Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
fctkaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo te vsako soboto. Uredništvo ln uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socljalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 3
Sreda, 10. januarja 1934
Leto IX
Predvsem zaupanje vase!
Delavstvo razumne socijalizemi in razredni boj, ki ima namen, odpraviti velike krivice v	■
Zato mislimo, da načela ni treba poudarjati posebej, ker prav to načelo daje delavskemu' gibanju prednost, ki je ne more ime tj nobeno meščansko gibanje.
Delavsko gibanje se bori za enakopravnost ljudi.
r
To načelo je tako izrazito, pošteno in trdno, da se niti primerjati ne da z načeli ali tezami strank, ki imajo namen, pristransko varovati predpravice in koristi posameznih privilegiranih plasti v družbi.
Kaj naj bo še razjumiljivejšega, kakor da se te privilegirane plasti silno prestrašijo, ko čuijejo o akcijah delavskega gibanja, ter da napno vse kalibre svoje žurnalistike proti njemu.
V fašističnih deželah- smo videli ta proces. Delavsko gibanje si je ustvarilo in priborilo marsikaj. Imelo je politične, strokovne in gospodarske organizacije ter politične in socijalne pravice. Kapitalizem! je desetletja izžemal te delovne narode in jih pustil stradati. Ko so si pa delavci kljub temu' nekaj priborili in ustvarili, je kapitalizem to delavstvo z avtoriteto držav in- oborožene sile oropal vseh dobrin in razglasili nad njim diktaturo. Kapitalizem1 je namreč prišel do prepričanja, da je bil delavski narod še premalo izkoriščan in ga je zato treba ponovno oropati. Če bi tega ne bil' mislil, potem, ne bi bil kršil principa osebne (organizacijske in delavske) svojine, ki je zanij in za vso meščansko javnost nedotakljiv in svet.
Fašizem je pogazil glavni prin
cip kapitalizma zato, da je pomagal propadajočemu kapitalizmu samemu.
Zakaj pripovedujem to, ko je nam vsem- že itak znano.
Poglejte samo!
V Jugoslaviji snuje delavstvo svojo politično stranko
ter predloži oblasti programi in statut v-odobritev. Pripravljamo se šele na ustanovitev stranke. Inicijativa je izšla iz delavstva. Delavstvo je mnenja : boljša je organizaciija kakor nič, boljše udejstvovanje kakor čakanje na drugačne razmere. S tem- prepričanjem pojde delavstvo k ustanovit-vi socijaliiiodemiokratičnc stranke in Potem na delo za njo.
Tzpočetka so inicijativo tudinekateri sodrugi v gibanju! pesimistično presojali. Danes pa o tem pesimizmu že ne moremo več govoriti.
Potrebna je stranka, potrebno udejstvovanje v politiki,
tembolj, ko s tako uisiljivo predrznostjo zagovarja vsa plutokratična, hierarhična in meščanska javnost fa-
šistično-stanovski sistem, hoteč š tem zadaviti demokracijo, to je možnost boja za politične in- socijalne pravice.
Nova stranka bo prav zaradi tega morala- voditi predvsem
taktično borbo za demokracijo
in načelno za svoj glavni cilj,
ki je utemeljen v socijalizmu.
Ne smemo se čuditi, če bodo proti naši akciji vodili šarlatansko borbo nasprotni listi, ki so odobravali
Za nezaposlene!
Predlogi Urssja ministru socialne politike
Povečana gospodarska kriza in zgodnja huda zima je povzročila, da je naval nezaposlenih delavcev in nameščencev na blagajne javnih borz dela porasel. Sredstva borz dela so uporabljana mnogo bolj kakor v kateremkoli prejšnjem! letu. lo je bilo vzrok, da so javne borze dela na svojem letnem sestanku sklenile omejiti izredne podpore, da bi ostalo vsaj kolikiortoliko sredstev za one, ki imajo pravico do rednih podpor.
Toda niti tako okrnjeno podpiranje ne bo zadostovalo, da bi dobili podporo vsi, ki že imajo pravico do nje.
Da se zagotovi -redno podpiranje nezaposlenih delavcev in nameščencev, je n e ob hodno potrebno, da ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja stavi
v proračun za tekoče leto vsaj deset milijonov dinarjev.
kateri znesek naj bi bil na razpolago javnim borzami dela.
Kljub predpisom za javne borze dela. da smejo pri njih dobivati podL po-re samo oni, ki so vanje plačevali, se borze dela niso mogle izogniti, da ne bi tudi drugimi nezaposlenim ne dajale podpor, zlasti v glavnih centrih, kjer je naval največji.
Število do podpor opravčenih nezaposlenih se je pa povečalo, zato borze dela podpor neopravičenimi nezaposlenimi ne bodo več izplačevale.
Nedvomno bo zaradi tega ta nezaposleni svet, ki je doslej oblegal borze dela, prihajal na prag oblastev in ministrstva socijalne politike.
Javne borze dela bi rade tudi dalje dale svoj tehničnli aparat na razpolago in podpirale to sincimašno množico. Toda potrebnih sredstev(ne bodo imele za to. Zaradi tega smo mnenja, da bi ministrstvo socijalne politike poskrbelo za potrebni proračunski kredit.
StraSna usoda herojev-rudarjev
142 mrtvih.
V rudarskem! revirju Duhovo na češkem, se je v rovu Nelson III. na dosedlaj nepojasnjen način pripetila silna eksplozija, tako močna, da so se tudi zuinai nad rovomi porušila bljžje stoječa upravna poslopja. Rov sam1 nudi sliko popolnega razdejanja, iz katerega se neprestano vale gosti oblaki dima. Reševalne akcije so silno otežkočene. Doslej se je posrečilo spraviti na dan 13 trupel. V rovu samem je zaprtih še približno 129 rudarjev, o usodi katerih se ničesar ne ve, vendar je vse uverjeno, da tudi oni niso več pri življenju. Ker je ogenj, ki razsaja v rovu, grozil preiti tudi na sosednje rove, so morali rov Nelson zazidati in s temi je ugasnila zadnja uada, da bi se od teh živih pokopanih še kateri rešil. Živi so se od cele zmene rešili samo trije, ki so z nadčloveškim naporom prilezli skozi nek produšnik na mestu nesreče, ki ga obdajajo mase rudarskih žen in otrok. Kakor žalostni pogrebci, stoječ okrog strašnega groba, se nahajajo razna gasilna in reševalna moštva, vojaštvo, člani vlade in poročevalci listov. Po vsej Češki vlada narodna žalost. Vlada je takoj voti-rala večje zneske za preskrbo vdov in sirot in tudi ostala javnost se od-zivlja z znatnimi zneski, tako da bodo preostali svojci ponesrečencev ysaj začasno preskrbljeni; pa kaj je vse to proti veliki duševni bolečini. ki jo jc ta katastrofa povzročila.
Da. rudar je heroj, ki prinaša vsak dan neprecenljivo žrtev na žrtvenik blagostanja družbe, in kako mu družba to povračuje?	^
Pogreb žrtev rudniSke katastrofe
Aretacija vodilnih uradnikov
Minuli pondeljek se je ob ogromni udeležbi delavstva vršil pogreb trinajstih ponesrečenih rudarjev. Vlado in senat je zastopalo več ministrov in poslancev. Po vsem1 rudniškem revirju! vlada silna potrtost.
Državno tožilstvo je odredilo aretacijo vseli vodilnih uradnikov. Aretirani so bili: Generalni ravnatelj rudnika, obratni ravnatelj in štirje inženerji.
Obtožuje se jih, da so radi varčevanja zakrivili rudniško katastrofo, ki je zahtevala 142 smrtnih žrtev,
Romunska vlada v krizi. Vladno krizo je očividuo povzročit nameravani odistop zunanjega ministra Ti-tuilesca. Sploh pa bodo težave s sestavo vlade, ker se vrši v liberalni stranki borba, kdo postane predsednik stranke. Mlajša generacija zahteva, da se starejša umakne in1 postane predsednik Jurij Tatarescu. ki sestavlja tudi novo Vlado.
rop v Italiji, Nemčiji in gja iskreno žele v Avstriji, proti nameravani stranki. Kakor so vodili absurdno borbo proti »marksistom«, to je, delavstvu, po navedenih deželah, tako delajo po vsemi svetu, in je le preža-lostuo, da široke množice delavstva često polagajo premalo pažnje na varanja, ki imajo edini namen, da slabe delavsko gibanje v interesu onih, ki jilv plačujejo.
