Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. U- V. — sekcife sza dravsko banovino v Ljubljani
K=jj VfACA^n/l	'--Uredništvo in uprava: LJubljana, Franiiikanska ulica Sil. Rokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Narotnina letno
Hs J*MeSeCIM fJM. M.M.U%J\M.	MrM.	= 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s ilanarino. Oglasi po ceniku b> dogovora, davek posebe. Poli. iek. ral. 11.153. Telefon 3111
Organizirana samopomoč
Naša organizacija v Sloveniji zavzema toliko po svoji notranji izgradbi kakor po delu, ki ga razvija na raznih področjih, ter ne nazadnje po pomenu v kulturnem življenju našega naroda, brez dvoma eno prvih mest na slovenskih tleh. Slovensko učiteljstvo izdaja svoje stanovsko-politično glasilo že 78. leto, usmerja in vodi s »Popotnikom« svoje pedagoško in didaktično delo ter je ustvarilo reprezentativno literarno založništvo »Mladinsko matico«, ki more služiti po kakovosti in cenenosti svojih izdajanj lahko kot vzor ne samo vsej naši državi, marveč tudi daleč preko njenih meja.
Uspehi učiteljskega pevskega zbora se kljub težkočam, ki jih mora premagovati, na zavidanja-vredni višini. V zadnjem času se pripravlja, da poglobi in razširi mladinsko glasbeno kulturo s publiciranjem primernih skladb in slavnostnih programov.
Vsakoletni tečaji, bodisi splošno teoretični ali strokovni, pričajo o nezlomljivem idealizmu našega stanu, ki stremi kljub vsemu bremenu vsakodnevnih skrbi z vnemo in požrtvovalnostjo za lastnim izpopolnjevanjem, služečim koncem koncev vendarle samo kulturnemu napredku našega ljudstva. Te tečaje vzdržuje po ogromni večini z lastnimi gmotnimi žrtvami, ne da bi mogli s tem nesebičnim vzgledom izzvati kakršno koli gmotno ali vsaj moralno pomoč onih činiteljev, ki bi morali v prvi vrsti pozdraviti, priznavati in na širji osnovi nadaljevati to njegovo stremljenje ter mu z izdatno podporo olajšati žrtve, položene na oltar ljudske prosvete.
Tudi naš najnovejši pokret v svrho proučevanja psiholoških in socialnih temeljev, ki oblikujejo našega slovenskega otroka, je znak prekipevajočega optimizma in resnega prizadevanja naših mladih tovarišev, ki jih večletna brezposelnost ni mogla demoralizirati in to v naši kritični dobi, ko se v splošnem valu pesimizma izgublja sleherni čut za občo blaginjo, ko se mora socialni čut umikati ciničnemu posmehu neštevilnih tekmecev za sebičnimi cilji.
Vsa ta dejstva kažejo žilavo voljo slovenskega učiteljstva, graditi izven okvirja svojega ožjega, krušnega vprašanja na izpopolnjevanju lastne in splošne narodne prosvete.
To je vredno toliko priznanja in občudovanja, če pomislimo, da slovenskemu učiteljstvu prav gotovo ni postlano s cvetjem, ampak da se je treba vsakemu posamezniku boriti z najrazličnejšimi ovirami, ki grv«ze pre-često zlomiti voljo in idealizem najboljšim v naših vrstah. To stanje nam otežuje še žalostno spoznanje, da te ovire ne izhajajo iz nujnosti stvari same, marveč iz zle volje posameznikov in skupin, ki vidijo v podjarm-ljenju učiteljstva svoj osebni uspeh in politično karijero.
Težkoče ne pojenjujejo, nasprotno iz dneva v dan naraščajo, in naša organizacija bi vodila samomorilno politiko, ako bi si zakrivala obraz pred kruto realnostjo, v katero se pogrezamo vedno globlje in globlje.
Naše gmotno stanje se že približuje stop-nii, ko nam bo skrb za vsakdanje potrebe ohromila sleherno voljo po napredku in nam bo zrla nasproti namesto luči in ideala le režeča maska uboštva in ponižanja.
Do tega stanja ne sme priti: ne radi nas in naših otrok, ne radi slovenskih otrok, ki so nam izročeni v vzgojo.
Za najhujše primere smo si osnovali podporni sklad, ukrep, ki se je dolgo odlašal, a nam je bil vsiljen po navalu »višjih moči«. Česar niso mogle storiti večletne argumentacije z distance, nam je bližina nuje narekovala brez prizanašanja.
Nujnost ne trpi oklevanja, toda ukrepi, storjeni pod pritiskom razmer niso vedno najboljši, ker jim prekratek rok ne dovoli onega razmaha, ki bi ustrezal vsem potrebam. Vsaka dobra stvar mora biti pripravljena na dolgo roko, v predvidevanju bodočih časov, tako da je jez ob navalu že trden in odporen, ne pa, da se mu stavijo temelji v momentu prestopajočih voda.
Iz tega spoznanja je menda res že zadnji čas, da se ozremo po svojih obstoječih socialnih ustanovah in se vprašamo, ali nam bodo nudile dovolj pomoči v časih, ki še pridejo, ali če hočemo biti še realnejši, ali nam nudijo že za današnje naše potrebe vso ono podporo, ki jo že danes nujno potrebujemo.
Imamo svoji kreditni zadrugi, a posojila je treba vračati. Zgradili smo si učiteljska domova, toda otrok že danes kljub tema ustanovama ne moremo več šolati. Naša samopomoč prihaja prepozno za naših živih dni, naše življenje je bednejše od naše smrti.
Z zavidanjem gledamo druge stanovske organizacije, ki ne izrabljajo sicer svojih sil za napredek in kulturo drugih, ki jim njihov poklic ne nalaga toliko dolžnosti kakor nam, ki v delu za druge pozabljamo nase, a jim
Prvi december
VSEBINA:
Kri, preganjanje in trpljenje je prenehalo z razpadom države, ki nam je bila kruta mačeha. Leta 1918. smo si postavili mejnike svoje usode z zavestjo, da nam svoboda nikdar več ne zatone.
Začetek Jugoslavije je bil za vse državljane tudi začetek novega dela. Treba je bilo popraviti rane suženjstva, zgraditi domovini nove in trdne temelje, treba dvigniti narod kot celoto v vrsto drugih narodov. Vsak se je tedaj zavedel svoje dolžnosti, vsi smo čutili, da stojimo pred velikimi in težkimi nalogami, ki jih do tedaj nismo bili vajeni reševati.
Težko delo je čakalo tudi učiteljstvo. Šolstvo in prosveta sta bili v različnih krajih različno razviti. Toda zavest svobode je vlila učiteljstvu toliko novih moči, da je prijelo za delo povsod, kjer je bilo treba. Najprej je postavilo šolstvo na povsem narodno podlago, društveno delovanje pa na temelje, ki jih je zahteval princip narodne svobode. Po-prijelo se pa je tudi drugega dela, ki je bilo nujno in potrebno za življenjske interese ljudstva.
Prva etapa dela je le v glavnem uredila kulturne in prosvetne razmere naše države in nas povezala v celoto. To idealno delo nas je odtegnilo od temne prošlosti in pokazalo, da smo na lastni zemlji lahko sami gospodarji.
Leto za letom slavimo praznik zedinje-nja, leto za letom polagajo sinovi Jugoslavije obračun svojega dela. Zdi se nam, da pada leto za letom veselje do konstruktivnega dela in da je ono toplo čustvo izza prvega svita svobode izginilo že iz marsikatere duše. Vser splošna kriza je nastavila skupnemu delu nove ovire in vlila mnogim malodušje ter stvo-rila medsebojna nesoglasja. Malodušje in nesloga v narodu dajeta ugodne prilike za različne škodljive izbruhe, konjunkturisti kujejo svoja železa! V taki raztrgani družini ni skupnega dela, ni skupnih uspehov. Reševanje temeljnih nalog se postavi na povsem nova stališča.
Učiteljstvo ima v takem razdvojenem položaju težko stališče, ker je njegova naloga
učiti vsakega in vse v duhu državne skupnosti. Radi tega njegovega poslanstva so ga začeli napadati in izvajati nad njim dejanja, za katera ne nosi nobene krivde. Med njim in narodom skušajo napraviti umetne prepade in ga od naroda odtujiti.
Učiteljstvo se dobro zaveda dejstva, da je vsak javen delavec podvržen ostri kritiki, zaveda se pa tudi, da potrebuje naš narod še mnogo prosvetnih in kulturnih dobrin. To ga ne plaši in ne jemlje mu veselja do dela. Stopnja sedanjega prosvetnega stanja v naši državi mu ni v oviro, da ne bi z realnega stališča premotrilo današnje prilike.
Naši državi manjka še mnogo kulturnih hramov, v katerih bi se morali izobraževati prav vsi državljani. Iz teh osnovnih kulturnih središč naj bi narod črpal ono, kar potrebuje za odpornost proti vsem škodljivim vplivom na njegovo skupnost. Treba je stara in zdravju škodljiva šolska poslopja zamenjati z novimi. Treba je namestiti učiteljske moči, ki čakajo že več let na delo, da se razbremeni učitelja, ki ima ponekod v razredu do sto in še več otrok. Treba je rešiti še ostanke nepismenosti, ki še strašijo po gotovih predelih naše države. Manjka nam še dobro organiziranega obmejnega šolstva, kjer se odigravajo dan za dnem važni državno - nacionalni in državno - obrambni momenti.
