tudi potrebno,, da se takoj izroči narodni vladi tudi orožništvo. Sedanje razmere so naravnost neznosne Stacijsko poveljmštvo kliče na odgovor častnike in vojake, ki jih zasledi z narodnimi barvami m cestah. Izzivalno obnašanje poveljništev in tuje rodnih/čet v Ljubljani provzroča bojazen, da se zgodi najhujše, ker se bodo domači častniki ir moštvo skupaj s civilnim prebivalstvom poslužil pravične obrambe. Slednjič Vam moram še sporočiti, da bo narodna vlada jutri brezpogojno — tudi če bi se deželna vlada morda branila proti temu — prevzela vladne posle. * Osrednji odbor „Narodnega Vječa“ je skle- prevzetje vlade v Sloveniji se mora izvišiti brezpogojno pod istimi pogoji, kakor se je izvršilo v Zagrebu, t. j. da se mora vojaška oblast popolnoma podvreči „Nar. Vječu“. ^a'lc,idate ::a posamezne oddelke mora po staviti „Narodni svet“ v Ljubljani, njih imena pa mora predložiti „Narodnemu Veću“ v Zagrebu kot vrhovni oblasti v odobritev. ' . I Poziv v področju tamošnjega vojnega okrožja ohrani red in mir. Ustanavljajte občinsko narodno obrano! Navdušeni se Veselimo svobode v neodvisni Jugoslaviji. Opravičeno pa greni splošno veselje med narodom velika skrb, če našim pokrajinam konec vojne ne prinese novih, še večjih nesreč: požigi, plenjenje, ropanje, umori in druga r.asilstva od strani izstradanih vojaških krdel, ki bi se v slučaju neredne demobilizacije vračali preko naše domovine. Na vse moramo biti pripravljeni. Zato poživljamo po naročilu najvišje narodne oblasti, Narodnega Vječa, v Zagrebu vsa telovadna društva (sokolska in orlovska), požarne hrambe in sploh vsa narodna društva, občine in posameznike, da dogovorno med seboj takoj osnujejo po vseh občinah, v vsaki vasi skupno občinsko narodno obrano. Vsaka občina naj ima za ta prehodni čas svojo narodno obrano ali javno stražo. Če to zahteva posebnost lege, je tudi lahko več občin združenih v eno občinsko narodno obrano. Gotovo pa je najbolje, da se v vsaki občini in vsaki vasi ustanovi narodna obrana posebej. Odbor za občinsko narodno obrano naj bo sestavljen po velikosti občine od 6 do 10 mož. V tem odboru vodi predsednik in njega namestnik upravne in organizacijske posle (pbpis, plačo prehrano, obleko, obutev itd.) Načelnik in pcd-načelnik pa naj skrbita za tehnično Vodstvo straže, t. j. za četne redovne vaje, rabo orožja, pouk v stražni službi in za eventualno razdelitev straže v več pododdelkov. Poleg tega ima odbor tajnika, blagajnika in po potrebi njihova namestnika. Vrhovna odločitev v vseh važnejših stvareh pristoji celotnemu odboiu. Kjer bi župan ali kdorkoli oviral priprave za ustanovitev, ali bi kakšna nezanesljiva oseba hotela delati ovire, naj se izvoli odbor za občinsko narodno obrano preko župana in teh oseb. Kdo spada k narodni obrani? Za prvi začetek vsak moški nad 17 let star, ki se prostovoljno priglasi. Če bo kazalo vpeljati obvezno bramboo dolžnost, pa od 17. do 50. leta, kar odloči Narodno Vječe v Zagrebu, ki preskrbi tudi orožje. Dokler pa tega ni, je dobro v slučaju potrebe vsako obrambno orožje in sredstvo. Občinske obrane se dogovore medsebojno glede podpore v slučaju potrebe. Zunanji znak za člane, ki spadajo v Narodno obrano, je okrogla kokarda v narodnih barvah in legitimacija od odbora občinske Narodne obrane. Osrednji odbor za narodno obrano v Ljubljani. Dopustnikom! Narodno štacijSko