Mi zaupamo vase in svoje načelo. Ni nam treba iskati informacij za na-e udejstvovanje pri nasprotnikih de-avstva.
Bedak bi bil, kdor bi še veroval bajkam onih, ki ponujajo svojo srčno kri v boju zoper
še
delavstvo te odobravajo rop nad njim.
Nova stranka, čim se ustanovi, postane središče delavskega gibanja.
Kdor priznava načelo stranke, naj se ji pridruži.
In če bo stranka imela prepričane, zveste in disciplinirane člane, edino taki utegnejo biti dobri socijalni demokrati, oziroma socijalisti, bo močna. Med takimi člani samimi bo vladalo zaupanje im člani bodo zaupali stranki.
V tem pa je tudi bodočnost in moč obnovljene stranke v Jugoslaviji.
Boj kartelom — boj oderuStvu!
Kaj pomenijo karteli za konzumente.
Čchoslovaška socijalnodemokra-tična stranka je uvedla akcijo za znižanje ceni. Dosegla je desetodstotno znižanje premogovih cen, polaga pa tudi važnost na znižanje cen drugim živi j e nsk i m potr ebščin ami.
Predvsem poudarja, da je dosedanja politika sladkornega kartela nekaj nevzdržnega. Ogromna je namreč razlika v cenah sladkorja za izvoz in doma. Kartel izVaža sladkor po 70 do 80 vinarjev (okoli 1.40 Din za kg), doma ga pa prodaja po 6 čk (okoli 10 Din). Za znižanje sladkornih cen in drugih življenskih potrebščin se zavzema predvsem glasilo soc. demi. stranke »Pravo Lidu«, ki svojo zahtevo utemeljuje z znanstvenim in statističnim materijaloto.
Kakor je stranka dosegla znižanje premogovnih cen, ne da bi se znižale plače rudarjev, tako je to mogoče tudi pri drugih potrebščinah.
Kartelirani podjetniki prejemajo državne premije,
dasi so v prodajnih cenah nedvomno že kriti pridelovalni stroški in jim ostane še nekaj dobička. Glavni dobiček pa imajo kartelaši kljub davkom pri domači prodaji sladkorja, ki ga morajo konzumienti plačevati skoraj
devetkrat dražje,
kakor se izvaža.
Sladkorni kartel tudi pri nas ni nič bolj vzorna gospodarska institucija kakor na Čchoslovaškem. Čeho-slbvaški sladkor se deloma uvaža tudi k nam._________________________
Fašisti se sporazumevajo
Dollfuss in Hitler mešetarita s posredovanjem Mussolinija za usodO' Avstrije.
Na Seme ringu so se vršila te dni tajna pogajanja med predstavniki režimlov v Avstriji in Nemčiji, za katera je dala inicijativo Italijo. Baje se je dosegel sporazum! na sledečih osnovah; Nemčija prizna neodvisnost avstrijske republike. Zato pa naj Avstrija razveljavi Vse ukrepe proti nacionalnim socialistom!, dovoli jim nai zopet stranko, proglasi za njihove diosedanje prestopke amnestijo, jim zopet vrne vse njihove službe in funkcije. Nadalje naj se avstrijska policija do polovice izpopolni z nacionalnimi socialisti, reformira naj se ustava potom ljudskega glasovanja z »da« ali »ne« in1 nova vladh, ki naj jo Dollfuss rekonstruira, mora imeti polovico nacionalno - socialističnih ministrov.
Slika nemSkih »volitev"
Volilci, ki so zrasli kar v volilnih žarah.
Zadnje volitve v nemški državni zbor so bile seveda »čiste« in so podale »resnično« sliko političnega mišljenja v Nemčiji. Tako smo čitali tudi v meščanskem časopisju. Nedavno je pa objavil nemški fašistični list »Saarbruicker Zeitung«, ki je vsekakor verodostojen, dd je v volilnem okrožju Gberbayenv-Schwaben volilo od 1,724.000 opravičenih volilCev kar 1,824.696 oseb in v volilnem okrožju Franke n pa od 1,715.000 opravičenih volilcev 1,716.676.
Doma in po svetu
Združene skrahirane sile ... kritizira eden zadnjih »Slovenlcev'«. Mi smo pamflet prečitali, pa smo našli povsem sliko njegove politične sile, ki je še vse kaj drugega kakor samo skrahirana. Nemški centrum se je zmagoslavno »po svobodnem preudarku« kar razšel1, avstrijski krščanski socialisti se vdajajo enkrat heimvvehru, enkrat pa heimiatschutzu ter se jih oprijemljejo kot rešilnih bilk, v Jugoslaviji je klerikalizem menda V polnem) »cvetju«, v Franciji baje »napreduje« — sploh krah se ga drži kamor se samo obrne. Pa ni čuda, da potem na druge kaže, kakor tat, ki vpije »držite tatu;«, zato, da sam lahko uide. Veseli nas, da se »Slovenec« tako dobro pozna in da je po krščanski morali napravil sicer precej neodkritosrčno, vendar napol temeljito spoved. Da pa parlamentarizem pobija, je jasno: saj je vanj hodil samo po sili, njegova vzgoja im! načela so pa slej kakor prej avtoriteta.
Borec proti parlamentarizmu in demokraciji. »Slovenec« se čuti v svojem bistvu avtoritativni režim s stanovsko omako je na njegovem vsakdanjem jedilnem listku. Ni vraga, da potem! pobija vsakogar, ki je za demokracije in za parlamentarizem ali pa celo za marksizem! V Nemčiji je sami glasoval za štiri leta pooblastila, v Avstriji je parlament odpravil njegov vodja sami, v Vatikanu parlamenta še nikdar ni bilo. v Jugoslaviji je njegov Vodja sodelovali pri odpravi parlamenta — ni čuda, da mora biti »Slovenec« vsaj kdaj dosleden, pa zabavljati nad onimi, ki so za kaj takega. In da njegova stanovska država ni demokracija — je tudi jasno. Bo to morda vzrok?!
Atentati. Zadnjič so beograjski listi poročali, da je rib priliki zaključka procesa v Leipzigu skupina mladih ljudi, najbrž e komunistov, skušala izvršiti napad rta nemško poslaništvo v Beogradu. Iz Celovca pa sedaj poročajo, da so v četrtek zvečer neznani storilci, ki so po splošni sodbi mogli biti samo hitlerjevci, vrgli bombo na zgradbo jugoslovanskega konzulata v Celovcu in jo zelo poškodovali, tako da se bo moral konzulat iz nje izseliti. Človeških žrtev k sreči ni bilo.
Atentat na jugoslovanski konzulat v Celovcu. Dne 4. t. mi. ob 9. uri zvečer je nekdo vrgel bombo na poslopje generalnega konzulata v Celovcu. Bomba je padla na tla in eksplodirala ter poškodovala prizidek poslopja in šipe oken. Atentat je vsekakor sad nacionalističnega šovinizma, pa naj ga goji potem klerikalna »Reichspost« ali pa nacionalistični fašizem. Dogodek je zopet svarilo in opomin. Fašistični nacionalizem! pač ne more voditi drugam, kakor v podivjanost.
Tone Maček:
Konferenca male antante, ki bi se
imela vršiti dne 8. t. m. v Zagrebu, je na željo Rumunije preložena. Konferenca v Pragi se bo pa vršila.
Trgovinska pogodba z Italijo. Trgovinska pogajanja Jugoslavije in Rumlunije z Italijo so končana ter se sklene pogodba.
NAVODILO ZA KUHANJE! Na 1 liter vode (hladne, ne vrele) 3 žlice Kathreiner Kneippove sladue kave in 1 žlico Pravega :Franckovega: kavnega pridatka!
Trije Bolgari iz procesa o požigi nemškega parlamenta. Rusija je do-v-olila, da smejo Bolgari Dimitrov, Popov in Taocv v Rusijo. Vsi trije pa žele iti najprej: v Francijo, kjer ima Dimitrov mater in sestro. Francija je vsemi tremi dovolila začasno bivanje v Franciji. Nemčija jim bo morala dati propustnice. ker nimajo potrebnih potnih listov. Nemška vlada izjavlja, da jih takoj pošlje v Francijo, čim policija prekliče varnostni zapor.