Interesi svobodne države silijo učiteljstvo, da dela tudi nadalje za rešitev vseh teh važnih še nerešenih kulturnih in prosvetnih vprašanj. Učiteljstvo bo tudi vnaprej utrjevalo v šoli in med narodom vero v moč in sposobnosti države, dvigalo zdrav optimizem in pobijalo malodušnost. Zato bo tudi še nadalje obvarovalo svojo neodvisnost na vse strani, da bo lahko paraliziralo vse kvarne vplive dnevne politike na šolstvo in prosveto ter moglo braniti in zastopati interese svojega stanu in šolstva pred vsakomur. To so naloge, ki si jih je nadelo učiteljstvo ob letošnjem prvem decembru, ko je stalo z mladino ob svetlem liku svojega mladega kralja in mislilo na boljše čase svojega naroda v bodočnosti!
Lepo priznanje stanovski smeri učiteljskega udruženja
»Misel in delo«, kulturna in socialna revija, prinaša v svoji letošnji 11. številki pod naslovom »Učiteljstvo v zrcalu glavne skupščine« članek, ki ga ponatiskujemo v celoti iz razloga, ker nam jasno pokaže, kako gledajo neučitelji na naše udruženje.
Ob splošnem zanimanju javnosti si je bilo izbralo jugoslovansko učiteljstvo letos v avgustu za svojo bojno areno carsko Skoplje — mesto, ki obhaja letos 25 letnico osvobojenja izpod turškega jarma.
V tem simboličnem mestu je tedaj hotelo učiteljstvo meriti svoje moralne kvalitete v boju za osamosvojitev svojega stanu. V tem boju je zmagala značajnost in zrelost večine jugoslov. učiteljstva nasproti oportu-nizma nasičeni opoziciji, prignani v Skoplje z vseh vetrov in na način, ki smo ga v političnih borbah vajeni. Te zmage ni mogla preprečiti niti taktika manjšine, ko je skušala z dramatičnimi izpadi in sproščenji doseči oblastveni razpust zborovanja.
Širša javnost je napeto sledila poročilom o tej skupščini in splošno odobravala zmago večine našega učiteljstva, ne glede na to, da ji kistvo borbe ni bilo povsem jasno.
To odobravanje mase s tega stališča je zanimivo, ker se v njem zrcali izraz razpoloženja do vseh naših javnih vprašanj. Kdor ima tanek sluh za taka razpoloženja, temu ne bo težko napraviti si objektivno sodbo h pravem razpoloženju večine našega naroda tudi v drugih vprašanjih javnega življenja.
A namen teh vrstic ni razglabljati o tem, temveč pogledati - nekoliko pobliže vzroke borb v učiteljskem stanu.
Ta borba v učiteljskem stanu se vrši že več kot deset let in je njeno bistvo v tem: Večina se bori za stanovsko smer v organizaciji proti manjšini, ki se ob vsaki politični spremembi iz egoističnih razlogov vdinja v službo raznih izvenorganizacijskih vplivov.
Zanimivo je, da je zahteva po načelni stanovski smeri izšla iz vrst slovenskega učiteljstva. Leta 1926. je ta del jugoslov. učitelj-
prav ta izolacija od narodnega občestva omogoča, da posvetijo vso svojo pozornost sivi vsakdanjosti.
Tudi mi ne smemo pozabiti, da pomenja uspešen boj proti sivi vsakdanjosti zlasti danes ta dan edino jamstvo, da se vzdržimo kot stan in posameznik na oni višini, brez katere ni naše neodvisnosti v prav nobenem pogledu.
Zato pa ne pustimo, da nam mine več niti minuta ter si v inteligentnem ocenjevanju perečih razmer osnujmo še vse one socialne ustanove, ki bi nam nudile v težkih dneh našega življenja hitro pomoč v vseh onih primerih, ki v naših obstoječih ustanovah še niso predvideni.
Kot najnujnejše bi vsekakor bilo omeniti v prvi vrsti široko bolniško zavarovanje za učiteljstvo in njegove družinske člane. Vprašanje je bilo sicer sproženo že na neštetih mestih in zlasti pred nekaterimi leti, toda od
zamisli do dejanskega koraka se nismo mogli povzpeti. Vzrok temu bo iskati gotovo v relativno boljšem gmotnem stanju tistega časa. Danes pa, ko trka beda s trdo roko na sleherna vrata učiteljskih domov, bi pomenilo vsako nadaljnje odlašanje greh, ki bi ga priklicali nad svoje fizično in moralno zdravje, nad svojo in bodočnost svojih družin.
Kar je n. pr. mogoče »iPodpornemu društvu finančnih in drugih uslužbencev državne uprave«, ki združuje povečini člane, ki ne zapadajo ob času bolezni in dolgotrajnega zdravljenja zaradi bližine zdravnikov v tako katastrofalne stiske kakor večina učiteljskih družin s podeželja, se bo s trdno voljo in z našo številčno premočjo posrečilo nam še v veliko večji meri.
Zato naj ne mine poslej noben učiteljski sestanek brez sukcesivnega poglabljanja v možnosti čimprejšnje realizacije tega perečega vprašanja!
Organizirana samopomoč.
Prvi december.
Lepo priznanje stanovski smeri učiteljskega udruženja.
Ob upokojitvi banskega šolskega nadzornika Ivana Štruklja.
Zahteva po povrnitvi doklad državnim in samoupravnim uradnicam.
Rangna lista.
Seja ožjega odbora učiteljev kmet. nad. šol.
LISTEK: Resolucija. — Svinčnik.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo o učiteljstvu. šoli, prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
stva sprejel deklaracijo, ki se izreka za stanovsko zedinjenje preko razlik političnih in verskih naziranj. Učiteljstvo dravske banovine je tedaj splošno spoznalo potrebo take deklaracije iz ugotovitve, da je dotedanja stanovska politika donašala stanu le škodo. Trpel je službeno in trpel v svojem poslanstvu ■ učiteljstvo ni moglo najti pravega, trajnega stika do nahujskane mase naroda v vasi in je zaradi tega moralo imeti v vseh vprašanjih javnega življenja podrejeno vlogo tam kjer bi moralo dobiti vodilen vpliv. Deklaracija iz 1. 1926. je koreninila v zavesti, da so stanu poleg skupnih socialnih in pravnih interesov potrebne tudi skupne duhovne težnje in cilji nasproti mladini, narodu in državi.
Pobijajoč stremljenja po opredelitvi organizacije v politično-strankarsko enoto, ki ustvarja nezdrav oportunizem, koristolovstvo in v svojem kameleonstvu kvari značaje, ni deklaracija kratila članom organizacije pravice vstopati v politična, kulturna in gospodarska društva, kjer naj izvajajo naloge in cilje, ki ne spadajo v ožji program skupne stanovske organizacije, kjer pa naj ob vsaki priliki skusajo varovati načela svoje stanovske organizacije: Ako n. pr. zastopa stanovska organizacija načelo, da se pri kompetencah in imenovanjih ne sme uveljavljati partizanstvo in korupcija, potem je vsak član JUU zavezan, da to načelo zagovarja tudi v svoji stranki, kajti le tako bo mogel učitelj vršiti svoje poslanstvo na vasi v miru in programatično; le tako bo med narodom delo prosvetljenosti vzniklo vkljub vsem nasprotnim silam, ki si od prosvetljenosti naroda ne obetajo koristi.
To svojo ideologijo je slovensko učiteljstvo skoroda brez izjeme sprejelo in jo zagovarjalo tudi med učiteljstvom drugih pokrajin. Učiteljske vrste v drugih pokrajinah, posebno v pokrajinah nekdanje Srbije, so razjedali partizanski vplivi še mnogo bolj kot pri nas, zato ni čudno, da je učiteljstvo moralo prestati hude borbe, preden je med vrste učiteljstva penetrirala ideja stanovske osamosvojitve, ki ne prinaša takojšnjih in direktnih koristi, ampak bi se njen sad pokazal šele v bodočnosti. Šele leta 1935. je bila večina vsega jugoslov. učiteljstva toliko dozorela, da je na sarajevski skupščini sprejela na svoj program deklaracijo, ki se v bistvu ne razlikuje od deklaracije slovenskega učiteljstva.
Seveda je ta sklep izzval odpor v vrstah učiteljstva, ki je znalo pod masko državotvornosti od vsakega obstoječega režima izvleči osebne koristi zase in za svojo skupino. Ta skupina je začela ofenzivo proti večini učiteljstva z devizo, češ da obstoji interes stanu v tem, da se več ali manj vdinja vsakokratnemu režimu, terjajoč od njega koristi, ki bi je bili deležni ne le posamezniki, temveč tudi ves stan. Nastala je skupina stanovsko - političnih žonglerjev, ki so začeli pripravljati teren za obračun z večino. Ta obračun naj bi se izvršil v Skoplju. A ta skupina, podžgana od vplivov izven organizacije, se je začela posluževati po svojih zvezah takih sredstev, ki so večino še bolj uverila, da pot manjšine ni prava: začela so se premeščanja en gros, posebno tistega učiteljstva, ki je stalo v prvi vrsti borbe za stanovsko linijo. Ta način borbe je ustvaril razpoloženje v masi učiteljstva, da je končno res moral priti obračun, a diametralno nasproten, kakor pa ga je gmotno dobro podprta opozicija pričakovala. Skupščina v Skoplju je izzvenela v nauk, ki ga bo moral vsak državnik pobliže pogledati im z njim računati. Mali človek je zravnal hrbtenico in hoče miru, ko obdeluje ledino na njivi vaške kulture, ki je za bodočnost naroda in države tako krvavo potrebna. Jugoslovanski učitelj hoče biti konkretno to, kar je bil neki šumadijski učitelj svoji vasi: Ko je bil premeščen daleč proč od svoje vasi, so vaščani za njegovo krstno slavo spekli kolač in mu ga v deputaciji prinesli na njegovo novo službeno mesto. Hoditi so morali peš več dni, preden so dospeli do njega in mu želeli srečo. Ta učitelj je postal ideal vsega učiteljstva, ki hoče biti doma res učitelj svojega naroda, ne le v kulturnih in gospodarskih, ampak v vseh vprašanjih. R.