poveljstvo v Ljubljani ukazuje vsem dopustnikom, da* se čim- prej zglase na štacijskem poveljništvu v svrho njih pridelitve narodni vojski. Narodno stacijsko poveljstvo v Ljubljani prevzema poveljstvo nad italijanskimi vjetniki v svojem okolišu in je zasedlo vse vojaške zaloge živil. Poskrbi naj se, da vse naše čete, katere se vračajo z bojišča v našo domovino, v področju Slovenije dobe vsako pomoč- Vojaški položaj, kakoršen je tamkaj, ima se takoj sporočiti načelniku vojaškega odseka vlade Narodnega Vječa v Zagrebu, posebno bivališča jugoslov»«skih čet, pa tudi tujih čet, v kolikor se še nahajajo v tamošnjem področju. Načelnik vojnega odseka s- r. Zagreb, 31. oktobra 1918. Prevzetje štacijskega povelj-ništva v Ljubljani. Včeraj jutro se je raznesla po Ljubljani vest, da so častniki v Unionu aretirali štacijskega poveljnika generala Uhereka. Štac«f*ko poveljništvo je prešlo začasno v roke podpolkovnika Poura. Izšlo je tekom dopoldneva povelje Narodnega Vječa v Zagrebu, ki se glasi: Podpolkovnik Pour je od Narod. Vječa začasno postavljen za štacijskega poveljnika v Ljubljani. V najkrajšem času se izda vojaško situacijsko poročilo. Poslal se bo v Ljubljano general, ki prevzame vse vojaške zadeve za vso Slovenijo. Tudi v Ljubljani bo prevzel posle vojaškega zapovednika. Prevzetje c. kr. policijske oblasti v Ljubljani. Včeraj dopoldne je mestna občina ob navzočnosti gg. dr. Zarnika, svetnika Bleiweisa, dr. Berceta (za občino), dr. Pestotnika (za osrednji odbor Narodne obrane v Ljubljani) — bivšega ravnatelja Künigla, svetnika Skubla, podpolkovnika Theissa — prevzela policijo v svoje roke. Začasno vodstva' je bilo izročeno od mestnega župana kot policijskega šefa nadkomisarju Gersinichu. Grof Attems — pobegnil. Včeraj jutro je zapustil deželni predsednik za Kranjsko grof Attems Ljubljano v dveh avtomobilih.' Deželna vlada v rokah narodne armade. Oddelek narodne armade pod poveljstvom nadporočnika R. Badiura je ob 1. popoldne za-I sedel palačo deželne vlade. Danes ob pol 2. se j vrši seja načelstva JDS. in ob pol 4. skupna seja j z načelstvom SLS. v svrho določitve oseb za ! vlado na Slovenskem. j Vojaška sodišča so narodna. j Danes zjutraj se je stavilo tukajšnje divi-1 zijsko sodišče s svojim poveljnikom majorjem-j avditorjem Vargazonom Narodnemu svetu na raz-; polago. Divizijsko sodišče posluje odslej kot na-j rodno sodišče v slovenskem uradnem jeziku. — ' Tudi pri brigadnem sodišču so zagovorniki danes j prvič neovirano v slovenskem jeziku govorili in j stavili predloge. Vojaško transportno vodstvo. Vojaško transportno vodstvo v Ljubljani je prevzel Čeh Fiala. Poročilo vojaškega poveljstva o položaju. Od vojaškega poveljništva jugoslovanske države v Zagrebu: Načelnik vojnega odseka vlade Narodnega Vječa je imenoval general, ega majorja Pliveriča za poveljnika prvega vojaškega okrožja za Hrvatsko in Slavonijo s sedežem v Zagrebu. Pod-maršal Mihaljevič je imenovan za poveljnika operativnega odseka s sedežem v Zagrebu. V Ljubljani se ustanovi poveljništvo II. vojnega okrožja. Za poveljnika bo imenovan pod-maršal Istvanovič. * V področju I. vojnega okrožja vlada mir in red razim v nekaterih malih nerednosti od strani zelenega kadra. Načelnik vojenega odseka vlade Narodnega Vječa zaukazuje, da se store koraki, kako naj se - Prevrat v Trstu. Italijanstvo se dviga. Trst, 30. oktobra. Okrog