Velik francoski finančni škandal,
ki ga je povzročil pustolovec Sta-vinsky, ki je izdal raznih delnic in bonov za 600 milijonov frankov, prevzemal nefundirane obveznosti in dajal posojila, kakor svoj čas lvar Kreuger, zavzema vse večji obseg. Kompromitirane so mmoge francoske politične osebnosti, poslanci, senatorji, bivši in aktivni ministri, in se bodo radi tega izvršile tudi gotove spremembe v vladi. Oblasti so odločene, brez obzira nastopiti proti vsem krivcem. Staviuskemu se je zaenkrat posrečilo odnesti pete.
Rusi so prodali sveto pismo Angležem. V posesti bivšega carja se je nahajalo z roko pisano sveto pismo nove zaveze iz četrtega stoletja, ki so ga menihi iz gore Atos svojčas podarili carju Aleksandru II. Za ta papir so Angleži plačali Rusom 100.000 funtov šterlingov (30 milijonov dinarjev).	'	f'*~ '
V;	t**a,	kakor
f' st?:*-' t'	M	?».*»!
muzo' '/"■
Ameriškemu šolstvu grozi katastrofa. Odbor za narodno vzgojo v Zedinjenih državah napoveduje v kongresu veliko akcijo za rešitev šolstva, ki strašno trpi radi splošne gospodarske krize. 2000 podeželskih šol je že zaprtih, ker jih občine ne morejo več vzdrževati. Enako število šol je pa na tem, da se bodo v kratkem tudi morale zapreti. Podeželske občine dolgujejo učiteljem že skupno nad 40 milijonov dolarjev na plačah.
Guštanjska jeklarna zopet ne obratuje
Huda stiska med delavci.
Svobodna strokovna organizacija posreduje, sti uganjajo demagogijo.
Nacionali-
Delavsko gibanje ne sme poznati počitka, zato nam je čisro po godu, da so sedaj zopet na vrsti volitve obratnih zaupnikov. Naši nasprotniki še od volitev v Delavsko zbornico sem niso prišli k sebi in sedaj že zopet vsi nervozni kriče, kakor vrabci, ki zagledajo tujega ptiča v svoji sredi. Ker nimajo drugih sredstev v boju zoper marksiste, se poslužujejo dernagogije.V tem so mojstri. Nekaj je vedno treba najti, če ni kravjega mesa, ali pa plavih hlač na razpolago, da bi se z njimi pridobilo ljudi.
Javnosti je znano, da smo v naši jeklarni delali že dolgo časa samo po štiri dni v tednu, razen tega pa so imeli samci še poseben brezplačni dopust, ki je mnogokrat trajal po cel mesec, pa tudi še dalj časa. Naš Savez metalskili radnika Jugoslavije je smatral radi tega za potrebno, da izrvši intervencijo pri ravnateljstvu firme, da bi se ti večni brezplačni dopusti že enkrat nehali. Delavstvo je to intervencijo vseplošno odobravalo. Pri vodstvu tovarne sta se topo-gledno zglasila oblastni tajnik SMRJ s. Leskošek in pa s. Juh. Po daljšem razgovoru je ravnateljstvo pristalo na to. da dopust za samce ne sme biti daljši kot 14 dni. Nadalje je ravnateljstvo tudi izjavilo, da bi bila tovarna lahko takoj polno zaposlena, če bi država naročila kakšnih 100 vagonov jekla, da bi se lahko zakurilo Martinovo peč.
Pri teh razgovorih pa ravnateljstvo ni omenilo niti najmanj, da namerava že naslednji dan sporočiti delavstvu štirinajstdnevno ustavitev obrata. Razumljivo je, da je tozadevni razglas, ki ga je dalo podjetje nabiti dne 29. decembra 1933 silno* razburil vse delavstvo. Takega novoletnega voščila s strani podjetja se ni nihče nadejal.
S. Juh, je, ko je o tem izvedtel, pri ravnateljstvu interveniral in skušal doseči, da bi ono to svojo odredbo preklicalo. Tu pa so mu povedali, da so o ustavitvi obrata že obvestili g. G., ker Juh tisto dopoldne po nočni šihti ni delal, in da tega ukrepa ni mogoče preklicati, ker so vsa naročilo popolnoma pošla.
To žalostno vest so sedaj skušali nacionalisti prav nesramno izrabiti za umazano gonjo proti s. Juhu. 2e radi intervencije dne 28. decembra so bili njihovi glavni stebri vsi iz sebe. Ukazali so poizvedbe na vse strani, lazili so okoli tovarne že skoro o polnoči, da bi dobili pojasnila. Čudno le, da jim, njihovi zaupniki, ki so bili o stvari tudi obveščeni, tega niso povedali, pa bi si bili lahko prihranili čas za spanje..
Komaj pa je bil nabit razglas o ustavitvi obrata, že so nacionalisti pričeli z demagogijo in obrekovanjem. Raznesli so vest, da ie naš s. Juh zakrivil ustavitev obrata, oz. da je to njegovo delo (ker je najbrž tako bogat, da lahko brez dela in zaslužka živi. Op. ur.). Tako podlo obrekovati more samo človek, ki je izgubil zadnjo trohico« časti.
Ker pa imajo naši zaupniki in naša organizacija čisto vest, so sklicali 31. decembra javen shod, na katerem so delavstvu pojasnili položaj. Delavstvo se je pozivu odzvalo v velikem, številu. S. Juh je razkrinkal grde obrekovalce in je delavstvo sprejelo njegov govor z velikim odobravanjem'. V dokaz kako zelo obsojajo nezaslišano demagogijo nacionalcev, so zborovalci sklenili soglasno postaviti s. Juha kot nosilca kandidatne liste pri volitvah obratnih zaupnikov in delati z vso paro za zmago rdeče liste. Nadalje so zborovalci obljubili, da bodo delali za razširjenje organizacije in delavskega tiska, da se bodo s^pridoin branili pred kapitalističnim izkoriščanjem. Odbor naše podružnice SMRJ bo še nadalje vztrajno vodil vse akcije našega delavstva. Tisti pa, ki mislijo, da kot nacionalisti mo-
rajo po opičje oponašati Hitlerja in Musso^ linija ter njune metode, pa naj vedo, da čas ni več daleč, ko bo delavstvo s te vrste »fiihrerji« obračunalo.
Štirinajstdnevni brezplačni »dopust« je huda preizkušnja za naše delavstvo in njegove družine. Mislite, delavci, kako bi se dalo take in podobne krivice odpraviti, mislite pa tudi na to, da bi tisti nacionalisti, ki pridigajo stanovsko državno ureditev, radi pustili kapitalizemi pri življenju, delavstvu pa obesili na usta korporacijsko torbo.
Knez Starhemberg in težko življenje
Taki ljudje se ponujajo kot odrešitelji človeštvu.
Avstrijski knez Starhemberg je govoril nedavno v Salzburgu1 o nalogah domovinske fronte. Po njegovem mnenju je vzgoja ljudstva k štedlji-vosti in navajanje delavca na trdo življenje prva naloga one fronte, ki jo vodi zVezni kancler (klerikalec dr. Dollfuss), in namestnik voditelja namreč gospod Starhemberg. katere cilj je totalna fašistična dTžava.
Ali ima knez Starhemberg sploh pojem o trdem življenju delavca?
Ali sploh kaj ve gospod, ki ima trinajst gradov in ogromna posestva, kakšno je trdo življenje?
Ali si, večni nezaposlen ec. sploh more misliti, kakšno je trdo življenje nezaposlenega delavca?
Po več tedenskih prejemkov delavca izda ta gospod^ v enem1 samem dnevu!
In ta mož govori, da je treba delavca »navaditi na trdo življenje«. Gospod Starhemberg! Delavci so prisiljeni že od nekdaj na trdo življenje in njih stremljenje je po boljšem življenju, proti čemur se vi. gospod veleposestnik, borite.
Prav je, da namiestnik voditelja domovinske fronte že sedaj po\ c namen svoje fronte!
Ni se torej čuditi, če se avstrijsko delavstvo in njega organizacije pripravljajo k obrambi proti takim »narodnim osrečevalcem«. kakor je gospod knez Starhemberg!