Ob upokojitvi banskega Šolskega nadzornika Ivana Štruklja
G. Ivan Štrukelj
Že ob začetku šolskega leta smo čitali v dnevnem časopisju, da je bil med drugimi upokojen tudi banski šolski nadzornik g. Ivan Štrukelj. Toda svoje posle je opravljal še nadalje, kajti razrešitev dolžnosti šefa za osnovno šolstvo pri prosvetnem oddelku je sledila šele ta teden, in tov. Štrukelj se poslavlja od svojega neumornega 37 letnega dela in odhaja
v zasluženi pokoj. Ob odhodu s tako važnega mesta mu je pogled v preteklost lahak, ker vse njegovo življenje je bilo le delo in prizadevanje.
Upokojeni v. d. banskega šolskega nadzornika je započel svojo težko učiteljsko pot 1. 1900, ko je v Ljubljani položil zrelostni izpit. Njegovo prvo službeno mesto je bilo Prejoka. Služboval je tudi v Robu, na Bučki in v Dobrepaljah, a že 1. 1913. je bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika v Novem mestu. Po vojni mu je bilo poverjeno mesto upravitelja osemrazredne ljudske šole na Viču, a od tu je bil 1. 1925. premeščen v Ljubljano, odkoder se je še isto leto vrnil na Vič. Od leta 1928. do 1932. je bil sreski šolski nadzornik za ljubljansko okolico, a je istočasno vršil tudi upraviteljske posle na osnovni šoli na Viču. Leta 1934. je bil premeščen z Viča na manjšinsko šolo v Ljubljani, ki jo je 1. 1935. meseca septembra zapustil kot novo imenovani šef za osnovno šolstvo na prosvetnem oddelku v Ljubljani.
Vsemu učiteljstvu Slovenije je prav dobro znano organizatorično delo upokojenega g. Štruklja, toda njegovo delo se ni koncentriralo samo na enem področju, marveč se je uveljavljal tudi kot pedagoški pisatelj. Svoje članke in razprave je priobčeval v »Slovenskem učitelju«. Znane so tudi njegove knjige: »Šola in dom«, »Šolski upravitelj« in »Razredni učitelj«, ki jih učiteljstvo še sedaj s pridom uporablja.
Ko se poslavlja g. Ivan Štrukelj od svojega neumornega dela, mu želimo, da bi v miru in mnogo let užival svoj zasluženi pokoj.
Zahteva po povrnitvi doklad državnim in samoupravnim
uradnicam
Kakor poroča »Politka«, je sklical Ženski pokret v Beogradu 18. novembra t. 1. širši sestanek članic vseh stanovskih organizacij v državni in samoupravni službi, ki so ostale po uredbi o vrnitvi doklad s 1. okt. prikrajšane na svojih prejemkih.
Na sestanku so govorile zastopnice Jugo-slovenske ženske zveze, občinskih nameščenk, Udruženja p. t. t. uradnic, Jugoslovenskega učiteljskega udruženja tov. Krstonošif, Jugo-slovenskega profesorskega društva, Jugoslo-venskega društva zaščitnih sester, Udruženja žen z akademsko izobrazbo ter se pridružile resoluciji Ženskega pokreta, ki se glasi:
Kraljevska vlada je s 1. okt. t. 1. delno vrnila drž. uradnikom draginjske doklade, ki so jim bile vzete 1935.1. To smatramo kot začetek izpolnjevanja obljube, ki jo je večkrat dala, češ da bo obravnavala vprašanje pove-čavanja prejemkov drž. nameščencev, kakor hitro se bo izboljšalo drž. finančno stanje.
Povečanje, ki je dobilo veljavo 1. oktobra, je izvedeno samo za en del drž. nameščencev, a tudi zanj v nedovoljni meri, ker prejemki večjega dela ne dosezajo skromnega eksistenčnega minima, a popolnoma so izključene od tega poboljšanja poročene žene v državni in samoupravni službi. Z uredbo iz 1. 1935. so bile poročenim ženam plače zmanjšane skoraj za polovico, in to tako, da je izvršeno v nižjih položajnih skupinah večje zmanjšanje; torej ekonomsko slabši so bili bolj prizadeti. To vse je bil strašen moralen in materialen udarec za njih in njihove dru-
žine. Znižanje prejemkov so smatrale kot ponižanje njihove delovne zmožnosti in usposobljenosti in kot nepriznavanje, da se njihovi napori za vestno izvrševanje dolžnosti napram državi in narodu ne cenijo isto toliko, kakor se ceni delo ostalih uslužbencev, ker se vrednost dela izraža do gotove mere v višini prejemkov. V materialnem oziru je zmanjšanje plač znižalo njihov in njihovih družin življenjski standard na tako stopnjo, da niso več mogle živeti na način, dostojen drž. nameščencem. Znižanje prejemkov jih je primoralo. da so se odrekle higienskim stanovanjem. da so odpustile gospodinjske pomočnice, da za hrano in obleko porabijo minimalno. Posledice tako utesnjenega življenja so telesna neodpornost in moralna potrtost, kar se mora občutiti tudi pri delu. A nevarna »štednja», da se tako izrazimo, se je morala izvajati tudi na način, katerega posledice bodo najobčutljivejše za državo in narod: v rušenju zakonskega življenja in omejevanja števila otrok, ker izdržavanje več otrok daleč nadkriljuje finančne možnosti teh družin. Stanje poročenih državnih in samoupravnih nameščenk postaja še neizdržljivejše, ker so se v tekočem letu podražile življenjske potrebščine povprečno za 30 %, in zaradi tega bo padel življenjski standard še niže.
S tem, da se za poročene žene v državni službi ni popravila krivica, storjena 1. 1935., se isto tako krši eno najvažnejših načel v celokupnem gospodarstvu, a to je, da enako delo zahteva tudi enako plačilo. Za vse mo-
Kadar pridete v Ljubljano, se zglasite pri občeznani manufakturni veletrgovini
kjer boste našli veliko izbiro blaga za moške in damske obleke po izredno ugodnih cenah Ne pozabite: R Miklauc, Ljubljana
R. MIKLAUC „Pri Škofu"
Lingarjeva ulica — Pred Škofijo,
ške, ki delajo za zaslužek, v bankah, industrijskih in trgovskih podjetjih, državni in samoupravni službi, velja to načelo, in ne vpraša se, ali oni poleg ene plače prejemajo še dve ali več, ali imajo lastno premoženje oni sami ali njihove žene; samo za poročene državne in samoupravne uradnice so vse te okolnosti merodajne in zaradi njih se je prekršilo načelo: za enako delo enako plačilo. Plača je ekvivalent za vloženi trud v službi,
in radi tega je potrebno, da velja to načelo za vse in brez izjeme. — Na podlagi navedenih razlogov zahtevamo, da se poročenim ženam v državni in samoupravni službi vrnejo v celoti prejemki, ki so jih prejemale pred uredbo iz leta 1935.«
Resolucijo so oddale zastopnice organizacij na pristojna mesta s prošnjo, da se ugodi zahtevam, izraženim v resoluciji.
Rangna lista
Popravki
Jandl Franc, Slatina - Radenci, je napredoval v IX. pol. skupino 5. maja 1932. in ne 25. decembra 1933.
Stanovnik Franja, Celje, je bila prevedena v VI. pol. skupino s 1. aprilom 1931. in ni napredovala 13. decembra 1934.
Jurančič Leopoldina, Telče, je napredovala v VII. pol. skupino 23. marca 1933. in ne 1. aprila 1934.
Terčak Stane, Selnica, je napredoval v "VIII. pol. skupino 23. novembra 1932. in ne 23. novembra 1933.
Brce Vladimir, Trebelno, je bil 14. avg. 1936. le ponovno preveden iz pripravniške v IX. skupino, v kateri je prebil pred odslužitvijo kadrovskega roka že štiri leta.
Modic Olfa, Puconci, napredovala v VIII. pol. skupino 22. marca 1936.
Titan Josip. Puconci, je v VII. pol. skupini od 26. junija 1932. in ne v VI. pol. skupini od 1. aprila 1931.
Ingolič - Oprauš Adela, Hajdina, je napredovala v IX. pol. skupino 30. nov. 1931. in ne 11. aprila 1934.
Kirbisch Avgusta, Sv. Urban, je napredovala v VIII. pol. skupino 3. junija 1933.
Kafcl Milka, Ptuj, je napredovala v VII. pol. skupino 26. jun. 1932. in ne 11. apr. 1934.
Mlekuž Zora, Št. Vid pri Ptuju, je napredovala v VII. pol. skupino 9. marca 1933. in ne v VI. pol. skupino.
Gabršček Ivan in ne Ivana, Kapla, je napredoval v VI. pol. skupino 9. marca 1933.
Žitko Marija je na 3. strani imenovana dvakrat. — Službuje v Domžalah in ne v Dol. Pirničah ali Moravčah.