poldneva se je Utaznesla po Trstu vest, da so Angleži zasedli j-Pulj. Ko se je čez približno eno uro ta vest po- j trdila, so razobesili po vsem"mestu italijanske i zastave. Ljudstvo je manifestiralo po ulicah. Do kakih izgredov ni prišlo, pač pa se je zgodilo nekaj neljubih incidentov, ko so snemali vojakom j rozete ter jim vsiljevali italijanske kokarde. Ob : taki priliki je prišlo pred Narodnim domom celo j do streljanja ter je bil zadet v desno stran prsi \ Anton Irgolič, brat odvetnika dr. Frana Irgoliča j in okrajnega sodnika dr. Hinka Irgoliča, rodom j od Male Nedelje na Štajerskem. Sicer pa de-! monstracije niso bile prav nič naperjene proti ! Slovanom j Trst, 30- oktobra. Demonstracije, ki so se vršile danes povodom zasedenja Pulja v Trstu, ! niso bile nakom — mestna občina ljubljanska. ; Iz seje S. K. S. Z Odbor se konstituira tako: Franc dr. Finžgar, predsednik; Ivan Mazo-vec, I. podpredsednik; dr. Frančišek Kimovec, II. podpredsednik; Albin Zajec, blagajnik; Franc Zabret, blag. namestnik; Anton Komlanec, tajnik; Alojz Vrtovec, tajniški namestnik; Anton Pestot-nik, knjižničar; dr. Debevec, knjižničarjev namestnik. — Kršč. soc. izobraževalnim društvom se razpošljejo letalci s seznamom predavanj. Nemški izgredi v Mariboru. V torek je slovenska mladina zvečer po mariborskih ulicah dajala duška svojemu čustvovanju ter zapela tudi pred gledališčem slovensko pesem. Vse se je izvršilo popolnoma dostojno. V Narodnem, domu je govoril k navdušeni množici član Narodnega Sveta dr. Rosina. Vse drugače se je obnašal cvet nemške mladine mariborske, ki je razbijal šipe na slovenskih hišah. Padali so celo streli. Nakazila za , nakup cenejšega kruha za člane ubožne akcije In uradn. skupine. Vsled razpisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 27. avgusta 1918 štev. 26.960, oziroma urada za ljudsko prehrano z dne 10. avgusta 1918 štev. 114.764, bodo dobivali ubožni sloji, ki so pritegnjeni kaki ubožni akciji, cenejši kruh. Vsaka oseba teh akcij dobi tedensko za 20 vinarjev ali vsake štiri tedne za 80 vinarjev cenejši kruh. Čevljarska zadruga v Ljubljani In okolici vabi gg. člane na sestanek, ki se vrši v nedeljo, 3. nov. 1918, točno ob 2. uri popoldne pri g. Mraku, Rimska cesta št. 4. Prosi se obilne udeležbe. Cene oblekam v Angliji. Angleški listi prinašajo inserate za jesenske obleke. Damski kostum iz ševiota stane tam 132 K, en par čevljev 35 K, rokavice 7—8 kron, damski zimski plašč iz najboljše volne s kožnatim ovratnikom in s kožna-timi manšetami 230 K, šolska obleka za študente 66 K itd, V oglasih jamčijo za še dobro blago in dobro izvršitev. V Zagrebu dovolj mila. V Zagreb je prispelo dva in pol vagona mila, ki ga je mogoče dobiti brez izkaznic pri vseh trgovcih. Odvetniki so zvišali tarife. Na Dunaju so zvišali odvetniške tarife za sto odstotkov. Nujni zaboji brez navtedbe vrednosti. Nujni zaboji se bodo mogli odpošiljati odslej na lastno ogovornost. Za zavarovanje teh odpošil-jatev pošta ne bo več odgovarjala. Obenem je določeno, da “nujna* pošiljatev ne sme presegati teže petih kilogramov. Skrito blago. „Novine“ pišejo iz Zagreba: Sedaj, ko se je-začelo govoriti o miru, se je zelo zanimivo sprehajati po mestu. 