M Tl
se moraš zavedati, da čas hiti. Mi Si v tem mesecu že pridobil „Delavski politiki1* novega naroinika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja! —
Nemški zakon o sterilizaciji. S 1. januarjem 1934 stopi v Nemčm zakon o sterilizaciji v veljavo. S tem zakonom se hoče preprečiti rodove z dednimi boleznimi. Zakon izrecno navaja duševno bolne in zločince, ki bi prihajali v poštev. Tak zakon, kakor bi bil morda v kulturni dobi umesten, utegne v Nemčiji služiti za mnoge zlorabe. Iz zakona naravnost zveni, da je naperjen ne le proti bolnikom in zločincem, marveč mnogo ;bol) še proti sovražnikom sedanjega režima. Politični »zločinec« je po mnenju sedanje nemške kulture zločinec. O upravičenosti razsoja sodnik, ki mora predvsem upoštevati »nacionalne« momente. Obsojenec se lahko pritoži na trojico imenovanih razsodnikov. Zlorabe so torej mogoče iz političnih razlogov, pa tudi iz materialnih. Kdor se bo bal dedičev, bo izposloval s^e" rilizacijo za tega ali onega, češ, da je duševno bolan, zločinski tip, ali celo podkupil sodnika. Namen zakona ni evgemčen, marveč političen in se zato ne more obnesti.
Stucoi ICut»&ee$€c
Nadaljnje pogovore je prekinil velik hrup in vtrišč ki sc je nenadoma začel tam v bližini plesišča! Gostje so začeli dvigati glave, mnogi so sunkoma vstali, prevrnili stole in tekli tja:, kjer se je mahoma zbrala radovedna in razburjena množica okrog dveh fantov, ki sta si bila v laseh.
»Ti, ti boš meni nogo podstavljal, smrkavec!«
In že se je zagnal mali 25 letni Zgonc, ki je dvoril Matkovi Faniki v komaj 18 letnegai Volker-jevega Frida, ki tnlu je baje podstavil nogo, ko je plesal s Faniko, da se je z njo vred grdo opotekel in hi bil gotovo padel, da se ni slučajno zaletel v dtoilg par.
VolkerjeV, ki je bil velik, močan fant in znan aufbiksar, je malomarno odrinil Zgonca.
»Kaj si rekel? Kdo je smrkavec?«
»Nihče drugi.«
Frid se je počasi im grozeče začel bližati svojemu nasprotniku, da se je ta nehote začel odmikati.
»Reci šc enkrat!«
Zgončev je smatral za pametnejše, da se je izgubil med množico in je pustil Faniko samo ki je zdaj stala pred Frideml kakor pes pred svojim gospodariemL Nič ni rekel, samo zamahnil je z roko, enkrat z levo in enkrat z desno, pa ji je pu-
st lil dve, da se je kar zagugala, čeprav ni z močjo udarili Okoli stoječi so se začeli zgražati: »Sram te bodli, žensko pretepaš. Zakaj pa onega nisi.«
»Ta bo že šc dobil svoj del,« je zamrmral in se obrnil proti izhodu. Tedaj je pa Fanika spet prišla k sebi in se je zavzela za Frica:
»Kaj pa komu mar, kaj imava miidva skupaj. Brigajte se za svoje zadeve.«
Stekla je za Fricemi irK se m!u je obesila na ramo. Ta jo je otresel kakor mev sečno misel.
»Prjc. moj Fric, ljubček, ne bodi hud. Saj še nisem imela nič z, njim. Saimio enkrat sem z njim plesala. Samo zato, da te malo podražim, ker si bil danes tako odulreni«
»Prokleta kurba,« ji je samo rekel, a Fanika je bila vesela, da je bila vsaj to, ker je vedela, da se bo vihar v njem sedaj začel pi »legati. Dasi se ni niti najfflfcuijte zmenil zanjo, se ni niti za hip umaknila odi njegove strani in je sedla k njemu k njegovi mizi.
Radovedneži so se razočarani razšli. Ogoljufani so bili za zanimiv in dražeč prizor. Zlasti mladi vročekrvni fantje bi bili radi videli, Cie lu se bila Zgonc in Volk er resno spoprijela, da bi imeli priliko posredovati in se sami vmešati v bojni ivictež. Kar ni bilo, je pa nocoj še lahko, so si mislili, saj še niti solnce ni zašlo. In že sb se P'-dali na delo: Par najbolj znanih pretepačev je začelo siliti v Frica:
»Pa si ja ne boš pustil to dopasti. 1 ak strad' da bi komu nogo podstavljal. Meni bi je že ne. Posvetil bi tnlu. da bi me pomnil.«	.
A Fani, ki ji jc bilo žal, da je radi nje l** do prepira in ki jc slutila nevarnost, ki v tenu jih jc odganjala:	,fj. On
»Kaj silite vanj? Pustite ga, da se pon« bo že vedel, kaj mu je storiti.«	_ ,nag°var~
Prižela se je k mjemiui in ga začela au p., jati: »Pojdiva raje kam drugam, k	Najpa-
k Logarčku, saj trn ne bo nič več h*” s teboj, mlet ne j e bi bilo pa, da greš domov. 'rViai Ali pa k nam. saj danes m nikogar .
Ošinil jo je s strupenim PQKle<1
»Ali se bojiš zanj ?«	nikogar nisem
»Kai ti pade na um.-'! Saj s imela razen tebe im tudi ne bom-
Fric se jc zaničljivonan	obsedela
. Fanika je začela jokati m j
poleg njega.	prijatelji	niiso mirovali.
- >a **	M	Simi oblastno no-
Zbrali so se okrog njega w
našanje Volkcrjevega m	pi	,O4u
»Smlrkavcn vm ne sn.es oilpmstiti. vsi .
slišali, Kai si l.od<> »> »'f1'1' »
Staviš. Saj ti Si MiiKbi lome. m ra ««*> n iški vozač, b arniko ra sum v zaduuco. ct se bc še kedaj slinila. Najbrž sta bila zmeniena, • ie va^el puvod za napad. Nič se me boj, ~a tudi nas nekaj. Poki«« jim
Glose
Duce na avstrijskem konju. Samozvano glasilo avstrijskega dikta-torčka Dollfussa, ljubljanski »Slovenec«, poroča, da je dr. Dollfuss daroval Mussoliniju enega izmed najlepših konjev iz hlevov dunajske jahalne šole. Konja je izročil Mussoliniju poslanik dr. Rintelen. Duce je bil z darom zelo zadovoljen. Nam se pa le zdi, da bi bil zadovoljen še vse bolj dr. Dollfuss sam, če bi njemu samemu uspelo po Mussolinijevem hrbtu splezati na »konja«. In če bi potem mogel zajahati tilnik avstrijskega delavstva. »Slovenec« bi mu gotovo še z večjim veseljem pel ho-zano.
»Slovenčeva« politična morala. »Slovencu« je menda težka vest. Vedno je zmerjal vse diktature, zdaj pa mora svojo lastno, t. j. Dollfusso-vo namreč, na vse pretege hvaliti. Za opravičbo je v nekem uvoaniku napadel ostale, ki to diktaturo grajajo. Očita jim, da so bili tiho, ko je divjala Stalinova in še prej diktatura Trockega in tudi Callesovo diktaturo ne pozablja. »In če ste bili tedaj tiho, bodite še zdaj!« meni »Slovenčev« politični »moralist«. Mi bi pa vprašali »Slovenca«, če morda meni, da si je s pamfleti in gorostastnostmi o ruski in mehikanski tkzv. »diktaturi«, oziroma »terorju« dobil že pravico, črni teror Dunaja hvaliti in blagoslavljati. Gleda naj le, da se potem doma ne bo urezal, če bo kdo pometal z isto metlo, ki jo on pri Dollfussu hvali.
Nadvse je »Slovencu« nevšeča nemška odredba o sterilizaciji. Mi je tudi stoodstotno ne hvalimo, ker se Prav tako bojimo njenih izrodkov in ?lorab. Toda »Slovenca« bi spomnili na njegovo sterilizacijo pod krinko sežiganja čarovnic, ki dejansko tudi ni bilo nič drugega kakor zakonito odstranjevanje nekaterih ljudi. In spomnili bi ga celo na soglašanje s pooblastilom Hitlerju, ki ga je dal centrum in kjer je pristal tudi na ta »zakon« zaradi sterilizacije. Mar ne? Po toči je prepozno zvoniti!
Socialna čuvstvovanja preliva božični »Slovenski Narod« v veliki meri. Celo današnji gospodarski red si upa kritizirati. »Ali postane človek suženj stroja? Ali zaposlene ženske poostrujejo krizo? Industn-jalizacija in propadanje obrti?« se glasijo naslovi njegovih socialnih je-remijad. Kaj ne bi bilo bolj pametno dejansko delo po teh načelih pri °Tnih, katerih glasilo je »Slovenski ^a^pd«? Morda bi kdo res krenil na boljšo pot od današnjih kapitalističnih metod. Kaj ne bi hotel »Slov. Narod« poskusiti? Ali pa bi vsaj povedal vsaj »Slov. Narodu« svoje mne-
■ 01 nje !'•
Ljubljana
Delavski prosvetni večer „Svob©de“ in fyZarje<(
v Ljubljani v soboto, dne 13. januarja 1934, ob' 20. uri v dvorani Delavske zbornice bo
Cankarjev večer.
Sporedi je krasen in na umetniški višini.
Gostoval bo pevski zbor »Svobode« iz- Rogaške Slatine. Besedo o Ivanu Cankarju: bo govoril pisatelj Angelo Cerkvenik. Recitirale sc bodo pesmi Iv. Cankarja iz »Erotike« in pesenr Tone Mačeka »Cankarju«. Delavski oder in govorilni zbor »Svobode« bo dal odlomke iz »Kralja na Betajnovi*, iz »Pohujšanja« in iz »Hlapca Jerneja« 40 let sem. delal.
Gostovanje pevskega zbora steklar-jev-Svobodašev h Rogaške Slatine
na delavskem) prosvetnem Večeru »Svobode« in »Zarjie« v Ljubljani, ki bo v soboto., 13. januarja 1934. ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice, vzbuja v Ljubljani že sedaj veliko zanimanje.
Pevski zbor »Svobode« Rogaška
Nastopil bo citraški orkester ter zaigral nekaj lepih komadov. Delavska godba »Zarja« (kapelnik g. Cerar) bo nastopila v novi formaciji in med drugimi zaigrala koral »Vzbujenje duhov«, znano pesem', ki jo pojo delavski zbori že dolga leta. Za orkester in godbo jo je komponi-rai-instrumentiral Svobodaš skladatelj Škorpik.
Zat - vsi. ki ste Cankarjevei, ki ste sodrugi in sodružice, pridite na ta prosvetni Cankarjev večer.
Vstopnice se že dobe po 3, 2 in 1 Din v Strokovni komisiji.
Slatina (steklarji) v radiu. Pevski zbor »Svobode« iz Rogaške Slatine bo v nedeljo, dne 14. t. m., nastopil v radiu z lepimi, bogatim! sporedom1. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. Opozarjamo vse naše Svobodaše in druge sodruge radioposlušalce na to lepo priliko, slišati prvovrstni delavski moški zbor.
Maribor
Volitve obratnih zaupnikov v mestni plinarni
Celje
Silvestrovanje »Svobode« je bilo prav lepo, brez vsakega incidenta. Vsa publika ie prišla na račun; posebno pa mladina, ki rada pleše, ker ie i S ra la izborna trboveljska rudarska godba. Pevci »Svobodaši« so zapel, pred polnočjo in po polnoči nekaj le-delavskih pesmi. Dve	k' so jih
vPrizorili »Svobodaši«, sta vzbudili v dvojni prešeren smeh. Igralci so dobro rešili svojo' nalogo, posebno Regee. Ob pomoči je govoril in voščil srečno novo leto s. bvetek, kojega govor je napravil velik vtis. rivala ~i?eni funkcijonarjem, ker so bili to pot res mestu, želeti bi bilo, da bi zaceh misliti beri, ,antie iz mesta Celja in okolice Oa-dnvniVsta'iovitcv lastne godbe. Saj Jih je treba! Že znal° dobro igrati. Volje je
Škofja
Loka
• i ^aij triK ^stilne tovarne dobi Škofja Lok-a. ena bo stala poleg kolodvora, drugi dve pa ob vhodu v selško dolino. S temi Podjetji postane Škofja Loka bolj izrazito industrijski kraj. Podjetniki Imajo dobre oči. V okolici Škofje Loke je prav iiutogo delavstva, ki nujno potrebuje zaslužka in ki bo veselo, če zasluži par dinarjev na dan. Zato so te razmere za podjetnike jako ugodne. Preti pa delavstvu v tuj stroki ne-varnost. Tekstilne tovarne se množe kakor Robe. Delavstvo ima skrajno nezadostne n*?v se .'?° umazana konkurenca. J u oddaji koncesij bi morale oblasti gle-dati tudi na delavske plače.
foie, koc mUU <za pisacnc, tot+-pufte v ic^ovini ljudske &-*kac*ic d. dStotnikov icg. 6
V pondeljek, dne 8. januarja, ob 17. uri so se vršile volitve obratnih zaupnikov v mestni plinarni. Vložena je bila samo ena lista, in sicer od Splošne delavske strokovne zveze, ^aditega ni prišlo do glasovanja, taco, da so bili kandidati, postavljeni na listi Splošne del. strokovne zveze, v celoti izvoljeni.
Pri zborovanju1 .ie prišlo do dokaj smešnega incidenta, ko je namreč neki »nacij« protestiral proti izvolitvi rdečih kandidatov. Ko se mu je obrazložilo, da je bilo vsaki strokovni
Mariborska pomožna akcija
bo letos iz raznih javnih fondov in prostovoljnih zbirk zbrala skupaj nekako 700.000 dinarjev, ki se bodo porabili večji delt za razna javna dela, pri katerih naj bi brezposelni našli zaslužka. Nadaljevalo se bo z izgraditvijo poti na Kalvarijo im zgradila se bo Linhartova ulica, k čemur bo tekstilna tovarna Zelenka in drug prispevala še posebej 100.000 Din, Kanalizirajte se bodo tudi Betnavska, Mas dal c nsk a,	Metelkova, Fochova
in Celjska ulica. Za ta dela je predvidenih 500.000 dinarjev, s preostalimi zneskom se bo pa skrbelo za prehrano brezposelnih in pri Ljudski kuhinji se bo ustanovila zanje cgrevalnica; če ne bo prej zime konec.
Zakaj ne vidimo v Mariboru ruskih filmov? V Beogradu se često predvajajo originalni ruski filmi, tudi v Zagrebu večkrat, samo v Mariboru že več kot šest let nismo videli nobenega. Zakaj ne? Ali je to' odvisno samo od naših kino-podjetnikov? Zadnji čas so v Beogradu in Zagrebu predvajali krasne ruske filme »Burja preko Azije«, »Pot v življenje«, »Sama« in še par drugih. Tudi Mariborčani bi jih radi videli. Ali se mar moramo hraniti izključno z o,sadnimi proizvodi »Ufe«, »Foksa« in Hollywooda i Neki krogi se toliko trkajo na^ svoja vseslovanska prsa, pa sta jim oči vidno Berlin in Holly.wood sorodnejša in ljubša, kakor I ra-ga in Moskva in celo sam Beograd.
Volilni Imeniki, ki so na novo izpolnjeni in popravljeni, so v svrlio reklamacij na
organizaciji ntožno postaviti si svojo kandidatno listo ter jo predložiti predsedniku volilnega odbora, takrat jo je »hrabri junak« pobrisal. Naknadno smio seveda izvedeli, da so se ta »plavi« trudili sestaviti svojo kandidatno listo, pa je na žalost niso
Ribnica na Pohorju
Za kulturno izobrazbo in napredek našega delavstva. Dne 17. dec. 1933 ob 18. uri smo
priredili v gostilni Puhr proslavo 15 letnice smrti Ivana Cankarja. Udeležba je bila lepa. Predsednik Svobodfe s. Avg. Vernik je predaval o življenju Ivana Cankarja, s. Medved Ivan je recitiral Cankarjev spis o do m° v mi. s. Maurer Franc pa je deklamiral Culkovskega. V odmorih in ob zaključku je zapel moški zbor »Svobode« nekaj lepih pesmi. Prodali smo tudi 57 listkov za ti-skovni sklad. — Na Silvestrovo so naši diletanti uprizorili igro »Kdor je lačen, naj se naje« in »Čarovno brivnico«. V odmoru je zapel moški zbor »Svobode«. Dvorana je bila nabito polna gledalcev. Igralci so bili deležni vsesplošne pohvale. Po igri je bila prosta zabava s plesom. I akšnega lepega silvestrovanja še v Ribnici delavci nismo doživeli. Ribniški delavci bi že sedaj imeli marsikaj boli urejeno kot imamo, le žal. da smo večno žrtve podjetniških spekulacij. Za igro nam le posodilo oder »Prosvetno društvo- v Ribnici, za kar se mit temi potom najlepše zahvaljujemo. - Kljub vsem bridkostim in težavam, ki jih prenaša, pa nase delavstvo še vendar m obupalo, zlasti, ker se zaveda, da bi s tem napravilo največje veselje tistim, ki nas zatirajo in sovražijo.
Jesenice
Sodrugi in1 sodružice! Prvo podjetje je že naše! Sedaj pa na delo, da bodo obratni zaupniki v ostalih podjetjih tudi pripadali svobodnim strokovnimi organizacijami
vpogled strankam v mestnem; konskripcii skem uradu na Slomškovem trgu št'. 10 v času od 10. januarja do 5. februarja od 11. do 13. ure.
Diskusijski večer »Svobode« se bo vršil v sredo, dne 10. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-II. Diskusijo bo vodil s. Eržen, in sicer se bo nadaljevala debata o lemi: Žena in socializem. Pridite polnoštevilno!
Dvanajst samomorov je bilo izvršenih lansko leto v Mariboru, in sicer se je usmrtilo 7 žensk in 5 moških, največ radi bede.
Samomor je izvršil gledališki biljeter Franc Vute v svojem stanovanju v Loški ulici. Ko se je v petek vrnila njegova žena od dela iz tovarne, ga je našla obešenega. Bolehal je za želodčnim rakom, kar ga je najbrže privedlo do usodnega čina.
Repertoar gledališča:
Sreda, 10. januarja ob 20. uri: »Mala Floramye«. Red C.
Četrtek, 11. januarja ob 20. uri: »Scam-polo.« Prvič.
V najkrajšem času bo premiiera komedije Daria Nicodemija »Scampolo«. Delo radi svoje zabavno in duhovito pisane vsebine splošno ugaja ter ga uprizarjajo povsod vedno znova.
Sporazum zaradi zobozdravstvenega sklada. Že kakih 14 dni se vršijo na Jesenicah zaključna pogajanja zaradi sklenitve kolektivne pogodbe. Pregledali so se doslej posamezni obrati, popravilo, kar je bilo treba. Zdaj se pa vršijo razprave, ki naj posamezne dogovore oz. mezdne zaključke za posamezne obrate povežejo v celoto in jim pridružijo še načelni sporazum, da bo kolektivna pogodba lahko končno podpisana.
V sredo dne 3. t. m. je bil- pa podpisan dodatni sporazum h kolektivni pogodbi z dne 17. marca 1930 o ustanovitvi zobozdravstvenega sklada za delavstvo KID. Ta kolektivna pogodba je popolnoma samostojna in neodvisna od splošne kolektivne pogodbe in ureja poseben zobozdravstveni sklad za delavstvo. Doslej je v ta sklad plačevalo vse delavstvo po Din 5.— mesečno, tovarna je pa nekajkrat dala ternu skladu po Din 10.000 subvencije. Novi dodatni sporazum pa določa redni prispevek tovarne in sicer v enaki višini kakor ga plačuje delavstvo, t. j. po Din 5.— mesečno, tako da bo skupni prispevk mesečnih Din 10.—, ki nadomešča povišanje rednega prispevka za bolniško zavarovanje. Ce bi bil sporazum o zobozdravstvenem skladu odpovedan, nastopi za bratovsko skladnico pravica, da v svrho izvajanja zobozdravstva prispevek za bolniško zavarovanje primerno poviša. Ta dodatni sporazum stopi v veljavo d,ne 1. jan. 1934 pod pogojem, da ga krajevni upravni odbor in glavni upravni odbor bratovskih skladnic odobrita. Predvideva se siičen sklad tudi za nameščence KID in sta eden na drugega vezana, tako da v slučaju, če preneha eden. preneha tudi drugi. Menimo, da je smatrati ta dodatni sporazum za lep uspeh našega razredno zavednega delavstva in vsega strokovno organiziranega delavstva sploh.
Skrajno nezdravi pojavi. Svetlim dnem sledijo črne noči. Svetlim in jasnim časom pa temni in nejasni. :	v *"•»
i r„.	.... -,•?	ar***«
ir- "■	M	59	K&tiS«
’ rlfrv' if*' si**-4	Cs»	h
In nastane nov tip — tip izrodkov -družbe, ki jih imenujemo denuncijanti. V zadnjem času vse kaže, da so se spet začeli pojavljati taki tipi. Tu zaslediš kakega, tam kakega. In vsi skušajo, da bi jim oblasti nasedle. Kaj so to res spet krokarji znanilci dni, ko se čuti z zakonom eden bolj privilegiranega kakor drugi? Mi bi opozorili oblasti, da naj bodo na take tipe pozorne. Naj spoznajo pri vsaki ovadbi najprej njen motiv, potem naj šele vzamejo tak akt v roke in izvajajo iz njega posledice, ki naj bi bile največkrat in najčešče vredne namena: akt v koš, ovaditelja pod zakon in ključ. Čim prej bomo ta anonimni tip ljudi iztrebili iz svoje srede, tem prej bomo lahko svobodni in postave spoštujoči državljani. Tudi nacionalizem naj se drži teh svetih načel poštenosti: samo oni zakon in ona oblast uživata zaupanje in spoštovanje, ki sta objektivna in veljata za vse enako. Oblast je poklicana, da si to spoštovanje od nikogar ne pusti okrniti ali odvzeti.
Slaba pota na Jesenicah. Letošnja zima je bila izredno zgodnja tudi pri nas. In do-čim je do srede decembra pri nas zelo zmrzovalo, je nastopilo okoli božiča južnejše vreme, ki je sneg omehčalo in ga spremenilo v srž ali kaj. Če hodiš 'danes po Jesenici in okolici, izgleda, kakor da hodiš po sladkorni sipi in nekaj korakov pa imaš še vse čevlje polne snežnega prahu in pršiča. Polerf tega so na jeseniških cestah hribi in doline, tako da so pota valovita in utrudljiva, da je nekaj strašnega. Za posna-ženje cest ni nikakega zanimanja niti zapovedi: ne od strani občine, ne od strani hišnih posestnikov samih, tako da so jeseniške ceste vseh vrst naravnost sramota za naše mesto. Saj bi človek povabil trboveljske brezposelne, naj oridejo kidat sneg, če bi domačih brezposelnih ne bilo, "•
Nacionalni napadalec iz OUZD pred sodiSiem
Z železnim boksarjjem po glavi
Pred okrajnim sodiščem v Mariboru se je vršila dne 3. januarja kazenska razprava proti Cvetkotu Saje, uslužbencu OUZD (bolniške blagajne) radi telesnih poškodb mesarskega pomočnika Ferdinanda Jazbinška. Jazbinšek je dan pred volitvami v Delavsko zbornico delil v Linhartovi ulici rdeče lepake, pri čemer ga je naenkrat gruča ljudi napadla, mu odvzela lepake in ga stepla do krvavega. Med napadalci je bil tudi Cvetko Saje, ki je bil takrat celo v službi, ker je za OUZD dostavljal strankam listine. Ko je Jazbinšek še ves krvavel po glavi in so se napadalci razkropili, je priskočil v svoji še neutešeni surovosti Saje še enkrat k Jazbinšeku in ga z vso silo udaril z železnim obročem po čelu nad očesom, tako da je napadeni, padel v omotico in sta ga morala dva druga delavca odpeljati domov, kjer ie ležal tri dni s hudo oteklimi očmi. Priče so gornji dejanski stan potrdile pod prisego. Saje pa je kljub temu tajil, češ da se Jazbinšeka še dotaknil ni, ampak ga je udaril baje le Ludvik Tomanič, vendar pa tega gospoda Tomaniča vsaj niti m ponudil kot pričo.
Stroge kazni proti teroristom
Zastopnik poškodovanega
dr. Reisman.
je opozarja
] sodišče, da je obtoženi eden onih mariborskih teroristov, ki so hoteli pred in ob volitvah v Delavsko zbornico na nečuven način s surovimi in krvavimi napadi, z nevarnimi napadalnimi orodji, kot z železnimi boksači in podobnimi življenju nevarnimi orodji strahovati vso javnost. Kam vodi organizirano napadanje takšnih neodgovornih elementov in kako to škoduje
ugledu države, čutu javne varnosti in reda pogubonosno, smo žal pravkar videli v Romuniji. Vsi naši časopisi, tudi »Ju-tro», z vso ogorčenostjo obsojajo tak terorizem nje
», z vso ogorčenostjo oosojajo taK tero-;m in zahtevajo eksemplarično kaznova-krivcev. 't'	TT*>
f’
r-
rc'<rrf' pJ-JS-r,-
K
r
p' • *	rta«
rf j;..-,	la
•,	~ •-**» V I?v£r- •
it&kx-4 Jlrttf *	■	Obtoženi
je iziavil. da se za volitve sploh ni brigal in je vsled tega njegovo dejanje tembolj obsojanja vredno, ker se ne more izgovarjati niti z olaišilno okolnostjo razburjenja, ko ie bil takrat v službi, a iste ni vršil, ampak se je raje udeležil krvavega napada na mirnega delavca.
Kazen — 200 Din.
Sodnik dr. Grmovšek je nato obsodil toženega nepogojno na 200 Din denarne globe in plačilo odškodnine Din 420.—, češ, da upošteva razburjenost toženca radi volitev v Delavsko zbornico.
Izurjena
uradnica - strojepiska
dobi službo v pisarni. Edino pismene ponudbe na upravništvo ^Delavske Politike" Prednost imajo hčerke startšev, ki so naročniki našega lista odnosno strokovno organizirani
Ali si 2e poravnal naroi-nino? Ako še ne, stori takoi svogo dolžnost S
Trbovlje
Krvave dividende. Ni še dolgo tega, kar je poročal naš delavski list, da se pri rudniku v Trbovljah smrtne in težke nesreče strahovito množijo. Dne 30. decembra se je zopet pripetila težka nesreča na separaciji. Cirkularna žaga je odirezala tesarju Pozniču od mezinca na levi roki vse prste in polovico dlani. Poškodba je bila tako težkega značaja, da so mu morali amputirati roko v zapestju. Značilno za nesrečo je tudi dejstvo, da se je nesreča pripetila v pozni nočni uri, ko se je po navadnem šihtu delalo nadure. Na popoldanskem šihtu bi morali normalno zapustiti delo ob 10. uri zvečer. Tisti večer se je pa po zahtevi preddelavca delalo nadure in se je ob pol 12. ponoči pripetila nesreča. Na eni strani se delavstvo reducira, na drugi strani se pa sili k nadurnemu delu, čeprav že pri 8 urnem delu izrabi delavec svoje sile in se vsled utrujenosti, kakor Statistika nesreč izkazuje, veliko prej pripeti nesreča kakor pa v normalnem delovnem času. Priganjaški sistem, kateri je posebno pri tem delu silovit, je tudi prispeval k nesreči svoj delež. Značilno pri tem je še to, da »Slovenski Narod«, ki ima zmiraj dovolj prostora v svojem listu, da poroča o »velikih« uspehih NSZ, piše, da se je Poznič hudo ranil na prstih. Na žalost pa moramo ugotoviti, da prsti niso bili nič ranjeni, razen mezinca, ki se je še držal roke, pač pa so ostali prsti in polovico dlani obležali na cirkularni mizi. Priganjaški sistem, nadure in nizki akordi ustvarjajo krvave dobičke TPD.
Silvestrovanje. 31. decembra je priredila ZRJ, podružnica Trbovlje, silvestrovanje v dvorani Delavskega doma v Trbovljah. V lepi dvorani, pri izvrstni godbi, ki jo je nudila Delavska godba, je prireditev v zadovoljstvo vseh posetnikov najlepše uspela. Pokazalo se je, da se delavstvo počuti najbolje v Delavskem domu.
Predavanja. Načelstvo II. skupine priredi v Trbovljah ciklus predavanj s poučno znanstveno vsebino. Prvo predavanje o »delovnem pravu« se bo vršilo v sredo, dne 10. januarja t. 1. ob 17. uri v Delavskem domu. Predaval bo s. dr. Reisman iz Maribora.
trna.
V proslavo 15 letnice Cankarjeve smrti
je priredila tukajšnja podružnica »Svobode« dne 31. decen&ra 1933 njegovo splošno znano socialno dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica«, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela. Sodr. Puhan je imel predgovor o Cankarju, za njim pa je sodr. Forštner deklamiral pesem Čulkovskega: »Cankarju«. Nato se je pričelo z uprizoritvijo drame pod vodstvom režiserja sodr. Selišnika, katera se je vsem dopadla. Vsi igralci so svoje vloge rešili prav dobro, kar velja posebno za »Hlapca Jerneja« (sodr. Sterže). Med odr mori, pred in po uprizoritvi drame pa so nastopili vrli društveni tamburaši pod vodstvom svojega vaditelja sodr. Forštnerja z raznim® izbranimi komadi. Velika preurejena dvorana gostilne Knez je bila polna do zadr njega kotička. Po uprizoritvi drame so navzoči ostali še naprej skupaj v medsebojnem prijateljskem razpoloženju pri sviranju tamburašev, dokler ni sodr. Raušer z izbranimi besedami, tik pred policijsko uro,
,i»it iiia zaključil celo prireditev. Ista drama se je uprizorila tudi na predvečer proslave z dobrim uspehom. Tako je prav. Svoji spadamo k svojim! Duh Ivana Cankarja pa naj živi in se krepi, dokler ne bo dosežen naš poslednji cilj!
Guštanj
Slovo od starega leta. Tudi mi guštanj-ski delavci smo se poslovili od starega leta prav lahkega srca. Kdo bi žaloval za njim, ki nam je prineslo samo težave iu bedo. če izvzamemo par lepih uspehov naših organizacij, ki nam dajejo upanja, da bo prihodnje leto boljše in če ne že prihodnje leto, pa da bo vsaj bodočnost sigurno naša. — Dočakali smo novo leto v prijateljskem pomenku v kantini, kjer so nam igrali naši vrli Svobodaši-tamburaši. C) polnoči je s. Petek imel kratek nagovor na navzoče, želeč vsem
Delovne razmere na
Daljnem vzhodu
Mednarodni urad dela poroča:
V zadnjem času se je zopet mnogo govorilo o konkurenci japonskega blaga na evropskih trgih in s tem iznova opozarjalo na delovne razmere v vzhodnih deželah. Mednarodna organizacija dela, ki ji pripadajo tudi države Daljnega vzhoda, je že dalje časa opazovala delovne razmere, zlasti v teh deželah. Ustanovila je več uradov, ki se bavijo samo z delovnimi razmerami teh držav. Z ozirom1 na to politiko je direktor mednarodnega urada dela poslal posebno poslanstvo v Indijo, Turčijo, Irak in Perzijo, da utrdi zvezo med temi državami in mednarodnimi uradom dela ter študira tamkajšnje socialne razmere.
Socialne razmere v Indiji so označene s tem, da se tovarniško delavstvo iz vasi ne seli trajno v mesta. Selitev tovarniškega delavstva iz podeželskih ozemelj v tovarniške centre v Indiji ni stalen pojav. Delavec, ki se je odločil, da dela nekaj časa v industriji, smatra svojo občino, iz katere je izšel, še vedno za svojo domovin« ter ohrani običaje in značaj tudi v mestu. Ta okoliščina vpliva na delovne pogoje. Tako si lahko razlagamo tudi strašne stanovanjske razmere, zakaj indijski tovarniški delavci stanujejo še vedno, celo v industrijskih krajih, v ilovnatih, bamusovih ali slamnatih kočah in še celo v podzemskih brlogih. Na drugi strani pa ima tesna zveza delavca z domačo vasjo in rodbino tudi svoje prednosti. Ob času gospodarske krize se namreč delavci redno vračajo nazaj na deželo. Vzdržujejo je njih rodbine. Nezaposlenost v Indiji ima torej drugačne oblike kakor v zahodnih; deželah. O nezaposlenosti v evropskem zrni slu se miore govoriti le pri Angloindijcih in pri izobraženih Indijcih.
Kljub temu je pa treba tudi v tej deželi rešiti mnogo socialnih vprašanj, ki prav močno interesira-jo tudi evropejskega socialnega politika.'To velja predvsem za celotno varstvo delavstva. Odposlanstvo mednarodnega urada dela je smatralo. da mora poudariti, da se indijske delodajalce prav lahko pridobi z(a racionalizacijo rojih! obratov, da pa so mncigo manji naklonjeni izvesti kake varstvene ukrepe za delavce. Ne dajo delavcem delovnih oblek, transmisije pri strojih niso zavarovane. Tudi zračenje in higijensko razmere tovarn so jako nepopolne. Značilno je tudi, da porabljajo žene še pogostoma v rudniških jamah, pri skladanju premoga in prenašanju težkih bremen.
Pogostoma nedostaja tuidi primernega pravovarstva. Ugotovilo se je, da se mezde izplačujejo za daljša obdobja, štirinajstdnevno ali mesečno ter večinoma še takrat z zamudo. Delavci morajo zaraditega pri bolje situiranih kabulih najemati posojila. Na evropskega obiskovalca napravi v nekaterih industrijskih okoliših neprijeten vtis, ko vidi, ka-
Delavski pravni svetovalec
Sodba za pokojnine odpuščenih železničarjev Čanžeka in Lekša
(Konec)
Je sum komunizma — odpustitveni razlog?
»Ostane le še vprašanje, ali je sum komunizma odpustitveni razlog? Iz vsega gradiva, ki je nakopičeno v kazenskem spisu, je mogoč le ta zaključek, da temelji prepričanje železniške uprave o tožnikovem komunizmu le na ovadbi obmejnega komisari-jata, oziroma na ovadbi konfidenta Ivana Pečnika. Ovadba obmejnega komisarijata se je opirala še na priznanje Zupanca in šele po 14. marcu 1930 tudi na priznanje tožnika Canžeka, ki sta kasneje preklicala vse priznanje, prvi z utemeljitvijo, da je bil k priznanju prisiljen s tepenjem in surovim ravnanjem, drugi, da je bil zapisnik ali napačno zapisan, ali podtaknjen v podpis. Kazensko sodišče je smatralo glede Zupanca za dokazano, da je oddal priznanje šele potem, ko je bil zlostavljen in ni pripisovalo temu priznanju nobene dokazne moči. Isto-tako tudi ni priznalo dokazne moči Canže-kovemu priznanju pred obmejnim komisar-jem.
K razlogom kazenskega sodišča je le še pristaviti, da je notranje neverjetno, da bi se Canžek, ki je prvotno zanikal vsako krivdo in glede katerega ni nobenega dokaza, da bi bil zlostavljen, — brez vsake sile sam prijavil k zaslišanju in sami priznal vse, kar je v drugem zapisniku, ko ni imel takrat še nobenega povoda smatrati, da obstoja glede njega sploh kak dokaz. Pri tem se človeku nehote vsiljuje prepričanje, da je ta zapisnik nekaka kombinacija iz Pečnikove ovadbe in tožnikove izpovedi. Je več kot verjetno, da je tožnik pri drugem zaslišanju govoril o sestankih delav-sko-kmečkega republikanskega bloka, ki je bil oblastno dopuščena stranka in o sestankih z delavci strokovnih organizacij, ki so bile tudi dopustne in da je obmejni komisar Stanič priznanje glede teh sestankov in organizacij spravil v zvezo s tem, kar mu je Pečnik prej povedal, da se je namreč tožnik udeleževal komunističnih sestankov.
Saj je obmejni komisar Stanič sam izpovedal, da ni bil takrat še niti en mesec v Mariboru, da razmer ni poznal in da ni vedel niti to, da je »Svobod a« socijali-stična organizacija.
Pripadnost k oblastno dopustni stranki
ne more biti razlog za aretacijo. Bila pa je pripadnost k bivši stranki delavsko-kmeč-
buili. oboroženi z dolgimi palicami, da ukrote svoje dolžnike in izter-javajo visoke obresti od delavskih mezd. Vlada skuša te nedostatkc odpraviti z zakonodajo. Važna je tudi ugotovitev z ozirom na evropske razmere, da so tudi v Indiji široki krogi, ki se zavzemajo za indijsko gospodarsko, avtarkijo, ki naj se zlasti doseže s pospeševanjem kmetijstva in rokodelstva. Na tem stališču; so zlasti pristaši Gandhija.
V drugih deželah, ki jih je obiskalo odposlanstvo mednarodnega urada dela, je bilo opažati enake stvari kakor v Indiji, čeprav ima vsaka teh dežel svoje probleme. V Iraku sta še danes kmetijstvo in rokodelstvo temeljni podlagi gospodarstva. Za to deželo je vprašanje namakanja najvažneje, zakaj ta dežela je spadala med vrtove sveta, dokler niso Mongolci porušili vse namakovalne naprave. Nasprotno Iraku se mora Perzija pri gradnji svojega gospodarstva jako boriti z neugodnimi geološkimi in klimatič-nimi razmerami. Isto velja za Turčijo. Tukaj se pojavlja predvsem! volja ljudstva po napredku iu neodvisnosti. V temi oziru je Turčija nedvomno oba južna soseda, Perzijo in Irak, prekosila. Glede socialne
kega republikanskega bloka razlog, da sta imela policija in orožništvo vse bivše pripadnike te stranke pod nadzorstvom, ker sta jih smatrala sumljive komunizma. Zadostovalo je torej, da je Pečnik po krivem obdolžil policijskemu komisarju tožnika poleg drugih in je bil aretiran, če bi se tožnik res sestajal s komunisti, bi se lahko reklo, da je sam povzročil aretacijo. Toda to sestajanje ni dokazano in tega niti Pečnik, ki mu je sodišče odreklo vsako vero, ni mogel pri glavni razpravi vzdržati.«
»Ostane potem le to, da je bil tožnik svojčas član oblastno dopuščene levičarske stranke in da se je sestajal z delavci. Iz tega pa še daleč ne sledi, da je tožnik utemeljeno sumljiv komunizma, ali da bi s svojim delovanjem povzročil aretacijo. Nasprotno je po izpovedbi številnih prič iz občinskega sveta in oblastne skupščine zadostno utemeljeno prepričanje, da je bil tožnik samo socijalist, ki ga najboljše popišejo v tem pogledu pristaši raznih drugih strank.«
Konfident Pečnik je preklical.
»Sicer je pa vse to brez pravega pomena. Glavno je to, da je bil tožnik aretiran na savno ovadbo konfidenta Pečnika in odpuščen iz službe, in da je Pečnik še tisto malo, kolikor je dejansko obtežilnega izpovedal prvotno glede tožnika, pri glavni razpravi preklical, četudi samo molče s tem, da je izpovedal, da je videl tožnika enkrat na sestanku in da so vsi umolknili, ko je prišel Pečnik zraven. S tem pa ni ostalo nobene stvarne podlage za obdolžitev ali nadaljno sumničenje tožnika.
Sicer pa sam sum kaznjivega dejanja ne more biti podlaga za kazenski odpust.
Kazenskega odpusta radi političnih deliktov § 18 del. reda sploh ne našteva. Pa še tam, kjer našteva § 18 kot odpustitveni razlog, zagrešitev določenih kaznjivih dejanj, zahteva § 18, da je dejanje izvršeno.
Tožena stranka tedaj ni bila upravičena tožnika v smislu § 18 e) del. reda odpustiti predčasno iz službe. Zato se tudi ne more sklicevati na § 15 t. 2. provizijskega statuta. o katerem delavcu ne gre provizija, če je kazensko odpuščen. Zato je tožnikov zahtevek po plačilu provizije utemeljen.«
ravnati po zahodnih deželah. Že dalje časa se izdeluje načrt zakona o delu, ki naj bi bil v' skladu z zakonodajo na zahodu. Seveda pa bo treba rešiti marsikatero vprašanje drugače, kakor je bilo rešeno na zahodu. Izgradnjo gospodarstva v Turčiji nadzira država. Z ozirom na samovlado ljudske stranke in izrazito vodstvo predsednika republike v državi, pa je še malo verjetno, da bi se v Turčiji mogle razviti strokovne organizacije po evropskem1 vzoru. Turška delavska zakonodaja bo marveč odvisna od značaja turške diržave.
Vse dežele, ki jih je odposlanstvo obiskalo, so naklonjene mednarodni organizaciji dela. Najvaž-neja naloga te organizacije v bodoče bo, da posebnim vprašanjem v teh deželah v bodoče posveča večjo pažnjo kakor doslej.
I
im izdih
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber*
mm •*	_	.	/>._|	A._1 4	 *	r.aHflCifi	«•
Srečno in veselo Novo leto £2' 1^1		
SANC zajutrkovalnica in točilnica najfinejšega vina Celje	REBEUSCHEGG FRANC hotel »Pošta« Celje	RAKAR JOSIP brivec Hrastnik
PAUL BAUERHAIM trgovina z mešanim blagom Hrastnik		»K A R O« - C E V L JI Dragotin Roglič Koroška c. 19 MARIBOR Gosposka 13
II
Tisia; Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak ▼ Mariboru. — Za konzorcij izdaja in *re)u|e Viktor Eržea v Mariboru.