Andolšek Stanislav, Gozd pri Kamniku, je napredoval v VIII. pol', skupino 5. jan. 1937. in ne 1. februarja 1937.
Kočar Angela, Gozd, je napredovala v IX. po-ložajno skupino 1. januarja 1937. in ne
I,	aprila 1934.
Bregant Angela. Št. Janž pri Dravogradu, je v VIII. pol. skupini od 5. julija 1932. in ne od 11. aprila 1934.
Ebenspanger - Dobaja Emilija, Pertoča, je napredovala v IX. pol. skupino 15. jul. 1934., v rangni listi je pomotomo izpadla.
Ločičnik Amalija, Slov. Bistrica, je napredovala v VI. pol. skupino 1. aprila 1931. in ne 1. aprila 1933.
Župevc Ana, Sromlje, je napredovala v VIII. položajno skupino 3. novembra 1932. in ne 11. aprila 1934.
Može Franc, Selca, je napredoval v IX. pol. skupino 9. novembra 1934. in ne 6. decembra 1934.
Kramar Alozij, Sv. Peter, je napredoval v VI. pol. skupino 2. februarja 1933. in ne
II.	aprila 1934.
šeško Anton, Št. Ilj v Slov. gor., je napredoval v VIII. pol. skupino 12. maja 1932. in ne 11. aprila 1934.
Seja ožjega odbora uiiteljev
kmečko-nadaljevalnih šol
Ožji odbor je imel dne 25. nov. svojo sejo v Ljubljani. Na seji so podali svoje poročilo posamezni funkcionarji in obravnaval se je načrt za delo v 1. 1937./38.
Odbor bo izdal kot drugi zvezek kmetijske knjižnice »Govedorejo«, ki jo bo napisal ing. Kropivšek. Knjižica bo obsegala vse potrebno za pouk v kmečko-nad. šoli.
Referent svetnik Krošl je poročal, da je v tekočem šol. letu 52 šol. Novih je 11. Največ je šol in tečajev v bivši mariborski oblasti, zlasti ob severni meji in Prekmurju. Število šol bi bilo večje, pa ni dovolj sredstev za njih vzdrževanje.
Šolski upravitelji na onih šolah, kjer so že obstojale kmečko-nadaljevalne šole, naj okrožnice banske uprave, ki jih prejmejo, vlože v arhiv in jih ni potreba vračati. Potrebovali jih bodo kasneje, ko se bo šola obnovila.
Za 10 letnico ni predsednik prejel doslej še nobenega predloga. Prosimo vse člane, da pošljejo na naslov predsednika v Teharje svoje predloge.
Brošura, ki jo bo odbor izdal za 10 letnico, bo obsegala: Ideološki del, zgodovinski del, znanstveno-strokovni del (metodika pouka, izobrazba učiteljstva in učni pripomočki) in slike iz šolskega dela.
Sprejeta je bila ostavka tovariša Inkreta Alfonza, ki je odložil svoje mesto v odboru zaradi prezaposlenosti. Odbor mu izreka na tem mestu svojo zahvalo za trud in požrtvovalnost pri delu za dvig kmečko-nadaljeval-nega šolstva.
Naše kmečko-nadaljevalne šole vrše važno nalogo med šoli odraslo kmečko mladino, zato želi odbor, da bi se ustanavljale predvsem v obmejnih krajih.	Odbor.
P. n. učiteljicam !
Kvalitetno delo in blago, najboljši kroj, lastna izdelava, blago in krzno direktno iz največjih tovarn, zaradi tega Vatn lahko nudi najlepše plašče najceneje, na mesečna odplačila le damska konfekcija
PAULIN,
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG
Miha Kobalež:
Resolucija
V bukvah ni zapisano, kje se je rodila in ob kateri priliki je zaplahutala nad svetom, narodno izročilo pa pravi, da so jo poklicale v življenje tegobe naših dni. Pravi narodno izročilo, da se je zgodilo že približno ob stvarjenju sveta. Bog je delil dobrote, bil je radodaren, reveži in bogatini so se gnetli okoli njega, pa se je košara zmeraj bolj praznila. Kar je bilo kaj vrednega, so že drugi pobrali. Vzeli so vsak svoje, Čeh visoko plačo, Francoz politično svobodo, Anglež stalnost in demokracijo, Nemec avtomatično napredovanje, ko se je pa Slovenec prerinil do korita, je že vsega zmanjkalo. Boga je zaskrbelo, pogledal je po svojih pomočnikih angelih in vzdihnil: »Kaj pa sedaj? Da se mi je moralo kaj takega primeriti!« Nekaj časa je premišljeval, tudi angeli so iskali, kako bi se rešili iz zadrege in nekomu je prišlo na misel: »Veste kaj? Slovenec je skromen. Če samo sanja o lepih stvareh, je že zadovoljen. Vsega je že zmanjkalo, dajmo, ustvarimo resolucijo in mu jo dajmo.« In so precej ustvarili resolucijo, lepo prijazno resolucijo precej re-jene sorte. Slovenec jo je previdno pograbil, pobožal jo z bogaboječimi očmi in se ponižno zahvaljeval, zahvaljeval se je vso pot in še doma je zmolil tri očenaše.
Mogoče ni bilo čisto tako, a narodno izročilo navadno ne laže. Res se je od tistih dni resolucija precej izpremenila. Dobila je lepo obleko, svečan plašč, za vsako priliko drugačen. Tako se oblači še zdaj. Ker so krojači počasni, zato navadno zamudi zborovanje in pride šele na koncu, ko že večina ljuui odide. Sicer ji za ljudi ni nič kaj posebno. Leto za letom vidi iste obraze, priklanjajo se
ji na isti način — to mora postati že dolgočasno. Zato se posveča bolj sebi in svoji obleki. Krojači so marsikdaj resno v zadregi, ko ji šivajo različne trakove in dodatke, zakaj resolucija bi ne bila resolucija, če bi ne imela pisanih trakov. Sploh da veliko na modna vprašnja. Njeno polje udejstvovanja je zelo široko. Včasih kaj zahteva, drugič ugotavlja, nato spet opozarja, največkrat pa ponižno prosi. Zahteva le malokdaj, že zaradi olike ne. Zahteva le kaj takega, kar se ne da zlahka doseči in ostane najmanj sto let aktualno, n. pr. zedinjeno Slovenijo ali pa povišanje uradniških plač.
Seveda, zdaj resolucija nima več tistega ugleda, kot njega dni. Preveč se je že razmnožila, raste ko gobe po dežju. To je nerodna stvar, ki napravlja nove izdatke, treba je več košev in več papirja. Zdaj so segli že otroci po njej. Napravijo resolucijo in zahtevajo kruha, napravijo resolucijo in zahtevajo zgodovino namesto računstva — sploh — izrabili so visoko svetost resolucije za nizkotne namene. Zato je treba na vsak način reforme, velike reforme. Vsi kot en mož bi se morali postaviti v enotno fronto za obrambo starih pravic.
Predvsem naj se uvede poenotenje v smislu splošno veljavnih zakonov. Zaradi boljšega pregleda naj se posebne resolucije prepovedo, uvede naj se ena sama z enotnim besedilom. Besedilo naj sestavi kak višji uradnik, ki ima že zadosti življenjskih skušenj in razume, kaj je potrebno in kaj ne. V tem enotnem besedilu naj se pa na vsak način izpusti vse, kar razburja ljudi. Izraža naj samo neomajeno zaupanje in mogoče še željo po boljšem vremenu. Kvečjemu naj še ugotavlja, da se je življenjski standard izboljšal. Zaradi hitrejšega dela bi bilo najboljše, če se za to enotno besedilo uvedejo
kratkomalo tiskovine. Založi naj jih pa država, da bo imela od resolucij kako korist. Potem bi se lahko uvedli posebni statistični obrazci o številu resolucij, mogoče tudi periodična mesečna poročila. Vse to naj bi pa vodil poseben urad za resolucije s samostojnim referentom. Kar se tiče kredita za vzdrževanje tega urada, bi ne bilo trčba čakati na novo proračunsko leto, dobili bi ga iz prostovoljnih 1% odtegljajev državnega urad-ništva.
Na vsak način se mora pomagati resoluciji spet do časti. Ne vem, če bi ne bilo dobro, napraviti kako veliko ljudsko zborovanje z narodnimi nošami in mogočnimi napisi. Vsekakor se bližajo odločilni trenutki. Če bi resolucijo ukinili, bi nastalo na svetu čudno stanje. Resolucija je hrana modernega človeka, ventil, ki napravlja pot za odmeve in odmevčke ponižnih teženj, kar je vse treba upoštevati, že zaradi demokracije in napredka.
Če bi že vse drugo odpovedalo, naj se resolucije uporabljajo vsaj za centralno kurjavo. ne pa, da leže leta in leta v koših ter izgubljajo svojo toploto. Bodo vsaj indirek-tno koga ogrele.
Drugače so pa neobhodno potrebne in bo leta 1995. zanimiv naslov disertacije na ljubljanski univerzi »Učiteljske resolucije v prvih dvajsetih letih Jugoslavije«.
Vir:
Svinčnik
Oni dan se je učitelj Jaka zopet vsedel, obliznil svinčnik ter brskajoč po mapi dolgov zapisoval na pamr posamezne številke. Strmel je v vrsto obupnih številk in se jezil nad časi, ko si ne more kupiti ene obleke, ne da bi si nakopal novih obrokov. Oh, ti obroki!
Eden tam, drugi sem in tako naprej, potem pa strašijo okoli tebe in odpirajo svoja žrela kakor sestradani volkovi, da te je strah. Kako grenijo človeku dolgovi življenje!? Kdaj jih bo konec? Kupuje si najpotrebnejše in najskromnejše, a vendar se potaplja v njih. Deveta skupina je družba siromašnih ... Zaprl je mapo in prečrtal s svinčnikom številke.
Ko bi vsaj napredoval. Da, da! Na napredovanje je učitelj Jaka že pozabil in ne spominja se več, kdaj je vložil prošnjo za višjo skupino. Da, daleč je že! Jaka ima nesrečo in kadar drugi režejo hlebec kruha, on ne dobi niti drobtinice ... Oh, ko bi le napredoval, kako bi se v teh časih razlika poznala. Hitro je vzel svinčnik in pisal, kakor bi imel že v žepu denar ... Poplačal bi počasi to, dokupil bi to in to in še to najpotrebnejše, da bi se kdo ne spodtaknil ob njegov »luksus«. Taka malenkostna razlika, tako velike spremembe v skromnem Jakovem življenju in vendar mogoče, radi enega svinčnika nemogoče. Potegnil je s svinčnikom preko svojih sanj in žalostno vzdihnil.
Sicer pa še lahko izračuna, kdaj bo prišel v najvišjo skupino, v tisto, od katere ga odneso pod črno zemljo. To mu je pa težko, ker je svet skočil iz tečajev in teče vse življenje po negotovi poti ... Jaka je poiskal razpredelnice in različne stare ročne kataloge, računal in sc potil, da že dolgo ne tako, tudi svinčnik je parkrat ogrizel. V deveti skupini je največ učiteljev, on je nekje v sredini in že deset let preseda v njej. Preden se bodo tovariši pred njim pomaknili naprej in njemu napravili prostor, bo trajalo še deset let. Čudno je to, da se moramo tovariši umikati drug drugemu, kakor da smo si na poti. Tako se bodo vsi pred njim pomikali iz skupine v skupino do pete, kar bo trajalo . . . 1CK je že v osmi, še deset za drugo polovico
Splošne vesti
ODLOK MINISTRA PROSVETE ZA IZTERJEVANJE DOLGOV ZA IZDAJANJA JUU
Ministrstvo prosvete, odd. za osnovni pouk,
0.	n. br. 77.268, 15. novembra 1937
v Beogradu.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje se je obrnilo na ministrstvo z dopisom št. 453/37 z dne 25. oktobra 1937 in obvestilo, da mnogi šolski odbori, upraviteljstva ljudskih šol in učitelji kot naročniki na njegove odobrene in priporočene časopise »Učitelj«, »Narodna prosveta«, »Jugoslovenee« in »Roditeljski list« zelo neredno, in nekateri sploh nikakor ne izvršujejo svojih dolžnosti, ter je zaradi tega dolžna naročnina na omenjene časopise in revije dosegla vsoto 1,600.000 din in s tem je Jugoslovensko učiteljsko udruženje po-stavljeno v težak finančni položaj.
V zvezi z izdanimi odloki: O. N. broj 65.925/31, 88.964/32 in 63.531/34 se ponovno odreja vsem banskim upravam in prosvetnim oddelkom:
1.	Da iz razpoložljivih kreditov banovin-skih proračunov za 1937/38 leto, predvidenih po predpisu čl. 4., točka 10., uredbe o vzdrževanju narodnih šol izvolijo izplačati Jugoslo-venskemu učiteljskemu udruženju tekočo naročnino za časopise in revije za vse narodne šole na svojem področju, ki so in v kolikor so v tekočem proračunskem letu prejemale liste navedenega udruženja.
2.	Da potom sreskih načelnikov izdajo odlok upravnim občinam in šolskim odborom, da v najkrajšem času poravnajo vse svoje obveze napram JUU iz prejšnjih let, in to iz sredstev zagotovljenih po predpisu čl. 9. uredbe o vzdrževanju ljudskih šol.
3.	Da potom sreskih načelnikov, sreskih šolskih nadzornikov pozovejo vse učitelje, da takoj regulirajo svoje obveze, ki jih imajo do Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v pogledu dolžne naročnine na liste in revije, ki so jih prejemali.
Po izvršitvi tega odloka bo prosvetni oddelek podal izčrpno poročilo ministrstvu, in to naj dalje do 1. marca 1938.
Ako bi se zgodili primeri, da bi nekatere upravne občine ne izvršile odloka iz razloga, ker v proračunu nimajo razpoložljivih kreditov v ta namen, izvolite delati na to, da se potrebni krediti zagotove v občinskih proračunih za leto 1938./39.
—	Mladi slovenski književniki prirede v soboto 11. decembra ob 20. uri v dvorani hotela »Trst« v Kočevju literarni večer, na katerem bodo čitali svoja dela. Nastopili bodo Joža Šeligo, Ludvik Mrzel in naša tovariša -učitelja Tone Seliškar in Lojze Zupane. Vabimo tovariše in tovarišice iz Kočevja in njegove bližine, da se tega večera udeleže in pokažejo svoje razumevanje do dela mladih pionirjev slovenske kulture.
—	Tovarišem in tovarišicam v škofjeloškem okraju! Cas hiti! Pristopnice za UT ste po sklepu društvenega zborovanja prejeli. — Vrnite jih čimprej, a najpozneje do 12. decembra svojemu Učiteljskemu društvu. Brez oklevanja in odlašanja! V skupnosti je moč -— zvestoba za zvestobo! Priznanje onim, ki so se poštno - obratno odzvali! Pričakujemo polnoštevilnega odziva in tovariško pozdravljamo! — Odbor.
in tako naprej logično po dvajset let v vsaki skupini... črta... kaj? Sedem let je čakal na službo, deset let je že v deveti, star je sedaj 35 let, še deset let v deveti, po dvajset pa v osmi, sedmi in šesti... torej je to skupaj 105 let in šele tedaj bo prišel v peto. O ne, toliko pa Jaka ne bo živel in ne mara živeti ... prekrižal je s svinčnikom te strašne številke, prekrižal, kakor so ga drugi že večkrat prekrižali na kaki pomembni listini... in vrgel svinčnik jezno proč.
Kaj, ko bi prodal samega sebe! Zazeblo ga je dO kosti in niti oči si ni Jaka upal odpreti, da ga ne bi bilo samega sebe sram. Satan ga je pa skušal dalje in mu porinil svinčnik v roke govoreč, če se danes proda, dobi jutri plačilo ... Kaj so ideali v trpljenju, kaj borba za nje v uboštvu ... Človek živi samo enkrat in še takrat naj se drži svojega prepričanja kakor školjka skale, čeprav mu z druge strani ponujajo skoro polne pesti bleščečih in vabljivih cekinov ... O, kako je neumen človek .. . Prodaj se, prodaj se, je šepetal satan.
Jaka je odskočil, da bi se ubranil šepetanju; vrag pa je pisal in kako hitro je računal brez razpredelnic. Prehitro bi prišel v peto skupino, ne bilo bi mu treba čakati 100 letne starosti, koliko denarja več ... v deveti deželi bi živel. Povrhu bi imel še vedno prednost pred drugimi, ki so neznačajni, da vztrajajo v svoji trmi. Vse to bi dobil Jaka, vse, samo sebe mora prodati, prodati svojo osebno čast.
Jaka je vzbuljil oči kakor blaznež, ki išče samega sebe in zavpil tako strašno, da se je prestrašil lastnega glasu. Potegnil je tako srdito po računih, da se mu je zlomil svinčnik. ga vrgel na tla in pohodil, da se je razdvojil, sebe pa udaril po glavi. Ne, ne! Jaka ostane Jaka in čeprav do svoje smrti v deveti skupini...
—	Učiteljska tiskarna bo izdala Polakovo Zemljepisje in Zgodovino, ker je za ti knjižici veliko povpraševanja, priporočamo, da šole še naprej javijo, koliko jih bodo potrebovale.
—	Vse cenjene tovariše in tovarišice
opozarjamo še posebe na knjigo like Vašte-tove »Roman o Prešernu«, ki je zlasti za Miklavža zelo primerno darilo. (Glej današnji oglas!)
—	Vodnikova družba je v glavnem dovršila ekspedicijo letošnjih knjig in obvešča gg. poverjenike, ki se doslej še niso oglasili, da so zanje knjige v lanski izmeri rezervirane in jih zato prosi, naj ji nemudoma spo-roče uspeh svojega dela. Kdor torej želi Vodnikovih knjig, naj se nemudoma javi pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5. Mariborčani se lahko prijavijo Podružnici knjigarne Tiskovne zadruge. Maribor, Aleksandrova cesta 13, ali pa v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Mariboru, Gor. Gosposka ulica. Celjani pa lahko še naroče Vodnikove knjigj pri upravi »jutra« podružnici v Celju, Kranjčani v Knjigarni »Savi«. Pri tej
priliki opozarjamo tudi gg. poverjnike in člane iz Ljubljane in ljubljanske okolice, naj dvignejo naročene knjige.
ZAVEDNI UČITELJI naročajo vse potrebščine edino v UČITELJSKI TISKARNI in v njenih KNJIGARNAH V LJUBLJANI IN V MARIBORU. Kdo najbolje postreže kakor lastno podjetje!
—	Za razredno čtivo v višjih razredih ljudskih šol uporabljajte mladinske izdaje naših klasikov. S tem čtivom posebno utrjujete pouk iz slovstva. Zaradi izredno nizkih cen si lahko naroči en razred n. pr. Levstika, drugi Slomška, tretji Stritarja, četrti n. pr. Trdino ali Kroniko itd., pa si potem med seboj zamenjujejo. Poskusite, mladina bo imela s tem veselje, dosegli boste dobre uspehe.
—	»Dijaška blagajna« je zbirka denarja, s katero se otroci igraje seznanijo z denarjem in nauče računati. To učilo, ki ga ima v prodaji Knjigarna Učiteljske tiskarne, je priporočilo ministrstvo prosvete z odlokom ON. br. 48.075 z dne 3. avg. 1937.
—	Svoji k Svojim! Nalagajte svoje prihranke v Hranilnici Učiteljskega konvikta v Ljubljani in Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju.
III. Bodi član zadruge!
1.	Vsak zaveden učitelj je član pri svojih gospodarskih in socialnih zadrugah in ustanovah.
2.	Zadružni delež pri »Učiteljski tiskarni« je prihranek, katerega lahko dvigneš sam ali tvoji dediči.
3.	Zadružniki imajo ugodnosti (popust) pri nakupu blaga za lastno uporabo.
—t Za Miklavža in Božič je najlepše darilo dobro nalivno pero. Oglejte si bogato izbiro v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
Mladinska
matica
Pohvala Kraljevega fonda
Mladinska matica je prejela te dni za uspešno prosvetno delo med narodom pohvalo kraljevega fonda. Pohvalno diplomo je izročil uredniku MM osebno ljubljanski
župan.
Kaj vse pišejo
o učltelj&tvu, šoli, prosvetl ln JZ/ZJ
—1 O učitelistvu piše »Kmetski list« v uvodniku od 17. XI. takoie: Čast učitelju' La-jiški šolanec na vasi, ziasti pa slovenski či-telj in učiteljica, sta popolnoma pravilno doumela novi čas. Spoznala sta, da nista na vasi samo za poučevanje otrok, ampak tudi za pospeševanje splošnega napredka, ki lahko uspeva edino v pravi, resnični vaški skupnosti. Postavila sta se novemu vaškemu stremljenju v službo, pa ne morda kot oblastna zapo-vednika, ampak kot sodelavca, ki sta požrtvovalno pripravljena graditi veliko stavbo narodove bodočnosti, sloneče na vasi in vaški skupnosti. To požrtvovalno usmerjeno delo slovenskega naprednega učiteljstva je velika zasluga in spričevalo njegove odličnosti, ki je vas ne bo smela nikdar prezreti!
—1 Škofje v Beogradu so posredovali dne 17. novembra, da se iz šolskih knjig odstranijo vse stvari, ki bi na kakršen koli način žalile kakršno koli vero.
—1 »Naš glas« 15. novembra ponatiskuje v celoti članek »Draginjski razredi« iz »Učiteljskega tovariša«.
—1 Nov proračun ministrstva prosvete znaša 939,882.601 din in je za 35,340.701 din višji kot prejšnji. Presežek pojde predvsem za nastavitev 500 učiteljev in profesorjev. (»Slovenec«, 21. XI.)
—1 »Jugočeška« je dala 100.000 din kranjski občini za zgradbo novega ljudskošolskega poslopja. (»Gorenjec«, 20. XI.)
—1 Namestitve mladih učiteljev. Pod tem
naslovom prinaša »Jutro« 20. XI. članek, v katerem prikazuje s številkami, koliko je bilo v zadnjih letih nastavljenih-in koliko jih še čaka.
—1 Laž in potvarjanje resnice. »Gorenjec« piše v svoji zadnji številki o slovenskih šolah in slovenskih zastavah in pravi med drugim: »Pred vojno je bilo slovenstvo zelo ogroženo, predvsem na naših mejah .. . Naša najbolj boleča rana so bile šole. Borili smo se zanje in v boju nismo klonili. Av-
strija je propadla tudi z našim sodelovanjem. Kako je pa danes? Ali se učijo v slovenskih šoiah slovenski otroci ljubiti slovenski narod? Ali se ne uče morda, da je vse, kar je slovenskega, manj vredno, separatistično, pro-kleto in od unitarističnega učiteljstva izobčeno?« Na to odgovarja »Slovenski narod« 22. XI. in pravi: »Tako piše tisti, ki hoče pregnati pouk srbohrvaščine iz naših šol, češ, da je sicer vsaka uspešna vzgoja naše slovenske mladine nemogoča, a ne pove pri tem, da se srbohrvaščina poučuje po šolah le po 2 uri na teden! In mož takih moralnih kvalifikacij si drzne še blatiti in obrekovati naše učiteljstvo, kakor da bi vzgajalo slovensko deco v protinarodnem duhu, ko ve vsa naša javnost, da vzgaja zlasti naše osnovnošolsko učiteljstvo našo deco v strogo sloven-sko-narodnem in državnem duhu! Da vzgaja tudi v državnem duhu, to ga bode v oči. Ne upa si tega povedati, zato udarja po učiteljih in jim podtika, da uče deco samo zaničevati svoj rod in vse, kar je slovensko.« List še dostavlja: »Nadejam se, da si bodo oni, ki jim pisec »Gorenjčevega« članka podtika proti-narodno delo, znali najti za nečuveno žalitev svoje stanovske časti primerno zadoščenje.«
—1 Poslanec Pleskovič pri ministru prosvete. Poudaril je potrebo po reparacijah učiteljstva v dravski banovini, zlasti, kar se tiče napredovanja, razrešitve upraviteljev, namestitve in odpustitve učiteljev, nevzdržnega položaja učiteljic za ženska ročna dela ter zadev pogodbenih učiteljev in učiteljic. Minister mu je izjavil, da je glede na splošne razmere učiteljstva in prosvete v stalnih stikih z učiteljskim udruženjem in da želi, da bi bile urejene. Napredovalo bo v kratkem 1000 učiteljev in učiteljic, predvsem oni, katerih prošnje leže najdalje v ministrstvu. (»Jutro«.)
—1 Ženam, drž. uradnicam naj se vrnejo draginjske doklade. »Ženski pokret« je imel v sredo zvečer v Beogradu širši sestanek. Tu je bila sprejeta resolucija, da naj se vrnejo ženam drž. uradnicam odvzete draginjske doklade. (»Slov. Narod« št. 265.)
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljski dom v Mariboru. Namesto venca na grob učit. v p. Korošec Nuši, svoje-časni učiteljic v Negovi, sta darovala Učit. domu tov. Pertl in Lah, učitelja v Negovi, 100 din. Iskrena hvala!
Učiteljska tiskarna
—t Himno za prireditve po predpisih ministrstva in banske uprave smo založili le zato, da šolam ustrežemo, ker jo morajo imeti. Priporočamo: Marolt: Naše himne. Kramolc: Himna Kraljev. Jugoslavije, Marolt: Narodne himne. Naše, češke, poljske itd. vse skupaj pošljemo šolam za 7 din poštnine prosto.
—t Za Miklavža in Božič priporoča veliko izbiro albumov, map, tintnikov, keramičnih izdelkov in raznih pisarniških potrebščin po najugodnejših cenah knjigarna Učiteljske tiskarne.
—t Naročila na j bodo jasna in točna, da
ni treba blaga vračati, kar povzroča zamudo časa in stroške.
—t Polakove knjižice: Zgodovinska učna snov za IV. razred in Zemljepisna učna snov za III. in IV. razred so pripravljene za tisk. Zaradi določitve naklade prosimo prednaročil.
—t Knjige lastne založbe, ki so se prodajale pod lastno ceno, bodo v kratkem pošle. Novo vezane bodo 100 % dražje, ker stane vezava več kakor znaša sedanja cena.
—t Nakit za božična drevesca, svečke itd. dobite v bogati izbiri in po ugodnih cenah v knjigarni Učiteljske tiskarne.
—t Polakove knjige: Zemljepisna učna snov za IV. razred. Zgodovinska učna snov za IV. razred. Zemljepisna in zgodovinska učna snov za III. razred so namenjene učen-j» cem, zlasti tistim, ki odidejo v meščanske in srednje šole, da se navadijo rabiti knjigo. Vse tri bodo v kratkem izšle in bo objavljeno v »Učit. tovarišu«.
—t Plesničar - Grum: Zemljepis sloven. ozemlja je odlična knjiga, namenjena učiteljem osnov, in meščanskih šol.
Najvažnejša pravila za vsakega učitelja in učiteljico
I. Svoji k svojim.
1.	Kupuj zase in za svojce edinole pri »Učiteljski tiskarni«.
2.	Naročaj za šolo izključno le pri »Učiteljski tiskarni«.
3.	V društvih in korporacijah, pri katerih sodeluješ, delaj na to, da naročajo vse potrebščine pri »Učiteljski tiskarni«.
II. Za točno postrežbo in dobro blago — točno plačilo.
1.	Ko si blago prejel — plačaj vsaj prvega prihodnjega meseca.
2.	Pri naročilih na obroke — drži brezpogojno obljubljene roke.
3.	Kadar zaradi nepričakovanih ovir ne moreš plačati — naznani rok plačila, preden dobiš opomin.
4.	Ne razburjaj se zaradi opomina. •— Povsod mora biti red — posebno v trgovskih knjigah.
5.	Ne pritožuj se zaradi zapadlih obresti. Za dolgove je treba povsod plačati obresti.
—mm »Bratovščina sinjega galeba«, ki je
izšla ob lanskih počitnicah v izrednih publikacijah »Mladinske matice«, je pravkar do-tiskanu v Zagrebu v hrvaškem prevodu. Prevod tega Seliškarjevega dela je oskrbel I. Peruško. Knjiga je opremljena z originalnimi Sirkovimi ilustracijami, le naslovna stran je nova. Iz reklamne notice v »Istri« od 26. novembra izvemo, da je delo prevedeno tudi že na češki in angleški jezik.
—mm »Mihec in Jakec«, Ribičičeva knjiga, ki je pravkar izšla v slovenščini v III. izdaji, je prevedena tudi v hrvaščino in izide v Zagrebu za Božič. Hrvaški izvod je predelan in prikrojen za hrvaške razmere. Isto delo izide v skrajšanem obsegu tudi v Italiji in v novem mladinskem listu na Koroškem.
—mm Ocene. Daljšo oceno o rednih publikacijah »Mladinske matice« je prinesel v svoji 3. številki »Vrtec«. Tu pravi med drugim: ...V splošnem je treba reči, da so letošnje knjige MM po kakovosti mnogo boljše od lanskih, s čimer hočem reči, da so vse zares mladinske, razen morda Ravljenovega Ši-meja iz Roža. — Nato ocenjuje urednik podrobno posamezne knjige. O Šimeju iz Roža pravi, da ni niti malo primerna za mladino, zlasti ne za mlajše otroke. Da so sicer nekateri romantični opisi našega Korotana, a to še daleč da ni dovolj za zrelo, bogato in idejno globje zgrajeno povest. — O »Nani, mali opici« piše: To je prav prisrčna živalska pravljica iz življenja opic v džungli... Prav z zanimanjem bodo otroci čitali dogodivščine in vragolije, ki jih uganja Nana pred drugimi opicami. Iz vse živalske pravljice, ki jo je lepo ilustriral Janko Omahen, veje rahel očitek proti pretiranemu modernemu spa-kovanju. — O Cerkvenikovem »Ovčarju Runu« pravi: Ta ima toploto in ljubkost in je treba odkrito priznati, da' je njegova povest o ilirskem ovčarju od vseh teh knjig najboljša, zares doživeta in opazovana zgodba. Kako zrelo opazuje pisatelj življenje tega naj-zvestejšega človekovega spremljevalca, kako ljubki prizori se nam nudijo v pravljici — zlasti tisti so prelepo opisani, v katerih pride pes Runo v stik z otroki — in kako podrobno je opazil in opisal Cerkvenik čute, navade in razvade tega razumnega, hrabrega in zvestega psa. S to knjigo je pisatelj hotel povedati nekaj globokega. Povestica je tako živahno pisana in tako polna dogodkov, da kaj podobnega iz živalskega sveta zlepa ne najdeš v našem mladinskem slovstvu. — Kratko notico o Ribičičevih »Palčkih« je prinesel »Slovenec« od 28. in »»Jutro« od 26. in 28. XI. Tu pravi »Jutro«: Mladinski matici v Ljubljani, ki je zrastla iz plemenitega prizadevanja našega učiteljstva, nuditi mlademu čitajočemu občinstvu lepo, izvirno knjigo, dobro in poceni obenem, gre zasluga, da so cene na trgu mladinskega slovstva tako občutno padle, da je danes lepa knjiga dostopna že tudi otroku najbednejše koče. —»O »Našem rodu« piše list, da je skrbno urejevan in bogato ilustriran in da v njem sodelujejo naši najboljši pesniki, pisatelji in vzgojitelji. O »Palčkih« pravi, da so čudovita zgodba iz kraljestva fantazije. — Daljša ocena o rednih publikacijah MM je izšla tudi v 4. številki »Roditeljskega lista«. Kratek izvleček prinesemo prihodnjič.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič
—pev. Prihodnji pevski tečaj bo 6., 7. in 8. decembra t. 1. v mali filharmonični dvorani
(nad kinom Matico). Vhod ob Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Začetek je 6. decembra ob 10. uri dopoldne. Članstvo naj prinese s seboj tudi starejše note, ki jim mogoče leže pozabljene v kakem predalu. — Na novo prijavljeni pevci naj pridejo k preizkušnji.
—pev. Sprejem novih članov. V decembrskem tečaju imajo priliko učitelji — dobri pevci, da pristopijo k pevskemu zboru. Zboru so potrebni predvsem basi. Vsi tovariši, ki imajo veselje do dela v UPZ. naj pridejo na tečaj k preizkušnji.
Šolski radio
—r 11. teden. Torek, 7. decembra bo
predaval g. dr. Franta Mis: »Kako se utrdim proti prehladu«. Razpored: 1. Bistvo prehlada. 2. Ali je prehlad nalezljiv, ali nastopa zaradi naglih temperaturnih sprememb? 3.
Komplikacije prehlada. 4. Utrjevanje: obleka, stanovanje, prehrana. 5. Prehlad v zvezi s telovadbo in športom. II.—III.
Petek, 10. decembra. Mladinska igra v 3 dejanjih »Dom«. Napisal «Drago Košmerlj. Izvajajo brezposelni učit. ^biturienti. Namen te igre je, predočiti mladini pogubne posledice bega i, domače grude v mesta.
Stanovska organizacija JUU
slušali do konca. G. predavateljici za velik trud in dobro voljo iskrena hvala!
Nato je podal tovariš predsednik prav zanimivo poročilo o učiteljski skupščini, ki se je to pot vršila v carskem Skoplju. Tudi to poročilo je bilo sprejeto z največjim zadovoljstvom.
Poročila društvenih funkcionarjev so pokazala tudi povsem zadovoljivo sliko. Društvo je sicer majhno, a delavno in močno razgibano. Članarina se plačuje še dokaj redno, dasiravno je še nekaj zaostankarjev, ki tako radi pozabijo na to svojo dolžnost. Ker je društvo majhno in potrebe ter stroški naraščajo, se je društvena članarina dvignila za 1 dinar mesečno.
Tov. Ljubic iz Zagradca je navduševal učiteljstvo za ustanavljanje mlad. pevskih zborov. O tem bo na prih. zborovanju tudi poročal in predaval.
G. sreski podnačelnik Presker iz Novega mesta pa je zainteresiral učitelje za obvezno telesno vzgojo moške mladine, ki se bo uvedla v najkrajšem času.
Prih. zborovanje se bo vršilo meseca decembra v Žužemberku.
Fr. Mervar, preds. Rafaela Hrovatova, taj.
Iz izvrSnega odbora
—iz Brzojavne pozdrave in solidarnostne izjave izvršnemu odboru JUU so s svojih zborovanj poslala naslednja učiteljska društva:
Učiteljsko društvo korčulanskega sreza;
Učiteljsko društvo v Uroševcu;
Učiteljsko društvo v Osjeku;
Učiteljsko društvo livarskega sreza;
Učiteljsko društvo sjeničkega sreza;
Učiteljsko društvo porečkega sreza.
Iz druStev
Vabila
= JUU — SRESKA DRUŠTVA MARIBOR - MESTO, MARIBOR LEVI BREG, MARIBOR DESNI BREG, SV. LENART, SLOV. BISTRICA in PTUJ vabijo članstvo na skupno zborovanje, ki bo v soboto dne
II.	decembra 1937. ob pol 10. uri v dvorani Grajskega kina. Na dnevnem redu je situacijsko poročilo sekcijskega predsednika tov. Kumlja in predavanje profesorja G. Šiliha: »Mladinoslovne osnove za reorganizacijo šolstva«. — Upravni odbori.
= PRIJAVA ZA SKUPNO ZBOROVANJE V MARIBORU. Po zborovanju dne 11. decembra je skupni obed in tovariški sestanek, katerega naj se po možnosti udeležijo vsi tovariši in tovarišice, cena obedu je 12 in 14 din. Da se zamore naročiti zadostno število obedov naj se udeleženci prijavijo na naslov: Učiteljsko društvo Maribor — mesto,
III.	deška šola v Mariboru.
= JUU — SRESKA DRUŠTVA ŠOŠTANJ, ŠMARJE, LAŠKO, GORNJI GRAD in CELJE bodo zborovala skupno v soboto 4. decembra s pričetkom ob pol 9. uri dop. v dvorani Celjskega doma v Celju. Univ. prof. dr. Milan Vidmar bo predaval o temi »Med dvema dobama«. Predsednik sekcije tov. Metod Kumelj bo poročal o aktualnih zadevah stanu, organizacije in šolstva. Knjižnica celjskega društva bo poslovala vso uro pred zborovanjem v Celjskem domu, nove knjige bodo na razpolago.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO bo zborovalo v petek, dne 17. decembra v telovadnici II. deške ljudske šole na Cojzovi cesti ob 9. uri dopoldne z običajnim dnevnim redom in predavanjem. — Odbor.
= JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V KRŠKEM bo imelo zborovanje krožkov za proučevanje vasi dne 18. decembra 1937. ob 10. uri in sicer mokronoški krožek v Mokronogu, kostanjeviški krožek v Kostanjevici in krški krožek v Krškem.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KOZJE
bo zborovalo v soboto, dne 4. decembra 1937. v ljudski šoli v Kozjem z običajnim dnevnim redom. Na zborovanju bo predaval tov. Kert Jože o temi: »Življenje v Bosni«. — Pričetek zborovanja bo točno ob 10. uri. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU vabi vse članstvo na zborovanje, ki bo dne 11. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne v ljudski šoli v Kočevju. Dnevni red zborovanja bo sledeči: 1. Predsednikovo poročilo in dopisi. 2. Predavanje tovariša D. Vončine: Izvenšolski momenti, ki kvarno vplivajo na U9pehe v šoli. 3. Slučajnosti. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK bo zborovalo v soboto dne 11. dec. 1937. ob 10. uri dop. v Žužemberku. Dnevni red: 1. Hospitacija v VI. razredu, nastopi Hrovat Rafaela, 2. Stanovske in šolske zadeve. 3. Mladinski zbori in petje v ljudskih šolah, poroča Mirko Ljubic. 4. Slučajnosti. Pridite vsi; z ozirom na 1. točko dnevnega reda bodite točni! — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LOGATCU obvešča svoje članstvo, da znaša članarina od septembra dalje 17 din. Eventualni zaostanek za september, oktober in november naj plačajo zamudniki pri nakazilu za december. Poročene tovarišice plačajo mesečno 9 din; istotako dnevničarji in kontrak-tualci. — Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 16. oktobra 1937. ob številni udeležbi.
Po otvoritvi je predavala tov. Mira Šked-lova iz Sel pri Hinjah o vtisih s potovanja v Pariz. V dolgem, tekočem ter izčrpnem predavanju je pred nami razgrnila prekrasne slike, s potovanja ter opis velemesta Pariza. Pripovedovala je o njega veličini, lepoti, umetnosti ter življenju v tem čudovitem mestu. Predavanje je bilo sestavljeno z vso skrbjo in do podrobnosti točno in natančno. Zato so zborovalci kaj radi in pazljivo po-
Stanko Gogala nadaljuje s svojimi globokimi razmišljanji o »Vzgojnih težavah v družini«. Dr. Franjo Žgeč obravnava na svojstven način problem kazni v članku »Henrik išče službo pastirja«. Zvonko Ermenc na zelo posrečen način piše o vprašanju igrač v vzgojni črtici »Jeklenih zveri — nikdar!« Dr. Leopold J. Poljanec v vsebinsko in jezikovno klasični razpravi piše o važnem problemu »Igre v pesku«. Vilko Mazi seznanja starše o »Otrocih s pomanjkljivim govorom«. Ema Deisingerje-va prijetno razpravlja »O božičnem obdaro: vanju dece« pod rubriko Vzgojni nasveti. Dr. Josip Vrtovec piše zanimive »Zdravnikove vtise pri preiskavi šolskih otrok«. Poleg tefa so v oddelku »Zdravstveni nasveti«. O knjigah Mladinske matice in Mazijevih »Govornih motnjah«. Jela Levstikova v rubriki »Kako naj se deca oblači« nadaljuje s svojim člankom »Zebe nas«, važno poglavje o obleki. Številko zaključujejo poročila o »Roditeljskem pokretu«. Priporočamo, da se na revijo naroči vsaka šola, ker je zelo važen in
potreben pripomoček za roditeljske sestanke. Na razpolago je še nekaj do zdaj izišlih številk. — Upravitelje in poverjenike prosimo, da nam vrnejo nerazpečane 1. in 2. številke »Roditeljskega lista«, ker nam te primanjkujejo zaradi novih naročil. Obdržite, prosimo, naročeno število izvodov »Roditeljskega lista«.
—k Zorko Prelovec: Trubadurka, moški zbor na besedilo M. Puglja. Izdalo Bežigrajsko pevsko društvo v Ljubljani, Tyrševa cesta 71. Dobi se v Učiteljski knjigarni po ceni 1 din za izvod. Ker je cena nizka, prav lahko kupi vsak zbor toliko izvodov, kolikor ima pevcev.
—k Zorko Prelovec: Tam na vrtu...,
moški ¿bor z baritonskim solom na besedilo Ivana Albrehta. Založilo in izdalo »Bežigrajsko pevsko društvo« v Ljubljani. Cena parti-turi 2 din. — Melodiozna, za izvajanje lahka skladba se naroča pri »Bežigrajskem pevskem društvu«, Tyrševa cesta 71, dobiva se pa tudi v ljubljanskih knjigarnah.
MALI OGLASI
Mali oglasi, kj služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Knjige slovenske predvojne dobe, časopise in revije
kupim
Prav tako tudi starinske molitvenike in rokopise
Ponudbe pod „Knjige*4 na upravo
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA je zborovalo 16. oktobra v Škofji Loki. V uvodnem nagovoru se spominja tov. predsednik tretje obletnice smrti Viteškega kralja, umrlega predsednika T. G. Masary-ka, učitelja Agreža Borisa in podpredsednika J. Kokalja, ki je bil premeščen v Višnjo goro. Za njegovo uspešno delo se mu soglasno izglasuje priznaje in zahvala. Poročila funkcionarjev: Tov. Debeljak je poročal o stanovskem gibanju v splošnem in delu, ki ga je opravljalo učiteljsko društvo v pretekli poslovni dobi, tov. Košca France je podal obširno sliko domačega društvenega poslovanja, tov. blagajničarka Terpinova je poročala iz svojega področja, a razrešnico je predlagal predsednik nadzornega odbora tov. Rojic. Na predlog tov. Korenčana je bila izglasovana odboru pohvala. — Za novega podpredsednika društva je bil izvoljen tov. Jože Zupančič, mesto odbornika prevzame tov. Likar, a namestniško mesto se nrepusti tov. Hrastu. Sijajno je bilo predavanje tov. Horvata o številkah v katalogu. V polurnih izvajanjih je prikazal vso pestrost in raznolikost življenja, ki se lahko pregleda skozi vrste katalogovih številk. Predavanje je bilo na odlični višini in je želo največje priznanje s predlogom, naj se objavi v »Popotniku«. Poročilo o banovinski skupščini je podal tov. Korenčan, o državni pa tov. Debeljak, nakar so bili sprejeti predlogi, ki smo jih že objavili. V. Debeljak, preds.	F. Košca, tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
—k Vsem, ki poučujejo nižje razrede, bo
gotovo zelo dobrodošla mala zbirka pesmic, ki jih je izdal pred nedavnim Lojze Beltram. Naše čitanke imajo sicer med svojim gradivom tu in tam kako pesmico, toda le redka je med njimi, ki bi šla otroku do srca in bi ž njo čutil sorodnost ter bi jo veselo in spontano sprejel v svojo zakladnico kot nekaj, kar smatra v resnici za svoje. Pri večini naših pesmi otrok čuti, da mu jih vsiljuje odrasel človek, ki gleda na otroka z viška in ga hoče poučevati, človek, ki je že davno pozabil, da je bil nekoč sam otrok. In vendar vsi, ki poučujemo nižje razrede, tako zelo pogrešamo resničnih pesmic za otroke! Kajti nič ne more pouka tako poživiti kakor primerna in prisrčna pesmica, v nižjih razredih si pa šole brez pesmi niti misliti ne moremo. — Pesmice Lojzeta Beltrama nedvomno ustrezajo tem zahtevam. So tako prisrčno preproste in tako neposredno podoživljajo otroško občutje in mišljenje, da jih morajo takoj navdušiti. V svojih dvajsetih »pesmih za malčke« pokaže pesnik otrokovo doživetje prirode in življenja okoli njega. Otrok se bo takoj znašel v Tin-čkovi vlogi, čigar najmočnejše doživetje pomladi mu nudi vrbova piščalka, jeseni sosedova hruška, a ko malega junaka vabi bela cesta v svet, se spomni, da bi jokal po mami. Tudi ostalo življenje opazuje okoli sebe, toda nič po šolsko, prav po otroško in tako »rešuje« tudi »socialne probleme«. Prav posrečena je v tem pogledu pesmica »Mali bogatin«. — Pesmice so torej, kakor rečeno, docela dostopne otroškemu pojmovanju, vendar jih pa še po-žive in ponazorijo ilustracije VI. Kopača, ki so jasne in preproste, a vendar kažejo dovolj razgibanosti in življenja. Ker je tisk lep, bi otroci s pridom uporabljali knjižico kot čtivo v šoli, posebno, ker nizka cena 5 din za šolarje — drugače v prodaji 6 din — omogoča, da si jih more skoro vsak nabaviti. Naroča se: L. Beltram, Frankopanska 12, Ljubljana.
—k 4. številka »Roditeljskega lista« je izšla. Njena vsebina je lepa in bogata. Dr.
FR. P. ZAJEC
i s p r a i a a optik L/abijan*, Stari trg t
priporoča: naočnike, ščipalnl ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fo to-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni ne. Ceniki brezplačno.
ZAMENJAM
službeno mesto ob dolenjski progi s takim na Gorenjskem. — Objave na upravo pod »Zamenjava«.
like Vaštetove
Roman o Prešernu
je naprodaj po sledečih cenah : bibliofilska izdaja din 200"— v platno vezan „ 100'— v karton „	„ 80'—
Tudi v dveh ali štirih obrokih. Pri direktnih naročilih se odslej poštnina ne zaračuna. Naročajte torej na naslov: lika Vašte — Ljubljana, Lavričeva ulica 6
Kdor ima za seboj učitelje, ima tudi mladino, čigar je mladina, njegova je bodočnost!
Po vsem svetu znana tovarna Koh-i-noor svinčnikov
L. & c. Hardtmuth
je vedno pazila na želje učiteljev; te želje je pri izdelovanju šolskih svinčnikov vedno upoštevala. Hardtmufh-ovi svinčniki uživajo tedaj tudi zaupanje učiteljev, zato imajo prednost v neštetih šolah vsega sveta
Danes so po vsem svetu priznani Hardtmuth-ovi svinčniki postali domač izdelek. Izdelujejo se edino v naši novi, najmodernejši tovarni v Zagrebu.
V roke našega dijaka domači Hardtmuth-ov svinčnik!
TOYAffHA KOH-I-NOOR SVINČNIKOV
L.&C. HARDTMUTH
V ZAGREBU