'Vsi mogoči izdelki, ki se jih že dolgo ni videlo in ki so^ imeli strašno visoke cene: predvojni čevlji, površniki, obleke, rokavice in mnogo podobnega je videti sedaj v izložbah, za zelo znižane cene. Nekateri trgovci poskušajo še dalje ohraniti stare cene, ali brez uspeha. Zato naj ljudje počakajo, ker bodo cene v najkrajšem času rapidno padle. Narodno gospodarstvo. Nova tvornica testenin v Zagrebu. Banka za trgovino, obrt in industrijo, delniška družba v Zagrebu, je prevzela tvornico testenin Luciano Clementi na Sušaku, ki je na glasu, da je ena prvih hrvatskih tovarn testenin. Novi lastniki bodo premestili tovarno š Sušaka v Zagreb. Društvo „Viator“ v Zagrebu. Pred kratkim se je ustanovilo v Zagrebu hrvatsko delniško prometno društvo „Viator“ čigar namen je, prirejati potovanja, prodajati potniške liste, oskrbovati potujoče občinstvo v hotelih in prenočiščih sploh, prodajati mednarodnih časopisov m razne potniške potrebščine, posredovati zavarovanje popotnikov in njih prtljage ter jemati v zakup hotele, gostilne, kavarne, kopališča in zdravilišča. Vojna odškodnina. Permanenčni komite za trgovino, industrijo in obrt na Goriško-Gradi-ščanskem je izdelal zakonski načrt, po katerem naj se plačajo škode, ki jih je napravila vojna. Po tem načrtu bi imel pravico zahtevati odškodnino: Vojne škode, ki se morajo poplačati, so škode, ki so prizadejane premičninam kakor tudi „Novic* v Ljubljani. nepremičninam, človeškemu telesu ali življenju, in sicer: a) če so jih neposredno povzročile: 1. vojaške odredbe avstro-ogrske armade, zaveznikov ali sovražnikov, 2. ogenj, kakoršnokoli ra«-dejanje, kopanje, zidanje, onesnaženje, tatvina, ropanje v krajih, ki so bili zasedeni ali ogroženi po sovražniku, vseedno ako so to napravile naše, zavezniške ali sovražne čete, naše ali tuje prebivalstvo, in sicer ne samo med časom zasedanja ali ogroženja, ampak tudi po tem, če se dokaže, da je nastala škoda v zvezi z vojnimi dogodki, b) Ako je nastala škoda posredno kot posledica begunstva, oblastveno odrejenega evakuiranja ali odstranitve prebivals^/a, nadalje radi prometnih ovir, ali radi odstranitve ali skrivanja njih imetja, ne glede na to, ali se je to zgodilo iz lastne inicijative ali po oblastvih,, ki je bila prizdejana zemljišču, stavbišču in drugim rabijivim predmetom ali obratom, produkcij sploh ali na konkurenčni zmožnosti. Nadalje se morajo tudi one škode povrniti, ki so se povzročile korporacijam s pravico javnosti v zasedenih ali po sovražniku ogroženih krajih. Izguba ipenic in šekov se ne povrne. Naredbenim potom se ugotovi, kateri kraji se smatrajo kot zasedeni ali po sovražniku ogroženi. Železna ruda v Loreni. Nemci pravijo, da Francozi ne zasledujejo v prvi vrsti političnih ciljev pri svoji zahtevi, da jim mora pripasti Alzacija-Lorena marveč gospodarski interesi jih vlečejo v te pokrajine. „La Nature* piše, da pomen Alzacije-Lorene ne tiči izključno v njenem strategičnem položaju, marveč v glavnem v njenih talnih zakladih, industriji in kmetijskih pridelkih. Posebne vrednosti pa so lotarinški železni rudniki, ki bi mogli industrijski in vojaški položaj Francije popolnoma predrugačiti. Pred vojno so dajali rudniki v nemški Loreni 21 milijonov ton (od 28 6 milijonov v vsej Nemčiji) in zaposlenih je bilo 30.000 rudarjev, v francoski Loreni pa 19'5 milijonov ton (od 217 v vsej Franciji). Iz tega je razvidno, da odpade okoli štiri petine pridelka železa v Nemčiji in Franciji na Loreno. Trgovina z izgotovljenimi produkti se ceni na 300 milijard. V teh rudnikih v zvezi z neizčrpnimi zalogami premoga je tudi industrijska in vojaška moč Nemčije. Prihodnje bo mogla Francija dobiti okofo 43 milijonov ton železa, Nemčija komaj 7 in pol. V tem talnem bogastvu tiči pravi pomen Alzacije-Lorene za Francijo. r Za prehrano Dalmacije in Istre. V soboto se je vršila pri deželni vladi v Zagrebu konferenca vseh činiteijev radi prehrane Dalmacije in Istre. Posebno številno so bile zastopane razne vojaške interesirane oblasti. Deželna vlada je odstopila Dalmaciji 2000, Istri pa 1000 vagonov žita in moke, in je treba sedaj najti sredstva, da se ta množina čim prej prepelje v dotične kraje. Ker je bilo ugotovljeno, da z ozirom na prometne razmere, nastale vsied dogodkov na Balkanu^ za sedaj ni mogoče prevesti iz Srijema vse množine 3000 vagonov, se skuša omogočiti, da se tekom meseca novembra prepeljn vsaj 200 vagonov v Dalmacijo in 100 vagonov v Istro. To tem bolj, ker je odposlane vojnega žitnega urada z Dunaja izjavil, da Avstrija ni v stanu odposlati v Dalmacijo in Istro niti najmanje množine moke ali žita. Ker so odposlanci prometnih želczniškjh naprav in ravnateljstva železnic pokazali največo pripravnost za izvoz teh 300 vagonov, ako dobe za to pooblastilo od vojaške kompetentne oblasti in ker se je domnevalo, da s'e to pooblastilo za-dobi, je bil določen na konferenci program za transport omenjenih 300 vagonov, in je nade, da Istra in Dalmacija ne ostanete brez kruha. Širom sveta. Vrednost avstrijskih bankovcev. V neki gostilni v Curihu v Švici je obedoval neki avstrijski dostojanstvenik. Natakar mu je računal obed 280 K in ga vprašal, ali bo plačal račun v papirju ? Dostojanstvenik mu pomoli 10 K v zlatu. „Prosim, to je pa druga stvar,“ pravi natakar in papiše drug račun, vzame 10 K v zlatu in vrne avstrijskemu gostu 78 K v papirju. Nekemu drugemu avstrijskemu gospodu se je pripetilo še nekaj lepšega. Ko se je dobro najedel v gostilni v Bernu, so mu počile naramnice. (Pr: nas se človek ne bi mogel tako najesti. Op. ur.) Stopi v prodajalnico, da si kupi nove. Veljale so 96 centimov (vinarjev). Da avstrijsko krono v srebru. Na svoje veliko začudenje je dobil nazaj 4 cent. in 1 K v papirju. Plemeniti ljudje. Na OgVskem imajo növe plemiče. Pravili so, da so plemenitaši potomci bivših roparskih tolp, sedaj bomo imeli novo vrsto plemstva, ki je nastala iz vrst vojnih milijonarjev. Ogrski uradni list prinaša dve lastnoročni cesarjevi pismi, po katerih je imenoval za plemenitega tovarnarja Manfreda Weista in ime-jitelja tovarne kož Theodora Woifnera. Oba sta si pridobila med vojsko baje velike zasluge za vojno industrijo. V aeroplanu je pobegnil defraudant. Iz Moskve poročajo, da je vrhovni armadni komisar Stojanov vzel iz blagajne dva milijona rubljev in pobegnil ž njimi v vojaškem aeroplanu k predsedniku donske republike Kramovu. Pojdimo, dvignimo prapor! Tamo, oj tamo pod Krnskim gradom slovensko prisegal zvestobo je knez. j Pojdimo, dvignimo prapor srpeli -navalu ustvarimo tujemu jez! Tamo, da, tamo pri Gospi Sveti nekdanje svobode je zrušen prestol. Pojdimo, dvignimo prapor smeli -da vsega ne zgrabi nam Nemec ohol! Tamo, res, tamo nad rekoj Dravo j je naroda našega tožen spomin. Pojdimo, dvignimo prapor smeli -da rešimo svoje; preti jim pogin! Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani.